izhaja vsak petek. Izdaja Časopisno zaloznisko podjetje Primorski tisk Koper. Naslov uredništva in unrave- Koner Cankarjeva l, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din četrtletni ' i\Vrtln Vi Inozemstvo letno 1000 din ali 3,5 dolarja. Bančni račun 602-70-1-181. Prilogo Uradni vestnik okraja Koner nreiemain _naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo. i-^jtjiuiju V PORTOROŽU JE BILA V SREDO IN ČETRTEK OKRAJNA KONFERENCA SZDL KOPER V cvetju je bila tudi dvorana hotela Po.lace, kjer je bila v sredo in četrtek okrajna konferenca SZDL. V ospredju gostij med njimi tovarišica Vida Tomšičeva in Jože Ingolič ni obrazi, ko so nato delegati zbrano poslušali obsežno poročilo predsednika Kajtimira o prihodnjih nalogah Socialistične zveze koprskega okraja. Organizacij-sko-politično poročilo so namreč delegati prejeli že pred tem in so tako imeli dovolj časa, da so ga lahko podrobno proučili ter se pripravili na razpravo, zato ga na konferenci niso brali. Poročilo tovariša Kajtimira objavljamo posebej v izvlečku. IZ POROČILA PREDSEDNIKA OO SZDL KOPER ALBERTA JAKOPIČA-IvAJTIMIRA O PRIHODNJIH NALOGAH SZDL Tovariš Jakopič je v začetku svo-JIYu izvajanj poudaril, da je Okrajni odbor SZDL, smatral za potrebno, da razen poročila o delu organizacije med obema _ konferencama posebej podčrta najaktualnejše današnje naloge, kar da je predmet njegovega referata. Nadaljnje utrjevanje SZDL Predvsem je predsedn,'*-- Okrajnega odbora SZDL navedel ne^Jtere osnovne podatke, o katerih je ugotovil, da je bila Socialistična zveza tudi v zadnjem obdobju na čelu borbe za nadaljnji razvoj na vseh področjih družbene dejavnosti. Njena vsestranska aktivnost ji je omogočila odločujoč vpliv na okrajno, občinsko, krajevno in zadružno politiko, posebno pa na organe družbenega upravljanja, ki so ji zaradi njene aktivnosti pridobili se poseben ugled med množicami, Od tod stalno naraščanje članstva in kar je predvsem pomembno, skupno z Zvezo komunistov pripada Socialistični zvez; prvenstveni del v premagovanju težav na raznih področjih družbene dejavnosti v tem obdobju. Zato bodi tudi v bodoče ena naših osnovnih nalog — nadaljnje utrjevanje Socialistične zveze, poglabljanje njenega ugleda in širjenje njenega vpliva v vseh organih našega družbenega sistema. Za utrjevanje Socialistične zveze v bedeče je razen ostalih napotkov tovariš predsednik predvsem opozoril, kako važno je utrjevanje osnovnih organizacij Socialistične zveze, ki jim je treba nuditi vso pomoč pri delu. Med drugim veljajo kritične pripombe nekaterim funkcionarjem v gospodarskih organizacijah in v oblastvenih organih, ki napačno mislijo, da je njihova politično-družbena dejavnost obsežena že s tem, če imajo odgovorne vodstvene funkcije v podjetju, ustanovi ali oblasti. Človek, podjetja, komuna Nadalje je tovariš predsednik izvajal: »Pred nami je važna naloga, da se borimo za popolno vskladitev vseh naših organizacij v komuni in slehernega člana Socialistične zveze posebej s stopnjo razvoja našega demokratičnega sistema. Materialna podlaga, ki jo je naš gospodarski razvoj, predvsem pa ekonomski sistem omogočil našim gospodarskim organizacijam in komunam, in pa Oba predsednika sta namreč po vsestranski proučitvi odnosov med Jugoslavijo in Sudanom ugotovila, da so široke možnosti za nadaljnji razvoj sodelovanja med obema državama v trgovini in na številnih drugih področjih. Nato je predsednik Tito odpotoval v Združeno arabsko republiko. Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je predsednika Tita pričakal v Suezu, nato pa sta se odpeljanla z vlakom v Kairo Predsednik Naser je v }■'. na sprejemu, prirejenem v 0 predsedniku Titu, med drugim dejal, da je ljudstvo ZAR z velikim občudovanjem spremljalo boj jugosi. -anskega ljudstva za svobodo in i. 'snost ter da je tako kot jueo '-o ljudstvo zvest pripad pozitiv- ne nevtralnosi. ija z bloki. Predse / "■ - zdravico Ab- ' { - drugim omeni' jem potovanju da je vrsta azi dežel docela sp ne miroljubne k narodi in da je pi go te Ideje. Jugoslovanska državn,-cijcv in delegacija ZAR sta se takoj sestali ter razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo obe državi, posebej pa še o vprašanjih, ki so v neposredni zvezi z utrditvijo miru v svetu. V nedeljo je bila prva obletnica ustanovitve Združene arabske republike in veličastnemu zborovanju na Trgu republike v Kairu sta govorila predsednika Naser in Tito. " r ■ :l v naših gospodarskih organizacijah je omogočilo, da smo v "lanskem letu presegli družbeni plan. čeprav je bilo v prvem polletju stanje še dokaj kritično, Delavcem v premislek V nadaljevanju je bilo rečeno, da bi moralo biti v interesu slehernega delavca »spoznanje, da se mu ne krojijo življenjski pogoji samo na delovnem mestu s plačo, temveč predvsem Izven tovarne, podjetja, ko on, namreč ta isti delavec postavlja vprašanje stanovanja, vode, elektrike, kanalizacije, tržišča in podobno. Zato tudi ob vprašanju tako imenovanih -h, ki so ga sprožil: sindikati, ne gre ozko gledati samo na Vi. temveč gre za več, gre za odnose podjetja do komune, gre za kvalitetno spremembo teh odnosov, ki naj postanejo zavestna podlaga za boljše gospodarjenje v podjetjih z namenom, da se ustvarijo čim večja prosta sredstva. s katerimi bodo podjetja, po sklepih in ob kontroli zborov proizvajalcev pomagala reševati komunalne probleme komune. Pri uporabi teh sredstev pa ne smemo pust ti z vida, da bodo ta sredstva izkoriščena toliko bolj pravilno, kolikor bolj se bodo upoštevale specifične potrebe posameznih področij. Ponekjc, kjer bo stabilizacija in rentabilnost podjetij zahtevala odpust odvisne delovne sile, bo potrebno del teh sredstev uporabiti za organiziranje nov h delovnih mest v obrti, servisnih službah, kar tudi pomeni standard; drugod, kjer takih primerov ne bo, za stanovanjsko komunalne objekte, morda pa so nekje spet v šolstvu ali v trgovsko-prehrimbeni mreži najtežji problemi. Odveč tudi ne b' biio pomisliti na socialistični sektor kmetijstva, če bi z investicijo teh sredstev v ta sektor dosegli boljšo in cenejšo zaioženost našega trga. kajti tudi to je del standarda. Posebno pa (Nadaljevanje na 3. strani) KOPER — 27. FEBRUARJA 1959 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI V sredo in četrtek je bila v Portorožu v hotelu Palače redna letna konferenca Socialistične zveze koprskega okraja. SZDL ima v koprskem okraju 53.853 članov, ki jih je na konferenci zastopalo 230 delegatov. Razen teh jc bilo na konferenci prisotnih tudi okrog 45 gostov. Med njimi smo videli podpredsednico Glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, republiškega sekretarja za kmetijstvo in gozdarstvo pri Izvršnem svetu LRS Jožeta Ingoliča, predsednika Okrajnega odbora SZDL Nova Gorica Tineta Remškarja, predsednika Okrajnega odbora SZDL Pulj Vinka Jurcena, ljudske poslance, direktorje gospodarskih organizacij, predstavnike političnega in oblastvenega življenja, predstavnike JLA in druge. Konferenco je v sredo, 25. februarja, ob 9.50 odprl predsednik Okrajnega odbora SZDL Koper Albert Jalcopie-Kajtimir. Pozdravil je prisotne goste in delegate, nato pa je konferenca na njegov predlog izvolila delovno predsedstvo z Albinom Dujeem na čelu. Ko so izvolili še organe konference: verifikacijsko, kandidacijsko in volilno komisijo ter predsedstva treh komisij: poli- torkov mm Ljudske univerze Koprr Ljudska univerz' v Kopru se je odločila, da bo vedla redna tedenska predavanja: »Torkov večer Ljudske univerze«. Vsak torek bo torej ob 20. uri v gledališču predavanje o najrazličnejših temah znanosti in kulture. Prvo predavanje je bilo minuli torek, ko je govoril univ. prof. ljubljanske univerz - Jože Goričar o političnih in ekonomskih problemih v sodobno, n svetu. Naslednje predavanj bo 3. marca, to je predavanje zunanjepolitičnega komentatorja RTV Ljubljana Toma Martelanca »O položaju na Bližnjem in Srednjem vzhodu ter Severni Afriki«, na katerem bo predvajan tudi dokumentarni film. V torek, 17. marca, je predvideno predavanje književnika Bena Zupančiča »O sodobnih problemih v svetovni in domači književnosti«, 24. marca pa bo predaval direktor okrajnega Zavoda za plan inž. Peter Aljan-čič »O perspektivah razvoja koprskega okraja«. Popoldne v sredo je konferenca nadaljevala delo v omenjenih treh komisijah, v četrtek pa na plenarnem zasedanju. Ob zaključku so delegati izvolili nov okrajni odbor SZDL in nadzorni odbor, sprejeli sklepe in poslali pozdravne brzojavke — o tem pa več v naslednji številki lista. rb zgodnja pomlad že poganja življenjske sokove po drevesnih deblih. Pomlad zunaj in pomlad v naših srcih. Cvetoča drevesa in v cvetju načrti za napredek in dvig zaostalega kmetijstva v našem okraju. Načrti, ki so dobili oprijemljivo obliko, kr so napotilo za naše delo v prihodnjem obdobju. Razložil jih je ta teden na okrajni konferenci SZDL v Portorožu tovariš Kajtimir —■ zdaj je treba samo še krepko pljuniti v roke in načrte uresničiti! LETO VIII. — ŠTEV. 9 Prisrčn Predsednik Tito je ob svojem odhodu iz Sudana povabil predsednika vrhovnega vojaškega sveta Sudana Ferika Ibrahima Abu-da, naj bi obiskal Jugoslavijo, da bi še bolj utrdili vezi med obema prijateljskima državama. tično-organizacijske z Ivanom Mavsarjem na čelu, za družbeno upravljanje z Jožetom Žižkom kot vodjo, in komisijo za naloge v kmetijstvu pod vodstvom Danila Petrinje, so nato razdelili po teh komisijah tudi prisotne delegate. Prisrčen prizor je bil, ko so nato prihiteli pozdravit konferenco portoroški pionirji s svojo zastavo. Izrekli so zborovalcem najboljše želje za dober in ploden potek konference, priporočili so ji v rešitev tudi svoje osebne težave glede igrišča ter izročili Predsednik OO SZDL Albert Ja-kopič-Kajtimir govori zbranim delegatom o prihodnjih nalogah SZDL predsedujočemu Albinu Dujcu prelep šopek rdečih nageljnov. Nasploh je bilo v veliki dvorani hotela Palače prijetno vzdušje. Zunaj je že precej raz-cvetena narava pozdravljala obiskovalce s hladnega zgornjega področja okraja in Ljubljančane, skozi velika okna pa je sililo k delegatom prijetno sonce, da so se v njem vedro svetili zadovolj- rff m f . A MACMILLAN V MOSKVI Britanski predsednik vlade Mac Millan je že nekaj dni na obisku v Moskvi, kjer se razgovarja z ministrskim predsednikom Sovjetske zveze Hruščevom. Kaj bosta državnika sklenila, je težko predvidevati, Hruščev pa je te dni namignil, da obstajajo možnosti za kompromisno rešitev številnih sporov med Vzhodom in Zahodom. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo po tem obisku vzpostavljena boljša trgovinska izmenjava blaga med obema deželama, če nikakor ne bo moč doseči bolj konkretnih zbližanj na političnem področju. ITALIJA : AVSTRIJA Zato, ker je italijanska vlada odklonila avstrijskim politikom vstop na Južno Tirolsko, je prišlo do velike napetosti med Avstrijo in Italijo, Avstrijska vlada z vso ostrostjo zahteva spoštovanje manjšinskih dogovorov in je sprožila diplomatsko intervencijo ter pooblastila zunanjega ministra, naj na prihodnji seji parlamenta poroča o stanju avstrij-sko-italijanskih pogajanj o Južni Tirolski. 7 : 3 ZA GRKE V Londonu so podpisali sporazum o Ciprski republiki. Ta sporazum predvideva sklenitev pogodbe med Ciprom, Grčijo, Veliko Britanijo in Turčijo. Ta pogodba naj bi zagotovila neodvisnost, teritorialno nedotakljivost in ustavo. Sporazum določa, naj bi bil predsednik republike Grk, podpredsednik pa Turek. Predsednik in podpredsednik bosta izbrala novo ustavo republike in si delila oblast. Ministrski svet bo sestavljen iz sedmih grških in treh turških ministrov. V predstavniškem domu bo razmerje poslancev 7:3 v korist Grkov. Vsa državna uprava bo sestavljena iz predstavnikov obeh narodnosti v razmerju 7:3. DELAVSKEGA GIBANJA IN KPJ 1. marca 1923 so bila prepovedana vsa zborovanja de-J lavcev, ki bi ocenjevala vzro-I lic tedanje gospodarske krize. 1. marca 1942 je bila v Po-■ begih ustanovljena javka KPS, ki je bila pod vodstvom Blaža Marušiča-Darka. 1. marca 1943 je bila podpisana izjava ustanovnih skupin OF. 1. marca 1914 je bila prva pokrajinska konfercnca ZSM za Slovensko Primorjc. 2. marca 1919 so slovenske žene priredile protestne shode proti Londonskemu dogovoru o predaji Primorske, Istre in dela Dalmacije Italiji. 2. marca 1920 je 27 zaupnikov izvršnega odbora jugoslovanske . socialnodcmokratske stranke ustanovilo novo Delavsko socialistično stranko za Slovenijo. 2. marca 1939 se je začela gladovna stavka političnih jetnikov v Srcmski Mitrovici, Nišu in mariborski kaznilnici. 4. marca 1911 so nacifašisti po racijah v Krnici, Rižani, Rožarju, Stepanih in Čepkih odpeljali iz Dekanov 30 ljudi na prisilno delo v Vižinado in Pazin. 5. marca 1931 je bilo zaradi komunističnega delovanja raz-puščeno akademsko društvo »Triglav« — Ljubljana. 7. marca 1920 je bil v Ljubljani ustanovni zlior »Društva študentov-komunistov«. 7. marca 1945 je skupina G mornarjev udarne skupine mornariškega odreda za Slovensko Istro začela s sabotaž-nimi akcijami v pristanišču v Izoli. Britanska oblast na Cipru je že ukinila smrtno kazen za tista kazniva dejanja, ki jih predvideva zakon o obsednem stanju. Ukinila je tudi cenzuro tiska ter razveljavila ukrep o omejitvi prostega gibanja in prepovedala zapiranje prebivalcev brez sodne obravnave. GOSPODARSKE TEŽAVE BELGIJE V Belgiji je stopilo v stavko 250.000 rudarjev in drugih industrijskih delavcev zaradi napovedane zapore premogovnikov. Premogovna kriza v Belgiji so kaže v tem, da je sedaj več kot sedem milijonov ton premoga obtičalo v skladiščih in belgijska vlada je na pobudo Skupnosti za premog in jeklo sklenila zapreti nerentabilne premogovnike ter zmanjšati letno proizvodnjo za 4 milijone ton. Delavci so se temu sklepu vlade uprli in zahtevajo nacionalizacijo rudnikov in vseh drugih energetskih industrij. Proti vsem pričakovanjem so lastniki rudniških bazenov sklenili sporazum s stavkajočimi rudarji in obljubili, da bodo rudarjem, ki bodo odpuščeni zaradi zaprtja nekaterih rudnikov še letos preskrbeli nove zaposlitve in jim nudili zadostno finančno pomoč vse dotlej, dokler ne bodo dobili nove zaposlitve. OBVESTILO UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENSKEGA JADRANA« STA SE PRESELILA V CANKARJEVO ULICO 1 (POLEG POŠTE) Program proslavljanja 40. obletnice KPJ, ki so ga na pobudo osnovne organizacije ZIv Slovenije sprejeli predstavniki množičnih organizacij in podjetij v Senožečah konec preteklega meseca, je dokaj bogat in pester. Glavna krajevna proslava jubilejnega leta ZKJ bo 7. junija v Dolenji vasi in bo združena s proslavo 15-letnice blesteče akcije, v kateri so partizani na cesti Dolenja vas—Sežana domala uničili okupatorsko kolono, ki je' malo prej ropala, ubijala in po-žigala v Dolenji vasi. Predvidena je tudi svečana seja Val priprav na proslavljanje jubilejnega leta KPJ je z.ajel tudi šolsko mladino. In prav je tako. saj smo našim najmlajšim dolžni povedati, čigava je zasluga, da danes uživajo sadove svobode. Prav tako pa smo naše najmlajše dolžni vzgajati in jo pripravljati na to, da bo nadaljevala začeto delo in na že postavljene temelje postavljala kamen na kamen vse do popolne izgradnje socialistične domovine. Osrednja osnovna šola v Sežani ter osnovne šole v Stomažu, Tomaju in v Gorjanskem so že sestavile načrt proslavljanja 40. obletnice ustanovitve KPJ, Bilo bi predolgo naštevati vrsto načrtov, kaj vse bodo priredili v letošnjem jubilejnem letu KPJ. Otroci bodo slišali o zgodovini KP in ZB. o borbi KPJ za boljše in lepše življenje delovnih ljudi in o življenju naših največjih revolucionarjev. Po predavanjih pa si bodo šolarji ogledali kraje, kjer so se partizani borili proti italijanskim in nemškim fašistom, OO ZKS in množičnih organizacij, ki bo posvečena zgodovini KPJ. Po vaseh bodo prikazovali filme iz življenja in dela prvo-boriteljice za delavske pravice. Zveza borcev NOB so je obvezala, da bo odkrila soominsko ploščo padlim borcem, posamezni člani ZB pa bodo otrokom v šoli pripovedovali o dogodkih iz NOB. Predavanja bodo spremljali filmi. V podjetjih bodo organizirali razna strokovna predavanja, nekaj delavcev pa bodo poslali na seminarje in celo v strokovne šole. Posebna skrb podjetij bo, da z minimalnimi stroški dosežejo čimvečii uspeh. obiskali in okrasili spomenike ter grobove padlih partizanov in talcev ter prisluhnili pripovedovanju bivših borcev narodnoosvobodilne vojne. V počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ bodo po šolah organizirali interne šolske proslave z govori in kulturnim sporedom, Učenci šol v Tomaju in Stomažu bodo tekmovali v sestavljanju pismenih nalog na zgodovinske teme KPJ in delavskega razreda ter v poglobljenem seznanjanju z literaturo o NOB. Učenci šole v Sežani in v Tomaju pa bodo zaprosili za dodelitev dveh parcel, na katerih nameravajo urediti pionirska gozdička, ki ju bi odslej sami negovali. P. R. Posebno vprašanje, ki še vedno tare Senožečane, je hudournik ob glavni cesti. Razen sredstev, ki so domala že zagotovljena, bo potrebnega še mnogo prostovoljnega dela. Nič manj važno ni vprašanje pleskanja pročelij hiš, za kar bi se vendarle že morali odločiti. Naloga mladine v Senožečah je, da utrdi svojo organizacijo in se še čvrsteje vključi v Svobodo ter poživi njene sekcije, Spričo dejstva, da je veliko število mladine v Mizarskem podjetju in Mehanični tkalnici, kjer opravlja vej delovni čas monotono in utrudljivo delo, ne bi bilo napak, če bi ta mladina resno razmislila o lastni vsestranski telesni vzgoji. Tudi kmetijska zadruga ima svoje naloge. Da bo dosežen čimvečji hektarski donos, bo poskrbela za razširjenje raznih oblik sodelovanja s posameznimi proizvajalci, težila bo za izboljšanjem odkupa kakor tudi za pridobivanjem novih članov. Prostovoljni gasilci se bodo zavzeli za čimprejšnjo zgraditev gasilskega doma, za organiziranje proslave 70. obletnice društva kot tudi za aktivno sodelovanje članov pri vseh krajevnih proslavah 40. obletnice KPJ. DPD Svoboda ima razen lastnega programa še posebno nalogo, da se pripravi na proslavo 40. obletnice KPJ in 15. obletnice partizanskega napada v Dolenji vasi. -er NOVO GOROVJE V EVROPI ki pa dela več preglavic gospodarstvenikom kot zemljepiscem Ne seji tržaškega občinskega sveta v petek, 2», t. m., je prišlo do nevarne provokaeije fašističnih elementov, ki so hoteli z zažigalno bombo povzročiti incident in raztrositi grozilne lepake proti uvedbi dvojczlčno-sti. Posrečilo se jim je le delno, ker »naprava« ni funkcionirala. Vžgalo se je le nekaj časopisov in kupček letakov. Del gorečega papirja pa je zletel na glavo fašistične svetovalke, ki so ji kolegi priskočili na pomoč in jo rešil1: hudih opeklin. Fašistični podvig je člen verige, ki se vleče že nekaj časa. Spada v okvir šovinistične gonje proti Slovencem na Tržaškem in proti izvajanju določb Memoranduma glede dvojezič-no;ti. V ta okvir spada tudi skrunitev spomenika bazoviškim junakom. Verjetno pa fašisti zdaj računajo, da so jim okoliščine bolj ugodne, ker se je nova vlada usmerila na desnico. Upati jc, da se vsaj v teh računih motijo. Prav tako upajo na novo politično smer v notranji politiki tudi liberalci, ki že zahtevajo oziroma pričakujejo »razjasnitev« položaja v občinskem svetu, v katerem sodelujejo tudi socialdemokrati. Tržaški socialdemokrati so namreč pristopili, kakor smo že poročali, k levi struji, ki je 'izstopila iz PSDI in ustanovila samostojno skupino Socialistične iniciative, da bi prišlo do združitve s Socialistično stranko. Liberalcem seveda to ne prija, hoteli bi, da bi socialdemokrate oziroma pristaše Socialistične iniciative izločili in da bi tudi občinski odbor krepko krenil na desno. NAS GOSPODARSKI KOMENTAR a t s ^äß Q p n P Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in zemljišč je bil sprejet v času, ko so se razmerja na tem področju zelo zaostrila pa tudi zapletla. Na eni strani so lastniki večjih stanovanjskih zgradb Izkoriščali ta položaj in si z različnimi mahina-cijami ustvarjali dohodke, poleg tega so s prodajami posameznih stanovanj v večjih zgradbah, ki so bile sicer v upravljanju hišnih svetov, zapletali premoženjskopravne odnose. Z gradbenimi zemljišči ni bilo nič boljše, saj so se cene teh z leta v leto dvigale, kolikor niso lastniki sploh ovirali gradnje ln načrtovanje gradenj v mestih in večjih naseljih. Sedaj veljavni zakon o razlastitvah je namreč zelo strog in dopušča razlastitev samo v res izrednih primerih. NI dvoma, da so se z družbenega stališča gledano s sprejetjem zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb In gradbenih zemljišč v mnogem spremenili odnosi. V tem pogledu je nastalo olajšanje, ki omogoča reševanje številnih vprašanj splošnega, to je družbenega pomena, ki bi jih pod prejšnjimi pogoji le težko reševali. Tako bo omogočeno urediti in sprejeti novo stanovanjsko zakonodajo in obenem ustvariti vse pogoje za uresničitev načrtov o stanovanjskih skupnostih. zlasti pa bo z nacionalizacijo gradbenih zemljišč možno uresničiti vse načrte, ki jih imajo odbori v mestih In mestnih naseljih, ko bodo odpadli vsi vmesni problemi z urejevanjem lastninskih razmerij. Naj povemo samo primer, ko je morala oziroma bi morala neka stanovanjska zadruga v Ljubljani, ki si je zadala nalogo zgraditi stanovanjske vrstne hišice za svoje člane-uslužbence, urediti prenos lastninske pravice na zemljiščih, na katerih naj bi hišice stale, z okoli 20 lastniki, poleg tega še dobiti dovoljenje od številnih sosedov zaradi raznih služnosti in podobnega. En pravnik, geometer in večji del administracije je bilo zaposlene s tem delom, ko bi lahko v tem času skrbeli za druga vprašanja, da ne omenjamo stroškov tega dela in velikih stroškov za odkup zemljišč. Sedaj bo vse to odpadlo in delo bo v mnogem olajšano in cenejše. Seveda nas pred končanjem vsega postopka z nacionalizacijo čaka še mnogo vmesnega tlela, ki ga morajo opraviti v prvi vrsti komisije za nacionalizacijo pri občinskih ljudskih odborih in pa sodišča, zlasti zemljiške knjige. Kajti vse nove spremembe morajo biti poočitene v zemljiški knjigi, ki mora kot javna knjiga biti odraz dejanskega stanja. Morda bi kdo dejal, da je postopek v zvezi z izvršitvijo zakona o nacionalizaciji kompliciran in težak, ker predvideva reševanje posameznih zadev preko več inštanc. Toda pojasniti je treba, da je to potrebno, kajti gre za zaščito pravic državljanov in zato je potrebno, da se postopek izvede čim bolj objektivno in pravično. Nihče v tem pogledu lic sme bili prizadet ali kakorkoli oškodovan in z nacionalizacijo smejo bili zajete res samo tiste nepremičnine ali njihovi deli, ki jih zakon predvideva. Kot je znano, zakon izrecno izvzema od nacionalizacije kmečke hiše in zemljišča. To izhaja že iz samega naslova zakona, ko govori o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Tega ni moči razlagati široko, kot bi radi nekateri prikazali tistim, ki zakona niso preučili ali brali. Kaj so najemne zgradbe, zakon točno določa, glede gradbenih zemljišč pa je rečeno, da jih morajo kot take ljudski odhorl v mestih in mestnih naseljih izrecno označiti s posebno odločbo. Se pred tem je moral republiški izvršni svet določiti, katere kraje je treba smatrati kot mesta ali mestna naselja, kar je bilo tudi storjeno in objavljeno. Zato ni nobene bojazni, da bi nacionalizacija zajela tudi kmečko zemljo, temveč nasprotno. Zakon ima ravno namen čim bolj ščititi obdelovalno zemljo in omejevati gradnje na ožje okoliše v mestih in mestnih naseljih. Tudi ne more segati nacionalizacija v kraje, ki niso bili glede gradbenih zemljišč našteti med. mesti in mestnimi naselji. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in zemljišč pomeni korak naprej v izgradnji naše socialistične družbe in ga moramo oceniti kot pozitivnega. Njegove pozitivne posledice pa bomo občutili šele kasneje, zlasti ko bodo zginili tisti subjektivni pojavi, ki jih danes še čutimo, ali jih nekateri čutijo. -dt- Te dni je bila seja občinskega sveta v Dolini, ki je v glavnem razpravljal o letošnjem občinskem proračunu in ga odobril. Proračun dolinske občine za leto 1959 predvideva 29.9 milijonov lir primanjkljaja, ki naj bi ga krili z državnim prispevkom. Proračun devlnsko-nabrežinske občine, k. so ga odobrili na seji v petek, 20. t. m., pa predvideva -It milijonov (140.091 lir primanjkljaja, ki bi ga prav tako morali kriti z državnim prispevkom. V proračunu devinsko-nabrežinske občine je tudi postavka v znesku 1 milijona lir za postavitev spomenika padlim za svobodo. • • • Promet v tržaškem pristanišču je v januarju izredno padel, saj ga je bilo za 100 tisoč ton manj kot v decembru. V primerjavi z januarjem 1958 pa je promet v tržaškem pristanišču padel za 27.2 odstotka. V povojnih letih je pristaniški promet stalno rastel, lani pa je začel padati in to povzroča velike skrbi tržaškim gospodarskim krogom, • » • Pokrajinski predsednik prof. Gre-goretti je zagotovil, da bodo že letos začeli graditi novo poslopje za slovenske srednje šole v Trstu in da se bo pouk v novi zgradb-i lahko začel že v šolskem letu 19G0-1961. • • ♦ Vodstvo ladjedelnice Felszeghl v Miljah jc začelo z napovedanimi odpusti. Najprej je suspendiralo z dela (dejansko odpustilo) 70 delavcev, te dni pa spet 129 delavcev. Tudi podjetje Salda, ki je tesno povezano z ladjedelniško Industrijo, je te dni odpustilo 25 delavcev, nevarnost pa Dieti tudi ladjedelnici sv. Marka in Tovarni strojev. • • * V nedeljo je bila v dvorani Stadiona I. maja tradicionalna Prešernova proslava, ki jo vsako leto organizira Slovenska prosvetna zveza in je nekakšen praznik slovenske prosvete na Tržaškem. Po priložnostnem nagovoru so nastopili pevski zbori, re-eitatorji, tamburaši itd. vseh društev, ki so včlanjena v Zvezi. • • • V nedeljo dopoldne je bil v LHlcl Roma 15 občni zbor Kmečke zveze, v kateri so včlanjeni kmetje s tržaškega področja. Po poročilu in razpravi o dosedanjem uspešnem delu zveze in bodočih nalogah ter perečih vprašanjih kmetijstva na Tržaškem, je bil izvoljen nov izvršni odbor. • • « Pretekli teden je 77-letni Ivan Maver iz Domja z nožem umoril v tržaški umobolnici svojega 49-letnega sina Ferdinanda, ki se Je tam zdravil že nekaj let. Morilec jc hladnokrvno in mirno izvršil svoj zloč.n ter izjavil, da je to napravil, ker ni mogel plačati nekaj nad dva milijona lir bolniških stroškov, ki jih Je uprava umobolnice terjala. Čeprav je ugotovljeno, da je pokojni Ferdinand zbolel med službo v italijanski vojski v Sardiniji, mu nt bila priznana pokojnina, ker zakon pač ne predvideva pokojnine za duševne bolezni. Tragični dogodek je napravil globok vtis v mestu in na podeželju. Urejuje uredniki odbor. Glavni n odgovorni urednik Raslko Hradaškja. T:ska tiskarna CZP Primorski tisk Koper VADALJEVANJE GOVORA PREDSEDNIKA ALBERTA JAKOPlCA-KA.TTIMIRA NA KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE KOPRSKEGA OKRAJA V PORTOROŽU (Nadaljevanje s 1. strani) mislim, da bi bilo prav, Ce bi del teh sredstev, kot so to storili v Piranu, tudi v ostalih občinah namenili skupnostim stanovalcov, kjer bo razen prostovoljnega dela stanovalcev, samo nekaj stotisočev lahko pomenilo veliko. Seveda vsega hkrati ne bomo mogli reševati. ker teh odstopljenih sredstev niti ne bo veliko, vendar pa bo ta akcija pri nas tako politično kot ekonomsko vendarle pomembna. Prav zato pa bo važna naloga Socialistične zveze, da bo preko svojih sestankov, zborov volivcev in delovnih kolektivov zagotovila uporabo odstopljenih sredstev za reševanje najbolj perečih in družbeno koristnih problemov. Z ozirom na dejstvo, da sredstev ne bo veliko, je važno predvsem to, da imamo določeno perspektivo, skozi katero naj bi sc reševali vsi problemi v kolektivih, v ostalem pa so že dosedanje razprave pokazale, da se naši delovni kolektivi vse bolj zanimajo za probleme komune, saj vse bolj spoznavajo, da se ti problemi komune rešujejo lahko samo ob rentabilnem in akumulativnem gospodarjenju v podjetjih. Ta perspektiva je v toliko vzpodbudnejša, če pogledamo, kakšen gospodarski razvoj je nas okraj dosegel v 5 letih. Spremenjena gospodarska podoba Vsakdo njim prizna, da se je zunanja podoba in gospodarska fiziogno-mija našega okraja v temeljih spremenila. Uvrstili smo se med razvite industrijske in turistično kmetijske okraje. Le nekaj številk nam bo najbolj nazorno prikazalo ta napredek. »Narodni dohodek sc je dvignil od 8.900 na 18.210 milijonov ali za 102.7 */o, odnosno na glavo prebivalca od 89.000 din leta 1954 na predvidenih 1G3.000 din leta 1959. Proračunski dohodki pa so sc gibali v mejah od 1.840 leta 1954 na 1.905 leta 1959, torej samo za 3.5 ■/•, vtem ko so skladi okraja in občin znašali leta 1954 2.012 milijonov, leta 1959 pa bodo znašali l.GOO milijonov ali le 75 •/• napram letu 1954. Število zaposlenih v gospodarstvu družbenega sektorja pa se je v tem obdobju dvignilo od 14.600 na 22.700 ali za 51.9 •/• V letu 1959.« Življenjsko gospodarjenje Ob. tem ogromnem vzponu v našem gospodarstvu pa je tovariš predsednik dodal, da sredstva okraja in občin niso bila v skladu s takim vzponom ter da je tu osnovni vzrok vsem težavam glede osebnega in družbenega standarda naših delovnih ljudi. V tem obdobju se je na primer zaposlilo pri nas novih 8.000 ljudi, s tem pa so se povečale naše komunalne, stanovanjske in preskrbovalne naloge, ki pa jih bomo lahko uspešno reševal'! samo s sodelovanjem vseh delovnih Kolektivov v okraju, O tem je tovariš predsednik dejal, da gre predvsem za dvoje: »Prvič za to, da se bomo člani Socialistične zveze zavestno, s prepričanjem, da je edino tako pravilno, zavzemali za kar najbolj življenjsko in smotrno porazdelitev celotnih razpoložljivih skladov za standard znotraj sleherne gospodarske organizacije, torej za pravilno razmerje med sredstvi, ki jih bodo posamezni delovni kolektivi namenili za plače, premije in nagrade, ter sredstvi za družbeni standard, zavedajoč se, da ena ali druga skrajnost v današnjih pogojih trajno nikomur ne more biti koristna, temveč le škodljiva. Drugič pa je odločilnega praktičnega po-mena-za povečanje delovne storilnosti to, da sredstev za povečanje osebnih dohodkov, ki bodo ostvarjena s povečanjem delovne storilnosti, ne bomo porazdelili uravnilovslco, temveč — kot smo dejali — doslednejše, slehernemu posamezniku toliko več, kolikor bolj je povečal delovno storilnost v korist gospodarski orga-zaciji oziroma v korist svojemu delovnemu kolektivu in s tem skupnosti. Ker pa je obravnavano vzpodbudno in v današnjih razmerah neobhodno socialistično načelo nagrajevanja možno v praksi uspešno uveljaviti le, če bomo poskrbeli za kar se da bolj dosledna merila delovnega učinka in koristnosti posameznika za gospodarsko organizacijo, moramo dosledneje in bolj smelo ipristopiti tudi k uvajanju norm, akordov in ostalih, posameznim proizvajalnim enotam najbolj primernih sistemov nagrajevanja. Doslej prizadevanj v tej smeri ni bilo zadosti, saj je n. pr. delo po normah v gospodarskih organizacijah v našem okraju v minulih zadnjih dveh letih celo padlo, namesto, da bi se v skladu z željami neposrednih proizvajalcev dvignilo. Ta pokazatelj daje slutiti, da tehnična vodstva in direktorji marsikje uvajanju in utrjevanju doslednejših sistemov nagrajevanja niso posvečali zadosti pozornosti, iz česar izhaja, da bi bilo v bodoče potrebno osebne dohodke praviloma tudi tehničnim in ostalim vodstvenim organom podjetij kar se da bolj dosledno odmerjati v odvisnosti od povečanja delovne storilnosti v gospodarskih organizacijah, ki jih vodijo, ter tako tudi nje v večji meri vzpodbuditi za uvedbo norm, akordov itd.« Predsednik .Jakopič je .nato govor'1 o potrebni diferenciaciji osebnih do-hodkov posameznikov na temelju delovne storilnosti, o potrebi doslednega nagrajevanja po delovnem učinku, o potrebi omejevanja prelivanja delovne sile, posebno nekvalificirane delovne sile itd. Poudaril je, da je i i-zen ukrepov občinskih ljudskih odborov predvsem dolžnost gospoda -sitih organizacij, naj resneje in br,:j načrtno zaposlujejo delovno silo n preprečujejo fluktuacljo s tem, da takšne, ki neprestano krožijo Iz podjetja v podjetje predvsem z namenom, da pridejo na čim lažji način do višjega zaslužka enostavno odklanjajo in usmerjajo tja, kjer nam delovne sile manjka, t. j. v kmetijstvo. O nacionalizaciji Nadalje je tovariš predsednik opozoril organizacije Socialistične zveze, da morajo posvetiti posebno pozornost tolmačenju zakona o nacionalizaciji hiš in zemljišč, posebno pa člena, loi govori o tem, da ima posamezni državljan glede privatne lastnine možnost posedovati in uporabljati eno — ali dvostanovanjsko Iršo. S tem zakonom so razčiščeni pojmi o privatni lastnini. Takega zakona nima še nobena socialistična zemlja in bo brez dvoma naletel na pomemben odmev nn vsem svetu. O nekaterih zlonamernih parolah, češ da bo sledila tej nacionalizaciji nova nacionalizacija prav vseh hiš in prav vse obdelovalne zemlje, je tovariš Jako pič dejal, da glede tega pri nas ne more biti govora, O tem je nadaljeval; »Mi gradimo nove odnose v kmetijstvu na osnovi prostovoljne kooperacije individualnega kmeta z nami. Vsi naši napori in smer naše politike v kmetijstvu sploh jasno dokazujejo, da iščemo za dvig kmetijske proizvodnje na novih osnovali, popolnoma novih poti, dosti težjih, toda predvsem na taki podlagi, ki bo iz ekonomskih in političnih razlogov zlasti stimulirala omenjeno sodelovanje naših kmetijskih proizvajalcev v smeri stalno večje proizvodnje kmetijskih pridelkov. Mi pa takšne stimulacije za naše kmetijske proizvajalce nikakor ne vidimo v nacionalizaciji individualnih kmetijskih površin, kakor bi to zlonamerni dezinfor-matorji radi prikazali. Sicer pa vemo iz prakse v Sovjetski zvezi, kako nestimulativno deluje nacionalizacija kmetijskih površin. Tamkaj so po podatkih, ki jih je dal Hruščev, po ko-lektivizaciji kmetijskih površin do leta 1953 »dosegli« kmetijsko proizvodnjo v višini, kakor je bila v carski Rusiji. Mi pa takšnih negativnih rezultatov ne želimo, zato ne more biti govora o nacionalizaciji individuaL-nih kmetijskih površin pri nas.« O sredstvih, ki jih bodo ustvarile naše gospodarske organizacije, je dejal tovariš predsednik, da je v zvezi z reševanjem vprašanja življenjskih pogojev naših delovnih ljudi zelo važno vprašanje, kako bodo gospodarske organizacije s temi svojimi sredstvi sodelovale pri skupnih naporih za reševanje problemov komune. Opozoril je, da v nobenem primeru ne bi smelo priti na občini do nesmotrnega gospodarjenja z zbranimi sredstvi. Ne smemo dopustiti, da bi se ta sredstva uporabila v kake druge namene, ne pa za reševanje komunalnih problemov občine. V zvezi s proraČ-unom posebne naloge Posebej je opozoril tovariš Jakopič na letošnjo proračunsko situacijo, ki narekuje občinskim ljudskim odborom, da temeljito zaostrijo trošenje proračunskih sredstev, če hočemo, da bomo prihranili ne samo letos, temveč tudi v bodoče sredstva za nego- spodarske investicije na kateremkoli področju družbenega standarda, to je v zdravstvu, šolstvu, prosveti, kulturi itd. Ob zaostritvi proračunske situacije pa so popolnoma nepravdna nekatera stališča na občinah, ki gredo za ten:, da bi okrnili ali celo ukinili delovanje glasbenih šol, knjižnic itd. krompirja na ha ali s 100 do 120 mtc. koruze na ha ali z ogromnimi donosi, ki jih bo začel dajati socialistični sektor nasadov hrušk, breskev, marelic in drugega sadja v Makedoniji, Metoliiji, Dalmaciji, Slavoniji, v Dami«, Štajerski, Goriški itd. To je, tovariši in tovarišice, danes vpraša- Portoroški pionirji pozdravljajo okrajno konferenco SZDL Na glasbenih šolah je treba le pravilno urediti in izterjavati šolnino, v knjižnicah zaostriti štednjo in sploh uvesti kontrolo nad trošenjem proračunskih sredstev. Zaradi štednje bo potrebno pregledati tudi vse domove onemoglih, kamor se neredko iznebijo svojih roditeljev ljudje z dobrimi dohodki. Prav tako je treba bolj preverjati potrebo raznih socialnih dajatev, nagrajevanje uslužbencev občinskega aparata ter družbenih organov okrog občinskih ljudskih odborov. Kljub temu, da imamo dve občini manj, se v okrajnem merilu občinski aparat ni zmanjšal. Naloga občinskih vodstev naj bo, da vložijo vse napore za to, da zboljšajo kvalifikacijski sestav aparata, vzporedno s tem pa dober in kvalificiran kader Izdatneje stimulirajo. Takšna politika bo vodila do zmanjševanja aparata, povečane discipline in večje storilnosti. Tudi razni sveti in komisije pri občinah bi morale stremeti za zmanjševanje aparata. Občinski ljudski odbori in vse naše politične organizacije morajo vprašanje štednje s sredstvi postaviti kot eno osnovnih nalog, če hočemo, da bomo v bodoče hitreje reševali probleme osebnega in družbenega standarda naših delovnih. ljudi. Temu naj doprinesejo politične organizacije in zbori volivcev, ki naj začno temeljito razpravljati o namembnosti sredstev In v obilici problemov, ki jih imamo, namenijo sredstva tja, kjer so najpotrebnejša. nje, ki mora predvsem zanimati kmetovalca samega. In njega to že zanima, posebno zaradi tega, ker je lahko tudi v našem okraju sam videl in deloma občutil uspehe, Iti smo jih že dosegli z melioracijami, namakanjem, semensko službo itd. Tudi določanje odkupnih in prodajnih cen mora postati važen faktor v njegovem odnosu do kmetijske proizvodnje, kot do njegovih lastnih življenjskih pogojev, Sistem določanja odkupnih in prodajnih cen se namreč ne bo spremenil in je torej vsako upanje na to, da bi se še lahko trgovalo v taki monopolni situaciji, kot jo je doslej imela naša vas, odveč, kajti s tako nizko in drago proizvodnjo, s tako primitivnim in zaostalim kmetijstvom, mi problema standarda naših delovnih ljudi nc bomo nikoli rešili niti v mestu niti na vasi. Ce je doslej naša vas vkljub zaostalosti v proizvodnji dosegla izredno visok standard, ga ni dosegla po zaslugi svoje proizvodnje, temveč predvsem zaradi situacije, v kateri je lahko prodala vse in po visoki ceni, torej predvsem na račun življenjskih pogojev naših delovnih ljudi v mestih in industrijskih centrih. Niti od daleč nikomur ne pride na misel, da bi naši vasi oporekal izboljšanje življenjskih pogojev in lepšo bodočnost, za katero smo se vsi borili, žrtvovali in se še borimo, toda tudi naša vas bo morala če hočemo zgraditi vsem delovnim ljudem boljšo bodočnost in lepše življenje. kot smo ga imeli kdaj koli, odločno reči svoj »ne« vsem tistim, ki skušajo danes zaradi naših ukrepov, ki naj po eni strani omogočijo cenejši nakup prehrambenih artiklov, po drugi pa omogočijo dvig kmetijske proizvodnje, vplivati na vas s parolami o »uničenju« kmeta, nacionalizaciji zemlje itd., to pa seveda samo zato, da bi kmeta pasivi-zirali in to potem izkoristili v svoje antisocialistične namene. Prepričan sem, da bo razprava nakazala vrsto problemov, kako vse so skušali nekateri posamezniki zavirati naše ključne akcije v smeri dviga — pocenitve kmetijske proizvodnje: Tovariš predsednik je s tem v zvezi omenil primer komasacije v koprski občini in v sečoveljski dolini, saj sta to dve najbolj dalekosežni akciji v kmetijstvu obalnega področja. Gre za združitev razdrobljenih parcel tako, da bo možna čim cenejša in čim večja proizvodnja, vendar pa so bile na delu sile, ki so hotele to akcijo onemogočiti, Prav tako so bili škodljivi našim delovnim ljudem tisti glasniki, ki so ob intervenciji pridelkov z drugih proizvodnih predelov protestirali samo zato, da bi obdržali svoje visoke cene in svoj monopolni položaj na tržišču. na naših vaseh se odraža v pre- Trpek nauk Za napredek kmetijstva Nadaljevanje predsednikovega referata se nanaša na kmetijstvo, pri čemer je poudarek na tem, da je dvig kmetijske proizvodnje na socialističnih osnovah najtesneje povezan z vprašanjem standarda delovnih ljudi na vasi sami, kakor tudi vprašanje višje življenjske ravni delavca in nameščenca po naših centrih. Pri vseh naporih in uspehih, doseženih na tem področju, brez dvoma pripada dober delež političnemu delu Socialistične zveze. Dejstvo je namreč, da se je po številnih razpravah, ki jih je vodila Socialistična zveza, naš privatni kmetijski proizvajalec zamislil in začel skupno z nami aktivno razpravo o vprašanju, kako v kmetijstvu lli naprej. Danes je že slehernemu državljanu jasno, da jc ključ za Izboljšanje življenjskih pogojev predvsem v dvigu proizvodnje na vseh področjih naše gospodarske dejavnosti in ne nazadnje v kmetijstvu. »Naša današnja konferenca mora zalo predvsem razpravljali o tem, ka- ko dosežemo zanimanje in pripravljenost naše vasi za hitrejšo usmeritev h konkretnemu delu. To poudarjam kot prvo in osnovno nalogo zaradi tega, ker bi morali biti prav odbori osnovnih organizacij Socialistične zveze tisti, ki bi s takim konkretnim delom začeli. Nedvomno bo akcija sama odprla še vrsto problemov, pomanjkljivosti, toda važno jc, da čim hitreje krenemo z mesta naprej. Vrsta objektivnih okolnosti nam bo pri tem pomagala, saj n. pr, ukrepi zveznega Izvršnega sveta o odkupu, določanju odkupnih in prodajnih cen, posebno pa veliki dosežki, ki smo jih dosegli z moderno agrotehniko po vsej državi, naravnost, silijo vsakogar k razmišljanju, kam bomo z našo dosedanjo tako nizko In drago proizvodnjo, ko bodo iz drugih delov države prišlo tudi na naše tržišče velike količine pridelkov socialističnega sektorja, v katerega vlagamo že celo petletko toliko sredstev. Kako se naj naš kmetovalec kosa s proizvodnjo 2.',o do 300 mtc. grozdja na iia. 330 mtc. Kaj poraja ustvarjanje takega položaja, nam najlepše kaže letošnja vinska proizvodnja. Ves teren se na primer razburja nad nizkimi odkupnimi cenami, »podjetje Vino Koper pa je moralo nakupiti vino drugod, pač tam, kjer je ceneje — povprečna proizvodnja — toda kdo naj to nizko in drago proizvodnjo plačuje — delavec. mestni potrošnik? Kdo je sedaj kriv? Oblast, socializem, nizke odkupne cene — ne!, pač pa zaostala in nizka kmetijska proizvodnja, ki zahteva seveda višje odkupne cene, kot pa jih zmoremo, razen če vzamemo delavcu denar in z njim plačujemo zaostalost. Socialistična zveza se bo morala ostro spopasti s takimi gledanji, toda ne s pozicij obrambe naših ukrepov, kajti taka politika ni prepričljiva, ker mi danes dejansko ne moremo biti prepričljivi, če je pa taka odkupna cena napram visokim proizvodnim stroškioni kmeta res nizka.« Rešitev samo v naprednem kmetovanju Tovariš predsednik je nato nadaljeval: »Kmetu moramo jasno pokazati, v katero smer In v katero proizvodnjo naj se orientira, da bo najhitreje dosegel visoko proizvodnjo, ne pa da skupaj z njim tarnamo in ga držimo v okovih zastarelega, nerentabilnega načina in smeri proizvodnje. Smer proizvodnje, to poudarjam predvsem zato, ker obstaja stara miselnost, ki pričanju naših kmetovalcev, da" je predvsem vino tisti njihov osnovni artikel, ki jim nudi največ in od katerega naj bi bil v glavnem odvisen njihov celotni standard. Potemtakem je seveda zaradi letošnjih odkupnih cen vina ta standard najbolj prizadet. Saj mogoče je, toda to je zmotno gledanje in je lahko resnično samo toliko časa, dokler je za vino konjunkturna situacija, dokler država regresira vino pri izvozu, ali dokler je celotna proizvodnja v državi nizka. Toda, kaj pa tedaj, ko vseh teh pogojev več ne bo, oziroma jih je že danes vedno manj? Potem se bodo taki kmetovalci znašli v enakem položaju, kakor tisti, ki mislijo, da bodo živeli od gozda — nam pa je v interesu, da ga vedno manj sekamo. Navsezadnje imamo — kax se proizvodnje grozdja tiče — že danes primer, da se pritožujejo nad cenami tudi tisti proizvajalci, ki smo jih že pred petimi in več leti silili, naj svoje vinograde s slabimi trtami spremenijo in nasadijo visoko proizvajalno trto. Kdo je potem kriv, če se takemu proizvajalcu, ki že pred petimi leti ni hotel poslušati naših nasvetov — bili pa so samo njemu v korist! — danes ne plača grozdje ali vino po takšni gradaciji, ki je po la-suii krivdi ni dosegel. Nasploh pa mislim, da je taka orientacija, to je samo na vino, in o kateri se danes v dobrem delu našega okraja toliko govori, nepravilna, neekonomska in precej brezperspektivna. Ne rečem, če nobena kultura razen trte ne bi uspevala, toda tudi če bi bilo tako, bi morali napraviti vse, da bi trto izboljšali, povečali nasade In se orientirali samo na nekaj, toda samo najkvalitetnejših sort, ne pa da imamo na vsaki vinogradski površini po več raznih sort, od katerih so mnoge take, da kmalu na tržišču sploh ne bodo prišle več v poštev. Toda v našem obalnem področju ni tako. Tu imamo pogoje za mnoge visoko rentabilne kulture, in ne samo to, na tem področju imamo lake pogoje, da lahko razen s trto in drugimi nasadi, ki jih tudi preveč forsiramo. z vsako drugo proizvodnjo dosežemo letno petkratni donos. Prednost takih kultur pa je tudi v tem, da jih vsako leto prilagajamo povpraševanju notranjega in zunanjega tržišča, vtem ko z nasadi, bodisi trte ali breskev itd. te prednosti nimamo, kajti površin, zasajenih s trto ali drugimi nasadi, ne moremo vsako leto menjavati.« Delovno predsedstvo okrajne konference SZDL Koper minulo sredo in četrtek v Portorožu Prav tako je s kmetijsko proizvodnjo na vseh ostalih področjih našega okraja, ki bodo morali resno premisliti. v katero in kakšno proizvodnjo orientirati našo vas. Na Krasu Imamo najraznovrslnejšo proizvodnjo, ki je vedno znak velike zaostalosti. Treba bo prekiniti z dosedanjo stihijo in dati jasno smer za samo nekaj masovnih proizvoden) take vrste, ki imajo najboljše pogoje. To so: živinoreja, sadjereja, ovčarstvo, krmne rastline itd. Onemogočanje nadaljnje stihije v proizvodnji je tudi stvar programov naših zadrug. Te se morajo tudi osvoboditi vseh tistih dejavnosti, ki nimajo nobene zveze s kmetijstvom. Zadruge se morajo prvenstveno usposobiti za organizatorje proizvodnje. V ta namen se na primer nekatere zadruge v Sežani, Piranu, Kopru itd, združujejo, saj bodo lahko z združenimi osnovnimi in finančnimi sredstvi, torej z večjo kreditno sposobnostjo, uspešneje sodelovale na (Nadaljevanje na 4. strani) /'; ' • / 7 '■- aAa kič /SO WüdjQ ñ\ o _o 'ssr P/l »BIHAČ« je 19. februarja odplula iz Piombina v Hampton Roads, kamor bo prispela 14. marca. P/l »DUBROVNIK« jc 16. februarja phda skozi Port Said na poti za Rotterdam, kamor bo prispela dne 5. marca. M/l »GORENJSKA« je 21. februarja odplula iz Sfaxa na Reko. P/l »GORICA« je 22. februarja odplula iz Novorosijska. P/l »LJUBLJANA« je 21. februarja priplula na Reko, kjer razklada. M/l »MARTIN KRPAN« je 22. februarja priplula na Reko, kjer razklada. »NERETVA« je 23. februarja priplula v Odeso, kjer naklada tovor. »POHORJE« je 25. februarja odplula iz Villa Constitución za Kontinent. »ROG« je 24. februarja odplula iz Ploč s tovorom za Kontinent. »ZELENGORA« je 23. februarja odplula iz Beyroutha za Odeso. P/l P/l P/l P/l ZAKLJUČEK POROČILA PREDSEDNIKA ALBERTA JAKOPIČA-KAJTIMIRA NA OKRAJNI KONFERENCI SZDL V PORTOROŽU Sodelovanje na vseh področjih za dosego cilja Na občinske ljudske odbore pa je v zvezi z boljšo organizacijo kmetijstva naslovil tovariš Jakopič naslednje besede: »V težnjah za dvigom in pocenitvijo kmetijske proizvodnje pa bodo morali odločneje poseči v ta sektor gospodarstva tudi naši občinski ljudski odbori. Politika zbiranja in razporejanja sredstev, kontrola nad izvajanjem že do sedaj sprejetih zakonov, ki se tičejo kmetijstva, so vzvodi, s katerimi lahko oblastveni organi odločilno vplivajo na hitrejše izvajanje smernic naše kmetijske politike, Čeprav imamo že določene rezultate, z njimi le še ne moremo biti zadovoljni. Mnogi naši organi, katerih naloga je. da skrbijo za izvajanje zakonitih predpisov, so preveč usmerjeni zgolj na prekrške, manj pa na to, ali se zakoni izvajajo ali ne. Nedosledno izvajanje zakonov in predpisov, ki se tičejo kmetijstva, njegovega napredka itd. ustvarja na vasi ps hozo, da gre lahko še po starem naprej, povzroča kolebanje, ustvarja vtis neodločnosti in konzervira, namesto da bi odpravljalo zokoreninje-ne ostanke stare miselnosti in primitivnega kmetovanja. Danes, ko se svet tako hitro prebija v atomsko dobo, ko že pri nas (n. pr. na kmetijskem inštitutu v Novem Sadu) opravljajo v kmetijstvu poizkuse z izotopi, dejansko samo s krampi in lopatami ne bomo prišli več daleč naprej. Vrsta zakonov in drugih predpisov, ki so usmerjeni na napredek našega kmetijstva, pa ostaja bolj ali manj le zapisanih, ker jih na terenu ne izvajajo.« Tovariš predsednik je nadaljeval: »Občinski ljudski odbori, zbori proizvajalcev, pa tudi delovni kolektivi bi morali bolj pogosto razpravljati o izvajanju plana v kmetijstvu, o odkupu, o založenosli tržišča. Po upravni liniji bi morali reagirati, če se planske naloge, ki so jih poslovne zveze in zadruge sprejele, ne izvajajo. S tem v zvezi, ko govorimo o poslovnih zvezah in o odkupu, moramo poudariti možnost pogodbene prodaje kmetijskih pridelkov pred sezono. Poslovne zveze morajo z večjo doslednostjo, z večjo širino in z izdelanim sistemom izvajati odkup kmetijskih pridelkov na osnovi pravočasno sklenjenih pogodb s proizvajalci na eni strani, na drugi strani pa na osnovi pravočasno sklenjenih pogodb z večjimi potrošniškimi ceuiri glede prodaje teh pridelkov. Edino na osnovi takšnega sistema odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov, pa tudi sadja in zelenjave, še pred pridelovalno sezono, lahko postavimo solidne temelje za planira- nje kmetijske proizvodnje. Na ta način tudi zagotovimo proizvajalcu možnost pridelovanja najbolj donosnih kultur, hkrati pa mu zagotovimo, da bo prideloval tisto, kar je potrošniku najbolj potrebno — to pa pomeni, da mu vnaprej zagotovimo prodajo vseh njegovih pridelkov.« Vloga Socialistične zveze »Prav zato, tovariši in tovarišice, pa so naloge Socialistične zveze na vasi v tem obdobju, ko je v prvem planu naše gospodarske politike ravno kmetijstvo, tako važne in velike. Vloga Socialistične zveze na vasi, njen vpliv, pa je ob tej splošni orientaciji in problemih, o katerih sem doslej govoril, tako pomembna zalo, ker je ob vseh naših naporih, ob vseli materialnih in finančnih sredstvih, ki jih vlagamo in jih bomo še vlagali v kmetijstvo tudi v bodoče, vsako leto več, ves uspeh odvisen od človeka, od njegove privrženosti določeni politiki, od njegovega zaupanja in njegove pripravljenosti za izvajanje te politike. Človek, naši ljudje so torej razen vseh sredstev, ki jih imamo na razpolago, osnova za dosego postavljenih ciljev. Zato je naloga Socialistične zveze, da s široko politično akcijo, lci mora iti končno od človeka do človeka, z razpravljanjem, dokazovanjem in konkretnimi primeri doseže, da bodo člani Socialistične zveze in prebivalci sleherne vasi osvojili in vzeli nakazano politiko za svojo. To bo osnovno jamstvo', da bomo dosegli pričakovane rezultate. Zato bi morala Socialistična zveza s politično akcijo usmerjati vse kmetijske proizvajalce na eno pot, to je na socialistično pot, hkrati pa onemogoi čili vsakršne razbijaške poizkuse ter budno spremljati in pomagali pri začetnih korakih našemu proizvajalcu k napredku. S politično akcijo mora Socialistična zveza podpirati vse take ukrepe, ki pospešujejo možnost večje in cenejše proizvodnje in razvoj socialističnih odnosov, brez katerih napredka v proizvodnji ne bomo mogli doseči. Pri tem se mora Socialistična zveza posluževali najrazličnejših metod in oblik dela. Sem štejejo poljudno-znanstveni filmi, predavanja Ljudske univerze o novih izsledkih kmetijske znanosti', obiski raznih kmetijskih posestev, razstav, seminarji za člane zadružnih svetov, organizacija kmetijskih gospodarskih šol za kmetovalce — mlade zadružnike. Socialistična zveza naj tudi n. pr. skupno s KZ organizira pregled nasadov in posevkov, zemlje, vsekakor pa naj s članstvom temeljito obravnava vse naše ukrepe (Nadaljevanje s 3. strani) raznih zveznih in republiških natečajih za kredite, namenjene za organizacijo večjih kompleksov, nabavo mehanizacije, gradnjo skladišč In predelovalnih obratov. Ob tako razširjeni dejavnosti pa bodo morale naše zadruge bolj skrbeti za svoj strokovni kader, saj imamo med mladino ogromen rezervoar takih, ki bi sc želeli šolati, samo nimajo sredstev za to. Tudi odnos do kmetijsko strokovnega kadra in sploh do delovne sile na naših posestvih je treba odločno spremeniti. Zanje je treba postopoma graditi stanovanja, urejevati družbeno prehrano, skrbeti za kvalifikacijo in postopno prekvalifikacijo itd. Poseben problem, ki je s tem v zvezi, pa je način nagrajevanja delovne sile v kmetijstvu Kakor v drugih vejah gospodarstva, bo treba tudi v kmetijstvu čimprej preiti na sistem nagrajevanja po učinku, po enoti proizvoda. Zanesljivo bomo na ta način tudi v kmetijstvu dosegli večjo storilnost, saj bo delavec, če bo za to materialno stimuliran, rad s pospešenim delom nadoknadil ves čas, ki je bil zamujen zaradi neugodnega vremena in podobno. Sistem nagrajevanja po učinku, po enoti, bo tudi v kmetijstvu Todil višjo produktivnost, delavcu pa bo omogočil višje prejemke, ki se bodo v izračunu rentabilnosti tako stimulirane kmetijske proizvodnje brez dvoma pokazali za upravičene. Prav skrb za človeka na naših posestvih je vprašanje, od katerega v mnogo-čem zavisi pripravljenost delavca v kmetijstvu, da stori vse za dvig proizvodnje. občine In zadruge namenjale v te namene dovolj sredstev.« Pri modernizaciji našega kmetijstva mora odigrati pomembno vlogo naš socialistični sektor kmetijstva. Mi pa imamo danes še posamezna družbena posestva, lci gospodarijo slabo. Doslej so sc res vtikali v ta posestva vsi in nobeden, zato tudi nI bilo potrebnih rezultatov. Z novo organizacijo, po kateri skrbi za družbena posestva en sam organ, bodo šle stvari na tem področju kmalu na bolje, k temu bodo pripomogli ureditveni načrti. Izboljšanje kadrovskega sestava in združevanje manjših posestev v večje kombinate kot n, pr. na Postojnskem. Dobra je tudi iniciativa v piranski občini, kjer naj bi se državno posestvo združilo oziroma kooperi-ralo z industrijo na osnovi delitve dobička pri izvozu. Na postojnsko-pivškem in bistriškem področju pa bo z razvojem živinorejskega kombinata plemenske živine (v perspektivi najmanj 20,000 glav) možno usmerjati in izdatno pomagali vsem živinorejcem, pri čemer naj bi kombinat pričel kooperirati glede razvoja živinorejo tudi s privatnimi proizvajalci. ki so v neposredni bližini. To bi vodilo k modernizaciji In večji donosnosti živinoreje. Delovna sila naj ostane na vasi Nadaljnja naloga, ki bi jo morala na vasi pomagali reševati predvsem Socialistična zveza s svojim vplivom in usmerjanjem, pa je v tem, da na vasi zadržlmo potrebno delovno silo, ki jo potrebujejo zadruge in velika socialistična posestva. T.o pa bomo dosegli, čc bomo tudi mladini na vasi nudili čimveč možnosti za zbiranje, izobraževanje, kulturno-zabavno, tehnično — in telesno-vzgojno izživljanje. Beg mladine iz vasi lahko preprečimo edino na ta način, da nudimo kmečki mladini protivrednost za tisto, kar ima na razpolago delavska mladina po industrijskih centrih, vendar s to razliko, da mora biti pestrost oblik izobraževanja, kulturne zabave, tehni ^ in telesne vzgoje v tem primeru "agojena spe-ciflki vasi in kmetijst, Socialistična zveza mora s posebno „lcrbjo bdeti nad pravilnim reševanjem teli vprašanj, zlasti pa nad tem, da bodo Portoroški pionirji z zastavo prihajajo med delegate konference SZDL In njihovo potrebo in posledice, ki jih nosijo s seboj.« BERITE IN ŠIRITE Del delegatov in gostov na okrajni konferenci SZDL v Portorožu Odpravimo napake Ko je govoril o nekaterih pomanjkljivostih v delu socialistične zveze na vasi. Je tovariš predsednik poudaril nekatere nepravilnosti, ki so v zvezi z izvajanjem kooperacije. O tem je dejal: »Tudi kooperacija, ki postaja vse bolj interesantna za proizvajalce, nam često šepa prav zaradi takega nesistematičnega dela ali — skoraj bi dejal — birokratskega načina planiranja. Zadružna vodstva in naši kmetijski strokovnjaki in tehniki se morajo zavedati, da sama sklenitev pogodbe še ni dovolj — zadruga mora stalno spremljati rast in razvoj posevkov, nasadov, reagirati v primerih poškodb, pojavov škodljivcev ali klimatskih vplivov, kolikor je najbolj mogoče. Le pod pogojem, da bo kmetovalec dosegel v kooperaciji dejansko večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, bo za kooperacijo zainteresiran in se bo tako združevanje sredstev za proizvodnjo in skupno obdelovanje širilo na vedno večje število kmetovalcev. To pa je tudi naš cilj, kajti če smo se v načelu odrekli nacionalizacije obdelovalnih površin, jc to edina pot za dvig kmetijske proizvodnje in za razvoj socialističnih odnosov na vasi. Ko govorimo o kooperaciji, ne moremo mimo nekaterih pojavov, ki jih v okviru kooperacije kažejo negativni odnosi kmetovalcev do zadruge. Precej so namreč razširjene tendence in primeri, da gre kmetovalec v kooperacijo samo s tistimi površinami, ki jih sam ne more obdelovati, ali eelo z izčrpanimi površinami, ki imajo slabe pogoje za proizvodnjo .računajoč na to, da jih bo potem, ko jih bo zadruga usposobila za proizvodnjo, obdeloval in tako vložena družbena sredstva eksploatlral sam. Dopuščanje takih oblik »kooperacije« seveda ne more nuditi rezultatov.« »Na razbitih in majhnih površinah, kot n. pr. v Marezigah, koopcrlra 32 ha površin na 130 parcelah, ali 25 ha površin na 93 parcelah v Izoli, ali na Postojnskem, lcjer imamo na površini 300 ha 127G parcel, ki so manjše od 10 a, 762 parcel od 10—25 a, in le komaj 107 parcel nad 25 a, pa ne moremo pričakovati kakih ¡rezultatov. Takšne kooperacije so že v jedru obsojene prej na neuspeh kot pa na uspeh. Ti primeri nam tudi kažejo, da v dosedanjem kooperiranju nismo dosegli bistva kooperacije, t. j. združevanja razdrobljenih privatnih površin, temveč obratno: v zadružno proizvodnjo vnašamo elemente razdrobljenosti površin. Ce razdrobljene površine ne prinašajo privatniku koristi, tudi zadrugi ne morejo biti koristne. Na razdrobljenih površinah, kot smo že večkrat ugotovili, ne more biti planske proizvodnje, niti ne moremo rentabilno izkoristiti vseh možnosti, ki jih družba ima. Naj pri tem omenim samo nekaj naših lastnih izkušenj v koprski občini. Tu smo v lanskem letu pričeli z namakanjem. Dosegli smo sicer izredne rezultate, ki so nam pokazali, da je z namakanjem možno eliminirati za našo proizvodnjo v obalnem področju vpliv suše, toda to namakanje ni rentabilno prav zaradi razdrobljenosti površin, ki so zahtevale stalno premeščanje namakalnih priprav, pri čemer so se seveda povečali stroški v taki meri, da proizvodnja ni mogla bili rentabilna. Torej ponoven dokaz, da mora biti osnovni cilj kooperacije v združevanju sedaj razdrobljene privatne posesti v čim večje komplekse, na katerih bomo lahko izvajali plansko proizvodnjo in rentabilno izkoristili vso moderno tehniko. Delegati glasujejo z dviganjem rok za izvolitev organov konference Tako seveda ne gre Na koncu svojih izvajanj o kmetijstvu je tovariš predsednik omenil še eno negativno tendenco v odnosih proizvajalcev do zadrug, »ki se odraža tudi v tem, da skušajo proizvajalci prodati svoje pridelke drugam, mimo zadruge, čeprav je zadruga pri proizvodnih stroških sodelovala s svojimi, z družbenimi sredstvi. Res, da je to vprašanje lahko povezano s problemi odkupnih cen, toda če postavi zadruga solidne in stimulativne odkupne cene in če je pri proizvodnji sodelovala s svojimi sredstvi, posebno pa če je omogočila kmetu čim večji in kvalitetnejši pridelek, potem tak odnos do zadruge ni pošten in pravičen. Takih primerov smo imeli in imamo precej zlasti v področjih, ki mejijo na republiko Hrvatsko, tako na obalnem področju kot v ilirskobistriški občini. Sicer je res, tla proizvajalec, Izkoriščajoč povpraševanje, na tak način lahko pridobi kak dinar, če pa ima zaradi tega zadruga deficit, ker ni dobila povrnjenih vseh svojih stroškov, potem je to seveda tako za proizvajalca kot za zadrugo negativno, ker potem zadruga v prihodnjem letu ne bo sposobna nuditi potrebno pomoč, niti se ne bo krepila v tem smislu, da bi lahko organizirala vrsto obratov, predelovalnih in drugih, ki bodo zopet v korist proizvajalcu, zla- sti tedaj, ko bomo prišli v položaj, ko bo treba pridelke konservirati, predelovati, kvalitetno sortirati za izvoz itd., namreč tedaj, ko bo proizvodnje več kot povpraševanja. Ta čas pa se nam bliža z naglimi koraki. Zato mora biti v tem obdobju ko smo že z uspehom pristopili k nekaterim ukrepom za dosego večje in cenejše kmetijske proizvodnje, kot so n. pr. komasacija in arondacija, dalje vedno večje število primerov kooperacije, naša osnovna naloga v tem, da z intenzivnim političnim pojasnjevanjem odstranjujemo vse navedene negativno tendence in se odločno borimo za razvoj naprednega kmetijstva na osnovah naše socialistične politike.« Ob koncu svojega poročila je predsednik Kajtlmir dokaj izčrpno govoril tudi o nekaterih zunanjepolitičnih vprašanjih, o dogajanju v svetu, s katerim smo tudi mi v koprskem okraju neposredno povezani, saj smo nedeljiv del jugoslovanske skupnosti narodov, ki je neločljivo povezana s svojim državnim in političnim vodstvom, neločljivo združena v dobrem in slabem z našim ljubljenim tovarišem Titom, O tem in o delu konference bo govora še v naslednji številki našega lista.' iiiiiiiiiiiitttiNiiiiiiiiiiiiii[iiuriiiiiii(iiiitifiiiiiriiii[iiiiiriij]4iiiiiviiuiiiiiiiiNiiiiriiitiiiiiiiiiiii(irfiiiiiitiiiiiiiiiii(uiiiiiJiitiiJiiiiru nui^iif rf itiiHiiirm Izreden pomen kooperacije Mladina bo pomagala graditi cesto v Strane Zadnji seji občinskega komiteja LMS v Postojni je prisostvoval tudi ljudski odbornik Zdravko Smrekar, ki je predlagal, naj bi mladina s prostovoljnim delom pomagala popraviti in razširiti razpadajočo cesto v podnanoško partizansko vas Strane. Mladinski komite je sklenil, da bo Stranča-nom pomagala popraviti celo postojnska mladina. Z deli bodo pričeli na pomlad, obnovljena cesta pa bo v marsičem pripomogla k hitrejšemu gospodarskemu razvoju vasi. Zlata poroka V Račičah pri Podgradu sta 15. februarja skromno praznovala v krogu svojih najbližjih sorodnikov in prijateljev zlato poroko 7G-Ietni Franc Ladicli in njegova 72-letna žena Terezija. Ta lep življenjski jubilej sta kljub težkim življenjskim preizkušnjam proslavila čila in vesela. Jubilant se je celo namuznil, češ da bi rad zaplesal po taktu harmonike. Slavljenca sta le pet let med prvo svetovno vojno živela ločeno, vso ostalo dolgo življenjsko dobo pa skupaj v skrbi za preživljanje 12 otrok. Umrlo jima je 7 otrok, med njimi tudi 21-letiii sin, ki je padel med zadnjo vojno in še danes ne vesta za njegov grob. Zlatoporočencema želimo šc dosti veselih in zdravih let skupnega življenja. ORLEK V Orleku bodo priredili ob 40-letnici KPJ proslavo z govorom o zgodovini KPJ, osnovna organizacija ZKS pa bo imela svečano sejo, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki množičnih organizacij. Večina Orlečanov se bo tudi udeležila osrednje proslave v Sežani, ki bo 27. aprila. Medtem ko bodo mladinci ter pionirji poskrbeli za ureditev in okrasitev spomenika padlim borcem, bodo starejši vaščani s prostovoljnim delom popravili pot proti Sežani in vaški vodovod. Kar se končno tiče kooperacije, je treba reči, da ne bomo nikoli dovolj poudarili pomembnosti te osnovne oblike povezovanja individualnih interesov na vasi z interesi družbe. Kooperacija zaenkrat v svojem dosedanjem minimalnem obsegu pri nas na vasi še nima posebnega ekonomskega pomena, je pa zato njen politični pomen toliko večji, ker vendarle kaže vse večjo pripravljenost našega kmeta za sodelovanje s socialističnim sektorjem.« KULTURA PROSVETA ir KULTURA PROSVETA ^r KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA P SAD PRIZADEVAN IN IA DRUŠTEV prijateljev MLADINE PIONIRSKEGA DOMA o o v o m . ' ' 1 N s " M ¡P MJMŠ ■ i n V-vi? EÄ a ''i-'Wi, '"^v C vi" Na sliki vidite staro perzijsko fresko, ki je med drugimi razstavljena v Mali galeriji koprskega muzeja. Razstavo je posredovala jugoslovanska sekcija UNESCO, otvoritev pa je bila v petek, 20. t. m. Ljubitelji zgodovinske likovne umetnosti so si lahko ogledali eksotično bogastvo perzijskih miniatur, med katerimi so nekatere prave mojstrovine. S temi drobnimi umetninami so Perzijci v srednjem veku grafično krasili svoje rokopise. — Več o tem v prihodnji številki. S SEJE OBČINSKEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV V IIRPELJAII Končno smo le dočakali tudi v Kopru, pravzaprav so bili pri tem še bolj nestrpni naši otroci: otvoritev Pionirske knjižnico je bila v nedeljo, 22. t. m„ v prostorih Pionirskega doma. Dva lepo urejena prostora, izposojevalnici in čitalnica, sla pozdravila prve mlade in odrasle goste. Vsi, ki želimo v skladu z našimi socialističnimi načeli uresničiti našim otrokom čim lepše, polnejše in sodobnejše življenje, smo že dolgo pogrešali v našem naglo se razvijajočem mestecu tako ustanovo, ki je domala že po vsem svetu postala žarišče iz-venšolskc estetske vzgoje otrok. Naši bralci se bodo gotovo tudi spomnili, da smo v našem časopisu že pred dvema letoma pisali o pomoči, ki jo nudi republiška Zveza prijateljev mladine za ustanovitev take knjižnice pri nas. Vendar ni bilo primernih prostorov in je ta začetna dotacija ležala do zdaj neizkoriščena. Krivično bi bilo, če bi rekli, da v Kopru ni bilo razumevanja ali dobre volje prizadetih organizacij in društev za ustanovitev pionirske knjižnice, res pa ni bilo primernih prostorov. Stvar se je že tako zavlekla, da je bilo treba končno najti rešitev. Ponudil jo je Pionirski dom in od svojih že tako skromno odmerjenih prostorov odstopil za novo knjižnico, kjer je Društvo prijateljev mladine lahko uresničilo svoje načrte. In čeprav bi težko rekli, da so sedanji prostori Idealni, lahko mirne vesti trdimo, da je pač najbolj primerno, da je knjižnica v isti stavbi kot dom. Tako je bila rezultat plodnega sodelovanja med domom in društvom nedeljska, ne toliko slavnostna, kot prisrčna in vesela otvoritev nove knjižnice, ki bo skupno z likovnimi in drugimi krožki poživila izvenšolsko vzgojo naših otrok. Nova knjižnica — to sta dva, žal ne preveč svetla, toda zelo lopo in sodobno urejena prostora: izposojevalnica s policami, ki zaenkrat še niso bogato založene, in z majhnim pultom, ter čitalnica z ličnimi mizicami in stoli, kjer bo nadobudni drobiž odkrival lepoto in privlačnost natiskanih listov. Stene krasijo risbe pionirjev, ki se udejstvujejo v likovnem krožku. Šolske in pionirske ZADRUGE Svet za šolstvo LRS priporoča osnovnim šolam, naj ustanovijo šolske oziroma pioriirske zadruge, ki so se v drugih republikah že lepo uveljavile. Dosedanje izkušnje dokazujejo, da lahko postane šolska zadruga v reformirani šoli pomembno vzgojno sred-stvo. Takih zadrug imamo v naši državi že več kot 1300. V Sloveniji sta najbolj zgledni zadrugi učencev osnovnih šol v Ravnu pri Piranu in v Boh. Bistrici. OPERA IN DRAMA Ljubljanska Opera je po desetih letih ponovno uprizorila opero Cajkovskega »Evgenij Onje-gin«. V glavnih vlogah so nastopili Samo Smerkolj (Onjegin), Vanda Gcrlovičeva (Tatjana) ter Miro Brajnik (Lenski). V Eksperimentalnem, gledališču r> Križankah so imeli strokovni posvet v zvezi z nadaljnjim razvojem. Nekatere dosedanje uprizoritve lega gledališča, ki sodi po svoji organizacijski strani v okvir Zavoda Ljubljanski festival, so dosegli presenetljiv uspeli. Sedaj pripravljajo v režiji Balbine Battelino - Baranovičeve odrski eksperiment posodobljenega Fau-sta. IZ GLASBENEGA ŽIVLJENJA Po vzoru Zagrebških solistov in podobnih komornih orkestralnih združenj, ki uživajo v svetu vse večjo priljubljenost, smo dobili pred dvema letoma tudi lasten 12 - članski ansambel slovenskih solistov pod vodstvom Karla Rupla. Do zdaj so že nastojmli pri prireditvah Ljubljanskega festivala, pred kratkim pa so se predstavili s koncertom sodobne ter baročne glasbe. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki ljudske oblasti, Javnega, kulturnega in prosvetnega življenja ter seveda predstavniki tistih, ki so največ pripomogli k ustanovitvi Pionirsko knjižnice, t. j. Društva prijateljev mladine, republiško Zveze, koprskega Pionirskega doma in Študijske knjižnice. Tudi predstavniki pionirjev niso manjkali. Zahvalili so se za skrbno in z ljubeznijo pripravljeno darilo, za spodbudno besede, gostom so še zapeli, recitirali, zaigrali. Brez tega bi bila slovesnost nepopolna in pusta. Zdaj že prihajajo prvi obiskovalci v knjižnico, pregledujejo police, izbirajo, ibcrejo. 'In govorijo o novi knjižnici in človek želi, da bi bile police bolj založene in se obenem skoraj boji, da bo kaj kmalu premalo knjig in premalo stolov. Z. L. Na letni konferenci občinskega Sveta Svobod in prosvetnih društev v Hrpeljah, katere se je udeležil med drugimi tudi predsednik Okrajnega Sveta Svobod tovariš Ivan Mavsar, so se temeljito pogovorili o dosedanjih uspehih in neuspehih kuiturno-prosvetnega dela v hrpeljski občini. Dosedanji predsednik občinskega Sveta Bruno Cermelj je v svojem poročilu navedel, da so na vsem področju občine, ki šteje okoli 8000 prebivalcev in blizu 40 vasi in zaselkov, le tri prosvetna društva, in siccr v Hrpeljah, Podgradu ter Materiji. Slednje pa je popolnoma zamrlo in je namesto njega pričelo delovati novo ustanovljeno prosvetno društvo v Pregarjah. Po priključitvi vasi Rodik hrpeljski občini je pridobljeno še četrto prosvetno društvo, ki se je v zadnjih letih izkazalo zlasti z raznimi odrskimi prireditvami. Na področju občine delujeta dve godbi na pihala (Oci-zla in Podgrad) ter pevski zbor hrpeljske Svobode. Vsa ta društva štejejo okoli 276 članov, od teh 61 mladinccv. V SZDL je organiziranih 3798 članov, v sindikatih 450, v mladinski organizaciji 380. Odstotek v prosvetnih društvih je torej zelo majhen, V opravičilo neuspešnega prosvetnega dela navaja poročilo pasivnost občinskega gospodarstva, pomanjkanje kulturnih sodelavcev, nezainteresiranost mladine, premalo pobude in konkretne pomoči s strani političnih organizacij in pomanjkanje denarja. Okoli tega poročila se je razvila živahna razprava, ki je ovrgla marsikatero trditev poročevalca in osvetlila probleme prosvetnega dela v hrpeljski občini z objektivne plati. Ugotovili so, da se kulturnoprosvetno delo v Pregarjah vzorno razvija, Po vztrajnem prizadevanju ravnatelja pregar-ske osemeltne šolo tovariša Trohe so ustanovili prosvetno društvo, v čigar okviru delujejo dramska družina, pevski zbor in telovadna sekcija. Razen tega organizirajo razne tečaje, trenutno gospodinjski tečaj s splošno izobraževalnim programom. Nad 90% mladincev in mladink je zaposlenih v raznih sekcijah prosvetnega društva, medtem ko je do nedavnega bila ta mladina prepuščena sama sebi, Na pregarski šoli je siste-miziranih pet učiteljskih mest, zasedena pa so samo tri, ker ni stanovanj za učiteljstvo. Kljub preobremenjenosti s šolskim delom pa najdejo ti poklicni prosvetni delavci še toliko časa. da svoje šolsko delo povezujejo z množično prosveto in dajejo s tem lep primer požrtvovalnosti pravega ljudskega učitelja. V Hrpeljah se je pričelo v zadnjem času prosvetno življenje nekoliko živahneje gibati. Pevci in igralci Ilrpelj in Kozine se zopet zbirajo k rednim vajam in če bodo vztrajali, bodo uspehi vidni že v naslednjih mesecih. Tovariš Mavsar je v obširnem govoru nakazal smer in način kulturnoprosvetnega dela na vasi. Mladina je sprejemljiva za vse, kar ji nudi priložnost, da se izkaže. Potrebno ji je za to nuditi le pogoje v ustrezni obliki. Mladina rada pleše od nekdaj, zakaj bi danes ne smela. Plesne prireditve se dajo lepo povezati s kulturnimi nastopi. Ce mladini ne bomo omogočili dostopa na igralski oder, v pevski zbor, v folklorne prireditve, v godbeno sekcijo, k televizijskemu sprejemniku, športu, kjer bi se lahko pokazala in izkazala, tedaj se bo pač zatekla v gostilno. Zalo je dolžnost političnih organizacij, sindikatov, prosvetnih delavcev in vsakogar, ki mu je pri srcu pravilna vzgoja mladine, da išče primerne, privlačne oblike za zaposlitev in razvedrilo mladih ljudi. Ljudska univerza ima prevažno vzgojno nalogo za mladino in starejše državljane, zato naj bi tudi v občini Ilrpelje razvila svojo dejavnost s pogostejšim prirejanjem poučnih predavanj, spremljanih s filmi ali slikami. Množično izobraževalno delo bo pospešilo odpravo gospodarske pasivnosti, ker bo pomagalo usposobiti delovnega človeka za pravilno pojmovanje samoupravljanja v gospodarskih organizacijah. To so bila načela, ki jih je konferenca v Hrpeljah sprejela kot temelj bodočega dela občinske prosvete. Novo izvoljeni svet, ki je v glavnem sestavljen iz prosvetnih delavcev, zaposlenih v posameznih večjih centrih občine, bo imel nalogo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi razgiblje in vsestransko osveži kulturnoprosvetno delo na tem obmejnem področju in dokončno odpravi dosedanje mrtvilo, J. 2. PREGARJE Vsa mladina v prosvetnem društvu Prosvetno društvo v Pregarjah je najbolj delavno društvo v Brkinih. Z delom je začelo pred dvema letoma, in sicer najprej dramska skupina. nato fizkulturna, pa pevski zbor itd. Danes je vključeno v društvo več kot go aktivnih članov, med katerimi jo največ mladine. Pravijo, da v vsem kraju lo tri mladinke niso članice prosvetnega društva. Letos jo zelo delavna folklorna skupina, v okviru društva pa je tudi gospodinjski tečaj, ki ga redno poseča 2G mladink. Za svoje delo pa potrebuje društvo prostore. Za vsakokratno uporabo dvorano računa kmetijska zadruga zelo visoko najemnino (tudi 10 tisoč dinarjev). Sicer je v Domu kmetijske zadruge privatno stanovanje in skladišče. Letos namerava društvo razširiti svojo dejavnost še na okoliške kraje, zaenkrat bodo ustanovili prosvetni aktiv v Tatrah. Tako bo dajalo društvo vsemu kraju svoj pečat, saj Je že zdaj gibalo vsega družbenega življenja. Poznavalci razmer celo pravijo, da je velika večina mladincev prej raje zahajala v gostilno, zdaj pa preživi zimsko večere v društvu. Skrbijo tudi za vzgojo vodilnega kadra in zato so poslali na fizkulturnl tečaj v Koper pet mladincev in v Ljubljano dva, na režiserski seminar pa dva člana. Zasluga prosvetnega društva Je. da je v delu in zabavi združilo ves kraj. PODGRAD Pomoč in zanimanje SZDL Prosvetno društvo je od časa do časa sodelovalo pri kaki proslavi, ni pa bilo sistematičnega dela, S pomočjo SZDL so ustanovili godbo na pihala, ki danes že redno vadi in šteje okrog 30 godbenikov. Prvič bodo nastopili pri prvomajski proslavi. Zaživel je tudi pevski zbor in folklorna sekcija. Vsi pripravljajo nastop v počastitev 10-Ietnice ustanovitve K!'J. V društvo je vključenih 15 mladincev iz sosednje Račice, razmišljajo pa tudi. kako bi oživili prosvetno delo v Obrovem. Odbor SZDL Je razpravljal tudi o dolu knjižnice. Podjetje Plama je nabavilo ozki kinoprojektor, tako da lahko pripravijo vrsto zanimivih predavanj s filmskimi ilustracijami. Primer Podgrada kaže, kako lepe uspehe lahko dosežemo, če vidijo politično organizacijo v prosvetnem delu del svojega programa. DEKANI Končno so zopet začeli V letošnji zimi je končno zaživelo prosvetno društvo v Dekanih. V Ja- LIKOVNE RAZSTAVE V LJUBLJANI V Moderni galeriji razstavlja Tono Zancanaro, grafik, slikar, risar, keramik in litograf iz Pa-dove. Jedro njegove umetnosti predstavlja grafična umetnost in tako razstavlja S ciklov (141 listov) grafičnih del. V Jakopičevem paviljonu razstavljata mlada slovenska slikarja Mire Celin iz Kopra in Marko Suštaršič, oba iz tako imenovane »skupine 53". Razstavljata IG olj iz zadnjih, dveh let. Cetin razstavlja krajine, tihožitja in figure, Suštanšič pa pejsaže in inte-riere. LETOŠNJE PREZI HOVE NAGRADE Kakor vsako leto je mariborska Založba Obzorja tudi letos podelila Prežihove nagrade. Za prozo si delita nagrado avtorja Dominik Smole za roman 'Črni dnevi in beli dan« ter Smiljan Rozman za roman »Nekdo«. Nagrado za poezijo je prejel pesnik Ciril Zlobec za zbirko »Ljubezen ■ KULTURNO SODELOVANJE S POLJSKO V Beogradu so te dni podpisali pogodbo o kulturnem sodelovanju med našo državo in Poljsko. Načrt predvideva občutno razširjeno sodelovanje na vseh področjih javnega, znanstvenega in kulturnega življenja, kakor tudi zamenjavo univerzitetnih profesorjev, znanstvenih delavcev in štipen-distoi\ LIKOVNI UMETNIKI SLOVENIJE Društvo likovnih umetnikov je na svojem■ letošnjem občnem zboru razpravljalo o raznih stanovskih in itmetnoslnih vprašanjih. Med drugim so z občnega zbora protestirali proti krčenju likovne vzgoje na naših osnovnih šolah in gimnazijah. Predsednik novoizvoljenega upravnega odbora je akad. slikar Nikolaj Omerza. nuarju je dramska skupina nastopila s štirimi sodobnimi enodejankami. Ob pustnvanju so priredili maška-rado za odrasle in za mladino. Od kmetijske zadruge je' društvo prevzelo v upravo dvorano in prostore ob odru. Razveseljivo je, da dvorano lepo snažijo, žal pa bo trajalo precej časa, da jo vsaj malo opremijo. Zasilno opremo je zdaj posodila šola. Nujno pa bo nabaviti razsvetljavo in zavese. Pri društvu deluje tudi knjižnica, ki ima lepe prostore in klubsko sobo s televizijskim sprejemnikom. Letos bo prosvetno društvo v Dekanih praznovalo 30. obletnico ustanovitve čitalnice v Dekanih. Pri proslavi ob tej priložnosti bodo sodelovala tudi druga društva iz koprske občine. DVORI NAD IZOLO Sodelovanje z občinskim središčem Prosvetno društvo v Dvorih nad Izolo letošnjo zimo dobro dela. Knjižnica redno dobiva knjige v izolski občinski knjižnici, marljiva igralska skupina pa jo naštudirala Golarjevo komedijo »Vdova Rošlinka«. S predstavo so mladi igralci gostovali v Sečovljah in v Šmarjah, v načrtu pa Imajo še nekaj gostovanj. Začeli so že s pripravami na proslavo 10. obletnice K P J. Pester program, ki ga pripravljajo, bo sestavljen iz. revolucionarnih pesmi in enodejank. Pri tem Jim pomaga občinski komite mladine iz Izole. J E L Š A N E Uspela predstava komedije Prosvetno društvo »Sloga« je letos pripravilo komedijo »Trije vaški svetniki«. S pripravami na to predstavo so sicer začeli že lani (režijo in vodstvo je prevzel tov. Jože llra-bar). toda vmes je prišla poletna doba in so komaj v jeseni lahko začeli zopet z delom. Olanl društva so namreč večinoma kmetje in delavci, zaposleni na Reki. Dokončno režijo jo potem prevzel učitelj Kristjan Zidar. Uspeh je bila premiera S. t. ni. Občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano in bilo K predstavo zelo zadovoljno. Zelo si želijo podobnih nastopov, ker so tudi kino-predstave v Jelšanah kaj redke. Društvo se sicer bori z nekaterimi težavami, vendar pa ni več problem dvorana, ker ima upravnik KZ vel -ko razumevanje za kulturnoprosvetno dejavnost. Clanl prosvetnega društva pripravljajo celovečerni program zabavnih točk pod naslovom »Veseli večer«. S tem programom, kakor tudi s komedijo »Trije vaški svetniki«, nameravajo gostovati v Ilirski iBstrici in Pivki ter morda tudi v bližnjih krajih sosedne hrvatske republike. ¥' -I, ,Ä f- ' .. . v CT--..* , iib^siimi -mm H II r ' Ü® '¡5 . dir- % M, i?'*''.; 1 4:.": V i' i a m \ V" y . j. « Čitalnica v novi koprski Pionirski knjižnici. Prvi obiskovalci ob otvoritvi v nedeljo, 22. t. m. Iz naše Ijudskoprosvetne dejavnosti —— ZENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA 2ENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA *ZENA IN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * IZKUŠNJE IN NASVETI NAŠEGA ZAVODA ZA POSPEŠEVANJE GOSPODINJSTVA ISPPS Hiter in velikanski razvoj industrije in tehnike pri nas je obšel pouk o gospodinjstvu. Zato je ta važen člen našega gospodarskega procesa ostal na neplodnih tleh. Vemo pa, da sta proizvodnja in gospodinjstvo v gospodarskem procesu tesno povezana. Proizvodnja proizvaja dobrine za zadovoljitev življenjskih potreb, gospodinjstvo pa te dobrine uporablja za prehrano in obleko ljudi, skratka zato, da se obnavlja delovna sila za proizvodnjo. Zdravstveno stanje in delovna sposobnost, ljudi sta v veliki meri odvisni od smotrno urejenih gospodinjstev, ker to vodi k dvigu življenjske ravni. Zaradi navednih dejstev je gospodinjsko izobraževanje pri nas danes res nujen problem, ki smo ga začeli reševati zadnja leta. Naš smoter pa ni vzgojiti le žensko mladino v dobre in potrpežljive gospodinje, ki naj bi prevzele nase vso težo dela in skrb v družini, ampak tudi v dobre družbene delavke. Naša socialistična družba terja od žene, da se ne izživlja med štirimi stenami v družinskem krogu, ampak terja svoj delež tudi izven lastnega gospodinjstva, v družbeni dejavnosti, kar daje ženi ekonomsko samostojnost in resnično enakopravnost. To pa zahteva temeljite spremembe v urejanju odnosov pravic in dolžnosti tudi med družinskimi člani. Prav gotovo takih sprememb ni mogoče doseči v kratkem času, ker je stara miselnost pri nekaterih še močno zasidrana. Zato moramo začeti z vzgojo mladih, duševno še nedozorelih ljudi. Prav zato tudi šolska reforma predvideva sistematično gospodinjsko šolanje in pouk ročnih spretnosti za dečke in deklice brez izjeme, kar naj bi mladino pripravljalo na življenje, ji pomagalo oblikovati pravi odnos do dela in sočloveka. Da bo to izobraževanje uspešno in bo res doseglo svoj namen in da bo združeno s praktičnim poukom, bodo morale biti šole opremljene s šolskimi vrtovi, kuhinjami in delavnicami. Potreben pa bo tudi strokovni kader. Čeprav trenutno še nimamo tega na razpolago in tudi ne dovolj sredstev za opremo takih prostorov, imajo dobro voljo in razumevanje za ta pouk številni pedagoški delavci. Kjer je bilo to razumevanje, poteka gospodinjski pouk v šolah uspešno in nemoteno. Za izobraževanje pošolske mladine pa so bile ustanovljene kmetijsko-gospodar-ske šole. V Ravnu nad Sečovlja-mi n. pr. so pedagoški delavci na lastno iniciativo uvedli ta pouk v obvezno šolo že pred štirimi leti. Šola ima vse potrebne prostore, kjer se otroci sistematično uče gospodinjstva in kmetijstva. Vzgojitelji jih za delo priprav- ljajo že v osnovni šoli. Po končanem obveznem pouku ta mladina z veseljem in zadovoljstvom prihaja v kmetijsko-gospodarsko šolo. kjer je tudi gospodinjski pouk. Čeprav je danes gospodinjski pouk že v mnogih osnovnih šolah, je na tem področju le precej zamujenega, Mnogo mladine je že po vojni zapustilo šole, ne da bi se privadila vsemu delu in dolžnostim, ki jih bo ali pa jih že od nje terja življenje. Zato pa tudi vse sedanje prizadevanje družbenih organizacij okrajnih zavodov in občinskih centrov za pospeševanje gospodinjstva, da bi čimveč pošolske mladine pritegnili v gospodinjske tečaje, v tečaje Rdečega križa in večerne kmetijsko-gospodarske šole. Število takih tečajev in .sol narašča iz leta v leto in nam priča o veliki potrebi mladine po tem izobraževanju. Škoda le, da zaradi pomanjkanja strokovnega kadra vsi dosedanji tečaji niso bil na zaželeni višini. Ponekod so na tečaje sprejemali udeleženke različne starosti, od pubertetnic do žena. Razumljivo je, da se njihovo znanje in želje nikakor Kakor smo vam že povedali v naših kratkih podpisih pod modnimi slikami, napovedujejo nekoliko daljša krila in normalen pas. Vendar teh napovedi ni videti uresničenih na 7tot>ih modelih, kol se lahko prepričale na naših slikah. Oba modela spomladanskih oblek imata precej kratko krilo in širok, nekoliko višji pas niso ujemale in pouk so tako ni obnesel. Tudi predavatelji so se med njimi slabo počutili, ker niso mogli uporabljati pri posredovanju snovi enake metode za pu-bertetnike in odrasle. Najboljše oblike izobraževanja pošolske mladine na deželi so kmetijsko-gospodarske šole, prav tako pa so primerni tečaji Rdečega križa posebno v industrijskih središčih, kjer zajamejo moško in žensko mladino od 15 do 18 let starosti. Uspehi gospodinjskega izobraževanja bodo res vidni šele pri mladini, ki je dobila začetne napotke i/, gospodinjstva že v obvezni šoli. Učenci morajo spoznali, da učenje in tečaji niso zato, da bodo pekli sladice in dobro jedli, ampak da jc to šola, kjer bodo pripravljali preprosto in zdravo hrano, primerno za vsak dan in za naše ekonomske možnosti. Obenem naj se seznanijo s sodobno stanovanjsko kulturo, z nego obleke, obutve ter drugih gospodinjskih potrebščin, z osebno in mentalno higieno itd. Saj jo gospodinjstvo več kot poklic, gospodinjstvo je način življenja. Gre za to, da bo mladina spremenila dosedanjo napačno prakso v prehrani in vsem načinu življenja, da bo znala ceniti vrednost svojega dela, časa, moči in blaga. Oba. fant in dekle, gospodar in gospodinja, naj spoznata vsa dela iz gopodinjskega področja, naj se v delu med seboj podpirata in dopolnjujeta. Oba člana družine sta enakopravna in enako odgovorna za uspešno in srečno družinsko življenje. Ta načela pa naj spoznajo tudi starši, da ne bo mladina naletela dema na nerazumevanje pri uvajanju sodobnih metod dela v gospodarstvu in prehrani. Fani Jereb Zc nekaj let gledamo v modnih časopisih obleke in jopice ali plašče iz enakega blaga. Tudi dvodelne oblcke-kostumi imajo enako, nekoliko daljšo jopo. Tak komplet vidite tudi na naši sliki. MORDA SE NISTE VEDELE. . . o da nikoli ne puščamo uteži na tehtnici, kadar je ne uporabljamo. Sčasoma sicer tehtnica ne bo več točna. o da so polivlnilske vrečke vsestransko uporabne. Predvsem lahko hranimo v njih volnene predmete, da Jih ne obgrlzejo molji. V ta namen vrečice zalepimo s papirnatim trakom. € da lesene predmete lepo očistimo z milnico In drobnim peskom in da postanejo od sode slvkastl. o da sloj umazanije v vazah in drugih steklenih predmetih lepo očistimo z zdrobljenimi jajčnimi lupinami, ki jim primešamo malo soli in kisa. OBJAVA Zavod za pospeševanje gospodinjstva bo organiziral tečaj iz prehrane in gospodinjstva za gospodinjske pomočnice. Intcrcsentke naj se javijo na Zavodu — Goriška ulica 2 (poleg Stanovanjske uprave) dne 2. marca 1959 oh 15. uri, kjer bi se domenili o programu tečaja in določili dneve pouka. He> takaooo ampak tako- M a t i : Za kazen boš ostal v sobi in v posteljo moraš, medtem ko se drugi otroci lahko igrajo na dvorišču. Upam, da te bo to izučilo in da boš potem drugič bolj ubogal. Pa še pred drugimi vedno pokažeš, kako si neubogljiv Teta : Ce bi bil to moj otrok, bi moral pri priči v posteljo. Tudi nas so doma tako kaznovali. Mati: V naši hiši pa ni te navade. Moj sin ima rad svojo posteljo in ne želim, da jo zasovraži. Zelo nevarno je uporabljati posteljo kot strašilno sredstvo ali kazen, ker bo to rodilo pri otroku odpor in negodovanje. In ko bo normalen čas za spanje, boste imeli z otrokom sitnosti Ob koncu zime in za začetek pomladi so priporočljivi takile zimski kostumi, pravzaprav dvodelne obleke z enako jopico iz debelega blaga. Krzno na ovratnikih lahko pozneje snamete in podaljšate tako kostumu >>življenjsko dobo.. Bolniška strežnica sem, v porodniški sobi številka tri. Sem neuka in neizkušena začetnica. Življenja ne poznam, zato mi jc težko. Tu je trpljenje, jok, vik in krik. Tu so vdani, mirni obrazi, preplašene oči... Kdo bi vse naštel? Kdo bi vse popisal?! Vsak hip me kličejo, zdaj sem zdaj tja. Prva bi rada vodo, druga posodo, tretja bi oddala pismo, četrto prevleka tišči, peta ima prenizko vzglavje, šesta ... Se eno so pripeljali. Legla je in na tablico nad njeno posteljo so napisali: »Ana Koren.« Ana Koren se jc ozrla v tablico in nestrpno zavzdihnila: »Ojej ... jej ...« Ze vidim. Ta bo kričala. Človek se nauči v enem dnevu marsikaj. In res je kričala. Prekleti Jožefe...« je ponavljala. .Prekleti... prekleti dedec... ojej ... jej... pomagajte, pomagajte ... ojej ... ljuba mamica božja ... ljuba moja mama ... ojej ... jej ... jej ...« Polnoč je. Ana Koren je rodila krepkega sina. Kopljejo ga, oblačijo v belo srajčko. Na vrat so mu obesili trakcc z njegovim imenom. Ana Koren se smehlja. Srečna je. >Sestra! Ljuba sestrica!« me kliče. »Bi telefonirati mojemu možičku ... Recite, da ga lepo, lepo pozdravljam... da ga skupaj s sinkom pozdravljava ...« Zc sem med vrati in še mi naroča: »Recite, da. jc čisto njemu podoben . . . Izrezan Jožko .. . Reci- te ... recite, da ima rjave oči, raven nosek, okroglo bradico... recite.. .« Čakam vezo. »Ljubljana številka 2-1-3-« v drugo zavrtim telefon. Kličem Jožeta — ne Jožkota Korena in se smejem. Nič več ni Jožefe, nič več prekleti. Jožko je, ljubi mo-žiček .. . Dobila sem zvezo. Na nasprot- MARTA GROM nem koncu žice je nekdo nestrpno zaklical: »Kako jc? Povejte — kako ...« »Vse zdravo! Vse v najlepšem redu!-: zagotavljam. In nato zdr-dram pesmico o nosku, o bradici, o podobnosti sploh. Spet sem v -porodniški sobi. Šele sedaj čutim, da jc zrak v sobi zadušen, težak. Bliža se jutro. Ano Koren so odpeljali. Porodnico ob oknu zvijajo poslednji porodni krči. Gledam jo in težko mi je. Nežen obrazek ima in svetle solze v očeh. Stiska listnice in trpi molče. »Sestra, dajte mi vode ...« me prosi. Nekaj težkega leži v meni. Slonim ob njeni postelji in ji božam belo znojno lice. Vsa zaripla in rdeča je v obraz. Trudno niha z glavo. Nemočne roke se ji stiskajo v pest. Bodrim jo. Sepetaje. Ob vznožju stojita babica in zdravnik. »Samo še malo potrpljenja ...« slišim babičin glas. Porodnica globoko sope. V očeh jt vstaja groza. »Rešite ga... rešite... samo njega imam ... samo njega ...« Dan je že svetal in velik. Se vedno sem pri mladi ženi ob oknu. Brišem znojite kapljice : njenega čela. Minute se vlečejo počasi, leno. Trpim. Da bi bilo ic konec. »Zakaj sem izbrala ta poki ic?« se vprašujem. »¡Ve bom vzdržala v njem. Ne! Ne bom ... ne bom.' Bolesten strašen krik me jc vzdramil. Morala 'sem zajeti zrak. Vroče mi je. Tudi po mojem licu polzijo znojne kaplje. A babičine roke hitijo. Njen obraz se smehlja. Tudi zdravnikov obraz, četudi utrujen, jc poln zadovoljstva. Svetle porodne klešče so z ropotom obležale t' posodi. Zdravnik si snema rokavice. »Fant jc! Fant!* veselo razlaga babica. »In kako ljubek! Poglejte ga, doktor!« Mlada žena joče in se smeje, vse hkrati. Pokazali so ji otroka. Neusmljeno kriči in ona mu boža mehke rdečkaste ročice, smeje se nežnemu puhku na glavici i" skuša ga zviti v kodrčke. En sam se ji posreči. Poprav i ga na čelee. Slonim ob oknu, skrivaj ju opazujem, skrivaj si brišem solze. »Kako čudno!« razmišljam. »Dva kratka hipa, tesno povezana i» tako različna. Nepopisna bol i" nepopisna sreča — vse v oni sfl" mi kratki sekundi. Njen, še pravkar obupan obraz se smehlja nedopovedljivi sreči In tudi j »Ne bom vzdržala!« sem rekla. Da! Tako sem rekla pred dobro uro, pred pol ure. pred nekaj se-kundami. .. Sedaj ne pravim vec bom tako. Sedaj vem: »Vzdržala bom! Se in še vzdržala! Se in še bom gledala srečo, porojeno iz trpljenja...« »'VVM - : « "B ; . t > j< N pmomQi33nmi=nmDonnaoomnDnonDDnDonmnDDnnDai3 Ešiim M §3B°mw o B France Gerželj ima tudi svojega konjička — šah petdesetletnik Kdo ne pozna znanega podpisa — mali ž v oklepaju = (ž) — pod Številnimi prispevki z najrazličnejših področij' življenja v koprskem okraju v dnevniku Ljudska pravica? To je znak koprskega dopisnika tega republiškega dnevnika — Franceta Gerželja, ki to soboto, 28. februarja, doživlja svoje srečanje z Abrahamom. Nihče ne bi živahnemu in drobnemu, na videz prej dečku kot možu, prisodil pol stoletja življenja. Neumorno je na delu, na lovu za vestmi, za problemi in vprašanji, ki jih v koprskem okraju postavlja življenje na dnevni red, nato zbrano gradivo urejuje, oblikuje in pošilja svojemu listu. Dosegel je, da so postali problemi našega okraja veliko bližji in bolj znani vsej slovenski javnosti. Pomagal je utirati pot našemu novemu pristanišču, prikazoval je gospodarska vprašanja, podpiral je prizadevanja naših ljudi za izboljšanje življenjskih pogojev, za uvajanje naprednega gospodarjenja zlasti v kmetijstvu, pripomogel je k utrjevanju družbenega upravljanja in posegal na vsa področja življenja. Tudi med novinarji jih ni veliko, ki bi se v razmeroma kratkem času tako zrasli s svojo okolico, kot se je naš Franček vživel v koprske razmere. Širok register splošnega in še posebej marksističnega znanja, ki si ga je nabral v šolah in v svoji dolgoletni novinarski praksi, pomaga Gerželju pravilno ocenjevati posamezne probleme. Razen tega odlikuje njegovo pisanje vedra toplina v prikupnem slogu, ki je lasten le redkim izbrancem v novinarskem poklicu. »Košček srca v vsaki pisariji« — kot pravi sam, V Senožečah pri Divači se je 28. februarja 1909 rodil v kovačevi družini kričač. ki so mu dali ime France. Namenili so ga za pastirja in hlapca h konjem, toda vmes je posegla usoda. Ponj je prišel oče iz pragerske-ga, kjer se je naselil po begu pred fašisti. France je šel v šole. Po nekaj burnih letih in pomanjkanju je končal realko in maturiral v Mariboru leta 1929. Univerzo je začel v Ljubljani leta 1929, presedlal 1. 1932 v Prago in tam tudi diplomiral na novinarskem oddelku visoke politično šole leta 1935. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer se je zaposlil v novinarskem poklicu, bil vmes leta 1936 pri vojakih, v Bilečah, nato pa v Mariboru kot novinar pri Edinosti in nato pri Večerniku. Po nekaj burnih in težavnih letih se je končno ustalil in si ustvaril toplo družinsko gnezdeče, ki pa ga je kmalu razdrla fašistična okupacija. Francč je z dru-žinico pribežal pred nacisti v Ljubljano, kjer je bil ves čas aktivno povezan v Osvobodilni fronti. Po osvoboditvi je šel spet v Maribor, kjer je deloval kot politični aktivist in novinar mariborskega Vest-nika in beograjske Borbe. Septembra 1945 se je vrnil v Ljubljano in postal član uredništva Slovenskega poročevalca, nato pa od leta 1951 v Ljudski pravici — najprej kot dopisnik v Trbovljah, od leta 1957 pa v Kopru. Gerželj se je že za mladih dni prl-kjučil naprednim strujam. Med šolanjem je bil član naprednih študentskih organizacij, nato pa je tudi kot novinar vedno zastopal napredna stališča. Vse od leta 1935 je redni član Društva novinarjev Slovenije, večkrat je bil (po vojni) tudi njegov tajnik, opravljal je različne dolžnosti v okviru društva (vodil Je novinarsko šolo v Itibnem pri Bledu, bil Je upravnik počitniškega doma novinarjev v Kokri). Tudi zdaj Je član upravnega odbora Poverjeništva DNS v Kopru. Kljub temu, da je Gerželj v svojem bogatem in pestrem življenju užil veliko več slabega kot dobrega, ga še danes ta dan in vedno odlikuje fin humor in neuničljiva vitalnost, razen tega pa tenak posluh za tuje trpljenje in hud odpor proti vsaki krivici. Občutljiva in krhka narava je vendarle v svojem bistvu krepka in odporna. Stanovski tovariši in drugI prijatelji želimo Francetu ob njegovem prazniku, da bi usoda še dolgo in varno vodila njegov življenjski čolnič prek razburkanih valov vsakdanjih težav v mirni pristan pod konec življenja! rb ... če bi zaostrili kontrolo nad finančnim poslovanjem privatnih gostincev in obrtnikov; ...če bi z vso strogostjo kaznovali tiste trgovce in gostilničarje, ki v želji po hitrem zaslužku premalo odtehtajo ali natočijo; ... če bi organizirali posvetovanje predstavnikov potrošniških svetov, trgovin, oblastnih organov za blagovni promet in tržnih inšpektoratov, da bi določili osnovne smernice skupnega nastopa proti navi-jalcem cen in prekupčevalcem; ...če bi organi delavskega samoupravljanja v gospodarskih orga-nizacijah češče kot doslej razpravljali o možnosti proizvodnje posameznih oddelkov v kooperaciji, da bi znižali proizvodne stroške; ... če bi gospodarske organizacije začele ekonomsko analizo poslovanja podjetja in ugotovile možnosti povečanja produktivnosti dela. Tako bi se temeljito pripravile na izdelavo tarifnih pravilnikov in jih pravočasno predložile v soglasnost občinskim sindikalnim svetom in občinskim ljudskim odborom. Kooperacija dobiva stvarno vrednost Pobudnik akcije za kooperacijo med kmetovalci in KZ na Pivškem in Postojnskem ie prav gotovo Kmetijsko-gozdarska poslovna zveza. Njeni strokovnjaki v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami in socialistično zvezo prirejajo sestanke in posvetovanja s kmetovalci, na katerih temeljito razpravljajo o načinih kooperacije. Ti sestanki so pokazali, da vlada med kmeti za tak način proizvodnega sodelovanja veliko zanimanje in na področju poslovne zveze Postojna predvsem za kooperacijo v pridelovanju krompirja, v travništvu in živinoreji. Na^ področju kmet. zadrug Ilirska Bistrica, Prem, Jelšane in Ko-šana: pa se sedaj pripravljajo na obnovo strnjenih sodobnih sadovnjakov. Če upoštevamo, da je sedaj zajetih v proizvodno sodelovanje že najmanj 400 ha travnikov in da je to pravzaprav šele začetek, la- NA POSTOJNSKEM ZAKLJUČUJEJO S ŠTUDIJEM PROGRAMA ZKJ Na pobudo politično-ideološke komisije pri občinskem komiteju ZKS v Postojni je bilo pred dnevi posvetovanje članov občinskega predavateljskega aktiva. Udeleženci posvetovanja so razpravljali o dosedanjem poteku sistematičnega študija gradiva s VII. kongresa ZKJ in ugotovili, da je bila nekajmesečna razprava o programu ZKJ v vseh študijskih enotah Pivške kotline, razen nekaj izjem, uspešna in plodna. Udeležilo se je je povprečno .80 odstotkov vseh komunistov. Številnim predavanjem, in to predvsem na vaseh, so prisostvovali tudi drugi prebivalci, člani SZDL. Predavateljski aktiv je dal pobudo, da bi ob zaključku študija programa ZKJ v vseh študijskih enotah razpravljali še o bistvenih vprašanjih čedalje srditejših napadov vzhodnih komunističnih in delavskih partij na ZKJ in Jugoslavijo. Mladinska politična šola tudi v Postojni V ponedeljek popoldne je v Postojni pričela z delom trimesečna mladinska politična šola. Po svečani otvoritvi, ki sta ji prisostvovala tudi sekretar občinskega komiteja ZKS Slavko Černelič ter sekretar občinskega odbora SZDL Ivan Škrbec, je 36 slušateljem govoril novinar Bogdan Pleša o družbeno-ekonomskih in političnih odnosih v današnjem svetu. Učni načrt mladinske politične šole obsega vrsto aktualnih predavanj z najrazličnejših področij družbenega dogajanja pri nas in v svetu, razen tega pa bo del pouka na tej šoli posvečen obravnavi osnovnih nalog, ki jih ima danes mladinska organizacija. Slušatelji šole bodo prisostvovali tudi prvemu zasedanju novega občinskega ljudskega odbora v Postojni, obiskali bodo eno izmed večjih podjetij v našem okraju ter se udeležili zasedanja delavskega sveta v obrtnem kovinskem podjetju LIV v Postojni. M. A, hko trdimo, da je akcija zelo dobro uspela. To dokazujejo področja KZ Prestranek, Pivka ter Postojna, saj je bil že dosežen letošnji spomladanski plan. Posebno dobro so se odrezali kmetovalci v Orehku. Veliko je tudi zanimanje za kooperativno pridelovanje semenskega krompirja. V kratkem bodo začeli sklepati pogodbe, ki jih bo podpisalo, po sedanjih podatkih sodeč izredno veliko število kmetovalcev. Zanimanje vlada tudi za proizvodno sodelovanje za pitanje živine in prašičev. Doslej je. bilo v živinoreji že sklenjenih 500 pogodb. Kmetijske zadruge imajo težave predvsem v tem, ker ne prejemajo dovolj nujno potrebnih umetnih gnojil in kmetijskih strojev. Zadruge so v zadnjem času prejele 6 novih traktorjev brez potrebnih priključkov, na katere' čakajo že 2 meseca. Vsekakor bo treba takoj odstraniti tako zaviranje pospešene kmetijske proizvodnje, za katero se kmetje zelo .zavzemajo. B.Š. Minulo nedeljo je bila v Postojni občinska konferenca ZB, ki so se je udeležili delegati iz bivših občin Postojna in Pivka. Poročila Uspešen start ObSS Izola V četrtek, 12. t. m., so člani novoizvoljenega plenuma občinskega sindikalnega sveta v Izoli izvolili 11-članski odbor in več komisij za razna področja sindikalnega dela. Nato so osvojili načrt dela na osnovi smernic nedavnega občnega zbora sindikalnega sveta. Med najvažnejšimi nalogami so: tesnejša .povezava sindikalnih podružnic z drugimi družbenimi organizacijami v podjetjih in na terenu, nenehno odkrivanje skritih rezerv v proizvodnih procesih; poglobitev naporov za ureditev družbene prehrane, za smotrno gospodarjenje s sredstvi gospodarskih organizacij in za izpopolnitev higiensko-tehnične zaščite pri delu. Dalje s£ bodo člani občinskega sindikalnega sveta zavzeli za organiziranje raznih sindikalnih športnih tekmovanj, za prirejanje seminarjev in tečajev ter za smotrnejše koriščenje dopustov. L. B. STUDENA GORA 2e v prejšnji številki Slovenskega Jadrana smo poročali, kako so se va-ščani Studene gore sami lotili gradnje ceste in s tem dali zgled drugim pri reševanju lokalnih komunalnih problemov. Sedaj pa se tudi že resno ukvarjajo s proučitvijo možnosti čim-hitrejšega popravila trideset let starega vodnjaka. Nujno potreben je asanacije, da ne bi voda v poletnih mesecih okužila ljudi in živine. Poiskati bodo morali projektanta, ki bi naredil praktičen načrt za preureditev vodnjaka, in zbrati nekaj denarnih sredstev. Ta delovna prizadevnost vaščanov pa je vzpodbudila tudi prebivalce Velikega brda, ki se tudi radi lotijo najnujnejših ureditvenih del v svoji vasi. S. M. - - vpo^HMl P!i- V počastitev iistanovitve 40. obletnice KPJ so začeli Koprčani minulo nedeljo graditi pešpot med Koprom in Škocjanom, cesto na nasipu od Kopra do Ankarana in tudi podirali zidove, ki kazijo zunanje lice mesta. Prostovoljnega dela se je udeležilo okrog 500 članov sindikalnih podružnic.. To delovno akcijo so z manjšo udeležbo kot v nedeljo ponovili tudi v sredo popoldne in jo bodo nadaljevali v ■nedeljo V kratkem bodo Koprčani vsak dan poprijeli za krampe in lopate zato, da bi dogradili do začetka turistične sezone te pomembne komunalne objekte. Predvideno je, da bo dnevno delalo le okrog SO prostovoljnih delavcev Naša slika kaže nekaj prizorov z nedeljskega prostovoljnega dela za stadionom in na nasipu so poudarila aktivnost te organizacije v preteklem letu, nato pa so delegati sprejeli več' smernic za prihodnje delo, ki se bo odvijalo povečini v skrbi za življenje in delo bivših .borcev in otrok padlih partizanov ter žrtev fašističnega terorja. Sklenili so tudi bolj poskrbeti za vzdrževanje partizanskih spomenikov in grobov, za zbiranje zgodovinskega materiala in za tesnejše sodelovanje organizacij Zveze borcev z drugimi političnimi organizacijami in društvi. B. Š. VELIKI DOL Tudi člani SZDL v Velikem dolu bodo organizirali proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ. Vaški odbor SZDL bo imel aprila svečano sejo posvečeno delu KPJ in ZKJ. Vaščani pa se pripravljajo na popravilo ceste do Kre-golišča in vaških poti, kakor tudi na prebeljenje pročelij stanovanjskih in gospodarskih zgradb. CUBL1ANSKI M ZGODNJA POROKA Trinajstletne učenke osnovne šole v Pančevu Kate Atanaeku pred dnevi ni bilo v šolo. Ko je učitelj vprašal učence, kje je, se je nekaj učenk na ves glas zasmejalo in odgovorilo: »Poročila se je!« Učitelj je bil seveda presenečen, zanimal se je in ugotovil, da so Kalini starši privolili, da se trinajstletna deklica omoži ta ji tako za-mračili vso prihodnost. PRVI BRIGADIR Na občinskem komiteju LMS so nam povedali, da je veliko zanimanje za novo delovno akcijo. Prva odide na delovna mesta v Srbijo že prvega marca. Dan za dnem prihajajo nove prijavnice. Brigado bo sestavljala kmečka mladina. Zanimalo nas je, kdo se je letos v občini VI-dem-Krško prvi prijavil za delovno akcijo, kdo je letos »prvi brigadir«. To je Justin Sribar iz Sel pri Raki. Lani se ni upal sam prijaviti v brigado. Mislil je, da ga zaradi njegovih petnajst let ne bodo sprejeli. Namesto njega je pisal njegov oče in prosil, da bi ga sprejeli: »Gradi se socializem. Naj tudi moj sin nekaj prispeva ....« Prvega marca bodo mladinci že na novi trasi. Med njimi tudi mladi Justin. In letos je moral obljubiti svojemu očetu, da si bo dodobra ogledal stroje in seveda — da bo tako priden kot lani. OKRAJNI ODBOR SZDL OB PRAZNIKU POMURSKEGA TISKA K deseti obletnici izhajanja Pomurskega vestnika izrekam kolektivu In vsem sodelavcem iskrene čestitke z željo, da bi bilo njihovo bodoče delo še uspešnejše. Jan Ros predsednik OO SZDL NA AVTOMOBILSKO CESTO Na avtomobilsko cesto Beograd— Skoplje bo konec tega meseca odšlo 120 mladih ljudi iz raznih aktivov »Mladih zadružnikov« celjskega okraja. To bo prva mladinska delovna brigada, ki bo šla na avtomobilsko cesto. Imenovala se bo »T, celjska MDB Mladi zadružniki«. SMUČARJI, POZOR! Sončno in toplo vreme zadnjih dni jc vse prej kot podobno zimi. Kljub temu pa so v Mrzli Dragi, ki je dobre pol ure hoda oddaljena od Lokev, idealni snežni pogoji in je okoli pol metra snega. Prometne zvezo so kot običajno — z avtobusom do Lokev — zelo ugodne. NEDELJA, 1, marca 8.00 Kmetijska oddaja: »Rajoniza-eija kultur na Goriškem — Pogovor med agronomom in Drejo« — 8.30 Z narodno pesmijo v nedeljsko jutro — 9.00 Najraje si zapojemo: »S pesmijo in besedo po Kanalskem« — 9.20 Zabavna glasba — 13,30 »Za našo vas« — 14.30 Sosedni kraji in ljudje — 15.00 Vesti — 15.10 Glasba po željah. PONEDELJEK, 2. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13,30 Vesti — 14.30 Kmetijski nasveti — 14.30 Športna oddaja — 14.40 Od melodije do melodije — 15.00 Vesti — Dopisniki poročajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.20 Slovenske narodne. TOREK, 3. marca 7,15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vestt — 13.30 Vesti — 14.30 Kmetijska univerza — 13,50 Odlomki iz oper — 14.20 Sola in življenje: »Pionirji za 40-letnico SKOJ« — 14.40 Lahka glasba — 15.00 Vesti — 15.2o Z narodno pesmijo in plesom po domovini. SREDA, 4. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.30 Vesti — 14.30 Kmetijski nasveti — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Okno v svet — 14.45 Filmska glasba — 15.00 Vesti — 15.20 Slovenske narodne. ČETRTEK, 5. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 13.40 Melodije na kitari — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci: »Pred mikrofonom je predsednik OLO Koper Albin Dujc« — 15.00 Vesti — 15,20 Slovenske narodne. PETEK, G. marca 7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 14.30 Kmetijski nasveti — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Domače aktualnosti: »Občinski plani za življenjsko raven« — 14.40 Poje Zinka Kunc-Milanov — 15.00 Vesti — 15,05 Ob 40. obletnici ustanovitve KPJ — 15.20 Igra godba JLA. SOBOTA, 7. marca 7.15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 13.30 Vesti — 14.30 Kmetijska univerza — 13.50 Popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturni obzornik — 14.40 Operetna glasba — 15.00 Vesti — 15.20 Dalmatinske popevke. Napoved vremena veljavna od 27. februarja do C. marca 1959 Kakor smo napovedali, so tople zračne sile zajele dele Evrope in vplivale na povečanje dnevne temperature zraka. Tudi v prihodnjih dneh lahko pričakujemo otoplitev, čeprav bo vreme nestanovitno in se bo večkrat hitro spremenilo. V začetku tedna bodo verjetno z vdorom toplih in vlažnih zračnih tokov nastopile tudi padavine, potem se bo vreme nekoliko ustalilo, vendar pa bo proti koncu tedna verjetno prišlo do depresivnega vdora novih vlažnih zračnih tokov. Kaže, da bo 27, in 28. februarja vreme spremenljivo in oblačno, 1. marca bodo padavine, 2, in 3. marca bosta megla in slana (temperatura zraka bo med 0 do -rl» stopinj Celzija), od 4. do G. marca pa bodo padavine in temperatura bo nekoliko nižja. ©ibwesta!© Komasacijska komisija pri Občinskem ljudskem odboru Koper sklicuje zbor udeležencev komasacije za območja Rižanske ter Badaševiške doline: 1. V Bertokih v petek, 27. 2, 1959, ob 19.30 uri v Zadružnem domu — za vasi: Bertoki, Ser-min, Pobegi in Cežarji. 2. V Dekanih v ponedeljek, dne 2. 3. 1959, ob 19.30 uri v dvorani gostilne Dekani —• za vasi: Dekani, Rižana in Škofije II. in III. 3. V Ankaranu v petek, dne 6. 3. 1959, ob 19.30 uri v dvorani bolnišnice — za vasi: Ankaran, Škofije I., Miljski hribi in Valdoltra. 4. V Vanganelu v soboto, dne 7. 3. 1959, ob 19.30 uri v Zadružnem domu — za vasi: Vanga-nel, Montinjan, Manžan, Ma-rezige, Babici in Centursko dolino. 5. V Škocjanu v torek, dne 10. 3. 1959, ob 19.30 uri v dvorani SZ DL — za vasi: Šlcocjan, Tri-ban, Šalara, Gažon, Semedela, Šmarje in Nigrinjan. PRIJAVA PRENOČIŠČ Zavod za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju, Koper, Kombi-jeva ulica 5, prosi vse prebivalce iz Kopra in Semedele, ki začasno ali stalno razpolagajo s prostimi prenočišči, da jih proti plačilu dajo na razpolago zavodu. Zavod namreč prireja vse leto, razen v poletni isezoni, razne tečaje in seminarje in često potrebuje več prenočišč. Prijave dostavljajte pismeno, osebno ali preko telefona št. 162 x navedbo točnega na^ slova in števila prenočišč. Uprava zavoda za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju Koper, Kombijeva ul. 5 telefon 162 PRODAM po zelo ugodni, ceni hišo in malo posestvo zaradi osamljenosti. Naslov v upravi lista. VELIKO KUHINJSKO MIZO, skoraj novo, prodam za polovično ceno. Naslov v upravi lista. CARINSKI USLUŽBENEC išče v Kopru prazno ali opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. DVOKOLESA od 7.000,— dalje, CIKLOMOTORJI od 44.000,— dalje ter VESPE in MOTORJE, nove in rabljene Vam nudi tvrdka MARCON, Trst, ulica Pieta 3, Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo. Vnaprej so me opozorili, naj bom danes nekoliko bolj kratek, ker je nekaterim kolegom zmanjkalo prostora, zato se me tokrat nič ne bojte, ali vsaj malo manj, kot po navadi. Razen tega se mi zdi, da mi je nekam opešal spomin, saj se ne morem niti spomniti, kakšno je bilo vreme zadnjo nedeljo pri nas v Kopru. Nekam se mi že zdi, da je sijalo sonce, vendar pa me je zmešala ponedeljkova ljubljanska Pravica, ki je na drugi strani objavila, da je v nedeljo padlo v Kopru 12 mm dežja! Se bi morda ne bil verjel, pa je to še isti dan potrdil tudi njen popoldanski sorodnik Dnevnik s kaj kategorično trditvijo. Pomagajte mi, ljubi moji, da razčistim to vprašanje, ker se mi bo sicer zmešalo v glavi: je v nedeljo v Kopru deževalo ali je sijalo sonce? Koprski Pravičnik je sicer pravil zasneženim Ljubljančanom, da pri njem sije sonce skozi okno, pa vni menda niso verjeli in so zdaj še mene skoraj prepričali, da je deževalo. In menda vendar ni? V torek sem bil na obmejnem Vabilo na OBČNI ZBOR Kluba pomorščakov LR Slovenije podružnica Koper, ki bo v četrtek, 12. marca 1959, ob 16.30 v sejni dvorani ObLO Koper na Titovem trgu s temle bloku Fernetiči pri Sežani priča, kako grdo je tržaška policija na-samarila pisano druščino pustolovskih fantičev in deklet, pa tudi nekaj starejših mater in mož je bilo vmes. Ti so iz tega ali onega razloga v zadnjem času zbežali čez mejo v Italijo. Spravili so jih v Trstu v begunsko taborišče. Ko se jih je dovolj nabralo, so jih natrpali v dve prijazni rdeči marici in jih pripeljali na našo mejo, kjer so jih izročili v skrb in varstvo našim obmejnim organom. Mislite si razočaranje in jezo in ihto in jok in stok in škripanje z zobmi, ko so se namesto v Avstraliji in Kanadi potepuhi znašli spet v neprijetni Jugoslaviji, kjer je treba delati, če hoče človek živeti, kjer je življenje na račun drugih prepovedano in kjer so same podobne tegobe, ki so jim hoteli ubežati čez mejo. Nekoga bo morda srečala pamet, drugi bo spet poskusil za mejo, tretjemu je vseeno. Krepka šola pa je bila za vse in če bodo spet poskušali, potem naravnost v Kanado, Iz Pivke sva skupaj z Juco do- dnevnim redom: 1, Izvolitev organov obe. zbora. 2, Poročila upravnega, in nad-zornega odbora. 3, Razprava o poročilih. 4, Volitve, 5, Sklepi in razno. Vsi prijatelji morja in pomorstva vljudno vabljeni, za člane pa je udeležba dolžnost, •biZa prijazno povabilo, naj jim prideva pomagat iskat izgubljeno opremo za otroški vrtec. Bojda je ■raztresena po vsej vasi. Na žalost se prošnji ne moreva odzvati, ker ne premoreva tako velikega magneta, da bi lahko potegnil celo izgubljeni štedilnik iz " skritega zavetja. Bodo morale s tem že same Pivčanke opraviti. V Knežaku pri Pivki imajo svojo zabavo s kinom. Njegova publika je namreč tako disciplinirana, da redno moti predstavo z razbijanjem z vrati, glasnimi komentarji in žvižganjem — čisto po ameriško, kot na Divjem zahodu. Upam le, da se to obnašanje ne ho Irazpaslo naprej: čez i ožje knežaške meje. Vidite, pa smo za silo obrisali J mizo za ta teden. To pa še ne pomeni, da sem svojo malho povsem izpraznil. Že zdaj vam lahko zaupam, da se bomo prihod- ^ njič med drugim pomenili tudi o i prijaznih ženitnih pon-udbah. ki i so prišle na moj naslov za kanadske prijatelje. Skoda le, da so ¡: brez naslova in podpisane sanut z • osebnim opisom. Do tedaj lepo pozdravljeni! 1 Vaš Vaiie Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Avtoturističnem podjetju »Slavnik« Koper naslednja delovna mesta: 2 NORMIRCA — strojni tehnik ali avtomehanik z večletno prakso v avtomehanski stroki 1 MEZDNEGA KNJIGOVODJO — popolna srednja ekonomska šola ali večletna praksa v mezdnem knjigovodstvu oziroma poslovanju 1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO — popolna srednja ekonomska šola ali večletna praksa v materialnem knjigovodstvu avtomehanske stroke Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Prošnje je dostaviti tajništvu podjetja RAZPIS Komisija za razpis delovnih mest pri upravi zavoda Postojnske jame v Postojni razpisuje delovna mesta ŠTIRIM JAMSKIH VODNIKOV PRI POSTOJNSKI JAMI ENEGA JAMSKEGA VODNIKA PRI PIVKI JAMI P o g o ji: 1. odslužen vojaški rok 2. znanje vsaj enega tujega jezika (v govoru) Plača po uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev — Nastop službe 1. aprila ali 1. maja 1959 Rok za dostavo pravilno kolkovanih vlog z življenjepisom poteče 15. marca 1959 Prošnje pošljite na naslov: Uprava Postojnske jame, Postojna SPREJMEMO RAZNAŠALCE za dostavo vstekleničenega mleka na dom, in sicer za strnjena naselja: KOPER, IZOLA in PIRAN Interesenti naj se za podrobna navodila zglasijo na upravi podjetja v Dekanih ali v poslovalnicah mleka RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov gospodarskih organizacij pri Občinskem ljudskem odboru Piran razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto novoustanovljenega trgovskega podjetja »KOLONIALE« v Piranu (prej Delavske zadruge) z večletno prakso na vodilnem mestu trgovske stroke Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe v roku 1 meseca. Kolkovane prošnje z navedbo strokovnosti in let službovanja v kolonialno trgovski stroki je poslati Občinskemu ljudskemu odboru Piran. Rok prijave je do 15. marca 1959. Upravni odbor Trgovskega podjetja »Jestvina« Koper razpisuje delovno mesto Pogoji: ekonomska srednja šola ali njej sorodna šola in petletna praksa Plača po tarifnem pravilniku podjetja — Nastop službe takoj ali po dogovoru — Ponudbe z življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev pošljite upravi podjetja »Jestvina« Koper do 15. marca 1959 ,-.■ —8B—1 MMM— • .-■■■-..- -■■■•■■ '. —a— M■ ■■• "TTTa Sporočamo žalostno vest, da je preminul naš dragi oče | ivan marušlc posestnik v Hraščah pri Postojni Pogreb pokojnika je bil v torek, dne 24. februarja 1959. Hrašče, Senožeče, Trst, 24. februarja 1959, j Hčerki Vera por. Može, Anita j i por. Abrami ter sin Bruno z družinami in ostalo sorodstvo I —BMKBgiaigaMB maBMM Bsmaa^gBBgnpBigaanat M ■• ..■•-, Razpisna komisija pri Okrajnem sod iš ču v Postojni razpisuje delovno mesto PRISTAVA PRIPRAVNIKA-CE Pogoji: dovršena gimnazija z maturo. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 30 din, in življenjepisom ter spričevalom o šolski izobrazbi vložite najkasneje v 15 dneh po objavi pri Okrajnem sodišču v Postojni. OSEBNI AVTO znamke »B i a n c h i«, 5-sedežni, v dobrem stanju prodamo. Cena 150.000 din. Ogled vsak dan od 6. do 14. ure. Gradbeno podjetje »GRADBENIK« Izola, telefon 42-38. TELESNA VZGOJA * ŠPORT * ŠAH * TELESNA VZGOJA * ŠPORT ^r ŠAH * TELESNA VZ LETNI OBČNI ZBOR KOPRSKEGA ŠAHOVSKEGA KLUBA V ponedeljek zvečer se je na rednem letnem obenem zboru zbralo precejšnje število članov in simpatizerjev koprskega šahovskega kluba. Iz poročil članov upravnega odbora j e bilo razvidno, da je lani društvo doseglo vrsto tekmovalnih uspehov. Med drugim so osvojili okrajno moštveno prvenstvo, na portoroškem festivalu pa prvo mesto v svoji podskupini. Osrednji dogodek je bil tudi letos klubski turnir, ki je združil najmočnejše igralce mesta in je pravzaprav nekakšno neuradno prvenstvo Kopra. Glede na kvaliteto partij in borbenost igralcev je bil to vsekakor najuspešnejša klubska prireditev v zadnjih letih. Pred turnirjem so odigrali dva kvalifikacijska turnirja. Na prvem so zmagali Vilfan, Renko in Žekar, na drugem pa Sfiligoj (100 %>). Čeprav je bilo društvo glede tekmovanj precej aktivno, pa je napravilo zelo malo za razvoj množičnosti in za izboljšanje kvalitete igralcev. Tu so omenili zlasti premajhno pomoč kluba delavski in šolski mladini ter neaktivnost glede razširitve kluba z novimi člani. Odborniki so tudi ugotovili, da se kvaliteta igralcev ni dosti zboljšala, čeprav so napravili poskus s tem turnirjem. Teoretično delo bi moralo biti stalno in sistematično. Vse te težave pa seveda ne izvirajo le iz premajhne aktivnosti odbornikov, marveč tudi iz objektivnih vzrokov. Društvo namreč nima svojih prostorov in gostuje zdaj tu zdaj tam. Zato je bilo seveda težko organizirati stalne šahovske večere in uvesti dežurno službo za izposojanje literature in garnitur. Razen tega je društvo v velikih finančnih težavah, saj lani ni dobilo nobene podpore od občine ali od organizacij. Novemu odboru so naložili kot glavno nalogo organizirati prostore in stalne šahovske večere. Kaže, da bo kavarna Loža dvakrat tedensko odstopila svoje prostore šahistom, ki bodo organizirali brzoturnirje, teoretična predavanja in manjše lokalne dvoboje. Na te šahovske večere bodo povabili ne samo člane društva, ampak tudi simpatizerje in delavsko mladino. Društvo bo letos pomagalo pri ustanavljanju šahovskih krožkov na šolah in v internatih. Posamezni člani društva bodo zadolženi za posamezne krožke, kjer bodo s kratkimi predavanji in simultankami pomagali mladini. Člani društva so z velikim odobravanjem sprejeli .predlog, naj v jiočastitev 40-letnice ustanovitve KPJ vsi močnejši šahisti mesta odigrajo simultanke v delovnih kolektivih tovarn, podjetij in ustanov ter po šolah. Ob koncu so izvolili nov upravni odbor, v katerem so: Kolnik, Klajnščelc, Verk, Vilfan, Zekar, Jevnikar, Gerželj, Ela Samec, Je-ruc in Omladič. V pripravah za spomladansko prvenstveno sezono so primorske enajstorice spet odigrale nekaj prijateljskih tekem. Nova Gorica si je pripela novo lovoriko z zmago nad kranjskim.Triglavom (4:0). Piransko Sidro je imelo v go-steh Pulo in zmagalo s 3:2, ajdovsko Primorje je na svojem igrišču izgubilo s kranjsko Planiko (1:3). Najslabši nogomet smo gledali v Kopru, kjer je domače moštvo s težavo premagalo člana reške ipodzveze Opatijo s 3:1. Domačini so bili sicer tehnično boljši in bi lahko visoko zmagali, če bi ne bilo noborbenih posameznikov, ki so s svojo počasnostjo razbili vse akcije. Prihodnjo nedeljo še obeta zanimiv dogodek, ko se bosta pomerila v Izoli domače moštvo in Koper. Zdi se, da je bil ponedeljkov letni občni zbor postojnskega telesno-vzgojnega društva Partizan v marsičem odraz, dejali bi, ogledalo razmer, ki vladajo trenutno v stanju telesne kulture v Postojni sami in na pivškem podeželju še posebej. Skromna udeležba društvenega članstva, pogrešanje predstavnikov oblasti, političnih organizacij, ostalih društev ter staršev telovadeče mladine — vse to daje slutiti, da se naš odnos do nujnosti, oziroma družbene potrebe širjenja telesne kulture med naše ljudi kaj počasi, pravzaprav prepočasi prebuja in formira, kar očitno zavira skladni razvoj telesne vzgoje in športa s sicer naglim političnim, gospodarskim in kulturnim razvojem Pivške kotline v zadnjem desetletju. Letošnja izredno mila zima je omogočila rokometašem na Goriškem, da so že začeli s trening tekmami. Prvo letošnjo prijateljsko tekmo sta v nedeljo odigrali moštvi RK Ajdovščina in TVD Partizan Dobravlje. Zmagali so prepričljivo Ajdovci z rezultatom 17:8 (6:4). Moštvo Dobravelj je zelo mlado, vendar pa je pokazalo lepo in uspešno igro posebno v prvem polčasu. V nedeljo je bil tudi manjši propagandni turnir, na katerem so igrali prvak podzveze RK Ajdovščina, TVD Partizan Dobravlje in TVD Partizan Vipava. RK ŽIVAHNO DELO KLUBA POMORŠČAKOV V sredo, 18. t. m. je Klub pomorščakov v Kopru priredil prvo izmed ciklusa predavanj, na katerih naj se širša javnost seznani z morjem in pomorstvom. Prvo predavanje, ki mu je prisostvovalo zlasti veliko mladih ljudi, je imel svetnik za pomorstvo pri OLO Koper Franc Potočnik. Predavatelj je v zgoščeni obliki prikazal razvoj in pomen naše trgovske mornarice. Po predavanju so predvajali filmske novice z obiska predsednika Tita na Cejlonu, dokumentarni film o pomoči v gospodinjstvu ter barvni kulturni film »Mrtvaški ples«, ki obravnava znamenite freske v Hrastovi j ah pri Kooru, Klub pomorščakov v Kopru bo imel svoj redni letni občni zbor 12. marca. Na njem bodo člani sprejeli obsežen delovni program in se pogovorili o ustanovitvi mladinske, oceanografske, biološke in terminološke sekcije. Pucova simultanka Pretklo nedeljo je v Postojni odigral mednarodni šahovski mojster Stojan Puc simultanka s petnajstimi najboljšimi šahisti postojnske garnt-zlje jla. Mojster Puc je dobil 11 partij, 4 pa je remiziral. Balinarski klub v Postojni Po dolgem oklevanju so minuli teden ustanovili v Postojni Balinarski klub »Javornik«. Predsednik novega kluba Miro Markovič je ob tej priložnosti med drugim dejal, da .ie že sedaj v Postojni več kot 6o aktivnih ballnarjev, ki si bodo s prostovoljnim delom uredili igrišče na vrtu hotela Javornik. Izbrana klubova ekipa se bo prvič predstavila Javnosti 1. maja na prvem propagandnem medklubskem balinarskem nastopu, ki bo v Postojni. M. A. Ajdovščina je le zaradi tehnično ■boljše igre tesno premagalo borbeno moštvo iz Dobravelj s 7:5, Dobraveljčani so premagali Vipavce s 7:6, Ajdovci pa so zmleli Vipavce z 19:1. Tekme sta sodila izprašana rokometaška sodnikaj iz Ajdovščine Žiga Zemljak in Rado Leskovec. Spomladansko tekmovanje v I. 5. aprila in že sedanje predtekme kažejo, da bo borba za prva me-in II. podzvezi se bo začelo sta ostra. Du/Mi OBVESTILO UREDNIŠTVO IN UPRAVA »SLOVENSKEGA JADRANA« STA SE PRESELILA V CANKARJEVO UL. 1 iPOLEG POŠTE). Takoj na začetku je treba nagla-siti, da se je postojnski Partizan vse od svoje ustanovitve do danes trdo, vendar uspešno prebijal skozi vrsto težav notranjega in zunanjega značaja, pri čemer mu gre brez oklevanja pripisati pionirsko vlogo, k*, jo je bil odigral v propagiranju množičnosti in vsebinsko novih odnosov v telesni vzgoji na Postojnskem. Tudi delo preteklega leta, ki ga je na občnem zbora podrobno analiziral društveni predsednik Ivan Skrbeč, je bilo vseskozi usmerjeno k istim stremljenjem. Društvo trenutno vključuje 394 aktivnih članov, ki so v nerožnatih pogojih dela dosegli so-sidne, ponekod kar se da spodbudne uspehe, ki jih je sproti registriral tudi naš list. Zato bodi nadaljevanje poročila posvečeno le obravnavi po-glavitnejših vprašanj iz kopice problemov, ki neprestano zavirajo intenzivnejše ter vsebinsko še bolj poglobljeno telesno-vzgojno delo z mladino v najmnožičnejšem društvu v postojnski občini. Hote bomo postavili v ospredje obravnave vprašanje množičnosti v naši telesni vzgoji, ker sodimo, da se telesno-vzgojni in športni delavci na Postojnskem, vključujoč sem tudi celotno vodstvo postojnskega Partizana, ko razpravljajo o tem vprašanju, že kar preveč zgubljajo v nekem začaranem krogu, iz katerega prenekaterikrat ne najdejo prave poti. Postalo je kar sodobno reči, da je za razvoj množičnosti v telesni kulturi na Postojnskem nemogoče kaj več storiti, dokler ne bodo rešeni pereči problemi sistematičnega finan-siranja telesne vzgoje in športa in dokler ne bodo zgrajeni novi športni objekti. Takšna misel se je v nečem porajala tudi tokrat na občnem zboru postojnskega Partizana. Neumestno in predvsem neobjek-tivno bi bilo, zanikati in kakorkoli zapostavljati te probleme, ki posredno ali neposredno dejansko kočijo hitrejše reševanje vprašanja množičnosti v naši telesni kulturi. Vendar pa se zdi, — iin beograjski kongres ni teh misli zgolj deklarativno naglašal! — da je v danih okoliščinah, ki predvsem v materialnem oziru niso nič kaj rožnate, tem bolj aktualno vprašanje nenehnega iskanja novih oblik in metod dela za propagiranje množičnosti. Gre torej za širino .in novo vsebino telesne NAMIZNI TENIS kulture, ki mora prej ko slej najti pota v šole, podjetja, med kmečko mladino, skratka, v najširši krog našega prebivalstva. Takšni zdravi in družbeno potrebni usmeritvi telesno-vzgojnega dela pa se še zdaleč ne bo treba vokvirifi samo med stene zaprašene postojnske telovadnice, v kateri je telesno-vzgojno in rekreativno življenje postojnskih fizkul-turnikov menda že izgubilo vsak smisel. Postojnski Partizan bo moral o tem vprašanju v bodoče več razmišljati, odločneje ukrepati in kar velja še posebej poudariti, v akciji bo potreboval široko moralno in materialno podporo, ki mu jo bodo morali nuditi vsi pristojni družbeni či-nitelj.i v postojnski komuni. Kajti široke propagandne fronte za splošno vzgojo našega prebivalstva si ne moremo več zamišljati ločeno od propagande za telesno vzgojo, ki je njen sestavni del. Udeleženci občnega zbora postojnskega Partizana so razpravljali tudi o propagandni vlogi, ki naj jo postojnski Partizan, kot najaktivnejše telesno-vzgojno društvo v kotlini, odigra v bodoče na pivškem podeželju, predvsem v krajih, kjer partizanska društva slabo delajo. V zvezi s tem je treba pozdraviti sklep, da bodo društvene skupine pogosteje obiskovale okoliške kraje s propagandnimi nastopi in prireditvami. Posebno pozornost pa zasluži iniciativa, da se v Postojni čimprej formira Občinska zveza TVD Partizan, ki bodi v bodoče osrednji usmerjevalec poti telesne kulture v Pivški dolini. Občni zbor je tudi sklenil, da se bo društveno članstvo množično vklju- DANE PRI SEŽANI Osnovna organizacija ZKS v Danah pri Sežani bo imela aprila svečano sejo, na kateri bodo govorili o zgodovinskem razvoju KPJ in delavskega gibanja v naši državi. Posebno skrb pa bo ta osnovna organizacija posvetila sprejemu novih članov v Zvezo komunistov in bo dala .pobudo za ureditvena dela vasi. Preteklo nedeljo je bilo v Ilirski Bistrici namizno-teniško prvenstvo Primorske za mladince in pionirje. Nastopilo je 32 igralcev iz Kopra, Ilirke Bistrice, Nove Gorice, Idrije, Postojne, Sežane in Pirana. Kakor ie bilo pričakovati, so Podjetja ne zaostajajo. Med številnimi programi za proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ, ki kar dežujejo na občinski komite ZKS Sežana, so posebno zanimivi programi osnovnih organizacij Zveze komunistov v nekaterih podjetjih. Da bi utrdili delavsko upravljanje, se morajo zlasti komunisti seznanjati z gospodarskimi predpisi in njihova stalna naloga je proučevanje programa in zgodovine ZKJ. Posebno torišče dela komunistov pa je razen v osnovni organizaciji še v sindikalni in mladinski organizaciji. V Mlekarni v Sežani bodo imeli dvakrat na mesec predavanja o zgodovini in programu ZKJ, v vrste komunistov bodo sprejeli še nove člane in dostojno proslavili 12-letnico ustanovitve podjetja. večino prvih mest pobrali Koprčani. V Kopru" je ta šport namreč najbolj sistematično organiziran, hkrati pa imajo igralci tudi odlično strokovno vodstvo. V finalu so mladinci Kopra premagali Novo Gorico s 5:0, medtem ko so imeli pred tem precej Delovni kolektivi Tovarne pletenin, ki letos slavi 10-letnico obstoja, Avtoprevozniškega podjetja, Mlekarne, Remontnega gradbenega podjetja bodo odstopili enodnevni zaslužek za izvedbo proslav 40, obletnice ustanovitve KPJ, Mnoge naloge, ki so jih osnovne organizacije ZKS in sindikalne podružnice nanizale v svojih programih, se v praksi že izvajajo. V tem je tudi zagotovilo, da ne bodo ostali programi le zapisana beseda, pač pa živa stvarnost, ki bo pripomogla k povečanju življenjske ravni delovnih ljudi, k še večjemu poglabljanju sistema delavskega upravljanja in h kulturnemu izživljanju članov delovnih kolektivov. opravka z Idrijo. Idrijčan Maž-go.n je namreč presenetljivo premagal Kumerja in Masterla ter se je ta dvoboj končal z rezultatom 5:2 za Koper. V finalu posameznikov so se srečali štirje Koprčani. Zmagal je Ljubo Kumer, ki je vse svoje nasprotnike premagal z 2:0. Na naslednja mesta so se uvrstili Korošec, Mahne in Masterl. Med pionirji je zasedel prvo mesto Koprčan Toni, ki je v finalu premagal odličnega Lužnika iz Nove Gorice z 2:1. Koprčani so prav tako osvojili ekipno pionirsko prvenstvo z zmago 5:0 nad Ilirsko Bistrico, Do presenečenja je prišlo v igri mladinskih dvojic, kjer sta Kovrečič in Jež nepričakovano premagala favorita Mastrla in Korošca z 2:1. V finalu je zmagala dvojica Toni-Mahne. Prvenstvo je pokazalo, da se namizni tenis naglo širi med primorsko mladino, vzporedno s tem pa raste tudi kvaliteta, Ljubitelji namiznega tenisa na Primorskem z zanimanjem pričakujejo rezultate iz Raven, kjer bosta na polfinalnem ekipnem prvenstvu Slovenije zastopala Primorsko Koper in Nova Gorica. čilo v široko zasnovana proslavljanja 40-letn'ice KPJ in SKOJ. V počastitev. te pomembne zgodovinske obletnice bo društvo priredilo tudi več samostojnih prireditev. Podpredsednik Okrajne zveze TVD Partizan Koper Boris Jurca, ki Je tudi sodeloval v razpravi na občnem zboru, je med drugim naglasi!, da je ena poglavitnejših nalog postojnskega Partizana, ki se je s plodnim preteklim delom povzel na vodilno mesto v širjenju telesne kulture na Postojnskem, tudi vnaprej zavestno in s polno mero odgovornosti skrbeti za smeri, ki jih bo -to področje društvenega življenja ubiralo v bodoče. Andrej Miklavčič Tone Seliškar zbira gradivo o jamski akciji Pisatelj Tone Seliškar je pred kratkim več dni zbiral v Postojni gradivo o znani partizanski akciji, ki je bila leta 1943, ko so partizani zažgali v Postojnski jami 20 vagonov bencina nemške vojske. Pisatelj Seliškar namerava namreč napisati o tem dogodku zanimivo delo, ki bo verjetno takoj ob izidu v slovenščini prevedeno še v nekatere tuje jezike. Pisatelj se je ob priložnosti dalj časa razgovarjal z dvema še živima udeležencema te akcije, to je z bivšim partizanskim komandirjem Srečkom Tušarjem in Rudijem Bašljem, kakor tudi s takratnimi terenci OF, ki so partizanom pomagali pri organizaciji požiga bencina, med drugim tudi s tedanjim funkcionarjem OF Viktorjem Hajno, Letni obračuni dela komunistov Te dni bodo v vsej postojnski občini letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov. Predmet razprave na njih so predvsem kritične ocene dosedanjega dela in uveljavljanja komunistov v našem političnem in družbeno-ekonomskem življenju. Na konferencah komunisti sestavljajo tudi načrte za bodoče delo, volijo nove sekretariate osnovnih organizacij ter delegate za občinsko konferenco Zveze komunistov. Bolj kot kdajkoli doslej razpravljajo na konferencah tudi o prejemanju novih članov v ZKJ. Komunisti naglašajo, da so osnovne organizacije storile v preteklem letu v tem pogledu viden-korak naprej, da pa bo potrebno tudi v prihodnje skrbeti za pomlajevanje vrst Zveze komunistov v postojnski občini. VRIIOVLJE Predstavniki krajevnih organizacij v Vrhovljah so s člani krajevnega odbora sestavili načrt proslavljanja jubilejnega leta KPJ. Aprila bodo na razširjeni svečani seji govorili o razvoju in delu KPJ in o delavskem gibanju na Primorskem. V kratkem bo krajevni odbor napravil načrt izvedbe nekaterih komunalnih del, predvsem načrt ureditve krajevnih poti. Mladinska organizacija bo maja pripravila kulturno prireditev, žene bodo proslavile 8. marec. Zveza borcev bo uredila okolico spomenika padlim borcem, Kmetijska zadruga pa bo priredila vsaj eno strokovno pre-davnje in se zavzela za uspešno čiščenje ter škropljenje sadnega drevja. »SLOVENSKI JADRAN« v v^ako hišo Slovecske;^ Primerja! Dcklica na gornji sliki je vietnamska domačinka Tran Hi Nem, ki se ji je čudežno posrečilo pobegniti svojim mučiteljem v domačem kraju v Južnem Vietnamu. Vsa podplata in izmučena je pribežala v Hanoi. Njen greh: leta 1955 je predala v imenu vseh prizadetih domačinov svojega kraja in i*sega osrednjega Vietnama peticijo Mednarodni komisiji OZN za Vietnam, v kateri so prebivalci zahtevali svobodne volitve in združita> dežele. Predstavljamo vam najstarejše ljudi na zemlji. Od leve proti desni si sledijo: Sayyed /Hi, rojen v Ispa-hanu v Perziji, naj bi bil najstarejši človek na svetu. Pije le vodo, kadi ne, nemara mu tudi za ženske ni več mar. Lani si je še zlomil roko in spet ozdra- vel. Bil je dvakrat oženjen in ima lil otrok in 109 vnukov. Star je 186 let. Naslednji je 169-lctni Javier Pc-reira, kolumbijski Indijanec. Kadi in pije tequilla (južnoameriško žganje) z največjo ravnodušnostjo in brez vsake škoda. Pred dvema letoma so ga predstavili predsedniku ZDA Eisenho-iccrju in se je tedaj prvič peljal z letalom. Tretja je Rusinja Ljuba Valentinov-na Pujak iz Cernigova v Ukrajini, rojena leta 1805. Njena starost je povsem dokumentirana. Sledi 122-letni Boris Nikolajcvič Kcr-jadin i; Moskve. Pomaga mu SO-letni sin ter cela vrsta vnukov štirih generacij. Mož še dobro pomni krim-sko vojno. Predzadnji je 116-letni Walter Williams in starejši izmed dveh še živečih udeležencev ameriške državljanske vojne. Tudi njegova starost je dokumentirana. Zadnji na desni pa je črnec Patsy Evans, najstarejši svojega rodu na svetu. Rodil se je kot suženj v Gcorgiji ter je bil osvobojen, ko je imel trideset let. Nikoli ni bil resno bolan, oženil pa sc jc trikrat. Ima Si) vnukov, izmed katerih je 71 že prešlo 60 let starosti. se srrae opifii? Azteki, praprebivalci sedanje Mehike v Srednji Ameriki, so bili narod z visoko razvito kulturo. Tudi sedanji svet bi se od njih lahko Se mnogo naučil. Pri Aztekih Jc med drugim obstajal tudi zakon, ki jc določal, kdo Izmed državljanov se sploh sme opiti. To Jc bilo dovoljeno le nad sedemdeset let starim ljudem, ki so mimo visokih let imeli otroke in vnuke. Ti so sc lahko na-pili, če jih jc bilo volja, aga-vincca soka. ki je tudi dandanes med Meh.kanci najbolj priljubljena pijača. Pravijo jI pulque. Zanimivo je, da dajo agava svoj sladki sok le enkrat v življenju. Tedaj pa skozi pet mesecev zaporedoma. Nazivajo ta sladki sok Agua Miel. Zbirajo ga v mehove. Toplo Je v Mehiki in sok kaj hitro zavre ter postane pulque. Stlr.indvajset ur potem ko je sok zavrel, re mora pulque piti. Tedaj je najboljši. .Te pa to zelo močna opojna pijača. Človek, ki .se ga je napil, postane zelo bojevit m pretepaški. Na zadnjem svetovnem tekmovanju v streljanju v Moskvi jc uspel Rus Sambur-kin realizirati 1148 od možnih 1200 točk. Na sliki ga vidimo /tri streljanju s precizno maloknlibrsko puško 22 /.ong Rifle, s katero jc uspel iz vseh treh položajev ustreliti več kot tri četrtine vseh krogci prav v sredo tarče premera 12 mm na razdaljo 50 metrov. To je nov svetovni rekord, ki ga bo zelo težko prekositi. NOV GRADBENI MATERIAL V osrednjem lesnem skladišču ostravsko-karvlnskcga revirja v Slczljski Ostravi, CSR, ki oskrbuje vsa okna v okolici Ostravc z rudniškim lesom, so v ta namen pričeli Izdelovati pilote, kole, stebre, deske in pod. potrebščine te vrste iz žaganja in cementa. Žaganje, ki ga v skladišču ne primanjkuje in ki so ga doslej odlagali na kup, zmešajo s cementom In klorovim apnom ter stiskajo v poljubne oblike. Izdelki niso le lahki m ceneni, predvsem so dobri Izolatorji toplote. Prve izdelke so uporabili pri gradnji dveh vil, zdaj pa pripravljajo serijsko Izdelavo. VIŠEK U ST V A R J A LN O STI jc pri kemikih med 30. In 31. letom. To jc dognal neki ameriški raziskovalec, ki Je pre-Iskal življenjski potek 2500 velikih kemikov. Znani ameriški pisatelj slovenskega porekla LOUIS ADAMIČ, ki je v svojih številnih spisih — pisal je v angleščini — svojo rojstno deželo zanimivo približal Američanom in naše tamkajšnje Izseljence pa prav tako nam, njihovim rojakom, je komaj 52 let star po svoji vrnitvi lz Jugoslavije postal žrtev maščevalnega zahrbtnega napada na svoji samotni farmi v Milfordu v 1- • iS» državi New Jersey, ZDA. Od tedaj bo konec poletja minilo žc osem let. Farmo z deloma pogorelim poslopjem je nato kupil neki dr. Jovel, ki je ob razkopavanju in obnavljanju ruševin naletel na šop bankovcev in jih Izročil oblasti, Po enoletnem raziskovanju to oblasti nedavno ugotovile, da je bil denar last prejšnjega lastnika farme, pokojnega Louisa Adamiča, zato so najdenih dvanajst tisoč dolarjev Izročili njegovi vdovi Stelli. V Narodnem parku v Wa-shingtonu so priklicali s posebnim postopkom v življenje 50.000 let staro lotosovo seme, ki ga jc našel neki arheolog v Mandžuriji. — No, mi zdaj verjamete, da pride vsako jutro odpret takale? V bavarskih Alpah v Nemčiji je navada, da planinci vsako leto priredijo na ledu posebno tekmovanje — v pokanju z bičem. Tekmovanje organizirajo v okviru pustnih prireditev. Ob zvokih in po taktu spremljajoče jih godbe tckmovalci preizkušajo svoje sposobnosti v pokanju. Gornja fotografija kaže takšno prireditev v kraju Rupcrtigau na Bavarskem. Med seboj tekmujejo posamezne ekipe in zmaga tista, ki ob zvokih godbe uspe z njo najbolj vskladiti pokanje. Zmagovalci si pridobijo pravico, da do prihodnjega pusta lahko okrasijo svoje biče z rdečimi trakovi Ko je napočil dan, je Dimač zapazil pred seboj sani in ni Se preteklo pol ure, ko se je njegov vodilni pes že zaganjal vanje. Dimač moža ni spoznal, dokler se ni obrnil in pozdravil. Bil je Arizona Bili. Baron Schroeder ga Je bil torej prehitel. Pot je bila ozka, in Dimač je moral zato ccle pol ure voziti za njim. Končno sta dospela do Jezu, za katerim se je širila gladka ledena površina, kjer je bilo več preprežnih postaj in je bil sneg daleč okoli steptan. Dimač je pokleknil na saneh, zavihtel bič in začel psom prigovarjati. Kmalu je bil vštric z Arizona Bil-lom, potem pa ga je začel prehitevati. Bili pa je le polagoma zaostajal. Ko pa se je pokazala poslednja preprežna postaja, je zaostal žc cele pol milje. Daleč spredaj je bilo videti Velikega Olafa in pl. Schroc-derja, ki sta vozila drug za drugim. Zopet se je Dimač dvignil na kolena in spodbujal svoje utrujene pse k taki hitrosti, kakor more edinole človek, ki je rojen pasji priganjat-. Kmalu se je približal Schrocdcrju in v tem redu so vse tri sani zdrvele na gladino pod ledenim jezom, kjer je Čakalo mnogo ljudi in psov. I)o Da\vsona je bilo le še petnajst milj. Pl. Schroeder s svojimi desctmiljskimi preprežnimi postajami je bil premenjal pse pet milj prej in je imel še pet milj poti do prihodnje postaje. Zato se ni ustavil, temveč priganjal svoje pse v polnem diru naprej. Veliki Olaf in Dimač sta prepregla z bliskovito naglico in njuni sveži vpregi sta kmalu dotekli, kar je bilo zamujenega. Veliki Olaf, ki mu je za petami sledil Dimač, je prehitel pl. Schrodcrja in zapeljal v ozko gaz, ki se je tam pričenjala. »Še zmeraj dobro, a ne predobro,« sc je Dimač spomnil Spenccrjcvih besed. Pl. Schrocderja, ki je zaostajal, se zdaj ni več bal, toda pred njim jc bil še vedno najboljši priganjat" psov v deželi. Prehiteti njega, se mu je zdelo domala nemogoče. Zopet in zopet je pognal svojo vprego tik do njego-govih sani, ampak Veliki Olaf je prav tako vselej spodbudil svoje živali, ki so s povečano naglico ztlirjalc naprej, in Dimačcva vprega je znova zaostala. Tekma seveda tako dolgo ni izgubljena, dokler ne dobi eden ali drugi, in Dimač se jc zadovoljil s to mislijo ter se držal Olaf a kot klop. »Petnajst milj, to jc dolga pot in med tem časom sc lahko marsikaj pripeti,« si je mislil. In res. tri milje pred Da\vsonom sc je nekaj pripetilo. Kako se je Dimač začudil, ko se jc Veliki Olaf dvignil in s kletvijo in bičem poskušal iztisniti iz svojih živali poslednjo mrvico ognja. To sredstvo bi bil smel uporabiti šele poslednjih nekaj sto korakov, ne pa zdaj, ko je bilo treba predirjati še tri milje dolgo pot. Dimač je dobro vedel, da tak pogon pse uhija, pa si vendar ni mogel kaj, da ne hi posnemal svojega prednika. Njegova lastna vprega jc bila izborna. Nobena druga na Vukonu ni bila tako utrjena in tako dobrega duha. Razen tega jc svojim psom Dimač pomagal vlačiti, jedel jc in spal z njimi ter natanko poznal vsako žival posebej. Dobro jc vedel, s čim se je temu ali onemu moč prikupiti in kako doseči, da se žival žrtvuje do poslednjega diha. Prelezla sta jez in /uvozila na ledeno gladino na drugi strani. Veliki Olaf jc bil komaj petdeset čevljev pred njim. Nenadoma se je sani bog ve od kod vzela nova vprega s sanmi in hitela k njemu. Dimač je v trenutku razumel njegovo grozno ukano. Veliki Olaf jc imel pripravljeno svežo vprego, ki zanjo nihče ni vedel, cclo tisti ne, ki so stavili nanj. Dimač sc jc obupno trudil, da bi ga prehitel medtem, ko se je pripravljal, da preskoči z enih sani na druge. Začela sc jc nenavadna tekma. Z bičem in besedo je Dimač pri moral svoje živali, tla so dohitele vprego Velikega Olafa, s katero so potem dirjale vštric. Olaf sc pri tako vratolomni naglici ni drznil preskočiti na sani, ki so drvele poleg njega. Ako bi zgrešil in omahnil v sneg, bi Dimač hipoma šinil naprej, iti tekma bi bila izgubljena. Veliki Olaf se je poskušal pognati naprej in je z mojstrsko roko osreil svoje pse k večji hitrosti, toda Dima-čev pes-voditelj nikakor ni hotel zaostati in se jc še vedno poganjal vštric poslednjega psa Olafove vprege. Pol milje daleč so vse tri sani drvele tako blizu skupaj, da so se kar zadevale. Razmeroma široka ledena gladina sc je začela bližati koncu. Tedaj je Veliki Olaf sklenil poskusiti svojo srečo. V hipu, ko so sc mu sani s svežo vprego približale, je planil nanje in komaj jih jc začutil j pred seboj, jc že pokleknil in z bičem ter besedo jel spodbujati spočite živali k diru. Gladka ledena plan se je zožila v tesno gaz in Veliki Olaf, ki jc bil komaj seženj J pred tekmovalcem, jc pognal vanjo svojo vprego. »Človek toliko časa ni poražen, dokler ni poražen,« je modroval Dimač sam pri sebi in Veliki Olaf se ga ni mogel otresti, pa naj je gonil in priganjal, kakor jc hotel. Niti ena tistih vpreg, ki so Dimaču vozile prejšnjo noč, | ne bi bila kos taki morilni naglici in pa naporu in tako čisto sveži vpregi. In vendar, ta naglica jc polagoma morila Dimačeve pse. Ko so zavili krog hriba, vrh katerega stoji klondajska trdnjava, je začutil, kako jim sile pešajo. Začeli so zaostajati, čeprav komaj vidno. Čevelj za čevljem se je večala razdalja med paroma in končno je Veliki Olaf presegal Dimač a za več korakov. Vse prebivalstvo klondajske trdnjave se je tolpilo na reki in burno pozdravljalo tekmovalca. Tukaj sc vodi i Klondike in Yukon stekata. Pol milje od tam nasproti Ivlondika pa stoji na severnem bregu Yukona mesto j Dawson. Hrup šc bolj navdušenega pozdravljanja je za-doncl in Dimač je zapazil, da se mu z veliko naglico pri- I ! bližujejo sani. Spoznal jc krasne živali, ki so bile vpre- 1 žene. Bile so last Joy Gastellove. Joy Gastell sama jih je tudi vodila. Oglavnica njenega kožuha iz veveričnih kožic ji je bila zdrsnila na pleča in odkrivala ovalen obraz, kakršen jc moč videti na starih kamejah, obrobljen od [ bujnih črnih las. Rokavice jc bila snela in vihtela bič v golih rokah. »Skočite!« jc zaklicala, ko sta si vodilna psa pokazala zobe. JcucJc Jjyndjc>ri: