Politiški oddelek.
Slovenščina pri sodiščih na Primorskem.
Večina Goriške, pa tudi večina Primorske sploh je slovanska, a vendar se na Primorskem jako prezira slovenščina. Pri porotnih sodiščih v Trstu, Rovinju in Gorici so vselej skoro sami italijanski porotniki, ki slovenščine ne znajo in ki so največji nasprotniki našega naroda. Taki ljudje potem sodijo slovenske zatožence. Rabiti se mora pri obravnavah tolmač, da pretolmači italijanskim porotnikom izpovedbe zatožencev in prič.
Varnost pravosodja je pri tacih razmerah pač jako majhna, tem manjše, ker so Italijani kruti in sovražniki našega naroda.
Posluje se pri zbornih sodiščih skoro izključno v laščini. Tako je goriško okrožno sodišče poslalo v Kobarid zaradi neke obravnave priči italijansko povabilo. V Kobaridu je jedna priča, neka kmetska dekle zaradi tega naredila sledečo pritožbo na pravosodno ministerstvo:
„ Visoko c. kr. ministerstvo! Podpisana sem prejela od c. kr. okrožnega sodišča v Gorici povabilo k obravnavi; prilagam ga pod A. Ko sem začela citati, videla sem, da je italijansko. Razumela nisem nič, a šele drugi so mi ga prebrali in so mi povedali, kaj hoče velesl. okrožno sodišče od mene.
Trg Kobarid je čisto slovensk in v čisto slovenskem okraju tolminskem, v deželi Goriški, kjer prebiva velika večina Slovencev. Zato mi je neumevno, kako more velesl. c. kr. okrožno sodišče pošiljati meni v Kobarid laško povabilo h kazenski obravnavi.
Jaz odločno protestujem proti takemu postopanju c. kr. oblasti proti meni kot Slovenki te dežele in prosim:
Visoko c. kr. ministerstvo pravosodja naj blagovoli naložiti velesl. c. kr. okrožnemu sodišču v Gorici, da mi mora vročiti slovensko povabilo. Sploh pa naj blagovoli poučiti c. kr. okrožno sodišče, da tudi za nas od vseh prezirane   Slovence  veljajo  državni   ustavni  zakoni,   da
nas torej c. kr. oblasti nimajo žaliti z dopisi v tujih jezikih."
Sedaj bodo na Dunaju vsaj zvedeli, kako se postopa proti Slovencem v Gorici. Nadejamo se, da ministerstvo pojasni pravo stališče goriški sodniji. Vsekako je žalostno, da morajo kmetska dekleta učene sodnike poučevati državne osnovne zakone, ki poslednji v dolgih tridesetih letih niso imeli časa, da bi se jih naučili.
Taki slučaji niso redkost, temveč so na dnevnem redu. Preziranje slovanščine je vedno očividneje. Seveda kriva je mnogo vlada, ki imenuje za naše sodnike, ki slovenski ne znajo.
Notar g. J. Kavčič je poslal v Gradišče slovensko vlogo, sodišče jo je vrnilo stranki brez sleherne opombe in rešitve, da si je zakon, da vsaka vloga se mora rešiti tako ali tako. Vloga je romala s pritožbo na višje sodišče, ki jo še le vroči sodišču v Gradišču. Da jo pa to sodišče reši v laškem jeziku, to je gotovo, ker tako prakso podpira samo višje sodišče. Ali — enako naj bi delala slovenska sodišča v deželi! Tudi nemške in laške vloge bi potemtakem morala reševati v — slovenščini.
O goriškem okrajnem sodišču se slišijo tožbe vsak dan. To sodišče sicer rešuje slovenske vloge tudi v slovenskem jeziku, ali zapisniki so vsi laški. To je nezakonito. Zemljeknjižni spisi se vračajo strankam z laškimi vročilnimi listi. Te dni je šla na ministerstvo pritožba v tem oziru, ker zavračanje ni nič pomagalo.
Višje deželno sodišče rešuje civilne pritožbe v laščini, a ob enem naloži prvi instanci, naj izda stranki slovenski prevod. Kolika muka je to za sodnika prve instance. Ali konečno je to vendar le prevod, kar dobi stranka v roke! Kdo jamči za točnost prevoda? Zatega-del se je bil dr. Stanič pritožil na najvišje sodišče in zahteval, da mora višje deželno sodišče samo reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku. Ali najvišje sodišče je potrdilo dosedanjo prakso. Gospodje so se gotovo zbali, da bi ob enem obsodili tudi sebe, ako bi ugodili pritožbi.
Tako postopanje nadsodišča je kvarno. Po nepotrebnem se obremenujejo sodišča prve instance. To jemlje okraj-
------    394    ------
nim sodiščem veselje do slovenskega uradovanja, češ s tem si naložimo le novo breme prevajanja razsodb višjih instanc. Tudi nižji sodnik tako dobro ne pogodi duha utemeljevanja pri prevajanju, kakor bi ga sodnik, ki je sodeloval pri razsodbi.
Seveda to prakso so upeljali zaradi tega, ker pri nadsodiščih nimajo slovenščine veščih sodnikov.
Na taka mesta imenujejo se sami Italijani in Nemci* To pa seveda ne zaradi tega, da ni sposobnih slovanskih sodnikov za taka mesta, temveč se to dela še za to, da se ohrani kolikor je moč italijansko ali nemško urado-vanje. Na višjih mestih sploh primankuje dobre volje za slovensko uradovanje.
Tako postopanje je škodljivo tudi zategadel Slovencem, ker njih sinovi pri sodiščih tako hitro ne napredujejo v službi. Zato je pa dolžnost naših slovenskih poslancev, da porabijo ves vpliv v to, da bodo višja sodišča slovenske vloge tudi slovenski reševala.
Kadar se to doseže, pridejo tudi k višjemu deželnemu sodišču slovenščine vešči možje in ti bodo tudi poskrbeli, da se pri podrejenih sodiščih odpravijo vsi ne-dostatki in konec bode slovenskim pritožbam.