Št. 22 Maribor, petek 13.5.2022 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM 443. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo za območja poslovnih con ob letališču ISSN 1854-2409 / 2386-0448 (1) (2)    ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA NOVO KOMUNALNO OPREMO ZA OBMOČJA POSLOVNIH CON OB LETALIŠČU  Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se sprejme Elaborat – Program opremljanja stavbnih zemljišč za novo komunalno opremo poslovnih con ob letališču (OPN: EUP LT1, EUP LT4, EUP LT9, EUP LT11, EUP LT17 in območje OPPN L8), ki ga je izdelalo podjetje Ipsum, d.o.o., št. proj. 028-106/22, marec 2022 (v nadaljnjem besedilu: program opremljanja). Program opremljanja je izdelan za območja (enote urejanja prostora) Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 4/14, Ur.l. RS, št. 62/2016, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 11/2017, 48/2017, 23/2018, 32/2018, 3/2019, 42/2019 – avt. razl., 51/2019-avt. razl., 4/2020 – avt. razl., 6/2021, 30/2021 – avt. razl., 51/2021 – avt. razl.) (v nadaljnjem besedilu: XVIII OPN): EUP LT1, EUP LT4, EUP LT9, EUP LT11, EUP LT17 in območje Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu L8 Poslovni kompleks Brnik (Ur. l. RS, št. 78/09, Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 5/11 – popravek in št. 4/2014 – obvezna razlaga, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2017) (v nadaljnjem besedilu: OPPN L8). Na podlagi 216. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 3. in 19. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr., 34/19 in 199/21 – ZUreP-3; v nadaljnjem besedilu: Uredba) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 20. redni seji, dne 23. 3. 2022 sprejel I. Leto   (3)   2. člen (sestavni deli programa opremljanja) Program opremljanja vsebuje tekstualni in grafični del. Tekstualni del programa opremljanja vsebuje: prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme, investicije v gradnjo komunalne opreme, obračunska območja za posamezno vrsto komunalne opreme, izračun skupnih in obračunskih stroškov komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme, preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na m2 gradbene parcele in na m2 bruto tlorisne površine objekta po posameznih vrstah komunalne opreme, podlage in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Grafični del programa opremljanja vsebuje: grafični izris obravnavane komunalne opreme, grafični izris obračunskega območja, ki je enak za vse vrste komunalne opreme, ki se jo bo urejalo. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja prostor, in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka. II. Komunalna oprema 4. člen (komunalna oprema) Na območju bo urejena naslednja komunalna oprema in druga gospodarska javna infrastruktura: Št. 22/13.5.2022   III. Uradno glasilo slovenskih občin komunalna oprema:  cestno omrežje z razsvetljavo,  vodovodno in hidrantno omrežje,  kanalizacija komunalne odpadne vode  kanalizacija padavinske odpadne vode, druga gospodarska javna infrastruktura:  elektroenergetsko (NN) omrežje,  telekomunikacijsko (TK) omrežje  plinovodno omrežje. Obračunsko območje 5. člen (obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme) (1) Obračunsko območje za novo komunalno opremo se nahaja na območju OPN z oznako EUP LT1, z oznako EUP LT4, z oznako EUP LT9, z oznako EUP LT11, z oznako EUP LT17 in območju OPPN L8 Poslovni kompleks Brnik. (2) V obračunskem območju so zajete gradbene parcele predvidenih objektov v skupni površini 1.054.052 m2 in predvideni objekti s skupno bruto tlorisno površino 960.767 m2. IV. Obračunski strošek komunalno opremo investicije v novo 6. člen (skupni in obračunski stroški) (1) Skupni stroški investicije obsegajo stroške za pridobitev in pripravo zemljišč, stroške za gradnjo nove komunalne opreme. Stran 854 (2) Obračunski stroški investicije so skupni stroški investicije zmanjšani za sredstva, ki jih občina za izvedbo investicije pridobi iz drugih virov in so določeni v načrtu razvojnih programov občinskega proračuna. (3) V obračunskih stroških investicije ni upoštevan strošek izgradnje elektroenergetskega, telekomunikacijskega (TK) omrežja, omrežja kabelske televizije (KKS) in plinovodnega omrežja, ki ne spadajo med obvezne lokalne gospodarske javne službe varstva okolja in objekte grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine). (4) Skupni stroški investicije v novo komunalno opremo na obračunskem območju znašajo skupaj 33.990.946,96 €. (5) Obračunski stroški investicije v novo komunalno opremo na obračunskem območju znašajo skupaj 29.088.474,59 €. V. Preračun obračunskih stroškov investicije na enoto mere 7. člen (1) Osnova za odmero komunalnega prispevka, za posamezno vrsto komunalne opreme na obračunskem območju, je višina obračunskih stroškov investicije v novo komunalno opremo na območju. (2) Za odmero komunalnega prispevka zavezancem, se obračunske stroške investicije, za posamezno vrsto komunalne opreme, preračuna na m 2 gradbene parcele objekta (CpN(ij)) in m2 bruto tlorisne površine objekta (CtN(ij)). (3) Obračunski stroški izgradnje posamezne vrste komunalne opreme, preračunani na m 2 gradbene parcele (CpN(ij)) in na m2 bruto tlorisne površine objekta (CtN(ij)), so: Parcela objekta CpN(ij) [€/m2] 1. STROŠKI PRIDOBIVANJA ZEMLJIŠČ 2. STROŠKI PRIPRAVE ZEMLJIŠČ 3. STROŠKI GRADNJE KOMUNALNE OPREME CESTE IN JAVNA RAZSVETLJAVA KANALIZACIJA PADAVINSKE ODPADNE VODE KANALIZACIJA KOMUNALNE ODPADNE VODE VODOVODNO IN HIDRANTNO OMREŽJE SKUPAJ a OPOMBA: a CpNij in CtNij so za Ceste in javno razsvetljavo ter Kanalizacijo padavinskih odpadnih vod, podani z 22% davkom na dodano vrednost (DDV). CpNij in CtNij za Kanalizacijo komunalne odpadne vode, Vodovodno in hidrantno omrežje, Pripravo zemljišč in Pridobivanje zemljišč so brez DDV. VI. Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka 8. člen (podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka) (1) Delež površine gradbene parcele (DpN) in delež bruto tlorisne površine objekta (DtN) pri izračunu komunalnega prispevka znašata DpN : DtN = 0,7 : 0,3. (2) Občina na podlagi tega odloka odmeri komunalni prispevek za novo komunalno opremo zaradi graditve objekta ali kot akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo. Za odmero zaradi graditve objekta se skladno z Uredbo šteje tudi odmera zaradi legalizacije 9,47 0,39 / 11,68 3,09 1,21 1,76 27,60 Bruto tlorisna površina objekta CtN(ij) [€/m2] 10,39 0,43 / 12,81 3,39 1,33 1,94 30,29 objekta, kot jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov. VII. Izračun komunalnega prispevka 9. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme za stavbe se izračuna tako, da se seštejeta delež komunalnega prispevka, ki odpade na gradbeno parcelo, in delež, ki odpade na bruto tlorisno površino stavbe, in sicer po naslednji enačbi:: KPnova (ij) = (AGP * CpN(ij) * DpN) + (ASTAVBA * CtN(ij) * DtN) pri čemer je: KPnova(ij) - znesek komunalnega prispevka za posamezno vrsto nove komunalne opreme na posameznem obračunskem območju AGP - površina gradbene parcele stavbe (m2) ASTAVBA - bruto tlorisna površina stavbe (m2) DpN - delež gradbene parcele stavbe pri Št. 22/13.5.2022 CpN(ij) CtN(ij) DtN i j Uradno glasilo slovenskih občin izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo; - stroški opremljanja na m2 gradbene parcele stavbe s posamezno vrsto nove komunalne opreme na posameznem obračunskem območju, - stroški opremljanja m2 bruto tlorisne površine objekta s posamezno vrsto nove komunalne opreme na posameznem obračunskem območju - delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za novo komunalno opremo, - posamezna vrsta nove komunalne opreme; - posamezno obračunsko območje; (2) V primeru spremembe zmogljivosti objekta, dejavnosti oz. namembnosti v objektu, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave ali druge gradnje, pri kateri se spremeni bruto tlorisna površina stavbe, se za izračun komunalnega prispevka uporabi formula iz prejšnjega odstavka. Komunalni prispevek se v tem primeru izračuna tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka za novo komunalno opremo po spremembi in višina komunalnega prispevka za novo komunalno opremo pred spremembo. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za novo komunalno opremo že poravnan. Pri morebitni večkratni rekonstrukciji ali nadomestni gradnji se upošteva bruto tlorisna površina največje stavbe, za katero je bil plačan komunalni prispevek. 10. člen (Pogodba o opremljanju) (1) V primeru, da komunalno opremo gradi investitor, ki je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku, se z njim sklene pogodba o opremljanju, s katero se uredijo obveznosti med Občino Cerklje na Gorenjskem in investitorjem. Vsebina pogodbe o opremljanju izhaja iz veljavnega zakona s področja urejanja prostora. (2) Zavezanec, ki pristopi k sklenitvi pogodbe o opremljanju, v skladu s programom opremljanja zgradi vso ali del načrtovane komunalne opreme in pridobi potrebna zemljišča ter to prenese v last Občine Cerklje na Gorenjskem. VIII. Odmera komunalnega prispevka 11. člen (postopek odmere komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek zaradi graditve odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca, ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Odmerna odločba je izvršilni naslov. Zahtevi zavezanca ali obvestilu o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. (2) Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. (3) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku. (4) Investitor je dolžan plačati komunalni prispevek v roku 45 dni po dokončnosti odmerne odločbe. Potrdilo o Stran 855 plačanem komunalnem prispevku izda upravni organ na zahtevo zavezanca po plačilu komunalnega prispevka. (5) S tem odlokom se odmeri komunalni prispevek za novo komunalno opremo. Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri po občinskem odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi graditve objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo preko nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali pogodbe o opremljanju, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. IX. Prehodne in končne določbe 12. člen (vpogled v Program opremljanja) Elaborat - Program opremljanja s prilogami iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Občini Cerklje na Gorenjskem. 13. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. 14. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območja poslovnih con ob letališču (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 2/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 48/2017 in 27/2019). 15. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-02/2022-02 Datum: 23. 3. 2022 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan 444. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem Na podlagi 218., 227. in 228. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 21. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr., 34/19 in 199/21 – ZUreP-3; v nadaljnjem besedilu: Uredba) in 7. ter 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/16, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/21) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na 20. redni seji, dne 23. 3. 2022 sprejel Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 856 ODLOK O PODLAGAH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA OBSTOJEČO KOMUNALNO OPREMO NA OBMOČJU OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM izračun komunalnega prispevka. I. 4. člen (stroški obstoječe komunalne opreme) Stroški obstoječe komunalne opreme na območju občine Cerklje na Gorenjskem so 62.816.842 EUR. Stroški po vrstah obstoječe komunalne opreme so prikazani v Elaboratu. Uvodne določbe 1. člen (vsebina odloka) (1) S tem odlokom se sprejme Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Cerklje na Gorenjskem, ki ga je izdelalo podjetje Ipsum, d.o.o., št. 106-65/21, marec 2021, dopolnitev marec 2022 (v nadaljnjem besedilu: Elaborat). (2) Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju občine Cerklje na Gorenjskem vsebuje tekstualni in grafični del. (3) Ta odlok določa naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje celotne občine Cerklje na Gorenjskem:  stroške obstoječe komunalne opreme,  preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere in  merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo. (4) Merila iz prejšnjega odstavka, določena s tem odlokom, so:  razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto),  faktor namembnosti objekta (Fn),  računski faktor površine (Fp) in  prispevna stopnja zavezanca (psz). 2. člen (obstoječa komunalna oprema) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmerja za naslednjo komunalno opremo:  cestno omrežje,  vodovodno omrežje,  kanalizacijsko omrežje,  objekte za ravnanje z odpadki in  javne površine. 3. člen (pomen izrazov) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja prostor, in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in CC-SI oznaka 1 11 1110 1121 1122 1130 12 121 12111 12112 12120 12120 122 12201 12202 II. Podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo 5. člen (preračun stroškov obstoječe komunalne opreme na enoto mere) Stroški obstoječe komunalne opreme po posameznih vrstah, preračunani na enoto mere, znašajo: Cena opremljanja Cena opremljanja Vrsta obstoječe m2 gradbene m2 bruto tlorisne Z.št. komunalne parcele objekta površine objekta opreme [Cpo(i)] [Cto (i)] [EUR/m2] [EUR/m2] 1. Cestno omrežje 8,05 32,58 Vodovodno 4,38 17,56 2. omrežje Kanalizacijsko 3,33 11,70 3. omrežje Objekti za 0,15 0,62 4. ravnanje z odpadki 5. Javne površine 0,13 0,54 SKUPAJ 16,04 63,00 6. člen (razmerje med deležem gradbene parcele stavbe in deležem površine objekta) Razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dp o) in deležem površine objekta (Dto), ki se upošteva pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, je 0,60 : 0,40 (Dpo : Dto). 7. člen (faktor namembnosti objekta) Faktor namembnosti objekta (Fn) za posamezne vrste objektov, kot se razvrščajo v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov, se določa, kot je navedeno v spodnji tabeli. Klasifikacija objektov STAVBE Stanovanjske stavbe Enostanovanjske stavbe Dvostanovanjske stavbe Tri in večstanovanjske stavbe Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine Nestanovanjske stavbe Gostinske stavbe Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev Gostilne, restavracije in točilnice Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (kmečki turizem) Poslovne in upravne stavbe Stavbe javne uprave Stavbe bank, pošt, zavarovalnic Fn 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 1 1 Št. 22/13.5.2022 CC-SI oznaka 12203 123 12301 12302 12303 12304 124 1241 1242 125 1251 12520 12520 126 1261 1262 1263 1264 1265 127 1271 1272 1273 1274 2 21 211 21111 21112 21121 21122 212 213 21301 21302 22 23 23010 23020 23030 23040 24 241 24110 24121 24122 242 24201 24202 24203 24204 24205 3 311 3111 321 331 Uradno glasilo slovenskih občin Klasifikacija objektov Druge upravne in pisarniške stavbe Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti Trgovske stavbe Sejemske dvorane, razstavišča Bencinski servisi Stavbe za druge storitvene dejavnosti Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe Garažne stavbe Industrijske in skladiščne stavbe Industrijske stavbe Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (vsi rezervoarji ali skladišča radioaktivnih ali nevarnih snovi ter nevarnih odpadkov) Stavbe splošnega družbenega pomena Stavbe za kulturo in razvedrilo Muzeji in knjižnice Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo Stavbe za zdravstveno oskrbo Stavbe za šport Druge nestanovanjske stavbe Nestanovanjske kmetijske stavbe Obredne stavbe Kulturni spomeniki Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI Objekti prometne infrastrukture Ceste Avtoceste, hitre ceste in glavne ceste Regionalne ceste Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste Samostojna parkirišča Železniške proge Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti Letališke steze in ploščadi Letalski radio-navigacijski objekti Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi Industrijski gradbeni kompleksi Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin Elektrarne in drugi energetski objekti Objekti kemične industrije Objekti težke industrije, ki niso uvrščeni drugje Drugi gradbeni inženirski objekti Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas Športna igrišča Marine Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas Drugi gradbeni inženirski objekti Obrambni objekti Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti ribogojnice koritasti silosi; zbiralniki gnojnice in gnojevke; gnojišča, napajalna korita, krmišča, hlevski izpusti; visoke preže Objekti za ravnanje z odpadki Pokopališča Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje Drugi gradbeni posegi Trajno reliefno preoblikovanje terena Trajno reliefno preoblikovanje terena Gradbeni posegi za opremo odprtih površin Drugi gradbeni posegi, ki niso razvrščeni drugje Opomba: Za objekt, za katerega faktor namembnosti (Fn) ni določen, pa se izkaže, da je le-ta potreben za izračun komunalnega prispevka, se uporabi Fn:    za stavbe = 1 za gradbene inženirske objekte = 0,5 za druge gradbene posege = 0,7 Stran 857 Fn 1 1 1 1,3 0,8 1,0 0,7 0,7 0,7 1,3 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 0,5 0,7 / 0,7 / / / / 0,5 / 0,5 / / 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 0,5 / 0,5 / / 0,5 / / 0,5 / 0,7 Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen (računski faktor površine) (1) Pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo zaradi izboljšanja opremljenosti ter v primerih, ki jih navaja (4) odstavek 25. člena Uredbe, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine (Fp). (2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI: 1271) določi računski faktor površine (Fp) v vrednosti 1,50, za vse ostale vrste stavb pa v vrednosti 2,20. 9. člen (prispevna stopnja zavezanca) Prispevna stopnja zavezanca (psz) je po vrstah obstoječe komunalne opreme določena: III. Cestno omrežje Vodovodno omrežje Kanalizacija Ravnanje z odpadki Javne površine 100%, 100%, 100%, 100%, 100%. Izračun komunalnega prispevka 10. člen (način odmere komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se zavezancu odmeri glede na stroške opremljanja s komunalno opremo na oskrbnem območju, kjer leži objekt, glede na:  površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo,  bruto tlorisno površino objekta ter njegovo namembnost oziroma  glede na izboljšanje opremljenosti gradbene parcele s komunalno opremo. (2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi graditve, se komunalna oprema določi na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in mnenj pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo. (3) Za obstoječe objekte se za izračun bruto tlorisne površine stavbe lahko uporabi podatek o neto tlorisni površini objekta iz registra nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS tako, da se neto tlorisna površina pomnoži s faktorjem 1,2. (4) Za objekte, kjer je iz projektne dokumentacije za obračun komunalnega prispevka razvidno, da gre za legalizacijo že obstoječega objekta, se komunalni prispevek izračuna po določilih, ki veljajo za vse ostale objekte oziroma novogradnjo, kjer je potrebno obračunati komunalni prispevek za namen pridobitve gradbenega dovoljenja. Pri odmeri komunalnega prispevka zaradi legalizacije v primeru izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, se pri objektu, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, vendar je ta zgrajen v nasprotju z njim, upošteva že poravnan komunalni prispevek. V tem primeru se vlogi za odmero komunalnega prispevka priložijo podatki in dokazila o morebitnih preteklih vlaganjih v komunalno opremo, že poravnanih obveznosti plačila komunalnega prispevka in druga dokumentacija, pomembna za odločitev o odmeri komunalnega prispevka (vsa pridobljena upravna dovoljenja in projektna dokumentacija, ki je bila podlaga za izdajo teh upravnih dovoljenj). (5) Za obstoječe objekte, zgrajene pred 31. 12. 1967, za katere se šteje, da imajo v skladu s 197. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno Stran 858 prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZdavNepr, 110/13, 22/14 – odl. US, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US) uporabno dovoljenje, se šteje, da imajo poravnan komunalni prispevek za komunalno opremo, na katero je objekt priključen. Kot velikost gradbene parcele, ki pripada takemu objektu, in se za površino le-te šteje, da je zanjo poravnan komunalni prispevek, se za potrebe odmere komunalnega prispevka prizna površina, ki se izračuna skladno z 8. členom tega odloka. (6) Vključenost zemljišča, na katerem je objekt, za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek, v oskrbno območje posamezne vrste obstoječe komunalne opreme, ni pogoj za odmero komunalnega prispevka. (7) V izračunu višine komunalnega prispevka se upošteva opremljenost z obstoječo komunalno opremo. Če na območju ni mogoče priključiti objekta na katerega od omrežij komunalne opreme, se strošek te vrste komunalne opreme v izračunu komunalnega prispevka ne upošteva. (8) Če se nova komunalna oprema iz programa opremljanja, na katero se priključuje objekt, posredno ali neposredno priključuje na obstoječo komunalno opremo oziroma bremeni že zgrajeno komunalno opremo, se pripadajoči del komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo določi na naslednji način: a. če je izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme višji od izračunanega komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (KPnova(i) – KPobstoječa(i) ≥ 0), je vrednost pripadajočega dela komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo 0; b. če je izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto nove komunalne opreme manjši od izračunanega komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (KPnova(i) – KPobstoječa(i) ≤ 0), se pripadajoči del komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme določi po enačbi: KPobstoječa(i) – KPnova(i). Če se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo odmerja zaradi gradnje objekta, ki se posredno priključuje na obstoječo komunalno opremo prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja, se izda ena odmerna odločba, s katero se odmeri komunalni prispevek za obstoječo in novo komunalno opremo. 11. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se za stavbe izračuna po naslednji enačbi: KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn )) x psz(i) Zgornje oznake pomenijo: KPobstoječa AGP Cpo(i) Dpo ASTAVBA Cto(i) znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, površina gradbene parcele stavbe (m2), stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 gradbene parcele stavbe, delež gradbene parcele stavbe (0,60) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, bruto tlorisna površina stavbe (m2), stroški posamezne vrste obstoječe Št. 22/13.5.2022 Dto Fn psz(i) i Uradno glasilo slovenskih občin komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, delež površine objekta (0,40) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme (%), posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. (2) Za stavbe, ki se jim v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ne določijo gradbene parcele, razen za stavbe, ki se jim gradbene parcele ne določijo zato, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna, se komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo izračuna le od deleža, ki odpade na bruto tlorisno površino stavbe. (3) Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se za gradbene inženirske objekte izračuna po naslednji enačbi: KPobstoječa(i) = AGIO x Cto(i) x Dto x Fn x psz (i) Oznaka AGIO pomeni površino gradbenega inženirskega objekta, druge oznake pomenijo enako, kot je določeno v 1. odstavku tega člena. (4) Če se odmerja komunalni prispevek za objekte, ki se uvrščajo med druge gradbene posege, se komunalni prispevek izračuna ob smiselnem upoštevanju 1. in 3. odstavka tega člena. (5) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu, se izračuna kot seštevek zneskov komunalnih prispevkov za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme iz 1., 3. ali 4. odstavka tega člena po enačbi: KPobstoječa = ∑KPobstoječa(i), pri čemer je KPobstoječa znesek komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, ki se odmeri zavezancu. (6) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe zmogljivosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višini komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi zmogljivosti objekta in pred spremembo zmogljivosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo zmogljivosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. (7) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu zaradi spremembe namembnosti objekta, se izračuna tako, da se izračunata višini komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po spremembi namembnosti objekta in pred spremembo namembnosti objekta. Zavezancu se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po spremembi in pred spremembo namembnosti objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. (8) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo, ki se odmerja zavezancu v primeru odstranitve objekta in gradnje novega objekta na istem zemljišču, se izračuna tako, da se izračunata višini komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo po gradnji novega objekta in pred odstranitvijo objekta. Zavezancu Stran 859 se odmeri komunalni prispevek, ki predstavlja pozitivno razliko med komunalnim prispevkom po gradnji novega objekta in pred odstranitvijo obstoječega objekta. Če je razlika negativna, se z odmerno odločbo ugotovi, da je komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo že poravnan. IV. Oprostitve komunalnega prispevka 12. člen (občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo posameznih vrst stavb oziroma delov stavb za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI: 1263) in stavb za zdravstveno oskrbo (CC-SI: 1264) v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov, katerih 100% lastnica ali investitorica je Občina Cerklje na Gorenjskem. Če je Občina Cerklje na Gorenjskem lastnica ali investitorica samo dela objekta, se lahko oprostitev upošteva le za ta del objekta. (2) Komunalni prispevek za priključitev na obstoječo komunalno opremo za gradnjo ali legalizacijo objektov, namenjenih opravljanju kmetijske dejavnosti (CC-SI 1271) v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov, se oprosti v višini 50% komunalnega prispevka za vse vrste komunalne opreme. (3) Komunalni prispevek se ne plača za priključitev na obstoječo komunalno opremo za gradnjo ali legalizacijo objektov, namenjenih opravljanju gasilske dejavnosti (CCSI: 12740 – gasilski domovi), v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov, pod naslednjimi pogoji:  da gre za objekte, ki so v izključni lasti prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem, in ki izvajajo javno gasilsko službo;  da gre za gradnjo objektov ali priključevanje le-teh na obstoječo komunalno opremo, katerih edini investitor je gasilsko društvo, vključeno v Gasilsko zvezo Cerklje na Gorenjskem, in ki izvaja javno gasilsko službo;  da gre za izključno nestanovanjske objekte, namenjene opravljanju gasilske dejavnosti. Če zavezanec uveljavlja oprostitev plačila komunalnega prispevka po tem odstavku in gre za objekt, ki v celoti ne ustreza vsem pogojem, kot so določeni v prejšnjih alinejah tega odstavka, se oprostitev plačila komunalnega prispevka prizna samo za tisti del objekta, ki izpolnjuje vse pogoje iz prejšnjih alinej tega odstavka. (4) Občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka, navedene v tem členu, veljajo tudi pri odmerah komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča. (5) O oprostitvi plačila komunalnega prispevka odloči občinska uprava z odmerno odločbo. V. Plačilo komunalnega prispevka 13. člen (odmera in plačilo komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca, ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Zahtevi zavezanca ali obvestilu o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potreben za odmero komunalnega prispevka. (2) Iz dokumentacije, priložene k vlogi za odmero komunalnega prispevka, morajo biti razvidni podatki:  bruto tlorisna površina objekta (m2); Št. 22/13.5.2022  Uradno glasilo slovenskih občin grafični zaris in površina (m2) parcele objekta (gradbena parcela objekta); če površina in lega gradbene parcele iz priložene dokumentacije ni razvidna, se pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo določbe 8. 10. in 11. člena tega odloka;  klasifikacija vrst objektov CC-SI za vse objekte, ki so predmet obravnave v postopku odmere komunalnega prispevka;  podatki o priključenosti objekta na komunalno opremo, vključno z grafičnim prikazom lokacije priključkov na komunalno opremo in s priloženimi pridobljenimi mnenji pristojnih mnenjedajalcev za priključevanje na komunalno opremo;  v primeru, da se na isti gradbeni parceli objekta nahaja več obstoječih objektov, je potrebno izkazati legalnost gradnje obstoječih objektov skladno z zakonodajo s področja graditve objektov. (3) Če se objekt na obstoječo komunalno opremo priključuje posredno prek nove komunalne opreme iz programa opremljanja ali prek nove komunalne opreme iz pogodbe o opremljanju, za katero program opremljanja ni sprejet, se posamezna vrsta komunalne opreme določi na podlagi programa opremljanja oziroma pogodbe o opremljanju. (4) Rok za plačilo komunalnega prispevka je 45 dni po dokončnosti odmerne odločbe in se plača v enkratnem znesku. (5) Zoper odločbo o odmeri komunalnega prispevka je dovoljena pritožba v skladu z zakonodajo. O pritožbi odloča župan občine Cerklje na Gorenjskem. (6) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti se odmeri, če se zemljišče opremi z dodatno vrsto komunalne opreme, na katero se obstoječi objekt doslej ni mogel priključiti oziroma mu ni bila omogočena njena uporaba. Odločbo o odmeri komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti izda občinska uprava po uradni dolžnosti. (7) Komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti iz prejšnjega odstavka se plača v enkratnem znesku, in sicer v roku 45 dni od dokončnosti odmerne odločbe. Lahko se plača tudi obročno, v največ dvajsetih (20) enakih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer se prvi obrok plača v roku 45 dni od dokončnosti odmerne odločbe, nato vsak naslednji mesec sledijo še preostali obroki. Znesek posameznega obroka ne sme biti manjši od 50,00 EUR. Obračun obresti in finančno zavarovanje v primeru obročnega plačila se izvede skladno z veljavno zakonodajo. (8) V primeru, da se zavezanec za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti odloči za obročno odplačevanje (največ 20 obrokov), na občino vloži vlogo za obročno odplačevanje komunalnega prispevka, nato z občino sklene ustrezno pogodbo (Pogodba o obročnem plačilu komunalnega prispevka). (9) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti po prejemu odločbe o plačilu komunalnega prispevka, najkasneje v 30 dneh po prejemu odločbe, občini posreduje kopijo gradbenega dovoljenja, razen za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31. decembrom 1967 ali katerega koli drugega upravičenega razloga po veljavnem zakonu o graditvi objektov. (10) Po plačilu komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti ali po sklenitvi pogodbe o obročnem plačilu komunalnega prispevka in plačilu 1. obroka ter izpolnitvi pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, občina obvesti izvajalca javne gospodarske službe, da ima zavezanec izpolnjene obveznosti glede odmerjenega komunalnega prispevka do Občine Cerklje na Gorenjskem. (11) Stroški izgradnje zasebnega priključka so dodatni stroški zavezanca in ne vplivajo na višino odmerjenega komunalnega prispevka. VI. Stran 860 Vračilo komunalnega prispevka 14. člen (vračilo komunalnega prispevka) (1) Investitor lahko zahteva vračilo komunalnega prispevka v primerih, ki jih določa veljavni zakon s področja urejanja prostora. (2) O vračilu komunalnega prispevka se izda posebna odločba. Vračilo komunalnega prispevka je občina dolžna zagotoviti v roku 45 dni po dokončnosti odločbe o vračilu. VII. Upoštevanje preteklih vlaganj 15. člen (upoštevanje preteklih vlaganj ob izboljšanju opremljenosti) (1) Na delu oskrbnega območja, na katerem so zavezanci v preteklosti že vlagali v določeno vrsto komunalne opreme in se je nato z občinskim celovitim posegom izboljšala opremljenost stavbnega zemljišča, občina predpiše delno ali celotno upoštevanje preteklih vlaganj za to vrsto obstoječe komunalne opreme. Pretekla vlaganja v določeno komunalno opremo se upoštevajo v obliki finančnih ali drugih sredstev. (2) Upoštevanje preteklih vlaganj, za določeno vrsto obstoječe komunalne opreme, se določi:  izdela se elaborat o določitvi obsega preteklih vlaganj v komunalno opremo. V elaboratu se določi delež zmanjšanja za pretekla vlaganja na osnovi pregleda izvedene pretekle in nove komunalne opreme oz. faktor upoštevanja preteklih vlaganj (Fpretekla vlaganja).  Komunalni prispevek z upoštevanjem preteklih vlaganj se izračuna: KPobstoječa(i) = KPobstoječa(i) x Fpretekla vlaganja  delež zmanjšanja komunalnega prispevka za pretekla vlaganja oz. faktor upoštevanja preteklih vlaganj (Fpretekla vlaganja) na pobudo občinske uprave, sprejme občinski svet s sklepom ali z odlokom. VIII. Prehodne in končne določbe 16. člen (vpogled v elaborat) Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je na vpogled na sedežu Občine Cerklje na Gorenjskem. 17. člen (upoštevanje preteklih vlaganj) S tem odlokom se sprejme delež zmanjšanja komunalnega prispevka, v višini 60%, za pretekla vlaganja oz. faktor upoštevanja preteklih vlaganj (Fpretekla vlaganja) v vodovodno omrežje na območju naselja Štefanja Gora. Faktor preteklih vlaganj (Fpretekla vlaganja) v vodovodno omrežje na območju naselja Štefanja Gora je 0,40. Obseg preteklih vlaganj je določen v Elaboratu o določitvi obsega preteklih vlaganj v komunalno opremo (vodovod) pri odmeri komunalnega prispevka po uradni dolžnosti za obstoječo komunalno opremo na območju naselja Štefanja gora, št. 106-72/22, Ipsum, d.o.o., marec 2022. Ta elaborat je na vpogled na sedežu Občine Cerklje na Gorenjskem. 18. člen (dokončanje postopkov) Postopki odmere komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo v skladu s predpisi, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 19. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 3/15 in 2/16 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 43/17 in 27/19) in Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za kanalizacijo komunalnih odpadnih vod, ki je bila zgrajena v obdobju 2008-2013 in bo zgrajena v obdobju 2014-2015 v občini Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 1/14, 2/15, 3/15, 4/15 in 4/15-UPB-1). 20. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-02/2021-08 Datum: 23. 3. 2022 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan 445. Sklep o izbrisu zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 247. člen Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 7. člen Statuta občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2021) je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 20. redni seji dne 23. 3. 2022 sprejel naslednji SKLEP O IZBRISU ZAZNAMBE GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom se izbriše zaznamba »grajeno javno dobro lokalnega pomena« na nepremičnini, ki je v lasti Občine Cerklje na Gorenjskem:  katastrska občina 2112 ŠMARTNO parcela 674/22 (ID 6015149), v izmeri 1110 m2. 2. Navedena nepremičnina izgubi status grajenega javnega dobra lokalnega pomena z ugotovitveno odločbo, ki jo na podlagi sklepa občinskega sveta po uradni dolžnosti izda občinska uprava. Po pravnomočnosti odločbe se le-ta pošlje pristojnemu sodišču v izvršitev izbrisa zaznambe javnega dobra v zemljiški knjigi. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 7113-01/2018-52 Datum: 23. 3. 2022 Stran 861 Občina Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj, l.r., župan OBČINA DUPLEK 446. Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Duplek Na podlagi 44.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 15/08 - ZPacP, 77/08 - (ZDZdr), 40/12 - ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD, 64/17, 1/19 - odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 - ZZUOOP, 203/20 ZIUPOPDVE, 112/21 - ZNUPZ, 206/21) in 16. člena Statuta Občine Duplek (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/07, 15/10, 32/11 in 24/15) je Občinski svet Občine Duplek na svoji 22. redni seji dne 20.4.2022 sprejel ODLOK O PREDMETU IN POGOJIH ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVA ZA ODRASLE V OBČINI DUPLEK 1. člen S tem odlokom kot koncesijskim aktom se določijo predmet in pogoji za opravljanje javne službe na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Duplek in sicer:  dejavnost, ki je predmet javne službe,  območje opravljanja javne službe, uporabnike in razmerja do uporabnikov,  pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,  javna pooblastila koncesionarju,  splošni pogoji za opravljanje javne službe,  obseg monopola,  začetek in čas trajanja koncesije,  viri financiranja javne službe,  nadzor nad opravljanjem javne službe,  prenehanje koncesijskega razmerja,  druge sestavine, potrebne za določitev in opravljanje javne službe. 2. člen Javna služba po tem odloku obsega celotno storitev s področja zobozdravstva za odrasle. Koncesija na področju zobozdravstva za odrasle se oddaja zato, ker javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja te zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstven službe v Občini Duplek. Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor na območju občine Duplek zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotavljati zobozdravstva za odrasle, kar je razvidno iz dopisa Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, z dne 3.2.2021. 3. člen Dejavnost javne službe se kot koncesionirana dejavnost izvaja za celotno območje Občine Duplek. Koncesija za opravljanje javne službe se podeli enemu koncesionarju, ki bo dejavnost opravljal v obsegu 0,5 tima. Koncesionar opravlja javno službo v skladu z zakonom, ki ureja področje zdravstvene dejavnosti ter podzakonskimi predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Uporabniki na območju občine imajo pravico do uporabe storitev javne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, ki so določeni z zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. 5. člen Koncesijo za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva za odrasle podeli občina na podlagi javnega razpisa, s soglasjem ministrstva, pristojnega za zdravje. 6. člen Koncesionar je lahko fizična oseba ali pravna oseba, če izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane javne službe. 7. člen Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesionirane službe so:  ima dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,  ima za izvajanje zobozdravstva za odrasle na območju občine Duplek najmanj za polovični delovni čas zaposlenega odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, razen, ko je sam izvajalec zdravstvene dejavnosti in druge zaposlene, če je to za izvajanje dejavnosti potrebno,  mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija iz razlogov, ki jih navaja Zakon o zdravstveni dejavnosti,  ni v postopku pred organi pristojne zbornice ali strokovnega združenja zaradi kršitev v zvezi z opravljanjem poklica, o čemer predloži potrdilo pristojne zbornice ali strokovnega združenja,  pri ponudniku ne obstojijo izključitveni razlogi, ki veljajo v postopkih oddaje javnih naročil. 8. člen Koncesija se podeli za določen čas, za obdobje 15 let, šteto od dneva začetka opravljanja programa zdravstvene dejavnosti, za katero je bil objavljen javni razpis. Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije, koncedent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije, v skladu z veljavno zakonodajo. Če so izpolnjeni prej navedeni pogoji, koncedent na podlagi pozitivnega mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice oziroma strokovnega združenja, podaljša obdobje podelitve koncesije za naslednjih 15 let. 9. člen Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne zdravstvene službe na področju zobozdravstva za odrasle, se objavi na spletni strani Občine Duplek ter na portalu javnih naročil. Javni razpis vsebuje:  navedbo, da gre za podelitev koncesije,  številko in datum koncesijskega akta,  navedbo koncedenta,  vrsto, območje in obseg opravljanja programov zdravstvene dejavnosti,  predviden začetek koncesijskega razmerja,  način dostopa do razpisne dokumentacije,  naslov, rok in način predložitve ponudbe,  navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki zdravstvenih storitev izpolnjevati ter dokazila o njihovem izpolnjevanju,  merila za izbiro koncesionarja,  naslov kraja in datum odpiranja ponudb,  Stran 862 rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa. 10. člen Merila za izbiro koncesionarja so:  strokovna usposobljenost,  delovne izkušnje,  reference,  dostopnost lokacije,  ugotovitve nadzornih postopkov,  druge okoliščine in merila. 11. člen O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo, s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih iz javnega razpisa iz 10. člena tega odloka najbolje ocenjena, podeli koncesijo. Z odločbo se določi tudi rok, v katerem mora izbrani ponudnik podpisati koncesijsko pogodbo in rok, v katerem mora začeti opravljati koncesijsko dejavnost. 12. člen S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije in sicer:  vrsto in predviden obseg programov zdravstvene dejavnosti,  območje in lokacijo opravljanja koncesijske dejavnosti,  odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, ki je predmet koncesije,  način financiranja koncesijske dejavnosti,  ordinacijski in delovni čas,  začetek opravljanja koncesijske dejavnosti,  trajanje koncesijskega razmerja,  razloge za odpoved koncesijske pogodbe, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi koncesijske pogodbe,  pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati v času trajanja koncesijskega razmerja,  pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja in po poteku koncesijske pogodbe,  dolžnost in način poročanja o opravljanju koncesijske dejavnosti,  obveznost vzpostavitve vseh oblik notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti,  medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem koncesijske dejavnosti,  pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti,  obveznost koncesionarja, da se vključi v enotni zdravstveno informacijski sistem, ki je organiziran na nacionalni ravni,  način zagotavljanja nadomeščanja med odsotnostjo koncesionarja. 13. člen Koncesijska pogodba preneha:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,  s smrtjo koncesionarja,  s stečajem ali zaradi drugega prenehanja koncesionarja,  z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi,  če je pravnomočna koncesijska odločba odpravljena ali izrečena za nično,  v primeru odvzema koncesije,  s sporazumom. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen Koncedent z odločbo odvzame koncesijo, če:  je bilo koncesionarju v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti odvzeto dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti,  koncesionar ne izpolnjuje pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti , ki jih določa Zakon o zdravstveni dejavnosti,  koncesionar krši določbe koncesijske pogodbe ali preneha v celoti ali deloma opravljati koncesijsko dejavnost,  koncesionar krši predpise s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, zagotavljanja varnosti in kakovosti zdravstvenih storitev, delovnih razmerij, davkov in prispevkov za socialno varnost, računovodstva in drugih predpisov v delu, ki se nanašajo na opravljanje zdravstvene dejavnosti,  koncesionar ne ravna v skladu z izrečenimi ukrepi v okviru nadzora po zakonu o zdravstveni dejavnosti,  koncesionar prenese koncesijo na drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti,  koncesionar v roku, ki je določen v koncesijski odločbi, ne izpolni pogojev za opravljanje koncesijske dejavnosti, za katere je bilo v koncesijski odločbi določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in pred začetkom opravljanja koncesijske dejavnosti,  koncesionar ne začne opravljati koncesijske dejavnosti v za to določenem roku. 15. člen Koncedent ima pravico nadzorovati izvajanja koncesije, pri čemer ga koncesionar ne sme ovirati. Glede na ugotovitve nadzora lahko koncedent pristojnim organom predlaga uvedbo strokovnega, upravnega ali finančnega nadzora. Konto 16. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 0323-2/2022-15 Občina Duplek Mitja Horvat, župan OBČINA HOČE-SLIVNICA 447. II. rebalans proračuna Občine Hoče – Slivnica za leto 2022 Na podlagi 29. in 40. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, in 195/20 – odl. US ), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE ), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/20) je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 22. redni seji dne 11. maja 2022 sprejel II. REBALANS PRORAČUNA OBČINE HOČE – SLIVNICA ZA LETO 2022 1. člen 2. člen se spremeni tako, da se glasi: »V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač. iz sredstev proračuna EU II. 40 400 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim I. Stran 863 Znesek v EUR 14.053.377,89 11.489.588,06 9.125.969,00 7.161.809,00 1.760.650,00 203.510,00 0,00 2.363.619,06 754.055,00 19.000,00 37.100,00 292.100,00 1.261.364,06 271.000,00 21.000,00 0 250.000,00 3.000,00 3.000,00 0 2.289.789,83 1.319.382,75 970.407,08 21.340.486,72 3.768.638,12 882.024,43 Št. 22/13.5.2022 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje pro-gramske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavkkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavlja na spletni strani Občine Hoče Slivnica. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.« 2. člen 8. člen se spremeni tako, da se glasi: »Proračunski sklad je račun proračunske rezerve za naravne nesreče, oblikovan po Zakonu o javnih financah. Sredstva iz rezerve za namene naravnih nesreč se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene, opredeljene v 49. členu Zakona o javnih financah. Sredstva se izločajo v rezerve postopoma, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Od prihodkov proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov, se izloča v sklad proračunska rezerva za naravne nesreče v višini 19.000 EUR. Na predlog za finance Stran 864 127.960,00 2.655.653,69 4.000,00 99.000,00 4.417.986,25 310.250,00 2.718.404,06 369.334,00 1.019.998,19 0 12.836.052,98 12.836.052,98 317.809,37 86.390,00 231.419,37 -7.287.108,83 0 156.951,20 156.951,20 0 156.951,20 0 0 0 0 0 0 0 156.951,20 1.500.000,00 1.500.000,00 1.500.000,00 539.828,24 539.828,24 539.828,24 -6.169.985,87 960.171,76 7.287.108,83 6.169.985,87 pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člen ZJF do višine 20.000 EUR župan in o tem s pisnimi poročili obvešča Občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev rezerv za naravne nesreče pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.« 3. člen 9. člen se spremeni tako, da se glasi: »Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejen del prihodkov, za fi-nanciranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Sredstva tekoče proračunske rezerve se določa v višini 230.000,00 EUR. Dodeljena sredstva iz splošne proračunske rezerve se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. Župan poroča občinskemu svetu o porabi sredstev tekoče proračunske rezerve pri obravnavi polletnega in letnega poročila o izvrševanju proračuna.« Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-7/2020 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 448. Zaključni račun proračuna Občine Hoče Slivnica za leto 2021 Na osnovi določb Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), 29. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18 in 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE ), Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2018, 27/20) in je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 22. redni seji dne 11. maja 2022 sprejel Konto I. 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 731 74 740 741 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 Stran 865 ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE HOČE - SLIVNICA ZA LETO 2021 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Hoče Slivnica za leto 2021, ki ga sestavlja:  bilanca prihodkov in odhodkov  račun finančnih terjatev in naložb  račun financiranja  sredstva tekoče proračunske porabe 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Hoče Slivnica za leto 2021 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Hoče Slivnica za leto 2021 po programskih in funkcionalni klasifikaciji. 3. člen Proračun Občine Hoče Slivnica, ki ga sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, je realiziran v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78 TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Znesek v EUR 14.233.378,72 11.152.432,76 8.739.970,50 6.956.432,00 1.678.952,11 190.459,84 -85.873,45 2.412.462,26 539.729,93 19.996,07 46.072,40 305.556,40 1.501.107,46 1.240.453,84 192.065,07 0 1.048.388,77 2.150,00 2.150,00 0 1.838.342,12 1.331.287,73 507.054,39 11.226.919,77 3.806.287,35 722.170,62 114.186,31 2.945.541,58 24.388,84 4.143.051,08 324.359,13 2.543.113,45 358.131,15 917.447,35 0 3.146.472,29 Št. 22/13.5.2022 420 43 431 432 III. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. VII. 50 500 VIII. 55 550 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE Domače zadolževanje ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Po zaključnem računu proračuna Občine Hoče - Slivnica se stanje sredstev na računih konec leta 2021 prenese v proračun občine Hoče - Slivnica za leto 2022. 4. člen OBLIKOVANJE PRORAČUNSKE REZERVE V letu 2021 se sredstva proračunske rezerve v sklad niso dodatno izločala. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 450-1/2022 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 449. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče Na podlagi 111. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora - ZUreP-2 (Ur. l. RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (UGSO, št. 61/18 in 27/20) je Občinski svet Občine Hoče–Slivnica na svoji 22. redni seji dne 11. 5. 2022 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA HO 06/9 V K.O. SPODNJE HOČE I. Stran 866 3.146.472,29 131.109,05 82.831,00 48.278,05 3.006.458,95 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 510.951,94 510.951,94 510.951,94 2.495.507,01 -510.951,94 -3.006.458,95 3.636.100,15 Uvodni določbi 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče« v nadaljevanju: OPPN. (2) OPPN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2020/OPPN-045. (3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2212. 2. člen (vsebina odloka) (1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN, območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN. (2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in priloge. II. Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen (načrtovane prostorske ureditve) (1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo novih stanovanjskih stavb na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote HO 06/9, z osnovno namensko rabo območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo – območje urbane večstanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja tudi eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb. (2) Predvidene ureditve obsegajo:  gradnjo novih prostostoječih stanovanjskih stavb na lastnih parcelah, z vso potrebno zunanjo ureditvijo,  gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov,  gradnjo potrebne prometne infrastrukture, vključno s premostitvenim objektom in vodnogospodarskimi ureditvami,  gradnjo potrebne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture. (3) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. III. Območje OPPN 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti, prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti. (2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije. (3) Predmet OPPN je območje, ki obsega parcele ali dele parcel št.: 257, 256, 260/1, 260/3, 262/3, 261/6, 263/1, 263/2, 262/4, 264, 262/2, 265 k.o. Spodnje Hoče (696). (4) Velikost območja OPPN je 8938 m2. IV. Umestitev načrtovane prostorske ureditve v prostor 5. člen (umestitev načrtovane ureditve v prostor, opis prostorskih ureditev) (1) Območje se nahaja severozahodno od centralnega naselja Hoče, severno od Stare ceste in Mlinske ulice, severno od obstoječe enostanovanjske pozidave in nekdanjega proizvodnega objekta. Na jugu, kjer se predvidena dovozna cesta priključuje na obstoječo Mlinsko ulico, se nahaja vodotok Hočki potok. (2) Dostopnost je omogočena na jugu, preko obstoječe Mlinske ulice, ki se južneje priključuje na Staro cesto. Pri dostopnosti do območja je potrebno prečkati vodotok Hočki potok. 6. člen (pogoji in usmeritve glede vrste dopustih dejavnosti, gradenj in drugih del ter objektov) (1) Območje je opredeljeno kot stavbno zemljišče v enoti urejanja prostora HO 06/9, z osnovno namensko rabo območja stanovanj (S) ter podrobnejšo namensko rabo – območje urbane večstanovanjske pozidave, ki je namenjeno pretežno večstanovanjski gradnji in dopolnilnim dejavnostim. Na območju je dovoljena gradnja tudi eno ali dvostanovanjskih prostostoječih stavb. (2) Vrsta osnovne dejavnosti:  bivanje in dejavnosti gospodinjstev. (3) Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:  vzdrževalna dela na objektih in napravah, Stran 867  prizidava in nadzidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,  odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,  rekonstrukcija objektov,  novogradnja,  gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,  vodnogospodarske ureditve,  urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,  spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,  postavitve spominskih plošč in drugih obeležij,  postavitev oglasnih panojev in zagotovitev razstavnih prostorov,  postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov. (3) Vrste dopustnih objektov, ki se dopuščajo skladno z veljavnimi predpisi ter v okviru določil tega odloka:  Stanovanjske stavbe:  enostanovanjske stavbe,  dvostanovanjske stavbe,  Nestanovanjske stavbe in drugi gradbeno inženirski objekti:  nezahtevni in enostavni objekti v okviru določil 9. člena tega odloka.  Objekti transportne infrastrukture.  Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. 7. člen (pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov) (1) Predvidena je gradnja petnajstih (15) enostanovanjskih prostostoječih stavb na lastnih parcelah, s parkiranjem avtomobilov na lastni parceli in dovozne ceste do vseh načrtovanih parcel in stavb. (2) V kartografskem delu so zarisani tlorisi stanovanjskih stavb in gradbena meja. Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni in se lahko spreminjajo (manjšajo, povečujejo) v okviru prikazane gradbene meje, ki je ne smejo presegati. Črte gradbene meje ni dovoljeno presegati, stavbe se je lahko dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Gradbeno mejo ali zarisan tloris stavbe se lahko presega le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase, to so nadstreški, balkoni, loggie, zunanja odprta ali zaprta stopnišča, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno. (3) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti. (4) Maksimalna pozidanost gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati 50 %. (5) Maksimalna višina stavb je lahko P+1+M (pritličje, nadstropje, mansarda). (6) Smeri in lokacije dostopov, dovozov in vhodov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji. Glavni vhodi v stavbe so orientirani h glavnim dovoznim, internim dovoznim cestam. (7) Strehe so lahko ravne (lahko so tudi pohodne, zelene..), enokapne, dvokapne ali večkapne. (8) Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene. (9) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 8. člen (merila in pogoji za parcelacijo) (1) Gradbene parcele so prikazane na karti št. 5.1 – Načrt parcelacije. Parcele je možno združevati, v kolikor se pojavi želja po večji parceli. Stanovanjsko stavbo je v primeru združitve parcele, možno graditi znotraj območja pozidave, kot je prikazano v kartografskem delu. (2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z opredeljenimi gradbenimi parcelami. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih, oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in lege objektov ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo zaradi tehnoloških razmer ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s prikazom na karti, vendar mora biti le-to v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno. 9. člen (pogoji in usmeritve za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi. (2) Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo naj bodo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo. (3) Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu. (4) Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin. V. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro 10. člen (skupne določbe glede prometnega urejanja) (1) Pri gradnji novega prometnega omrežja ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah prometnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Vse ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Predvideni objekti in ureditve morajo biti morajo načrtovani tako, da ni ovirana preglednost, varna uporaba ceste ter njena stabilnost in nosilnost. Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične smernice, standarde in ostale predpise s področja gradenj, urejanja, preglednosti, varnosti, stabilnosti in nosilnosti prometnega omrežja. Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu ceste ter za izvajanje del v območju občinskih cest se pridobi soglasje oziroma pozitivno mnenje upravljavcev. (2) Vse rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo Stran 868 na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest. 11. člen (prometno omrežje, parkiranje) (1) Za dovoz do območja se zgradi nova dovozna cesta A, ki se v južnem delu območja priključuje na obstoječo Mlinsko cesto preko predvidenega premostitvenega objekta. Velikost propusta se natančno opredeli v projektni dokumentaciji na podlagi hidravličnega in statičnega izračuna. Dovozna cesta A, širine 6,00 m (vozišče 5,00 m in enostranski pločnik 1,00 m), poteka z juga proti severu in omogoča priključevanje na bodočo osrednjo prometnico. Na severnem delu območja se v prvi fazi izvede razširitev v obliki obračališča. V osrednjem delu ceste A je proti vzhodu predvidena dovozna cesta B širine 6,00 m (vozišče 5,00 m in enostranski pločnik 1,00 m), kot dostop do stavbnega zemljišča izven območja OPPN, ki v nadaljevanju omogoča dostop do parcel na vzhodu. (2) V severnem delu območja OPPN sta s ceste A načrtovana dva individualna priključka, ki se slepo zaključujeta, oziroma omogočata dovoze do štirih parcel. Priključni dovozni cesti sta široki 4,00 m. (3) Parkiranje se zagotovi znotraj gradbene parcele in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto ter odstavno mesto za obiskovalce. (4) Ob stanovanjski stavbi je možna postavitev nadstrešnice ali garaže, prav tako je načrtovanega dovolj prostora za odstavo avtomobila na lastni parceli v primeru obiska. Velikost in lega nadstrešnice ali garaže se natančno določi v projektni dokumentaciji. (5) Celotno prometno omrežje mora biti dimenzionirano na promet tovornih vozil ter zagotavljati dostop s tovornimi in komunalnimi vozili ter intervencijski dostop. Območje se opredeli kot cona mirnega prometa z maksimalno hitrostjo 30 km/h. (6) Promet pešcev se zagotovi z izgradnjo enostranskega pločnika na zahodni strani dovozne ceste A in na severni strani dovozne ceste B, širine 1,00 m, z dvignjenim robnikom. 12. člen (skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja) (1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev. (2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Vse tehnične rešitve prilagoditi zahtevam upravljavca ter upoštevati etapnost izvedbe. (3) Predmetni OPPN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev. 13. člen (vodovodno omrežje) (1) Obstoječe vodovodno omrežje se nahaja južno od predvidene zazidave, v Mlinski ulici. (2) Za vodooskrbo in požarno zaščito predvidenih objektov je potrebno zgraditi novo vodovodno omrežje z navezavo na obstoječi cevovod v Mlinski ulici. Priključni cevovod se izvede v predvidenih ulicah A in B, upoštevajoč tudi potrebe za predvideno širitev proti vzhodu. Natančne dimenzije cevovodov in način Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin priključevanje se izvede pod pogoji upravljalca in se opredeli v projektni dokumentaciji za izvedbo. (3) Na območju je potrebno zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje za gašenje požara. 14. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju (VVO – III. režim) državnega pomena, zato je treba pri načrtovanju dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Na območju OPPN je potrebno zgraditi ločeno kanalizacijsko omrežje za komunalne in padavinske odpadne vode. Priključitev padavinskih odpadnih vod na sistem javne kanalizacije ni možen. Padavinske vode iz strešin se peko internega zbiralnika (tudi v funkciji zadrževalnika) navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo z izpustom v Hočki potok. (3) Komunalne odpadne vode se vodijo preko ločenega kanalizacijskega sistema z navezavo na obstoječe omrežje. V dostopnih cestah se zgradi fekalna kanalizacija, ki se naveže na predvideno fekalno kanalizacijo po projektu DGD št.18-19,junij 2019, izdelal DK-Protim d.o.o . Prečkanje Hočkega potoka se izvede pod strugo potoka. Na mestu prečkanja se dno potoka utrdi v skladu s pogoji upravljalca. Končna dispozicija odpadnih vod je CČN Maribor. (4) Padavinske vode se zbirajo in odvodnjavajo z ločeno kanalizacijo ki gravitira proti južnemu delu območja in se po čiščenju v lovilcu olj izteka v Hočki potok. V padavinsko kanalizacijo se zbirajo padavinske vode iz predvidenih asfaltiranih dovoznih cest in predvidenih tlakovanih, popločenih,odstavnih mest za avto znotraj parcel objektov. Vse utrjene površine so v ustreznih padcih urejene tako, da je možno odvodnjavanje padavinskih voda. Utrjene površine, ki bodo tlakovane, popločene,bodo izvedene s folijo tako, da bodo vodo nepropustne. Pred izpustom v potok se bo celoten odtok onesnažene vode očistil v koalescentnem lovilcu olj ustrezne kapacitete. Lovilec olj mora ustrezati standardu SIST EN 858. 15. člen (elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava) (1) V območju OPPN ali neposredni bližini se nahajajo obstoječi elektroenergetski vodi in omrežje, ki se po potrebi prestavijo, zaščitijo, v skladu s pogoji upravljalca. (2) Predelati nizkonapetostno ploščo v TP za pridobitev prostega NN izvoda. (3) Zgraditi nov nizkonapetostni kabelski razvod od obstoječe transformatorske postaje TP 20/0,4 kV HOČE SANA (T-121 OE Maribor z okolico) do nove priključno razdelilne omarice. (4) Zgraditi nove nizkonapetostne priključke iz predvidene priključno razdelilne omarice do novih priključno merilnih omaric predvidenih hiš. (5) Priključno merilne omarice namestiti na vidno in stalno dostopno mesto ter vanjo namestiti ustrezne merilne naprave. (6) Pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za novi nizkonapetostni kabelski razvod (na investitorja Elektro Maribor d.d.). (7) Pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo za nove nizkonapetostne kabelske priključke. (8) Skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov. (9) Dokončno lokacijo trase predvidenih elektroenergetskih vodov je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Maribor z okolico. (10) V dovoznih cestah A in B se izvede javna razsvetljava. Stran 869 16. člen (telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV) (1) V bližini območja OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev. (2) Priključna točka za TK je obstoječe omrežje pri hiši Stara cesta 22. (3) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi. (4) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca. 17. člen (plinovodno omrežje) Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Priključitev je možna z izgradnjo ustrezno dimenzioniranega razvoda distribucijskega plinovoda z navezavo na obstoječe distribucijsko omrežje v Mlinski ulici v skladu s pogoji upravljavca. 18. člen (ogrevanje in učinkovita raba energije) (1) Ogrevanje in hlajenje bo urejeno individualno. (2) Dopustna je uporaba neobnovljivega vira energije – plina in ekstra lahkega kurilnega olja. Možna je tudi priključitev na plinovodno omrežje. (3) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice) in zemeljske (geosonde) energije. (4) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda voda, kjer je kot toplotni vir podzemna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne ali horizontalne zemeljske sonde, si je investitor dolžan pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (5) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi. 19. člen (posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture) (1) Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI. VI. Rešitve in ukrepi kulturne dediščine za celostno ohranjanje 20. člen (kulturna dediščina) (1) Na območju OPPN ni enot nepremične kulturne dediščine. (2) Splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin:  v kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi;  ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. VII. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave 21. člen (varstvo pred onesnaženjem zraka) (1) Skladno s podzakonskim aktom o določitvi območij in stopnji onesnaženosti zaradi žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, delcev svinca, benzena, ogljikovega monoksida in ozona v zunanjem zraku, se območje OPPN nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti. (2) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo mogočo mero je potrebno upoštevati veljavne predpise. (3) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:  vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;  preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;  čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste;  protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz. (4) S stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak) ali elektrika in plin oz. lesna biomasa v skupni kotlovnici. 22. člen (varstvo pred hrupom) (1) Območje sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene. Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito in sanacijo. (2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izbirajo se naj naprave z nižjo zvočno močjo. Zunanje enote toplotnih črpalk naj bodo usmerjene stran od sosednjih objektov in spalnih prostorov, v primerni oddaljenosti od sosednjih parcel. 23. člen (vodni režim in stanje voda) (1) Območje OPPN se nahaja v širšem vodovarstvenem območju zajetij pitne vode (VVO – III. režim), po veljavni uredbi, zato je pri načrtovanju potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz veljavnega predpisa. (2) Odvajanje padavinskih vod iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zbiralniki za padavinske vode, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki…). (3) Končni izkopi gradbene jame na širšem vodovarstvenem območju so v skladu z veljavno uredbo dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Gradnja je izjemoma dovoljena tudi globlje, če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje. Stran 870 (4) V skladu s z zakonom o vodah je neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode prepovedano. V kolikor ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, je treba padavinske vode prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, dno ponikovalnice pa mora biti najmanj 1.0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. V skladu z izdelanim geološkim poročilom (Geološko poročilo o sestavi temeljnih tal, Mnenje o odvajanju meteornih in odpadnih vod, GEOMET d.o.o., št. načrta 133-4/2021, april 2021) ponikanje ni možno, zato se padavinske vode preko internega zbiralnika (tudi v funkciji zadrževalnika) navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo. (5) Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajočih iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse nova predvidene pozidane površine za celotno območje. (6) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebuje usedljive snovi, je treba v skladu z uredbo zajeti in mehansko obdelati v ustrezno dimenzioniranem usedalniku in lovilniku olj (SIST EN 858). Da bodo padavinske vode lahko odvedene v smeri proti usedalniku in lovilniku olj, morajo biti utrjene, tlakovane ali z drugim materialom prekrite površine vodo neprepustne, zato pa je treba pod povoznim materialom predvideti folijo ali kak drug vodo neprepustni material. (7) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljenja in soglasja. (8) Gradnja premostitvenega objekta se izvede v skladu s pogoji upravljalca, na podlagi hidrološke študije in statičnega izračuna. Natančne dimenzije objektov se opredelijo v projektni dokumentaciji. (9) V skladu z veljavnimi predpisi si mora investitor pri naslovnem organu, po končanem projektiranju in pred izgradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti vodno soglasje. 24. člen (ohranjanje narave) (1) Območje leži izven evidentiranih in zavarovanih območij ohranjanja narave. 25. člen (ravnanje z odpadki) (1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom. (2) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki. VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom 26. člen (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) (1) Območje OPPN se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in visoka podtalnica ter erozivnost in plazovitost terena. V širšem območju OPPN so zadostni običajni zaščitni ukrepi pred erozijo. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,100 g. Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje. (3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:  nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,  nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,  nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in  nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov. 27. člen (varstvo pred požarom) (1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja srednje velika. (2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:  da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,  da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,  da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,  da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte. (3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnih hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 30 l/sekundo vode za gašenje. (4) Na območju OPPN je na jugozahodni strani objekta načrtovana postavitev vodnega rezervoarja za gašenje požara s strojnico in črpalko. (5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja OPPN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije. IX. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta 28. člen (etapnost gradnje) (1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Etapna gradnja je možna v skladu s potrebami in finančnimi možnostmi investitorjev, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se lahko tudi združujejo. Tudi gradnja notranje mreže gospodarske javne infrastrukture lahko poteka v etapah. (2) V prvi fazi se za dostop do območja in gradbišča zgradi nov premostitveni objekt s priključitvijo na Mlinsko ulico. Komunalna in prometna infrastruktura morata biti v celoti izvedeni pred predajo objektov in naprav v javno dobro. X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev Stran 871 29. člen (skupne določbe glede dopustnih odstopanj) (1) Pri uresničitvi OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. (2) Odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja. (3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega odloka. 30. člen (odstopanja pri načrtovanju objektov in načrtu parcelacije) (1) Dopustno odstopanje od tlorisnih gabaritov predvidenih stavb je opisano v 7. členu odloka. (2) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavijo tudi izven gradbene meje. (3) Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, sončne elektrarne, fotovoltaika…). (4) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev in podrobnejša parcelacija znotraj območja zaradi lastniške strukture in različnih dejavnosti. Zarisani odmiki objektov in količbene točke se lahko spreminjajo v skladu z dovoljenimi odstopanji. (5) V primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradbena meja stavb poveže v enovit objekt preko ene ali več gradbenih parcel. 31. člen (odstopanja glede prometne ureditve) (1) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka. (2) Mikrolokacije dovozov in obliko parkiranja se opredeli v projektni dokumentaciji. 32. člen (odstopanja glede energetske in komunalne ureditve) (1) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem OPPN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega OPPN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč. XI. Obveznost investitorjev, lastnikov in izvajalcev 33. člen (pogoji za vzdrževalna in druga dela) (1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico. 34. člen (obveznost ob pripravi projektne dokumentacije) (1) Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture. (2) Za izgradnjo premostitvenega objekta mora občina po sprejetju OPPN-a pristopiti k izdelavi projektne dokumentacije in pridobitvi gradbenega dovoljenja. Občina in investitor skleneta po pravnomočnosti OPPN-a pogodbo v kateri se opredelijo obveznosti posameznega udeleženca. 35. člen (obveznost v času gradnje) (1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:  pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,  zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),  zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,  promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,  sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),  skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,  zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,  v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,  v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,  zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,  sanirati oz. povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane. (2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. XII. Stran 872 (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta. 37. člen (pričetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2022-12 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 450. Sklep o ugotovitvi javne koristi in ustanovitvi nujne služnosti v javno korist Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 11/18 – ZSPDSLS-1) in 205. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 8. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (GSO, št. 61/2018, 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 22. redni seji dne 11. maja 2022 sprejel SKLEP O UGOTOVITVI JAVNE KORISTI IN USTANOVITVI NUJNE SLUŽNOSTI V JAVNO KORIST 1. člen S tem sklepom se ugotovi, da je izgradnja kanalizacijskega sistema na nepremičnini parc. št. 619/1, k.o. 699 Hočko Pohorje, v javno korist. 2. člen Občinski svet Občina Hoče-Slivnica pooblašča župana Občine Hoče-Slivnica, da pri pristojni upravni enoti v skladu z 205. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) vloži zahtevo za trajno nujno služnost v javno korist na delu nepremičnine parc. št. 619/1, k.o. Hočko Pohorje, ter da v sodelovanju s strokovnimi službami naredi vse potrebno za pridobitev nujne služnosti v javno korist za gradnjo kanalizacijskega sistema na nepremičnini parc. št. 619/1, k.o. Hočko Pohorje. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2022-013 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan Končne določbe 36. člen (vpogled v OPPN) (1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine HočeSlivnica v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave. 451. Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve »pomoč družini na domu« v Občini Hoče-Slivnica Na podlagi 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk), Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstveni storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19, 81/19 in 203/21), Rasti elementov cen socialno varstvenih storitev za leto 2022 (Uradni list RS, št. 17/22) in 16. člena Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018 in 27/2020) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 22. redni seji, dne 11.05.2022, sprejel SKLEP O SOGLASJU K CENI SOCIALNOVARSTVENE STORITVE »POMOČ DRUŽINI NA DOMU« V OBČINI HOČE-SLIVNICA 1. Občinski svet Občine Hoče-Slivnica sprejme ceno socialno varstvene storitve »pomoč družini na domu« v Občini Hoče-Slivnica, kot jo je predlagal izvajalec storitve, Center za pomoč na domu Maribor in sicer:  ob delavnikih znaša cena: 24,00 €/uro,  ob nedeljah znaša cena: 30,24 €/uro,  ob praznikih in dela prostih dnevih: 32,16 €/uro. 2. Občinski svet Občine Hoče-Slivnica sprejme, da se cena socialno varstvene storitve »pomoč družini na domu« v Občini Hoče-Slivnica uporabniku sofinancira v višini 75% predlagane cene kar pomeni, da za uporabnika znaša cena storitve:  ob delavnikih znaša cena: 6,00 €/uro, sofinanciranje s strani občine 18,00 €/uro,  ob nedeljah znaša cena: 7,56 €/uro, sofinanciranje s strani občine 22,68 €/uro,  ob praznikih in dela prostih dnevih: 8,04 €/uro, sofinanciranje s strani občine 24,12 €/uro. 3. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati cena socialno varstvene storitve »pomoč družini na domu«, ki je bila veljavna od 01.06.2021. 4. Ta sklep začne veljati drugi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. maja 2022 dalje. Številka: 03201-6/2022-011 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 452. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo,76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) 247. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 99/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in Statuta občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 61/18, 27/20), je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 22. redni seji dne 11. 5. 2022 sprejel Stran 873 SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA 1. člen S tem sklepom se na zemljiščih št. parcelna številka katastrska občina 1. 783/11 Rogoza 2. 783/13 Rogoza ukine status javnega dobra. Nepremičnini prenehata imeti status zemljišča v splošni rabi oziroma javnega dobra in postaneta last Občine Hoče-Slivnica. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo o ukinitvi statusa javnega dobra in jo pošlje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2022-019 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan 453. Sklep o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Statuta občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/18, 27/20) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 22. redni seji dne 11. 5. 2022 sprejel SKLEP O USKLADITVI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA STANJA 1. člen S tem sklepom se pri zemljiščih Št. 1. 2. parcelna številka 628/2 628/4 katastrska občina Hotinja vas Hotinja vas 3. 640 Orehova vas 4. 1450/2 Spodnje Hoče kot lastnica vpiše Občina Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče, matična številka: 1365568000, z zaznambo statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Na podlagi tega sklepa Občinska uprava Občine HočeSlivnica po uradni dolžnosti izda ugotovitveno odločbo, na podlagi katere bo vpisana lastninska pravica v zemljiški Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 874 knjigi na Občino Hoče-Slivnica z zaznambo statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Občine Ljutomer na 17. redni seji dne 5. 5. 2022 sprejel naslednji 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LJUTOMER ZA LETO 2021 Številka: 03201-6/2022-14 Datum: 11. 5. 2022 Občina Hoče-Slivnica dr. Marko Soršak, župan OBČINA LJUTOMER 454. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 -UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 71/17 - ZIPRS1819 in 13/18) in 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09, 7/11, 2/13 in 1/16) je Občinski svet 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021 sestavljata splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja; v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Ljutomer za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi Načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz o realizaciji v letu 2021. Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021 obsega v evrih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 70 700 703 704 71 710 711 712 713 714 72 720 722 73 730 74 740 741 78 787 II. TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje drugih osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU in iz drugih držav PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 42 420 43 431 TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki v EUR Zaključni račun 2021 13.173.254 10.723.385 8.894.586 7.571.848 1.042.137 280.601 1.828.799 1.331.624 16.779 17.135 104.996 358.265 294.724 5.285 289.439 103.055 103.055 2.011.778 1.616.347 395.431 40.313 40.313 13.019.620 4.314.726 1.126.938 178.108 2.671.558 30.391 307.732 4.270.351 302.446 2.670.369 437.251 860.285 4.222.336 4.222.336 212.206 118.044 Št. 22/13.5.2022 432 III. Uradno glasilo slovenskih občin Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 94.162 PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) C. Zaključni račun 2021 0 0 0 0 0 0 0 Zaključni račun 2021 600.000 600.000 600.000 703.790 703.790 703.790 49.845 -103.790 -153.634 STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA Splošni sklad za drugo 3. člen Splošni in posebni del zaključnega računa proračuna z obrazložitvami, realizacija načrta razvojnih programov in priloge k zaključnemu računu proračuna se kot sestavni del zaključnega računa objavijo na spletni strani Občine Ljutomer. 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410/2022-10-244 Datum: 5. 5. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 455. 153.634 RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 55 ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) XII. 9009 Stran 875 Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2022 Na podlagi 49. člena Zakona o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011 - UPB, 14/2013, 101/13, 55/2015 – ZFisP, 13/2018 in 195/20 – odl. US), 18. ter 119. člen Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 17. redni seji, 5. 5. 2022 sprejel ODLOK O UPORABI SREDSTEV PRORAČUNSKE REZERVE OBČINE LJUTOMER V LETU 2022 1. člen Za odpravo posledic neurij z dolgotrajnimi deževnimi obdobji, ki so povzročile več zemeljskih plazov v Občini Ljutomer, se proračunska rezerva Občine Ljutomer za leto 540.472 540.472 2022 nameni za plačilo predhodnega geomehanskega poročila ter projektne dokumentacije PZI za sanacijo plazu v Moravcih (pobočje hriba proti Gomili in stabilizacija terena stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem) vključno s cesto LC 223131 Radoslavci – Moravci, izvedba sanacije plazišča in za geodetsko odmero cest po sanaciji plazov. Sredstva se namenijo za projektno dokumentacijo in sanacijo mostov ter sanacijo cest in komunalne infrastrukture, po neurjih iz prejšnjih let in v letu 2022. Zaradi epidemije koronavirusa COVID - 19 se proračunska rezerva Občine Ljutomer v letu 2022 nameni tudi za zajezitev širjenja in obvladovanja koronavirusa COVID - 19. 2. člen Za namene iz prvega člena se iz sredstev sklada proračunske rezerve Občine Ljutomer zagotovijo lastna sredstva do višine v sprejetem proračunu za leto 2022, vključno z ostankom iz preteklega leta in v višini transfernega prihodka Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo plazov na podlagi predračuna sanacijskih del, zahtevka Občine Ljutomer in pogodbe o sofinanciranju v kolikor bodo sredstva za ta namen možno pridobiti na podlagi vloge Občine Ljutomer in bodo sredstva zagotovljena s strani Ministrstva za okolje in prostor. Sredstva proračunske rezerve iz 1. člena tega odloka, se namenijo za stroške izdelave projektne dokumentacije za sanacijo plazu in izgradnjo mostov, za izvedbo gradbenih del sanacije plazov, odmero cest po sanaciji plazov iz 1. člena tega odloka, postavitve porušenih mejnikov, sanacijo škode na cestah in cestni ter komunalni infrastrukturi, ki nastaja zaradi neugodnih vremenskih razmer in neurij ter za stroške gradbenih, tehničnih, finančnih in varnostnih nadzorov. Sredstva proračunske rezerve iz drugega odstavka 1. člena Odloka se zagotovijo za nabavo ustrezne osebne Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 876  zaščitne opreme za izvajanje javne gasilske službe, za občane in zaposlene v javnih službah ter ostale izdatke vse v smislu omejitve širjenja epidemije koronavirusa COVID -19. Predračunska cena za zbiranje bioloških odpadkov za ceno storitve znaša 0,0915 EUR/kg. 3. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.6.2022. 3. člen Sredstva za sanacijo po naravnih nesrečah se črpajo v skladu z roki zapadlosti obveznosti do izvajalcev sanacijskih, intervencijskih in projektantskih ter ostalih del vključno z nadzori, ki so povezana z odpravo posledic naravnih nesreč po računih oz. gradbenih situacijah. Sredstva za zajezitev širjenja nalezljivih bolezni COVID 19 se črpajo v skladu z zapadlimi računi in drugimi ustreznimi finančnimi dokumenti, ki se glasijo na nabavo zaščitne opreme in druge potrebe za omejitev širjenja bolezni COVID - 19. Številka: 354/2022-10-248 Datum: 5. 5. 2022 4. člen Sredstva za sanacijo plazišč in cest, ki so jih poškodovali plazovi se iz proračunske rezerve črpajo glede na, za ta namen, pridobljena finančna sredstva s strani Ministrstva za okolje in prostor v skladu z Vlogo za dodelitev sredstev za odpravo posledic naravne nesreče - plazov za stabilizacijo terena in objektov ter obnovo občinske ceste in komunalne infrastrukture v skladu s pogodbo, ki se sklene med Občino Ljutomer ter Ministrstvom za okolje in prostor. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032/2022-245 Datum: 5. 5. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 456. Sklep o potrditvi potrdi Elaborata o oblikovanju cene storitev javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. List RS, št. 94/2007, uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/2010, 40/2012-ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 ZIUOOPE), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, 87/2012, 109/2012, 76/2017 in 78/2019) ter 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016), je Občinski svet Občine Ljutomer na 17. redni seji dne 5. 5. 2022 sprejel naslednji SKLEP ŠT. 248 1. Občinski svet občine Ljutomer potrdi Elaborat o oblikovanju cene storitev javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov za leto 2022 v občini Ljutomer, Križevci, Razkrižje, ki je bil izdelan s strani izvajalca javne gospodarske službe KSP Ljutomer d.o.o., z datumom marec 2022. 2. Občinski svet Občine Ljutomer potrdi naslednje cene:  Predračunska cena zbiranje komunalnih odpadkov za ceno storitve znaša 0,1598 EUR/kg.  Predračunska cena zbiranje komunalnih odpadkov za javno infrastrukturo znaša 0,0028 EUR/kg. Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 457. Javni razpis za sofinanciranje delovanja komornih zborov v Občini Ljutomer za leto 2022 Občina Ljutomer na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2022) ter Sklepom županje štev. 610-9/20214103 z dne 31. 5. 2021, objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA KOMORNIH ZBOROV V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2022 1. PREDMET RAZPISA Javni razpis je namenjen sofinanciranju letnega programa komornih zborov z doseženimi uspehi na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem in/ali mednarodnih tekmovanjih za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Sredstva se namenijo za pokritje stroškov izvajanja programa (stroškov izvedbe vaj, stroškov dirigenta, stroškov umetniškega vodje in stroškov izvedbe nastopov). 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Na razpis lahko vlogo poda vlagatelj, ki izpolnjuje naslednje pogoje:  ima sedež na območju občine Ljutomer,  je registriran kot društvo ali sekcija znotraj društva, z nazivom komorni zbor,  ima najmanj 20 aktivnih pevcev,  ima urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo po zakonu o društvih,  ima zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje programa,  v zadnjih petih letih je osvojil zlato plaketo na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem in/ali se je uvrstil in udeležil vsaj enega od tekmovanj, ki spadajo v skupino tekmovanj za Veliko zborovsko nagrado Evrope,  ima umetniškega vodjo, z zaključenim študijem na glasbeni akademiji oziroma študijem glasbe ali glasbene pedagogike na primerljivi izobraževalni ustanovi. 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje delovanja komornih zborov v občini Ljutomer znaša 5.000 EUR. 4. OBDOBJE PORABE SREDSTEV: od 1. 1. do 31.12. 2022. 5. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Višina sofinanciranja delovanja posameznega zbora bo odvisna od izpolnjevanja meril. 6. MERILA 6. 1 Članstvo – število aktivnih članov (največ možnih 20 točk) 6.2 Kakovostni nivo udejstvovanja (največ možnih 50 točk) kriterij: doseženi nivoji na tekmovanjih in revijah pevskih zborov mednarodni (tekmovanje) državni nivo Število točk 30 20 6.3 Kontinuiteta delovanja – (največ možnih 20 točk) kriterij: število let rednega delovanja 21 let in več od 11 do 20 let od 6 do 10 let do 5 let Število točk 20 10 5 1 6.4 Doseženi uspehi – (največ možnih 100 točk) kriterij: najvišje prejeto priznanje ali nagrada na državnem in mednarodnem nivoju v obdobju 5 let Nivo tekmovanja/ dosežek Mednarodni nivo Državni nivo Zlato priznanje/ nagrada 50 50 Srebrno priznanje/ nagrada 30 30 Bronasto priznanje /nagrada 10 10 6.5 Sodelovanje z lokalno skupnostjo – (največ možnih 20 točk) kriterij: število sodelovanj v aktivnostih Občine Ljutomer v preteklem letu 5 krat in več Od 3 do 4 krat Od 1 do 2 krat Nismo sodelovali Tako izdelana vloga bo obravnavana kot popolna. Vloge, ki ne bodo oddane v predpisanem roku in ki jih ne bo vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu za dopolnitev ne bodo pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. Vloga na ta razpis se izključuje z vlogami na druge razpise Občine Ljutomer za področje ljubiteljske kulture. 8. ROK ZA ODDAJO VLOG IN NAČIN ODDAJE Število točk 20 10 5 26 ali več od 21 do 25 20 Stran 877 Število točk 20 10 5 0 7. VSEBINA VLOGE Vloga na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu Vloga na javni razpis za sofinanciranje delovanja komornih zborov v občini Ljutomer za leto 2022. Vlogi morajo biti priložene naslednje priloge:  dokazilo o izpolnjevanju pogoja, da je vlagatelj prejemnik zlate plakete na državnem zborovskem tekmovanju Naša pesem in/ali se je uvrstil in udeležil vsaj enega od tekmovanj, ki spadajo v skupino tekmovanj za Veliko zborovsko nagrado Evrope (štejejo dokazila za obdobje zadnjih pet let),  program aktivnosti za leto 2022 s finančno konstrukcijo,  pogodba z dirigentom,  pogodba z umetniškim vodjem. Za uveljavljanje meril o doseženih uspehih se priložijo ustrezna dokazila. Rok za podajo vlog je 13. 6. 2022. Vlagatelji vlogo pošljejo na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer ali jo do roka oddajo v vložišču na istem naslovu, soba štev. 108. Kot pravočasna šteje tudi vloga, ki je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Vloga mora biti oddana v zapečatenem ovitku in ustrezno označena. Na prednji strani ovitka mora biti izpisano: "Ne odpiraj - Vloga na razpis – Komorni zbori 2022«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in popoln naslov vlagatelja. Po roku prispele vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagatelju. Obrazec Vloga na javni razpis za sofinanciranje delovanja komornih zborov v občini Ljutomer za leto 2022 je objavljen na spletni strani Občine Ljutomer: https://www.obcinaljutomer.si/objave/58. Posamezni vlagatelj lahko predloži le eno vlogo za sofinanciranje. V kolikor bo vlagatelj predložil več vlog, bo upoštevana tista vloga, ki bo evidentirana kot prva prispela. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v roku 5 dni. 9. KONTAKTNA OSEBA: Pristojna kontaktna oseba za dajanje informacij: Karmen Lah, karmen.lah@ljutomer.si. 10. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila do 30. 6. 2022. 11. IZID RAZPISA O neizpolnjevanju pogojev in o višini prejetih sredstev bodo vlagatelji prejeli odločbo, ki jo izda občinska uprava. Na podlagi odločbe o višini prejetih sredstev se bo z izbranimi vlagatelji podpisala pogodba o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Številka: 610-5/2022-2-4103 Datum: 9. 5 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 458. Javni razpis za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Ljutomer za leto 2022 Občina Ljutomer na podlagi 100. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 – ZNOrg), 5. člena Pravilnika za vrednotenje in sofinanciranje letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 8/04), Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 878 v skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2022) ter Sklepom županje štev. 610-7/2021-4103 z dne 31. 5. 2021, objavlja Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS LJUBITELJSKA KULTURA 2022.« Na hrbtni strani mora biti napisan popoln naslov vlagatelja. JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNIH PROGRAMOV IN DEJAVNOSTI NA PODROČJU LJUBITELJSKE KULTURE V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2022 6. Veljavne bodo vloge, ki bodo podane na predpisanem obrazcu in bodo pravočasno oddane. Program mora biti obvezno vpisan v obrazce razpisne dokumentacije. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v roku 5 dni. 1. Predmet razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ljutomer, namenjena sofinanciranju letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Ljutomer za leto 2022. 2. Na razpis lahko vlogo podajo društva, skupine ali posamezniki, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju občine Ljutomer, so registrirani najmanj eno leto, imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo po zakonu o društvih, imajo zagotovljene prostorske in kadrovske pogoje za izvajanje določene ljubiteljske kulturne dejavnosti, da je predloženi program namenjen čim večjemu številu uporabnikov in je izvedba programa primerljiva s povprečno kakovostjo v dejavnosti. 3. Vloga se poda na obrazcih razpisne dokumentacije, ki je objavljena na spletni strani občine Ljutomer https://www.obcinaljutomer.si/objave/58. 7. Vloga na ta razpis se izključuje z vlogami na druge razpise Občine Ljutomer za področje ljubiteljske kulture. 8. Vlogo, ki ne bo pravočasna ali je ne bo vložila upravičena oseba, občinska uprava zavrže s sklepom. 9. Vlagatelji bodo o višini prejetih sredstev obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku roka za oddajo vlog. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 10. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na Občini Ljutomer, kontaktna oseba Karmen Lah, telefon: 02/584-90-54. Številka: 610-6/2022-2-4103 Datum: 9. 5. 2022 4. Predvidena višina razpisanih sredstev za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Ljutomer za leto 2022 znaša 23.100,00 €. 5. Občina bo sofinancirala naslednja področja:  dejavnost sekcij v kulturnih društvih, skupinah in posameznikih v ljubiteljski kulturi redne dejavnosti po merilih v višini 60 %,  prostočasne kulturne aktivnosti, kot so sodelovanje na območnih, medobmočnih in državnih srečanjih v višini 10 %,  izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v višini 10 %,  delovanje v evropskem merilu v višini 5 %,  uspehi v regijskem, državnem in evropskem merilu v višini 3 %,  realizacija letnih programov z upoštevanjem dejanskega delovanja v občini in izven nje, organiziranje kvalitetnih samostojnih projektov v višini 5 %,  kulturne prireditve in akcije ter dejavnost na področju varovanja kulturne dediščine v višini 5 %,  druge programe, ki dokažejo vsebinsko upravičenost v višini 2 %. Podrobneje so kriteriji in merila opredeljeni v Pravilniku za vrednotenje in sofinanciranje letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 8/04). Rok za podajo vlog je 13. 6. 2022. Vlagatelji vlogo pošljejo na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer ali jo do roka oddajo v vložišču na istem naslovu, soba štev. 108. Kot pravočasna šteje tudi vloga, ki je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 459. Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programov izvajalcev letnega programa športa v Občini Ljutomer v letu 2022 Občina Ljutomer objavlja na podlagi 13. in 19. člena Zakona o športu (Ur. l. RS št. 29/2017), 8. člena Pravilnika o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2016), Letnega programa športa v občini Ljutomer za leto 2022 (Sklep Občinskega sveta Občine Ljutomer št. 257 z dne 5. 5. 2022) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2022) in Sklepa o začetku postopka javnega razpisa št. 671-4/2022-4103 z dne 9.5.2022 JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IN SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZVAJALCEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI LJUTOMER V LETU 2022 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ljutomer za leto 2022, namenjena sofinanciranju področij športa v skladu z Letnim programom športa v občini Ljutomer za leto 2022, ki so planirana na postavki 1805621 – Sofinanciranje športnih društev (LPŠ). Višina sredstev po področjih je razvidna iz tabele: Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 879 VSEBINE ŠPORTA 1. ŠPORTNI PROGRAMI 1.1 PROSTOČASNA ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE 1.1.1 Promocijski športni programi sofinanciranje 10-urnih tečajev plavanja - predšolski otroci 1.1.2 Šolska športna tekmovanja sredstva za šolska športna tekmovanja - izvedba 1.1.3 Celoletni športni programi sofinanciranje 60-urnih programov 1.4 ŠPORTNA VZGOJA OTROK IN MLADINE USMERJENE V KAKOVOSTNI IN VRHUNSKI ŠPORT 1.4.1 Celoletni programi športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport sofinanciranje pripravljalnih programov (od 6 do 13 let) sofinanciranje tekmovalnih programov vadbe (od 14 do 22 let) 1. 5 KAKOVOSTNI ŠPORT sofinanciranje celoletnega programa 1.7 ŠPORT INVALIDOV sofinanciranje 60-urnih programov 1.8. ŠPORTNA REKREACIJA sofinanciranje programov redne vadbe - 60-urni programi 1.9 ŠPORT STAREJŠIH 1.9.1.sofinanciranje programov redne vadbe starejših od 65 let - 60-urni programi 1.9.2 sofinanciranje programov vadbe razširjena družina - 60-urni programi SREDSTVA ZA KATEGORIZIRANE ŠPORTNIKE mladinski državni, mednarodni, svetovni in perspektivni razred 2. ŠPORTNI OBJEKTI vzdrževanje športnih objektov izvajalcev LPŠ 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU usposabljanje in izpopolnjevanje 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU sofinanciranje športne zveze SKUPAJ 2. Sofinanciranje rekreacije odraslih (šport invalidov, športna rekreacija in šport starejših) se po vlagatelju omeji na eno vadbeno skupino za posamezno športno panogo. 3. Sofinanciranje tekmovalnih športnih programov se omeji na največ dve vadbeni skupini v eni starostni skupini. 4. Sredstva po tem razpisu morajo biti porabljena v obdobju od 1. 1. do 31. 12. 2022. 5. Na razpis se lahko vlogo podajo:  športna društva,  zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v občini,  zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 6. Vlagatelji imajo pravico do sofinanciranja dejavnosti na vseh področjih športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje:  so registrirani in imajo sedež v občini najmanj dve (2) leti ali eno (1) leto, če gre za športno panogo, ki v občini še ni zastopana,  imajo za prijavljene dejavnosti zagotovljene:  materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za opravljanje dela v športu,  imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo dejavnosti,  da izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa, najmanj 30 vadbenih tednov letno v znesek 86.140,00 5.740,00 1.700,00 1.200,00 2.840,00 55.400,00 55.400,00 22.400,00 33.000,00 10.840,00 10.840,00 560,00 560,00 6.300,00 6.300,00 1.800,00 800,00 1.000,00 5.500,00 10.000,00 10.000,00 1.060,00 1.060,00 7.800,00 7.800,00 105.000,00 obsegu vsaj 60 ur (po dve uri tedensko), razen v primerih, ko ne gre za sofinanciranje celoletnih športnih programov in je obseg izvajanja posameznega športnega programa v merilih drugače opredeljen,  imajo v skladu z lastnim temeljnim aktom urejeno evidenco članstva (športna društva in/ali zveze športnih društev) ter evidenco o udeležencih programa. Vlagatelj ima lahko sedež izven občine Ljutomer, če ima člane iz občine in izvaja programe športa na območju občine. Izjema so lahko izvajalci LPŠ, ki zaradi specifičnosti program izvajajo na lokaciji izven občine. Odstotek sofinanciranja programa se določi glede na odstotek članov športnikov iz občine glede na vse športnike izvajalca LPŠ. 7. V programih športne vzgoje otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, v kakovostnem in vrhunskem športu (tudi šport invalidov) se vrednotijo le športniki, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v RS registrirani pri NPŠZ (oz. ZŠIS-POK) in se lahko uveljavljajo le v eni starostni skupini v posamezni športni panogi. 8. V netekmovalnem športnem programu, to je v programih prostočasne športne vzgoje otrok in mladine (tudi s posebnimi potrebami), športu invalidov, športni rekreaciji in športu starejših, se vrednotijo samo tisti udeleženci, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme nacionalne panožne športne zveze. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 880 9. Kot vadbena skupina se v individualnih panogah priznava skupina od 6 do 11 športnikov, v kolektivnih od 10 do 19 športnikov. 18. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni s sklepom Občinske uprave Občine Ljutomer v roku 30 dni po opravljenem vrednotenju vlog. 10. V okviru šolskih športnih tekmovanj se sofinancira izvedba občinskih/medobčinskih tekmovanj. Vlagatelj mora predložiti program izpeljave šolskih športnih tekmovanj in plan stroškov izvedbe tekmovanj. Prejeta sredstva ne morejo presegati planskih stroškov. Pri izbiri izvajalca šolskih športnih tekmovanj ima prednost vlagatelj, ki prijavi izvedbo šolskih športnih tekmovanj za vse športne panoge. Če je vlagateljev za izvedbo tekmovanj za vse športne panoge več, se izbere tisti vlagatelj, ki planira izvesti vsa tekmovanja z najnižjimi stroški. 19. Zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah lahko vlagatelji podajo pritožbo na županjo Občine Ljutomer. Predmet pritožbe ne morejo biti merila, pogoji in kriteriji za vrednotenje področij. 11. Vlagatelj lahko uveljavlja sredstva za sofinanciranje programa kategoriziranih športnikov za kategorizirane športnike po kategorizaciji, navedeni v objavi OKS-ZŠZ z dne 1. 10. 2021 in je športnik naveden kot član društva s sedežem v občini. 12. Sredstva za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnega kadra (licenciranje) se namenjajo za že izvedena usposabljanja in izpopolnjevanja v letu 2021. 20. Po izboru izvajalcev letnega programa športa županja Občine Ljutomer z izbranimi izvajalci programov sklene pogodbe. 21. Prejemnik sredstev bo dolžan pri objavah, vabilih, javnem nastopanju, izdajanju publikacij, promocijskega gradiva in drugega informativnega gradiva navajati, da program sofinancira Občina Ljutomer. 22. Potrebo po tehnični podpori v zvezi z aplikacijo je mogoče prijaviti na: info@erazpisi.si. Informacije v zvezi z javnim razpisom podajata Karmen Lah, tel. št. 02 584 90 54 in Janko Špindler, e-pošta: janko.spindler@ telemach.net ali mob.št.: 031 834 495. Številka: 671-4/2022-2-4103 Datum: 9. 5. 2022 13. Sredstva za vzdrževanje športnih objektov lahko pridobijo vlagatelji, ki program letnega programa športa izvajajo delno ali v celoti v/na lastnem objektu. Uveljavljanje sredstev za vzdrževanje lastnega športnega objekta se izključuje z uveljavljanjem sredstev za izvedbo programov s celoletnim najemom objektov. 14. Rok za oddajo vloge je 13. 6. 2022. Elektronska vloga se odda na način vpisa podatkov v aplikacijo, ki je objavljena na spletni strani Občine Ljutomer http://erazpisi.obcinaljutomer.si. Po oddaji elektronske vloge bo vlagatelju omogočen izpis prijavnega obrazca, ki ga je potrebno poslati do izteka roka na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer ali ga oddati v vložišču na istem naslovu, soba št. 108. Kot pravočasna šteje tudi vloga, ki je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Prijavni obrazec mora biti oddan v zaprti kuverti z oznako «NE ODPIRAJ – LPŠ 2022«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan popoln naslov vlagatelja. Ovojnica, ki ni pravilno označena, se vrne vlagatelju. Vloga je pravočasna, če je v roku oddan prijavni obrazec. 15. V aplikaciji je objavljen Pravilnik o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v občini Ljutomer (Uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2016), po katerem se točkujejo vloge, in vzorec odločbe. 16. Obvezne so naslednje priloge, ki se kot pdf dokumenti priložijo:  finančna konstrukcija programa za leto 2022 (vsi načrtovani prihodki in odhodki),  dokazilo o opravljenem usposabljanju in izpopolnjevanju in pogodba med izvajalcem LPŠ in udeležencem usposabljanja ali izpopolnjevanja o obveznosti medsebojnega sodelovanja (če se uveljavlja pravica do povračila stroškov iz 11. točke tega razpisa). 17. Vlagatelji, ki ne bodo podali popolnih vlog, bodo v roku 8 dni po odpiranju vlog pozvani k dopolniti vloge. Rok za dopolnitev vloge je 8 dni po prejetju poziva za dopolnitev. Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 460. Javni razpis za sofinanciranje mladinskih dejavnosti v Občini Ljutomer za leto 2022 Občina Ljutomer objavlja na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in 7. člena Pravilnika o sofinanciranju mladinskih dejavnosti v občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer štev. 4/2014 in 5/2014popr.) v skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2022) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE MLADINSKIH DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2022 1. Predmet tega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ljutomer, namenjena sofinanciranju mladinskega dela na področju mladinskega sektorja v občini Ljutomer za leto 2022 za namen doseganja sprememb za mlade v družbi, omogočanje mladim pridobivati neformalna znanja, izkušnje in sposobnosti in spodbuditi njihovo aktivno participacijo v družbi. 2. Višina razpisanih sredstev: 8.000 EUR. 3. Na razpis lahko podajo vlogo: a. mladinske organizacije Pod pojmom mladinska organizacija se razumeva avtonomno demokratično prostovoljno združenje mladih, ki s svojim delovanjem omogoča mladim pridobivanje načrtnih učnih izkušenj, oblikovanje in izražanje njihovih stališč ter izvajanje dejavnosti v skladu z njihovo interesno, kulturno, nazorsko ali politično usmeritvijo ter je organizirana kot samostojna pravna oseba, in sicer kot društvo ali zveza društev ali kot sestavni del druge pravne osebe in sicer društva, zveze društev, sindikata ali Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin politične stranke, s tem, da ji je v temeljnem aktu te pravne osebe zagotovljena avtonomija delovanja v mladinskem sektorju. b. organizacije za mlade Organizacija za mlade je pravna oseba, ki izvaja programe za mlade, vendar ni mladinska organizacija, in je organizirana kot zavod, ustanova ali zadruga. 4. Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:  izvaja mladinski program, ki poteka med vrstniki nepretrgoma večji del leta ter vključuje večje število izvajalcev in aktivnih udeležencev,  imeti mora sedež v občini Ljutomer,  biti mora registriran najmanj eno leto pred podajo vloge,  razpolagati mora z ustreznimi materialnimi in človeškimi zmogljivostmi za delovanje. Dodatni pogoji za vlagatelja, ki je registriran kot društvo:  imeti mora urejeno evidenco o članstvu,  imeti mora najmanj 90 % članstva v starosti do 29 let in 70 % vodstva starega od 15. do dopolnjenega 29. leta. 5. Občina Ljutomer bo sofinancirala programe z naslednjo vsebino:  avtonomija mladih,  informiranje mladih,  neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih,  dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih,  skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi,  prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih,  mobilnost mladih in mednarodno povezovanje,  zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih,  dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in  sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi. 6. Smatra se, da je področje zajeto poglobljeno in celostno, če se na letni ravni izvede več projektov z vsebino iz 5. točke tega razpisa, razporejenih skozi celo leto. 7. Vloga se poda izključno na obrazcu razpisne dokumentacije, ki bo objavljena na spletni strani Občine Ljutomer https://www.obcinaljutomer.si/objave/58. 8. Vlagatelj ne more pridobiti sredstev za sofinanciranje programa po tem razpisu za projekte, ki jih je prijavil na druge razpise Občine Ljutomer. 9. Vlagatelj, ki bo prejel sredstva po tem razpisu, bo dolžan pri objavah, vabilih, javnem nastopanju, izdajanju publikacij, promocijskega gradiva in drugega informativnega gradiva navajati, da program sofinancira Občina Ljutomer. 10. Rok za podajo vlog je 13. 6. 2022. Vlagatelji vlogo pošljejo na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer ali jo do roka oddajo v vložišču na istem naslovu, soba štev. 108. Kot pravočasna šteje tudi vloga, ki je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Stran 881 Vloga mora biti oddana v zaprti kuverti formata A4 z oznako «NE ODPIRAJ – VLOGA NA JAVNI RAZPIS – MLADINA 2022«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan popoln naslov vlagatelja. Nepravočasno prispele vloge bodo neodprte vrnjene vlagateljem. 11. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo lahko v roku 8 dni od pošiljanja poziva vlogo dopolnili. 12. V kolikor vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena. 13. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v roku 30 dni po opravljenem vrednotenju programov. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 14. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobijo zainteresirani na Občini Ljutomer, telefon 02/584-90-54 (Karmen Lah). Številka: 093-3/2022-4103 Datum: 9. 5. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 461. Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Ljutomer za leto 2022 Občina Ljutomer objavlja na podlagi 8. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 11/2009, 7/2011, 2/2013 in 1/2016) in Pravilnika o vrednotenju programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 34/00, Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 8/2004 in 12/2009) v skladu z Odlokom o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin št. 9/2022) JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV NA PODROČJU SOCIALNEGA IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2022 1. Predmet razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Ljutomer, namenjena sofinanciranju programov dobrodelnih organizacij, organizacij za samopomoč in invalidskih organizacij na področju zdravstvenega in socialnega varstva v občini Ljutomer za leto 2022. 2. Na ta razpis lahko podajo vloge organizacije, ki delujejo kot prostovoljne in neprofitne in v svojih programih izkazujejo elemente skrbi za invalide, reševanja socialne stiske prebivalstva ali članov, dobrodelnost in samopomoč. 3. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj:  izkazati mora javno koristno dejavnost z listinami,  imeti mora sedež ali podružnico v občini Ljutomer oziroma imeti zastavljen program tako, da se vanj vključujejo člani iz občine Ljutomer,  imeti mora urejeno evidenco o članstvu, Št. 22/13.5.2022  Uradno glasilo slovenskih občin imeti mora zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo programov. 4. Višina razpisanih sredstev: 6.500,00 EUR. 5. Obdobje porabe sredstev: 1. 1. do 31. 12. 2022. 6. Vloga na javni razpis se opravi v obliki oddaje elektronske vloge, ki se poda z vpisom podatkov v spletno aplikacijo na naslovu http://erazpisi.obcinaljutomer.si. 7. Da bo oddaja vloge mogoča, in da bodo vse funkcionalnosti delovale pravilno, je priporočljiva uporaba najnovejših brskalnikov. Pred uporabo je treba poskrbeti, da se uporablja posodobljena programska oprema. S tem bo zagotovljena tudi višja raven spletne varnosti. Predlaga se uporaba brskalnikov Google Chrome, Mozilla Firefox ali Microsoft Edge. Uporaba različic brskalnika Internet Explorer-ja se odsvetuje. 8. Rok za oddajo vlog je 13. 6. 2022. Registracijo opravijo le vlagatelji, ki se doslej še niso registrirali. Vlagatelj mora najprej izpolniti in oddati elektronsko vlogo. Po oddaji elektronske vloge bo vlagatelju omogočen izpis prijavnega (oz. kontrolnega) obrazca, ki ga je potrebno do izteka roka oddati v vložišču Občine Ljutomer, soba štev. 108 ali ga poslati na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer. Pravočasno je oddan tudi prijavni obrazec, ki se zadnji dan roka odda na pošto kot priporočena pošiljka. Prijavni obrazec mora biti oddan v zaprti kuverti z oznako « Ne odpiraj - Javni razpis za programe socialnega in zdravstvenega varstva za leto 2022«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan popoln naslov vlagatelja. Vloga je pravočasna, če je v roku oddan prijavni obrazec. 9. Vloga je popolna, ko se v aplikacijo vnese program vlagatelja in se priložijo vse zahtevane obvezne priloge. 10. Obvezne priloge: poročilo o delu in finančno poročilo za leto 2021, program dela za leto 2022 in finančni načrt za leto 2022, seznam članov iz občine Ljutomer, z navedbo imena, priimka in prebivališča. Priloge se oddajo v spletni aplikaciji v datotečnem formatu pdf. 11. Merila za dodelitev sredstev: sedež izvajalca, število članov iz občine Ljutomer, vsebina programa in stalnost izvajanja programa na območju občine Ljutomer. 12. Vlagatelj ne more pridobiti sredstev za sofinanciranje programa po tem razpisu za projekte, ki jih je prijavil na druge razpise Občine Ljutomer. 13. Če bo prijavni obrazec poslan po roku, bo zaprta kuverta vrnjena vlagatelju. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolno vlogo, bodo pozvani k dopolnitvi. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v roku pet dni. Če vloga ne bo v roku dopolnjena, bo izdan sklep, da se vloga zavrže. 14. Vlagatelj, ki bo prejel sredstva po tem razpisu, bo dolžan pri objavah, vabilih, javnem nastopanju, izdajanju publikacij, promocijskega gradiva in drugega informativnega gradiva navajati, da program sofinancira Občina Ljutomer. Stran 882 15. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 45 dni po izteku roka za oddajo vloge. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe, v katerih bodo opredeljeni pogoji in način koriščenja proračunskih sredstev. 16. Potrebo po tehnični podpori v zvezi za aplikacijo je mogoče prijaviti na: info@erazpisi.si. Kontaktna oseba za podajo informacij v zvezi z vsebino razpisa je Karmen Lah, tel. štev. 02/584-90-54, e-pošta: karmen.lah@ljutomer.si. Številka: 122-125/2022-4103 Datum: 9. 5. 2022 Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja 462. Javni razpis za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti veteranskih in domoljubnih organizacij v Občini Ljutomer za leto 2022 Občina Ljutomer na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Odloka o proračunu Občine Ljutomer za leto 2022 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2022) objavlja JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNIH PROGRAMOV IN DEJAVNOSTI VETERANSKIH IN DOMOLJUBNIH ORGANIZACIJ V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 2022 1. PREDMET RAZPISA je sofinanciranje letnih programov in dejavnosti veteranskih in domoljubnih organizacij, ki delujejo na območju občine Ljutomer. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU: Vlog na javni razpis lahko podajo vlagatelji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:  imajo sedež na območju Občine Ljutomer, oziroma izvajajo programe in projekte, ki se nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Ljutomer in neposredno prispevajo k zadovoljevanju interesov lokalnega prebivalstva,  da imajo člane iz občine Ljutomer. 3. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti veteranskih in domoljubnih organizacij znaša 4.000,00 EUR. 4. NAČIN DOLOČANJA DELEŽA SOFINANCIRANJA Višina sofinanciranja določenega programa dejavnosti, projekta oziroma prireditve bo odvisna od izpolnjevanja meril. 5. MERILA 1. sedež – (največ možnih 10 točk) kriterij: lokacija sedeža društva  sedež v občini 10 točk  izven občine 0 točk 2. članstvo – (največ možnih 7 točk) kriterij: število aktivnih članov iz občine Ljutomer  201 in več 7 točk  od 101 do 200 5 točk  od 51 do 100 3 točke Št. 22/13.5.2022  od 10 do 50 Uradno glasilo slovenskih občin Vloga se poda v zaprti kuverti z oznako: »NE ODPIRAJ – Vloga na razpis – Veteranske in domoljubne organizacije 2022«. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden naziv in naslov vlagatelja. Nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo vrnjene vlagatelju. Posamezni vlagatelj lahko predloži le eno vlogo za sofinanciranje. V kolikor bo vlagatelj predložil več vlog, bo upoštevana tista, ki bo evidentirana kot prva prispela. 1 točka 3. kontinuiteta delovanja – (največ možne 3 točke) kriterij: obdobje delovanje  več kot 10 let 3 točke  več kot 5 do 10 let 2 točki  do vključno 5 let 1 točka 4. aktivno sodelovanje v projektih Občine Ljutomer – (največ možnih 10 točk) kriterij: število dogodkov v organizaciji Občine Ljutomer, v katerih je vlagatelj v preteklem letu aktivno sodeloval v programu      8 krat in več od 5 do 7 krat od 3 do 4 krat od 1 do 2 krat ni bilo aktivnega sodelovanja 10 točk 7 točk 5 točk 3 točke 0 točk 5. načrtovani projekti – (največ možnih 10 točk) kriterij: število projektov in aktivnosti za člane ali za širšo javnost na območju občine Ljutomer, ki jih bo organiziral ali bodo izvedeni v soorganizaciji vlagatelja     več kot 7 projektov od 3 do 7 projektov 2 projekta 1 projekt 10 točk 7 točk 3 točke 1 točka 6. realnost izvedbe programa – (največ možne 4 točke) kriterij: uravnoteženost finančne konstrukcije    da, v celoti delno ne Stran 883 11. KONTAKTNA OSEBA: Kontaktna oseba za dajanje informacij: Karmen Lah, tel.: 02/584 90 54, karmen.lah@ljutomer.si. 12. DATUM ODPIRANJA Odpiranje pravočasno prispelih in pravilno označenih vlog bo strokovna komisija opravila v roku 15 dni od roka za podajo vlog. Odpirajo se samo v roku prispele in pravilno označene kuverte, ki vsebujejo vlogo in sicer v vrstnem redu, v katerem so bile predložene. 13. IZID RAZPISA Na podlagi preverjanja izpolnjevanja razpisanih pogojev in meril bo strokovna komisija pripravila predlog razdelitve sredstev. O neizpolnjevanju pogojev in o višini odobrenih sredstev bo vlagateljem v roku 30 dni po odpiranju vlog izdan sklep Občinske uprave Občine Ljutomer. Na podlagi izdanega sklepa o dodelitvi sredstev se bo z izbranim vlagateljem podpisala pogodba o sofinanciranju, v kateri bodo opredeljene medsebojne pravice in obveznosti. Številka: 129-4/2022-4103 Datum: 9. 5. 2022 4 točke 2 točki 0 točk Občina Ljutomer mag. Olga Karba, županja Sofinanciranje se bo odobrilo vlagatelju, ki bo zbral več kot 20 točk. 7. ROK IZVEDBE Rok za izvedbo programov je do konca leta 2022. 463. 8. RAZPISNA DOKUMENTACIJA Razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Občine Ljutomer: https://www.obcinaljutomersi/objave/58. 9. VSEBINA VLOGE Vloga na razpis mora biti izdelana izključno na obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Vloga mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Tako izdelana vloga bo obravnavana kot popolna. Vlagatelji, ki bodo podali nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi vlog. Rok za dopolnitev vloge je pet dni. Vloge, ki ne bodo oddane v predpisanem roku, ki jih ne bo vložila upravičena oseba in nepopolne vloge, ki kljub pozivu ne bodo pravočasno dopolnjene, bodo zavržene. 10. ROK ZA ODDAJO VLOG IN NAČIN ODDAJE Rok za oddajo vlog je 13. 6. 2022. Vlagatelji vlogo pošljejo na naslov Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer ali jo do roka oddajo v vložišču na istem naslovu, soba štev. 108. Kot pravočasna šteje tudi vloga, ki je zadnji dan roka oddana na pošti kot priporočena pošiljka. Konto OBČINA LOVRENC NA POHORJU Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617 , 13/18 in 195/20 – odl. US) in 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17 – uradno prečiščeno besedilo), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na 20. redni seji, dne 5. maja 2022, sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE LOVRENC NA POHORJU ZA LETO 2021 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021. 2. člen Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki proračuna občine Lovrenc na Pohorju so bili v letu 2021 realizirani v naslednjih zneskih: Naziv A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Znesek v EUR Št. 22/13.5.2022 I. Uradno glasilo slovenskih občin Stran 884 70 700 703 704 706 71 710 711 712 713 714 72 720 721 722 73 730 74 740 741 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) TEKOČI ODHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI Davki na dohodek in dobiček Davki na premoženje Domači davki na blago in storitve Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja Takse in pristojbine Globe in druge denarne kazni Prihodki od prodaje blaga in storitev Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI Prihodki od prodaje osnovnih sredstev Prihodki od prodaje zalog Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE Prejete donacije iz domačih virov TRANSFERNI PRIHODKI Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 4.263.034,45 3.319.768,97 2.503.387,25 2.244.652,00 198.749,33 59.985,92 0,00 816.381,72 429.308,65 3.442,53 5.129,99 336.575,81 41.924,74 24.141,43 0,00 0,00 24.141,43 38,60 38,60 919.085,45 827.362,77 91.722,68 II. 40 400 401 402 403 409 41 410 411 412 413 414 42 420 43 431 432 SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) TEKOČI ODHODKI Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za socialno varnost Izdatki za blago in storitve Plačila domačih obresti Rezerve TEKOČI TRANSFERI Subvencije Transferi posameznikom in gospodinjstvom Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam Drugi tekoči domači transferi Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 4.503.687,24 1.767.142,86 466.361,83 74.687,26 775.414,04 170,06 450.509,67 1.160.012,84 103.211,67 752.563,75 77.549,43 226.687,99 0,00 1.552.227,71 1.552.227,71 24.303,83 15.417,07 8.886,76 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. – II.) B. IV. 75 750 751 752 V. 44 440 441 442 443 VI. 240.652,79 RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV Prejeta vračila danih posojil Prodaja kapitalskih deležev Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV Dana posojila Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. VII. 50 - 0,00 RAČUN FINANCIRANJA ZADOLŽEVANJE (500) ZADOLŽEVANJE 0,00 0,00 Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 500 Domače zadolževanje VIII. 55 550 ODPLAČILA DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA Odplačila domačega dolga 117.324,32 117.324,32 117.324,32 SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) - 357.977,11 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) - 117.324,32 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 240.652,79 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 572.116,59 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in z obrazložitvami, se objavi na spletni strani Občine Lovrenc na Pohorju: http://www.lovrenc.si. Številka: 4101-0003/2022 Datum: 5. 5. 2022 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju Na podlagi 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 59/2017), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 43. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 70/2020), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na svoji 20. redni seji, dne 5.5.2022 sprejel TEHNIČNI PRAVILNIK ZA PROJEKTIRANJE, TEHNIČNO IZVEDBO IN UPORABO OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE V OBČINI LOVRENC NA POHORJU 1. 0,00 IX. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je obrazložitev izvajanja načrta razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov v letu 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 464. Stran 885 Splošne določbe 1. člen (namen) (1) Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: tehnični pravilnik) podrobneje ureja tehnične normative in postopke za projektiranje, izgradnjo in uporabo javne kanalizacije, priključevanje uporabnikov na javno kanalizacijo ter vzdrževanje in upravljanje javne kanalizacije in naprav v lasti Občine Lovrenc na Pohorju. (2) Ob določilih tega pravilnika je potrebno obvezno upoštevati tudi:  vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost;  slovenske, evropske in mednarodne standarde;  strokovne podlage, študije in programe, ki so bili izdelani za potrebe obnov, posodobitev ali širitev kanalizacijskega sistema;  navodila proizvajalcev uporabljene kanalizacijske opreme;  veljavne predpise za graditev objektov;  poslovnike o obratovanju komunalnih čistilnih in malih komunalnih čistilnih naprav;  dosežke stroke na področju zbiranja, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. 2. člen (obveznost uporabe) (1) Določila tehničnega pravilnika se morajo obvezno upoštevati pri upravnih postopkih, planiranju, projektiranju, gradnji, komunalnemu opremljanju, pri uporabi kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav in tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem, delovanjem in predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijo. (2) V primerih, ko ni mogoče izpolniti zahtev iz tega tehničnega pravilnika, poda izvajalec gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, na predlog, podan v obliki elaborata s strani projektanta ali izvajalca del, soglasje na predloženo tehnično rešitev, ali sam predpiše drugo ustrezno tehnično rešitev. 2. Definicije pojmov 3. člen (pojmi in izrazi) (1) Aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta; Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic; (3) Črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode; (4) Industrijska odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot stranski produkt nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in nima več neposredne uporabne vrednosti za nadaljnji tehnološki proces. Za industrijsko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo oziroma z obema, če se pomešana po skupnem iztoku odvaja v javno kanalizacijo ali v vodotok. Industrijska odpadna voda je tudi hladilna voda in izcedna voda, ki odteka iz objektov in naprav za predelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov; (5) Interno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijski vod z vsemi elementi, ki je priključen na zadnji revizijski jašek priključnega voda; (6) Izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe; (7) Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; (8) Javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; (9) Javni kanalizacijski sistem je skupek kanalizacijskih vodov, objektov in naprav, namenjenih izvajanju obvezne gospodarske javne službe; (10) Kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin; (11) Kanalizacijsko omrežje je skupek kanalizacijskih vodov (cevovodov) in revizijskih jaškov; (12) Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje; (13) Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; (14) Komunalna odpadna voda je odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in sicer:  je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih,  je voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi pri kakršni koli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu,  je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno in padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi v gospodinjstvu in kadar njen povprečni dnevni pretok Stran 886 ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE ter pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod. (15) Kaskada je prelivna stopnica v kanalu; (16) Kontrolni jašek je jašek na priključnem kanalu za meritve in odvzem vzorcev; (17) Ločen kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem, po katerem se komunalna odpadna voda odvaja ločeno od padavinske odpadne vode; (18) Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2.000 populacijskih ekvivalentov, v kateri poteka biološka razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno odvajanje vode v podzemne vode; (19) Merilnik pretoka je naprava, ki omogoča merjenje pretoka odpadne vode; (20) Merilno mesto je objekt pred iztokom v javno kanalizacijo, kjer se merita količina (pretok) in kakovost (vsebnost nečistoč) v javno kanalizacijo odtekajoče odpadne vode; (21) Mešan kanalizacijski sistem je kanalizacijski sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode; (22) Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; (23) Območje izvajanja javne službe je območje celotne ali dela občine do nadmorske višine 1.500 m, za katero morata biti s predpisi občine določena način in obseg izvajanja javne službe. Občine zagotavljajo izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na območju Občine Lovrenc na Pohorju, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in objavi na spletni strani podjetja; (24) Obratovalni monitoring odpadne vode je proces jemanja vzorcev odpadne vode med obratovanjem vira onesnaženja ter merjenja in vrednotenja parametrov onesnaženosti v skladu s predpisi oziroma programom izvajanja meritev; (25) Obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE; (26) Padavinska odpadna voda je odpadna voda v skladu s prepisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in sicer je to voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo; (27) Parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Parametri onesnaženosti odpadne vode so: temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost ter Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin koncentracije škodljivih snovi, ki se ugotavljajo po predpisanih merilnih postopkih; (28) Peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadne vode; (29) Obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; (30) Pretok odpadne vode je povprečna količina odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, izražena v m3/leto, m3/mesec, m3/dan, m3/uro ali v m3/sekundo; (31) Podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev višinske razlike v kanalu ali na priključku; (32) Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota obremenitve vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči odrasla oseba pri povprečni porabi vode. Primerjalno se lahko uporabi tudi za odpadno vodo, ki nastaja v industriji in kmetijstvu; (33) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav (črpališča in druge naprave za prečrpavanje), ki se uporabljajo za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje tehnološke odpadne vode iz enega ali več proizvodnih obratov, ki so na območju takšnega naselja, in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi; (34) Razbremenilnik visokih voda je jašek/objekt za regulacijo vtoka padavinske vode v javno kanalizacijo; (35) Revizijski jašek je jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in vzdrževalnih del; (36) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav (peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode,…), ki so namenjeni za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali delu naselja. Sekundarno kanalizacijsko omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali v primarnem kanalizacijskem omrežju; (37) Tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SISTEN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih); (38) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin v skladu z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode; (39) Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode; (40) Varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja znaša 3 metre, merjeno levo/desno od osi kanalizacijskega voda; (41) Zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinske vode; (42) Lovilec olj je naprava za obdelavo odpadne vode z izločanjem lahkih tekočin, katere velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje je v skladu s standardom SIST EN 858-2 in je kot gradbeni proizvod načrtovana, preskušena in označena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode; (43) Lovilec/lovilnik/ločevalec maščob je objekt ali strojna naprava za izločanje maščob, olj ali drugih plavajočih snovi iz odpadne vode. 3. Kanalizacijski sistemi po vrsti in namenu uporabe Stran 887 4. člen (delitev kanalizacijskih sistemov glede na vrsto komunalne rabe) (1) Glede na vrsto komunalne rabe se delijo kanalizacijski sistemi na:  javne kanalizacijske sisteme,  interne kanalizacijske sisteme. (2) Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Lastninska pravica na parcelah koridorjev javne kanalizacije se lahko, na osnovi pogodbe, omeji s služnostjo v javno korist. 5. člen (delitev kanalizacijskih sistemov glede na namen odvajanja) Delitev kanalizacijskih sistemov glede na namen odvajanja:  mešan: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode skupaj;  ločen: če je kanalizacijski sistem namenjen odvajanju komunalne odpadne vode (»fekalna kanalizacija«) ali odvajanju samo padavinske odpadne vode (»meteorna kanalizacija«). 6. člen (sestavni deli kanalizacijskih sistemov) Sestavni deli kanalizacijskih sistemov:  omrežje in objekti na omrežju: jaški, požiralniki, peskolovi, lovilci lahkih tekočin, lovilci maščob, lovilci olj, črpališča, razbremenilniki, zadrževalni bazeni, nadzorni centri;  objekti in naprave za čiščenje odpadne vode: komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju KČN) in male komunalne čistilne naprave (v nadaljevanju MKČN);  interna kanalizacija, vključno s kanalizacijskimi priključki kot sestavnimi deli objekta v lasti uporabnika. 7. člen (objekti in naprave uporabnikov) (1) Objekti in naprave uporabnikov: interna kanalizacija s priključkom na javni kanal do revizijskega jaška na javni kanalizaciji, vključno z revizijskimi jaški, obstoječimi in nepretočnimi greznicami, internimi črpališči, MKČN. Interno kanalizacijo, vključno s priključkom na javno kanalizacijo, uporabnik vzdržuje skladno z veljavnimi predpisi. (2) Ločnica med javno kanalizacijo in interno kanalizacijo je obstoječi revizijski jašek v upravljanju izvajalca GJS. V primeru, da uporabnik zgradi dodaten jašek na javni kanalizaciji za potrebe priključitve, lahko tega zgradi samo pod pogoji in nadzorom izvajalca GJS in le-tega po izgradnji pisno preda lastniku ostale javne infrastrukture. 8. člen (sistemi za odvodnjavanje površin) Sistemi za odvodnjavanje cest, ulic in parkirišč in ostalih utrjenih površin so v vzdrževanju upravljavcev navedenih objektov. 4. Smernice za projektiranje, gradnjo, obnovo in vzdrževanje javne kanalizacije 9. člen (smernice za projektiranje, gradnjo, obnovo in vzdrževanje javne kanalizacije) (1) Pri načrtovanju, projektiranju, gradnji, obnovi in posodobitvi kanalizacijskih sistemov ali posameznih Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin  posedanju terena,  gibanju finih delcev,  nabrekanju v glinenih slojih,  toku in gladini podtalnice,  možnostih napajanja vodonosnika,  obremenitvah bližnjih objektov in cest,  predhodni uporabi zemljišča (npr. rudarstvo),  možnostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,  možnostih uporabe vrste cevi,  možnostih uporabe posteljice cevi,  agresivni zemljini ali podtalnici. (5) Načrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo kanalizacijskega sistema. sklopov je potrebno zagotoviti, da bodo sistemi nemoteno in varno zbirali, odvajali in čistili odpadno vodo. Upoštevani morajo biti vsi ukrepi za varstvo zdravja ljudi in okolja in ukrepi za varstvo delavcev pri obratovanju in vzdrževanju javne kanalizacije. Zmogljivost sistemov mora biti usklajena s trenutnimi in dolgoročnimi potrebami občine. (2) Javna kanalizacija mora biti izvedena tako, da ne ovira drugih komunalnih sistemov in ni moteča za urbano okolje. (3) Uporabljeni materiali in tehnologija gradnje morajo zagotavljati doseganje zahtevane obratovalne sposobnosti v celotni življenjski dobi. (4) Tehnične rešitve, nivelete in dimenzije kanalov morajo zagotavljati varno obratovanje in zaščito odvodnikov. (5) Pri načrtovanju, gradnji in obnovi kanalizacijskih sistemov se mora zagotavljati zaščita zdravja ljudi in obratujočega osebja, zaščito odvodnika in čistilne naprave pred hidravlično in okoljsko preobremenitvijo, obstoječih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave, podtalnice, primerne zmogljivosti kanalizacije in naprav za črpanje in čiščenje, varnih delovnih pogojev, trajnost, pravilno delovanje in vzdrževanje ter nadzorovanje, preprečevanje nastajanja smradu in strupenih snovi, statično in dinamično nosilnost kanalizacije, vodotesnost ter omejitev pogostosti preplavitve. (6) Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega pravilnika in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec javne službe, državni standardi SIST in Evropski standardi EN. Še posebej je potrebno upoštevati standarde pri hidravličnih preračunih mešanih kanalizacijskih omrežij in pri polaganju cevovodov. (7) Pri projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in naprav. 11. člen (parametri onesnaževanja) (1) Koncentracije posameznih parametrov onesnaženja odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo, morajo ustrezati določilom veljavne Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. (2) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz KČN. (3) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje komunalne odpadne vode iz MKČN so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. (4) Mejne vrednosti parametrov za neposredno ali posredno odvajanje padavinske odpadne vode z javnih cest so določene v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest. (5) Za posamezne proizvodne panoge veljajo določila posebnih panožnih uredb in pravilnikov. (6) V primeru, da parametri onesnaženja odpadne vode na uporabnikovem priključku ne ustrezajo navedenim zahtevam, mora uporabnik s predčiščenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi doseči izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno kanalizacijo ali pridobiti mnenje izvajalca GJS, da je takšno odpadno vodo možno odvajati v kanalizacijski sistem, ki se konča s KČN. (7) Upoštevati se mora ustreznost iztočnih parametrov v skladu z veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo za novo priključene objekte, kot za izvajalca del za čas gradnje. 10. člen (geomehanski in hidrogeološki pogoji za gradnjo) (1) V fazi načrtovanja je potrebno upoštevati geomehanske in hidrogeološke značilnosti zemljine. Podatki se pridobijo z raziskavami ali z interpretacijo javno dostopnih baz podatkov. (2) Pri tem je potrebno upoštevati karakteristične značilnosti izbranih materialov, iz katerih bodo sestavljeni deli kanalizacijskega omrežja in upoštevati njihove obtežbe na zemljino, nevarnosti drsin, posedanja, tok in gladino podtalnice, obremenitve bližnjih objektov in cest ter upoštevati trenutno rabo zemljišča. (3) Na podlagi izsledkov iz prejšnjega odstavka je potrebno določiti možnost gradnje z alternativnimi vrstami gradnje, uporabe posameznih vrst cevi, možnost uporabe peščene posteljice ter načine stabilizacije brežin jarkov in zasipa gradbenih jarkov. (4) Kjer so geološke karte pomanjkljive, morajo biti izvedene geotehnične raziskave, s katerimi pridobimo podatke o:  obtežbah kanalov in objektov na njih,  nevarnosti drsenja terena, PARAMETER hidravlična obremenitev hidravlična obremenitev 18 ur (Qsušni) norma poraba za prebivalce norma poraba za zaposlene kritični dotok (10 min) Stran 888 12. člen (količine vode) Dimenzioniranje kanalizacijskega sistema se izvaja na podlagi specifičnih obremenitev in prostorskih značilnostih obravnavanega območja ter z upoštevanjem parametrov: OZNAKA ENOTA/MERA Q m3/dan Q 18 m3/dan NP NP l/dan/1PE l/dan/1PE q krit. l/s Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 889 koeficient odtoka padavinskih vod gostota zazidave n 0,4 preb./ha trenutni odtok v kanalizacijo urni odtok v kanalizacijo qt qu l/s l/s urni odtok v kanalizacijo dnevni odtok v kanalizacijo Qu Qd m3/dan m3/dan letni odtok v kanalizacijo trenutni odtok na ha Qa Qha m3/a l/ (s * ha) jakost odtoka za 15 min. naliv minimalna dnevna poraba q15 qmin l/ (s * ha) l/s qmax24 qsr l/s l/s maksimalna dnevna poraba srednja dnevna poraba maksimalni urni odtok gostota prebivalstva qmax24=%Qd l/s P/ha število prebivalcev Tabela 1: Osnove za izračun hidravličnih parametrov 13. člen (sušni odtok) (1) Količina odpadne vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za čiščenje odpadne in padavinske vode. (2) Količina komunalne odpadne vode se izračuna ob upoštevanju predvidenega števila uporabnikov in normi porabe vode NP = 150 l/os/dan za prebivalce oziroma skladno z normo porabe, ki je podana v tabeli. Kolikor so znani podatki o porabi vode na izbranem območju, se lahko uporabijo za izračun, upoštevajoč predvidene spremembe porabe. Gospodinjstvo 150 l / prebivalca / dan Turizem 200 l / posteljo / dan Gostinstvo 15 l / gost / dan Javni uradi 15 l / zaposlenega / dan Vojašnice 100 l / vojaka / dan Šole 20 l / dijaka / dan Javni bazeni 300 l / kopalca / dan Pekarne 150 l / zaposlenega / dan Frizerski saloni 100 l / zaposlenega / dan Avtopralnice 200 l / avto Mlekarne 4 l / liter mleka oz. po dejanski porabi, če je znana Tabela 2: Tabela norme porabe in odvedene vode glede na dejavnost (3) Industrijsko in odpadno vodo iz obrti je potrebno upoštevati na podlagi merjenih ali ocenjenih vrednosti iz porabe vode, upoštevaje predvidene spremembe. (4) Količina tuje vode se upošteva iz dejanskih meritev oz. maksimalno kot 100 % 24-urni sušni odtok ali kot specifična infiltracija 0,15 l/s/ha reducirane prispevne površine. (5) Maksimalna urna poraba za določitev sušnega odtoka je odvisna od števila prebivalcev in zaposlenih na obravnavanem območju, izraženo v % dnevnega pretoka in znaša običajno 1/6 - 1/17 dnevne potrošnje. Število prebivalcev območju na Največja urna poraba v % dejanske dnevne porabe do 500 17 nad 500 do 1500 13 nad 1500 do 5000 11 nad 5000 do 20000 8 nad 20000 6 Tabela 3: Največje urne porabe v razmerju do povprečne dnevne porabe v odvisnosti od števila prebivalcev v naselju 14. člen (deževni odtok) (1) Mešana kanalizacija in kanalizacija za odvod padavinske vode mora biti dimenzionirana za odvod ustreznih količin deževne vode. (2) Objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo tako, da so varni pred poplavitvijo iz javne kanalizacije. (3) Projektant mora upoštevati ustrezno intenzivnost in trajanje naliva za vsako območje, in sicer tako, da je trajanje naliva enako trajanju odtoka. Koeficient odtoka se definira glede na pozidavo, nagib in vrsto zemljišča. (4) Upoštevati je treba zmanjšanje odtoka zaradi podaljšanja časa zbiranja (zakasnitve) in akumulacijske sposobnosti kanalske mreže in objektov za zadrževanje odtoka. Priključitev padavinskih vod na javno kanalizacijo za odvajanje padavinskih vod je dovoljena preko ustreznih zadrževalnikov. (5) Kanalizacija naj bo dimenzionirana tako, da pri določenem nalivu ne poplavlja. Odtok naj bo izračunan s pomočjo modela za simulacijo zaradi preverbe pogostosti poplavljanja. Zasnovo je treba prilagoditi tam, kjer ni dosežena zaščita pred poplavami. (6) Ta način ravnanja naj bo izbran tudi takrat, kadar gre za preverbo obstoječih sistemov za odvod vode. (7) Na mešani kanalizaciji se začetna količina onesnažene padavinske vode zadrži in očisti na KČN. 15. člen (jakost nalivov) (1) Pogostost nalivov je v neposredni povezavi s stopnjo zaščite pred poplavljanjem sistema. Pogostost nalivov * (1 x v »n« letih) 1 v 1 (n = 1) 1 v 2 (n = 0,5) Kraj Podeželje Stanovanjska območja Pogostost poplav (1 x v »n« letih) 1 v 10 1 v 20 Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 1 v 2 (n = 0,5) 1 v 5 (n = 0,2) Centri mest Industrijska in obrtna območja: - s preskusom poplavljanja - brez preskusa poplavljanja 1 v 10 (n = 0,1) Podzemni prometni objekti Podvozi * pri nalivih ne sme priti do preobremenitve 1 v 30 1 v 50 Tabela 4: Tabela pogostosti nalivov po standardu (2) Za določitev jakosti naliva se upoštevajo vrednosti gospodarsko enakovrednih nalivov po podatkih Hidrometeorološkega zavoda RS. 16. člen (pretočne hitrosti) Minimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu pri sušnem pretoku je 0,4 m/s. Priporočena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Ta hitrost je lahko tudi višja, če izbrani material to omogoča brez poškodb ostenja. 17. člen (minimalna globina in padec) (1) Pri odločitvi o načinu gradnje naj se preuči oziroma obravnava globina drenaž in kanalov v povezavi z:  zaščito pred poplavitvami priključenih objektov,  vrsto tal,  prisotnostjo talne vode,  rastjo korenin dreves ali ostale vegetacije,  zaščito pred zmrzaljo. (2) Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za odpadno vodo naj bo takšna, da bo omogočala gravitacijsko odvajanje odtokov iz pritličij bližnjih objektov in naj znaša 0,80 m. V primerih, ko ti pogoji niso doseženi, si morajo uporabniki vgraditi interna črpališča za odvajanje odpadne vode. (3) Minimalna začetna globina kanalov (teme kanala) za padavinsko vodo naj bo takšna, da bo omogočala priključitve cestnih požiralnikov in dvorišč bližnjih objektov in naj znaša 0,8 m. (4) Pri projektiranju je najbolj ekonomično slediti naravnemu padcu terena. (5) Minimalni padci javne kanalizacije so določeni oziroma pogojeni z upoštevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti. V primerih, ko ni mogoče izvesti primernih padcev in prihaja do usedanja v ceveh, je treba predvideti naprave za ustrezno čiščenje teh odsekov (prekucniki, čistilni val). 18. člen (premeri in polnitve kanalov) (1) Premeri kanalov se izberejo na podlagi hidravličnega izračuna in pogojev vzdrževanja. (2) Osnova za izbiro premera kanala je:  vrsta odpadne vode: komunalna in/ali padavinska odpadna voda, za odvod katere bo grajena kanalizacija,  hidravlična obremenitev priključenega območja s komunalno in/ali padavinsko odpadno vodo,  varovanje objektov pred poplavitvijo,  varovanje kanalov pred zamašitvijo,  zadrževanje začetnih količin padavinske odpadne vode,  upoštevanje pogojev vzdrževanja in čiščenja kanalov. (3) Minimalni premer javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode (fekalna kanalizacija) znaša DN Stran 890 200 mm, za odvod komunalne odpadne skupaj s padavinsko odpadno vodo (mešana kanalizacija) najmanj DN 300 in minimalni profil tlačnih vodov črpališč 80 mm. Ustreznost dimenzij kanalov je treba dokazati s hidravličnim računom, pri katerem naj se za maksimalne vrednosti polnitev upoštevajo naslednje vrednosti:  kanal za komunalno odpadno vodo - do 50 % polnitev pri maksimalnem sušnem odtoku,  kanal za padavinsko odpadno vodo - do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu,  kanal mešanega tipa - do 70 % polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem sušnem odtoku. 19. člen (zaščita kanalizacije pred mehanskimi vplivi) (1) Cevi, jaški in ostali deli kanalizacijskega omrežja morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev, tako da so med transportom, vgradnjo in med obratovanjem, zaščiteni pred poškodbami in mehanskimi vplivi (obtežbe, vibracije, posedanje tal). (2) Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu prioritete, in sicer na takšen način, da je v primeru okvare možen strojni izkop. (3) Na mestih, kjer iz objektivnih razlogov ni mogoča kasnejša intervencija z izkopom, mora biti kanal položen v kinetah. (4) Odločitev o obbetoniranju kanala mora bazirati na statični presoji kanala. (5) S statičnim izračunom je treba dokazati stopnjo varnosti po veljavnih standardih. (6) Ne glede na rezultat statičnega izračuna so pri uporabi fleksibilnih cevi minimalne zahteve pri vgradnji cevovoda naslednje:  za nepovozne površine: priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in priporočili iz geološkega poročila;  za povozne površine: priprava posteljice, obsip in zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi, vgradnja cevi temenske togosti minimalno SN 8, upoštevati predvideno obremenitev in priporočila iz geološkega poročila. V primeru zahtevane povečane temenske nosilnosti cevi ali slabše kvalitete zemljine, se vgradi posteljica iz pustega betona in obsip in zasip cevi v coni cevovoda s cementno stabilizacijo (100 kg cementa na 1000 kg agregata) ali izvede polnoobetoniranje cevovoda. Cona cevovoda je območje od dna cevi do 20 cm nad temenom cevi. Preostali zasip v skladu z navodili proizvajalcev cevi in geološkimi priporočili. 20. člen (priključki objektov na javni kanal) (1) Priključki na javni kanal morajo biti izvedeni tako, da je onemogočeno povratno poplavljanje zaradi povečane količine vode v javnem kanalu. (2) To se zagotovi s pravilnim projektiranjem hišnih kanalizacijskih priključkov (višinska razlika med priključnim jaškom in jaškom hišnega priključka mora omogočati v primeru povečanih količin izliv vode na jašku javne kanalizacije in ne v objektu), ali izjemoma vgradnjo protipoplavnih loput, kjer teren ne omogoča izvedbe priključka za varno priključitev. 21. člen (zahteve pri projektiranju in izvedbi kanalizacije) (1) Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in standardi (SIST EN 1610, ATV, PTP,...). Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (2) Pri projektiranju in izvedbi javne kanalizacije, čistilnih naprav in kanalizacijskih priključkov je potrebno upoštevati: 1. Upoštevati ločen ali mešani sistem odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode; 2. Na kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno priključevanje gnojevke, padavinskih, zalednih, drenažnih ali tujih vod; 3. Traso kanalizacije predvideti tako, da bo omogočen neprekinjen in neoviran dostop za potrebe obratovalnih, vzdrževalnih in obnovitvenih del z vozili za čiščenje, snemanje in vzdrževanje kanalizacije; 4. Upoštevati minimalni svetli premer sekundarnega kanala za odvod komunalne odpadne vode (fekalnega kanala) 200 mm; 5. Pri uporabi cevi iz PE ali PVC je dovoljena uporaba cevi trdnostnega razreda najmanj SN 8 ali več. Predlaga se vgradnja enoslojnih gladkih PVC cevi SN 8; 6. Projekt mora vsebovati statični izračun cevi in kanalov po DIN – A 127 z upoštevanjem geomehanskih vplivov. Pri izračunu upoštevati dejanske deformacijske module zemljine ter ostale geomehanske karakteristike. V ta namen je treba naročiti ustrezno geološko-geomehansko poročilo, ki bo vsebovalo potrebne podatke; 7. Projekt mora vsebovati hidravlični izračun cevovoda; 8. Zaradi ugodnejše statike cevi se predvidi čim manjša širina izkopa. Širina izkopa na dnu naj bo definirana po formuli Dz+,4 m (Dz – zunanji premer cevi) na globinah od 1 m do 4 m. Ta pogoj ne prejudicira zahtev Pravilnika o varnosti pri gradbenem delu; 9. Projekt mora obvezno zajemati načrt tehnologije polaganja cevovodov in vgrajevanje zasipa, kot najbolj kritično fazo gradnje cevovoda, ki ga mora izvajalec del dosledno upoštevati; 10. Projekt mora vsebovati natančno tehnologijo izvedbe kanalizacije z opisom tehnologije izkopa z razpiranjem, navodila proizvajalcev za izbrani tip cevi, s poudarkom na pripravi posteljice kanala z upoštevanjem geomehanskega poročila. Poseben poudarek nameniti obsipu in zasipu cevi ter komprimiranju obsipnega in nasipnega materiala v coni cevovoda, ki poteka od dna cevi do višine 20 cm nad teme cevi. Pri izdelavi poročila o tehnologiji izvedbe je treba upoštevati smernice norm DIN 4033 oziroma SIST EN 1610; 11. Pri načrtovanju in sami izvedbi moramo poseben poudarek nameniti: a. določitvi vrste posteljice, b. načinu izvedbe posteljice, c. širini in nagibu brežine jarka, d. obsipu in komprimaciji obsipa cevi glede na vrsto materiala cevi (fleksibilne, toge), e. zasipnemu materialu, ki je lahko prebrana zemljina samo v primeru, da sestava zemljine to dopušča (sipek material do max granulacije 8 mm ali zemlja brez kamnitih delcev), f. zasipu in komprimiranju pokrivne plasti in glavnega zasipa kanala, kjer je potrebno zasip komprimirati z ustreznimi komprimirnimi napravami na vsakih 30 cm nasutja, g. definiranju načina komprimacije in vrste komprimacijskih sredstev, h. vplivu izvleka opaža – v primeru izvedbe kanala z razpiranjem. 12. Načrt kanalizacijskega cevovoda v cestnem telesu mora vsebovati podatke o geološki zgradbi terena in geotehničnih razmerah, ki lahko nastopijo vzdolž trase po izgradnji ceste; Stran 891 13. Na sekundarnem kanalu upoštevati revizijske jaške premera DN 800 pri globinah priključne cevi do 1,5 m pod terenom in DN 1000 pri globinah, večjih od 1,5 m; 14. Za pokrove razreda D (do 400 KN) se zahteva vgradnja plavajočih pokrovov na betonski sidrni obroč, s prenosom obtežbe v podlago cestišča okrog jaška. Obvezno je treba predvideti uporabo izravnalnih obročev med armiranobetonskimi sidrnimi obroči ter pokrovi jaškov; 15. Popis zemeljskih in gradbenih del mora vsebovati natančne popise in predizmere z ločenima postavkama ročnih in strojnih izkopov; 16. Popis del mora vključevati izvedbo vodotesnega preizkusa, posnetek zgrajene kanalizacije z video kamero in geodetski posnetek v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov z vnosom podatkov v digitalni kataster; 17. Situacija kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati: a. pri jaških: koto pokrova, koto dna in premer jaška, b. pri ceveh: dolžino odsekov med jaški, tip in premer cevi ter padec v %. 18. Vzdolžni profil kanalizacije mora poleg ostalih podatkov vsebovati: a. globino izkopa na posameznih profilih, b. vpis dvojnih kot pri kaskadnih jaških. 19. Na strmih odsekih z naklonom terena več kot 20 % je treba predvideti ustrezne umirjevalne jaške; 20. Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le-ti morajo biti pri ločenem sistemu kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode; 21. Projekt za izvedbo PZI mora vsebovati popise jaškov z naslednjimi podatki: a. premer jaška, b. višino vtoka, c. višino iztoka, d. naklon vtoka (kot alfa) pri umirjevalnih jaških, e. naklon iztoka pri umirjevalnih jaških, f. tip pokrova, g. popis kanalizacijskih priklopov. 22. Iz situacije kanalizacije mora biti grafično razvidna razmejitev cevovodov po namenu: primarna in sekundarna kanalizacija, kanalizacijski priključki; 23. Kjer je predviden potek kanalizacije v cestišču, priporočamo njen potek v sredini enega voznega pasu, v izogib ropotanju pokrovov jaškov in oviranju prometa, v primeru izvajanja vzdrževalnih del; 24. Izogibati se postavitvi jaškov v sredini cestišča, zaradi popolne zapore cestišča v času vzdrževalnih del na kanalizaciji (čiščenje, snemanje kanalizacije); 25. Vsi zadrževalni bazeni, čistilni jaški, peskolovi in črpališča odpadnih vod in na čistilnih napravah morajo imeti izvedeno dno pod naklonom najmanj 10 %. Črpalke morajo biti vgrajene na najvišji točki dna, v izogib mehanskim poškodbam zaradi morebitnih dotekajočih večjih trdih delov v objekt; 26. Vsa elektro - strojna oprema (pogoni, črpalke, merilna oprema …) in tehnologija mora biti definirana in potrjena s strani izvajalca GJS kot bodočega upravljavca; 27. Vse električne inštalacije morajo biti izvedene po SIST standardih s področja NN elektro inštalacij in strelovodne zaščite ter krmilnih sistemov v strojih in napravah. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 22. člen (materiali in premeri kanalizacijske cevi) (1) Za gradnjo kanalov javne kanalizacije in hišnih priključkov se praviloma uporabljajo vodotesne cevi, ki ustrezajo veljavnim normativom in standardom ter zagotavljajo vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim, biološkim in drugim vplivom (npr. pri čiščenju kanalov) ter možnost izdelave enostavnih naknadnih priključkov, se polagajo vključno s tesnili iz materialov, ki v stiku z odpadno vodo ne smejo spreminjati kakovosti materialov in lastnosti vode:  za gravitacijski vod komunalne in padavinske odpadne vode, ter mešano kanalizacijo (armirani poliester, duktilna litina, keramika, betonske cevi, PVC, polietilen, ali jeklo),  za tlačno kanalizacijo (PEHD, PE, armirani poliester, duktilna litina, ali jeklo). (2) So standardnih dimenzij (DN) notranjega premera, ki morajo biti podane na podlagi hidravličnega izračuna in so bile dane v promet skladno s predpisi o gradbenih proizvodih in zagotavljajo izdelavo kanalizacije v skladu s SIST EN 1610. Cevi javne kanalizacije morajo imeti, glede na pogoje vgradnje, ustrezno obodno togost, ta je najmanj SN 8. Materiali morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev. (3) Minimalni profil zbirnih kanalov javne kanalizacije je DN 200 – 250 mm. Najmanjši premer kanalizacijskih hišnih priključkov znaša DN 150 mm. Najmanjši dovoljeni notranji premer tlačnega kanala javne kanalizacije znaša DN 80 mm. 23. člen (varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav) (1) Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop ali kakršnokoli delovanje nepooblaščenih oseb ali živali. (2) Priporočljivo je, da se črpališča odpadnih vod, KČN in MKČN varujejo tehnično preko nadzornega sistema. 24. člen (križanje, prečkanje in odmiki kanalov z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti) (1) Pri križanju kanalizacije z drugimi podzemnimi inštalacijami kanalizacija načeloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. Križanja morajo potekati pravokotno, izjemoma je kot prečkanja osi kanalizacije in druge podzemne inštalacije lahko maksimalno 45°. (2) Ker je potrebno pri gradnji kanalizacije zagotavljati naklon – padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. (3) Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi. (4) Pri križanju komunalnih vodov s kanalizacijo je treba upoštevati naslednje omejitve:  dimenzije in padce kanalov, ki se praviloma ne smejo spreminjati,  možnost izliva odpadne vode v druge komunalne naprave,  nevarnost okužbe vodovoda. Stran 892 25. člen (vertikalni odmiki) (1) Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajočimi objekti in drugimi podzemnimi instalacijami (merjeno od medsebojno najbližjih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne smejo biti manjši od odmikov, pogojevanih v naslednjih točkah: 1. vodovod pod in nad kanalizacijo: a. vertikalni svetli odmik vodovoda in kanalizacije mora znašati minimalno 0,5 m, b. vodovod mora biti vgrajen pod pogoji upravljavca vodovoda, c. ustji zaščitne cevi vodovoda pri križanju morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1,5 m na vsako stran in zatesnjeni z ustrezno tesnilno maso; 2. vodovod nad kanalizacijo na območju vodoneprepustnega zemljišča mora znašati vertikalni svetli odmik minimalno 0,5 m; 3. pri izgradnji drugih vodov v območju javne kanalizacije znaša minimalni vertikalni svetli odmik med cevmi na križanih 0,3 m (vključno z zaščitno cevjo), križanja pa se izvedejo v zaščitni cevi, katere ustji cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 1,5 m na vsako stran. 26. člen (horizontalni odmiki) (1) Horizontalni odmiki kanalizacije od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov ne sme biti manjši od 1,50 m, merjeno po horizontalni kateti pravokotnega trikotnika, ki ima začetek 0,3 m pod dnom kanala v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konča na robu temelja ali objekta, kot 35°. Slika 1: Grafični prikaz horizontalnega odmika kanalizacije od spodnjega roba podzemnega temelja (2) Minimalni horizontalni odmik kanalizacije od drugih objektov:  od dreves minimalno 2 m,  od okrasnega grmičevja 1 m,  od objektov 1,5 m. (3) Minimalni horizontalni odmiki kanalizacije od drugih komunalnih vodov: Komunalni vod Globina voda v odvisnosti od kanalizacijskega kanala Horizontalni odmik Vodovod Večja ali enaka (pod fekalnim in mešanim kanalom) 3,0 m Vodovod Manjša (nad fekalnim in mešanim kanalom) 1,5 m Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 893 Vodovod Padavinska kanalizacija ne glede na globino 1,0 m Plinovodi, toplovodi, elektro kabli, kabli javne razsvetljave, telekomunikacijski vodi Večja ali enaka (pod kanalizacijskim kanalom) 1,0 m Plinovodi, toplovodi, elektro kabli, telekomunikacijski vodi Manjša (nad kanalizacijskim kanalom) 1,0 m (4) Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih komunalnih vodov lahko tudi drugačni, vendar ne manjši kot jih določa standard SIST EN 805 v točki 9.3.1 in sicer:  horizontalni odmiki od podzemnih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo manjši od 0,4 m,  horizontalni odmiki od obstoječih (drugih) podzemnih napeljav naj ne bodo manjši od 0,4 m,  v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo biti manjši od 0,2 m. (5) Med izkopom je potrebno zagotoviti stabilnosti prisotnih naprav in podzemnih napeljav. 27. člen (nadzemno križanje) (1) Nadzemno križanje se lahko izvede:  s pomočjo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanističnih pogojev in statike upošteva tudi pogoje, določene v drugih točkah tega pravilnika,  s pomočjo cestne mostne konstrukcije ob upoštevanju pogojev, določenih v drugih točkah tega pravilnika. (2) Kanalizacijska cev je lahko vidno obešena na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajena v kineti. V primeru, ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montažne pokrove po celi dolžini. Cev je potrebno tudi primerno izolirati. (3) V obeh primerih je treba upoštevati dilatacije mostne konstrukcije in kanalizacijske cevi ter temu primerno izbrati način pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij. 28. člen (podzemno prečkanje vodotokov) (1) Pri podzemnem prečkanju vodotoka se cevi lahko polagajo v primarno izkopane jarke v dno vodotoka. Način izkopa, polaganje kanala in zasip so odvisni od vrste vodotoka (širina, globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena brežin (strm, položen, raščen, plazovit teren itd.) ter pogojev upravljavcev vodotoka. (2) Pri sifonski izvedbi pod vodotoki je treba vgraditi minimalno dve cevi, od katerih ima ena višji vtok. Dimenzije cevi se določijo glede na pretok, tako da je večkrat dnevno presežena minimalna hitrost vode 0,5 m/s. Sifonski cevovod se prične in zaključi v revizijskem jašku. Za potrebe rednega čiščenja sifonov mora biti do jaškov omogočen dovoz s specialnimi vozili za čiščenje kanalov. 29. člen (podzemno prečkanje cest) (1) Podzemno prečkanje mestnih lokalnih cest se v primeru polaganja cevovoda v odprt jarek praviloma izvaja brez uporabe zaščitnih cevi, če je kanalizacijska cev vgrajena v globini in položena na način, ki jo predpisuje proizvajalec cevi. (2) Pri preboju se kanalizacijske cevi vgradijo v zaščitne cevi z distančniki. 30. člen (podzemno prečkanje železnice) Poleg pogojev iz prejšnjih točk, je treba izpolniti še naslednje zahteve:   prečkanje železnice mora biti izvedeno v zaščitni cevi z vgrajenimi distančniki, ustji zaščitne cevi morata biti izven gradbenega telesa železniškega tira. 31. člen (vgraditev in nakloni kanalov) (1) Vgradnja cevi se izvaja po navodilih proizvajalca cevi na primerno urejeno in utrjeno ležišče (posteljico) cevi skladno s SIST EN 1610. (2) Najmanjši dovoljeni naklon kanala javne kanalizacije se določi tako, da hitrost v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5 m/s. Kadar je naklon kanala do 0,5 % dolžine kanala, se cevi za kanale javne kanalizacije polaga na betonsko podlago. (3) Cevi za kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem (minimalno 0,8 m merjeno od temena kanalizacijske cevi do obstoječega terena). (4) V primeru, da cevi ne bi prenesle temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v debelini, ki se določi na podlagi statičnega izračuna. 32. člen (preskus tesnosti in pregled kanalov) (1) Sisteme za odvod vode je treba preskušati in presojati med gradnjo, pri rekonstrukciji in obnovi, po zaključku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnim obdobjem uporabe. (2) Preskusi in presoje obsegajo:  preskus tesnosti z vodo po standardu SIST EN 1610,  preskus tesnosti z zrakom po standardu SIST EN 1610, priporočamo metodo LC,  preskus infiltracije,  preskus s pregledom pohodnih kanalov,  pregled s TV kamero,  določitev sušnega odtoka,  nadzor dotokov v sistem,  nadzor nad kakovostjo, količino in pogostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik,  nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (mešanic plinov z zrakom) v sistemu,  nadzor nad dotokom na ČN. (3) Izbira vrste preskusov in presoj je odvisna od tega, ali gre za nov ali že obstoječ sistem za odvod vode. Preskus tesnosti je treba opraviti po točno določenem postopku. (4) Preskus tesnosti gravitacijskih cevovodov po cevnih odsekih od jaška do jaška vključno z vsemi priključki po SIST EN 1610 z zrakom - preizkus po metodi LC 100 mbar nadtlaka. Preizkus mora izvesti akreditiran (registriran in od izvajalca neodvisen) preizkusni laboratorij. Izvajalec preizkusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija). Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami ter dokazati lego preskušanega cevnega odseka z GPS sistemom. (5) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem kanalu. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi končno Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin poročilo, ki mora vsebovati vse protokole za vsak preskušen odsek posebej in skico preskušanja. (6) Pregled kanalizacije s TV kamero (snemanje kanalizacije) je potrebno izvesti po predhodnem čiščenju, po določilih standarda SIST EN 13508-2 ter izdelat poročilo s protokoli in posnetki na digitalnem mediju za vsak cevni odsek posebej. Hitrost snemanja ne sme presegati 15 m/min, na filmu mora biti viden padec kanalizacije v realnem času. Pri pregledu se mora uporabljati CCTV kontrolni sistem (Closed – circuit television). 5. Objekti na kanalizacijskem omrežju 33. člen (objekti na kanalizacijskem omrežju) Objekti na kanalizacijskem omrežju so namenjeni zagotavljanju pravilnega delovanja in izvajanja kontrole, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja. 34. člen (revizijski jaški) (1) Revizijski jaški se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali prečni profil kanala in na mestih združitve dveh ali več kanalov. (2) Maksimalne razdalje med revizijskimi jaški na neprehodni gravitacijski kanalizaciji so načeloma:  za kanale DN 150 – DN 250 mm do 40 m,  za kanale DN 250 – DN 500 mm do 60 m,  za kanale DN 500 – DN 800 mm do 80 m,  za kanale DN 800 mm ali več do 100 m. Razdalje med revizijskimi jaški morajo omogočati dostop za potrebe kontrole, čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema s standardno opremljenim vozilom. (3) Revizijski jaški naj bodo vodotesni in izdelani v skladu s standardi SIST EN notranjega premera DN odvisnosti od globine:  DN 600 mm za globine do 1,0 m,  DN 800 mm za globine do 1,5 m,  DN 1000 mm za globine nad 1,5 m, oz. večjih premerov z vstopnim predelom premera minimalno DN 800 mm. (4) V primeru, ko je višinska razlika med koto dotočnega in iztočnega kanala večja od 0,5 m, je treba predvideti kaskadni revizijski jašek ali jašek s strmo muldo. V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu večja od 3,5 m/s, je na vertikalnih lomih treba izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjša energija toka odpadne vode na stene revizijskega jaška. (5) Glede na funkcijo delimo revizijske jaške na:  priključne revizijske jaške,  umirjevalne jaške, ki zmanjšujejo hitrost na maksimalno dovoljeno 3 m/s in tlak,  merilne jaške, ki služijo za meritve pretokov in odvzem vzorcev odpadne vode na javnem delu kanalizacije,  jaške, ki služijo za vzdrževanje in čiščenje kanalizacije,  vpadne ali kaskadne jaške, kadar je višinska razlika med dotokom in odtokom enaka ali večja kot 0,5 m. (6) Praviloma se izvajajo jaški iz predfabriciranih elementov s tovarniško obdelanimi muldami ter sistemsko obdelanimi rešitvami vstopnega dela jaška v povoznih in nepovoznih površinah. Na mestu izdelani jaški so dovoljeni samo izjemoma s predhodnim soglasjem izvajalca GJS in izdelano dokumentacijo. (7) Jaški so lahko izdelani iz polietilenskih, poliestrskih, PVC in armiranobetonskih materialov. Stran 894 (8) Prehodni (osnovni) del revizijskega jaška ima minimalni premer DN 800 mm do globine 1,5 m in 1000 mm v globini nad 1,5 m. (9) Pokrovi naj bodo iz nodularne litine ali v kompozitni izvedbi, praviloma okrogle oblike, premera 600 mm, s trotočkovnim zaklepanjem z varovalom pred nekontroliranim zapiranjem ter protihrupno zaščito v primeru vgradnje v cestno telo, z nosilnostjo 400 kN v povoznih površinah in napisom KANALIZACIJA. (10) Konstrukcija mora ustrezati standardu EN 124. (11) Vsi pokrovi, dimenzij večjih od 600/600 mm, morajo imeti vgrajen samodvižni hidravlični sistem. (12) Pri načrtovanju pokrovov jaškov na mešani kanalizaciji ali kanalizaciji, ločeni za odvod komunalne in padavinske odpadne vode, je treba upoštevati zračenje kanalizacije. (13) Projekt mora vsebovati natančen seznam zračnih pokrovov jaškov. Le ti morajo biti pri ločenem sistemu za odvajanje komunalne odpadne vode locirani tako, da v času padavin ne omogočajo velikega dotoka padavinske vode. (14) Vgrajeni morajo biti izven utrjenih površin, kjer je velika možnost vdora padavinskih vod preko pokrovov jaškov. (15) Pokrovi jaškov morajo biti dostopni, vidni in na nivoju terena. Ni dovoljeno zasipavanje pokrovov jaškov z zemljo oziroma zniževanje le-teh pod nivo terena. (16) Prenos obtežbe s pokrova na jašek oziroma utrjeno površino okoli jaška mora biti izveden v skladu s tipom jaška in navodili proizvajalcev jaškov. Stik med jaškom in armiranobetonskim elementom pokrova jaška mora biti izveden vodotesno. (17) Pri vgradnji jaškov se morajo upoštevati normativi za utrjevanje zemljine pri zasipanju v okolici jaška, v izogib deformacijam in poškodbam jaškov in kanalov pri zasipu. (18) Preskus tesnosti jaškov vključno z vsemi priključki se izvede po SIST EN 1610 z zrakom, preizkus po metodi LC 100 mbar nadtlaka, ali z vodo po metodi W. Preizkus mora izvesti akreditiran (registriran in od izvajalca neodvisen) preizkusni laboratorij. Izvajalec preizkusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija). Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami ter dokazati lego preizkušenega jaška z GPS sistemom. (19) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem jašku. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi končno poročilo, ki mora vsebovati protokole za vsak preskušen jašek posebej in skico preskušanja. 35. člen (črpališča) (1) Črpališča gradimo povsod tam, kjer vode ni mogoče odvajati gravitacijsko (težnostno) in je potrebno prečrpavanje za dvig vode na višji nivo. (2) Potrebno je upoštevati naslednje pogoje:  akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri minimalnem in maksimalnem dotoku, čas akumuliranja med vklopoma črpalke je maksimalno 2 uri oziroma pri izračunu minimalne črpalne prostornine akumulacijskega bazena se mora upoštevati največje dovoljeno število vklopov črpalk na uro glede na karakteristike črpalk,  premer tlačnega voda mora biti minimalno DN 80, v primeru uporabe sekalne črpalke lahko tudi manjši,  minimalne potrebne hitrosti v tlačnih kanalih pri nominalni kapaciteti črpalke:  vertikalni vodi 1 m/s,  horizontalni vodi 0,8 m/s, Št. 22/13.5.2022  Uradno glasilo slovenskih občin maksimalna hitrost v tlačnem vodu pri delovanju obeh črpalk paralelno maksimalno 2 m/s,  grablje ali sito je treba nameščati pri črpališčih z dotokom, večjim od 30 l/s,  zmogljivost črpalk se določa na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,  črpališče mora biti opremljeno s črpalkami s stoodstotno rezervo in krmiljeno tako, da se rezervne črpalke ciklično izmenjujejo z aktivnimi,  rotor črpalke brez predhodnega čiščenja oz. sekanja večjih delcev mora omogočati prehod delcev velikosti minimalno 100 mm,  oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec obratovalnih ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oz. napravo pri črpališčih,  oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vključevati števec obratovalnih ur (ali števec števila vklopov) za vsako črpalko oz. napravo pri črpališčih. (3) Če je črpališče locirano na območju, kjer je možen preliv brez večje ogroženosti recipienta (vodotoka, jezera), je treba v črpališču vgraditi elektro priključek za priklop mobilnega agregata. Na območju, kjer obstaja nevarnost večjih posledic na okolje ob prelivu odpadne komunalne vode, mora biti vgrajen stabilni agregat z avtomatskim zagonom ali dvojno elektro napajanje iz javnega elektro omrežja. (4) Črpališče naj bo vodnjaške izvedbe ustreznih dimenzij. Pokrito naj bo z nerjavečim pokrovom s hidravličnim dvigom, ki se zaklepa. Črpališče mora imeti vgrajen zračnik. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri črpališčih z grabljami. Objekt mora biti zaščiten z ograjo in opremljen z napisno tablo o vrsti in namembnosti objekta. Črpališča, ki so opremljena s potopnimi črpalkami, morajo imeti elektro krmilne omarice ustrezno varovane. (5) Elektro omarica z inštrumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta naj bo locirana v neposredni bližini črpalnega bazena, postavljena na betonski podstavek, izveden po predpisih oziroma zahtevah distributerja električne energije. (6) Priporoča se, da so črpališča procesno vodena in povezana z nadzornim centrom vzdrževalca sistema, za novo načrtovana je to obvezno. (7) Parametri procesnega vodenja in daljinskega prenosa podatkov se definirajo za vsak projekt posebej. (8) Zagotoviti je treba pogoje, ki preprečujejo nastanek kondenza in zmrzovanja. (9) Črpališče mora biti lahko dostopno z urejeno dovozno cesto za specialna tovorna vozila. (10) Priporoča se, da je urejena tudi razsvetljava na črpališču. (11) Neposredna okolica čistilnega jaška, krmilne omarice ter samega črpališča naj bo ustrezno utrjena, po možnosti asfaltirana. (12) Preskus tesnosti črpališč vključno z vsemi priključki se izvede po Ö NORM B 2503 in sicer: Objekti do 100 m2 površine po točki 6.2.3.5.2 (a) in objekti nad 100 m2 površine po točki 6.2.3.5.2 (b). Preskus mora izvesti akreditiran (registriran in od izvajalca neodvisen) preskusni laboratorij. Izvajalec preskusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija). Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami ter dokazati lego preskušanega objekta z GPS sistemom. (13) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem objektu. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi končno Stran 895 poročilo, ki mora vsebovati protokole za vsako preskušeno črpališče posebej. 36. člen (tlačni vodi) (1) Izvedbo tlačnega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske možnosti izvedbe. Globina vklopa tlačne cevi naj bo minimalno 0,8 m. (2) Na tlačnem vodu je potrebno na dostopnem mestu na ustreznih razdaljah predvideti jašek s čistilnim kosom za nujne primere čiščenja v obe smeri voda. (3) Zaradi ustavljanja in zaganjanja črpalk morajo biti s hidravličnim izračunom ugotovljena tlačna nihanja za vsak vod, daljši od 20 m in predviden način varovanja tlačnega voda pred vodnim udarom. (4) Tlačni vod mora biti iz materiala, ki zagotavlja nemoteno prevodnost, vodotesnost, odpornost proti mehanskim in drugim vplivom ter prevzema hidravlični tlak. (5) Preskus tesnosti tlačne kanalizacije je potrebno izvesti po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka«. Pri cevovodih iz visokoelastičnih materialov (PE) se upoštevajo še navodila A27. Pri ostalih materialih pa se dodatno upoštevajo navodila A26. Preskus mora izvesti akreditiran (registriran in od izvajalca neodvisen) preskusni laboratorij. Izvajalec preskusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija). Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami ter dokazati lego preskušanega cevovoda z GPS sistemom. (6) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem tlačnem vodu. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi končno poročilo, ki mora vsebovati vse protokole za vsak preskušen odsek posebej in skico preskušanja. 37. člen (zadrževalni bazeni) (1) To so objekti za odvod deževne vode. Grajeni so z namenom, da del padavinskega odtoka začasno zadržijo. S tem se doseže:  zmanjšanje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manjše profile dolvodnih kanalov,  zadržanje in delno čiščenje prvega vala močno onesnažene padavinske vode. (2) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov, ki so v sistemu javne kanalizacije, je treba:  pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi močno onesnaženi val, zadržati v sistemu in ga odvajati na KČN,  poleg izgradnje zadrževalnih bazenov izkoristiti tudi zadrževalno kapaciteto obstoječe kanalske mreže, tako da v primeru 10-letnega naliva ne bi prišlo do poplavljanja terena. (3) Pri dimenzioniranju zadrževalnih bazenov na lokalnih kanalskih sistemih je treba navedena določila smiselno upoštevati in bazene dimenzionirati na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV-A 128 ali DWA-A 117). (4) Zadrževalni bazeni praviloma sestavljajo naslednje enote:  enote na dotoku v bazen (dotočni kanal, dotočna komora),  akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sušni pretok, akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),  enote na iztoku iz bazena (iztočni kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v odvodnik in drugo). Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (5) V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:  čistilne elemente (avtomatske grablje, napravo za kompaktiranje odpadkov s kontejnerjem, prekucnike za izpiranje dna akumulacije, črpalke in mešala za usedline ter drugo),  regulacijske elemente (senzorje za merjenje pretoka in nivoja, dušilke, zapornice in drugo),  kontrolo delovanja naprav: brezžični ali kabelski sistem zveze s prenosom podatkov v nadzorni center vzdrževalne službe (postavitev antene na lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa potrebno opremo, vgrajeno v elektroomari). (6) Vgraditi je treba tudi nekatere inštalacije:  tlačni sistem za izpiranje sten bazena,  vodovodni priključek iz javnega vodovoda,  nizkonapetostni elektropriključek iz omrežja z možnostjo rezervnega napajanja iz mobilnega agregata,  sistem za prisilno prezračevanje akumulacijskega prostora - pri pokritih akumulacijah. (7) V primeru odvajanja padavinske vode v javno mešano ali v ločeno kanalizacijo za padavinsko vodo (meteorno kanalizacijo) je potrebno izdelati hidravlični izračun in glede na hidravlično sposobnost javne kanalizacije padavinsko vodo pred iztokom v javno kanalizacijo zadrževati in kontrolirano, omejeno odvajati. Iz projektne dokumentacije mora biti razviden način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred omejenim iztokom v javno kanalizacijo. (8) Preizkus tesnosti objektov kanalizacijskega omrežja (razbremenilniki, zadrževalni bazeni oz. objekti za dušenje odtoka). Pri preskusu je potrebno upoštevati določila standarda Ö NORM B 2503 in sicer: Objekti do 100 m2 površine po točki 6.2.3.5.2 (a) in objekti nad 100 m2 površine po točki 6.2.3.5.2 (b). Preizkus mora izvesti akreditiran (registriran in od izvajalca neodvisen) preizkusni laboratorij. Izvajalec preizkusov mora poročilu priložiti veljavno akreditacijsko listino (potrdilo o usposobljenosti laboratorija). Kot dokaz pravilne meritve je potrebno priložiti diagram poteka meritve z vsemi predpisanimi fazami ter dokazati lego preskušanega objekta z GPS sistemom. (9) Preskus tesnosti se opravi na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali obnovljenem objektu. Po opravljenem preskusu tesnosti se sestavi končno poročilo, ki mora vsebovati protokole za vsak preskušen objekt posebej. 38. člen (razbremenilniki) (1) Razbremenilniki so objekti na kanalski mreži in služijo za odvod padavinske vode. Gradimo jih z namenom, da v času večjih padavin del padavinske vode odvajamo neposredno v odvodnik in s tem znižamo maksimalne pretoke v dolvodnih kanalih. (2) Pri dimenzioniranju razbremenilnikov, ki so znotraj sistema javne kanalizacije, je treba upoštevati, da je pretežni del onesnažene padavinske odpadne vode, predvsem prvi onesnaženi val, potrebno zadržati v sistemu in ga odvajati na čistilno napravo. 39. člen (peskolovi) (1) Peskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Stran 896 (2) Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali ločenem kanalizacijskem sistemu kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirati jih je potrebno tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Dimenzionirajo se na največjo hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. (3) Dostopni morajo biti za vzdrževanje z ustreznimi vozili in morajo imeti predviden način odstranjevanja usedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. 40. člen (ponikovalnice) (1) Ponikovalnice se uporabljajo za odvodnjo padavinskih vod na območjih, kjer v globini obstaja prepustni sloj zemljine in v bližini ni vodotoka oz. ni možnosti priključitve na ustrezno ločeno ali mešano kanalizacijsko omrežje. Poglavitni pogoj za uporabo ponikovalnice je prepustna zemljina na sprejemljivi globini. (2) Uporabijo se lahko različni materiali. Stene so neprepustne, kar preprečuje prodiranje površinske vode v ponikovalnico. V prepustnem sloju pa imajo stene odprtino, skozi katero voda pronica v tla. Dno je vedno odprto in ni potrebno, da je utrjeno. (3) Dimenzionirati jih je potrebno z določanjem ponikovalne sposobnosti, glede na količino padavinske vode, skladno z vsemi pravilniki in predpisi. 41. člen (lovilci lahkih tekočin) (1) Lovilci olj in lahkih tekočin se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je potrebno iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v kanalizacijsko omrežje in pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. (2) Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu z veljavnimi standardi SIST EN 858. (3) Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih olj in lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja upravljavec sistema. Lovilci olj in lahkih tekočin, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti ustrezen certifikat. (4) Gradnja lovilcev olj je obvezna:  na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodnih virov,  v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico,  v garažah, delavnicah in na pralnih ploščadih,  na parkiriščih za tovorna vozila in avtobuse. 42. člen (lovilci maščob) (1) Lovilci maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti maščobe, ki jih po predpisih ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo. Izdelani in dimenzionirani morajo biti po veljavnih standardih. (2) Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih maščob. (3) Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek, jih mora uporabnik vzdrževati ter skrbeti za odstranjevanje izločenih snovi, omogočen mora biti nadzor, ki ga izvaja upravljavec. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (4) Lovilniki maščob, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti certifikat o ustreznosti. (5) Uporabnik mora imeti izdelan poslovnik za lovilnik maščob, voditi mora evidenco predaje maščob pooblaščenemu prevzemniku. (6) Gradnja lovilcev maščob je obvezna v objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti,…). 43. člen (meritve količin in parametrov onesnaženja) (1) Namen meritev je določitev količin in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja. (2) Izvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih tehnoloških odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijski sistem, na KČN, na vseh pomembnejših iztokih komunalne odpadne vode v odvodnike ter na točkah, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. (3) Glede na količino tehnoloških odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja KČN so meritve lahko trajne ali občasne. (4) Meritve odpadne vode se morajo izvajati v skladu z veljavnimi pravilniki, uredbami, standardi in tehničnimi predpisi. 44. člen (čistilne naprave) (1) Vse čistilne naprave na območju Občine Lovrenc na Pohorju se načrtujejo in gradijo tako, da omogočajo predpisane učinke glede odstranjevanja ogljikovih, dušikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomično odstranjevanje odvečnega blata in drugih odpadkov, v skladu s predpisi. (2) Čistilna naprava za čiščenje odpadne vode mora zadostiti naslednjim zahtevam:  upoštevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to področje,  ne sme biti preobremenjena,  ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in življenje ljudi,  naprava ne sme povzročati prekomernega smradu, hrupa in drugih emisij,  nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjšane na najmanjšo možno mero,  projektirana min. uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 10 let za elektro in strojno opremo,  dosežena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,  načrtovani morajo biti pogoji za učinkovito vzdrževanje,  možno mora biti povečanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,  dosežena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, možnost slabega delovanja mora biti zmanjšana na minimum,  poraba električne energije mora biti racionalna. (3) V projektu mora biti predvideno varno in ekonomično odstranjevanje zgoščin, trdnih odpadkov in odvečnega blata. Pri zasnovi čistilne naprave se mora upoštevati naslednje podatke:  podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in korozivnih snovi,  podatke o klimatskih razmerah in značilnostih lokacije, kot so temperatura, vlažnost, vetrovi ipd.,  zahteve, ki se nanašajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna sevanja ipd., Stran 897  posebne zahteve, ki se nanašajo na zasnovo čistilne naprave in so praviloma določene v razpisni dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na čistilni napravi,  posebne zahteve, ki se nanašajo na vzdrževanje,  vse čistilne naprave se načrtujejo in gradijo tako, da je njihovo delovanje v skladu s predpisanim monitoringom, varnim in ekonomičnim odstranjevanjem odvečnega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,  vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je dosežena zadostna varnost obratovanja in čiščenja, tudi če ne delujejo vedno z največjim izkoristkom oziroma, če je del vgrajenih naprav pokvarjen,  kjer je možno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije in vzdrževanja,  čistilna naprava ne sme biti vgrajena v cestno telo (vozišče),  čistilna naprava mora biti zasnovana tako, da je možno vzorčenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz naprave oziroma iz kateregakoli elementa čistilne naprave na mestih, ki so pomembna za kontrolo procesa in emisij,  vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na čistilno napravo, ki so pomembne za efektivno delovanje čistilne naprave, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature, koncentracija snovi, pH vrednost),  omogočeno mora biti varno in preprosto čiščenje, vzdrževanje in popravila objektov in naprav na čistilni napravi. (4) Čistilna naprava mora biti opremljeno z ustrezno napravo za nadzor in prenos podatkov o njenem delovanju. Naprava za nadzor in prenos podatkov mora biti povezana z dežurno ali nadzorno službo upravljalca. Omogočena mora biti neprekinjena komunikacija za nadzor vstopa v objekte, sporočanje stanja, signali napak na elektro in strojni opremi,... Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogočati kompatibilnost z že obstoječo tehnologijo. (5) Dostop do čistilne naprave mora biti omogočen specialnim vozilom za čiščenje in črpanje. 45. člen (male komunalne čistilne naprave – MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) (1) Pri načrtovanju, vgradnji in obratovanju MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je treba upoštevati veljavne predpise in standarde za to področje. (2) Kapaciteta vgrajene MKČN mora biti skladna z vsoto obremenitev vanjo stekajočih se odpadnih vod iz priključenih objektov. V MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, je prepovedano odvajati industrijsko ali padavinsko odpadno vodo. (3) MKČN mora biti vgrajena na mestu, ki je dostopno za vozilo za izčrpavanje blata. Premer odprtine za izčrpavanje blata ne sme biti manjši od 200 mm. (4) Očiščeno komunalno odpadno vodo iz MKČN je dovoljeno odvajati v podzemno vodo preko objekta za ponikanje ali neposredno v površinsko vodo po zaprtem jašku. (5) Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora poskrbeti, da prevzame in obdela blato iz MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, izvajalec javne službe, najmanj enkrat na tri leta. (6) Lastnik MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora v celotnem obdobju obratovanja MKČN hraniti dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN, podatke o ravnanju z blatom in podatke o izrednih dogodkih, ki Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja čistilne naprave iz podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja. (7) Lastnik MKČN mora omogočiti izvajalcu GJS javne kanalizacije izvedbo ocene obratovanja MKČN, ki zajema kontrolo kapacitete MKČN, preverjanja ustreznosti odvajanja odpadne vode v in iz MKČN in pregled delovanja vgrajene MKČN. (8) Lastnik male komunalne čistilne naprave mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma pregleda male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse podatke za izdelavo poročila. 46. člen (nepretočne greznice) (1) Nepretočna greznica je greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma v obdelavo na komunalno čistilno napravo. (2) Usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izločanju usedljivih snovi zaradi predčiščenja komunalne odpadne vode v nepretočni greznici. (3) Greznica mora biti postavljena na takšnem mestu, da lahko izvajalec javne službe s posebnim vozilom za praznjenje grezničnih muljev do nje dostopa in prazni vsebino usedalnika. Z greznico upravlja uporabnik, ki mora poskrbeti, da greznične mulje najmanj enkrat na tri leta odpelje izvajalec javne službe na čiščenje na čistilno napravo. 6. Lokalno krmiljenje in telemetrija 47. člen (splošno) (1) Pri projektiranju črpališč odpadnih voda in ČN je treba poleg klasičnega projekta vključiti v investicijski program tudi projekt sistema zvez in avtomatizacije po zahtevah in pogojih upravljavca. (2) Izbira načina povezave med lokalnimi in centralnim nadzornim sistemom je odvisna od topografije terena. Vzpostavijo se lahko:  UKW povezava,  GPRS povezava ali  klasična telefonska povezava. (3) Projekt telemetrije mora v primeru uporabe UKW povezave zajemati tudi elaborat UKW zveze ter pridobitev ustreznih dovoljenj s strani ministrstva za promet in zveze. (4) Zahteva se uporaba standardne opreme in protokolov, ki mora biti absolutno kompatibilna z obstoječo opremo in tehnologijo centralnega nadzornega sistema ter v skladu z zakonodajo. (5) Komunikacija med centrom in posameznim lokalnim sistemom mora biti omogočena na način komuniciranja posameznih enot iz centra ter javljanje posameznih lokalov v primeru kritičnih alarmov, ki jih definira izvajalec GJS. (6) Za posamezne objekte (črpališča, ČN,…) morajo biti določeni potrebni parametri meritev (npr.: signal vstopa, signal delovanja črpalk, nivo, pretok, signal napake, signal tarife na NN priključku, signal izpada napetosti, alarm preliva, možnost krmiljenja iz nadzornega centra, itd.) 48. člen (zahteve za elektro inštalacije in krmiljenje na objektih in napravah) (1) Črpališča odpadnih vod, KČN in MKČN so postavljene praviloma na prostem. Montirana oprema Stran 898 mora brezhibno delovati v vseh vremenskih pogojih, še posebej takrat, ko so ti najbolj neugodni. To pa zahteva oziroma narekuje vgradnjo in uporabo kvalitetnih materialov in opreme v vsakem sklopu objekta. (2) Specifična poraba električne energije je na teh objektih zelo velika in narekuje premišljeno izbiro črpalnih agregatov in uporabo sodobnih krmilno - regulacijskih naprav, ki zmanjšujejo porabo te energije in ne obremenjujejo električno omrežje. (3) Redno vzdrževanje teh objektov zahteva občasno popolno izpraznitev zbirnih komor. (4) Za kvaliteten nadzor obratovalnega stanja naprav moramo stremeti k uporabi naprav in sklopov, ki se med sabo povežejo preko interne mreže s standardnim protokolom. (5) Smotrno je tudi programsko in krmilno združevanje posameznih objektov, ki so si lokacijsko blizu. (6) Pri projektiranju in montaži moramo upoštevati:  dobavo in vgradnjo kvalitetne opreme (izdelati primerjavo nabavne cene kvalitetne opreme z višino obratovalnih in vzdrževalnih stroškov za obratovalno dobo opreme slabše kvalitete);  zahteve merilnih naprav za njihovo pravilno delovanje;  v primeru vodotesne izvedbe jaškov (brez praznotoka) je treba uporabiti merilnike z IP68 zaščito ali pa izvesti prisilno praznjenje in samodejni izklop naprav. (7) Gradbena obdelava razdelilnih omar mora biti izvedena tako, da preprečuje vstop glodavcev in mrčesa v njeno okolico in v notranjost. (8) Povezovalne oziroma kabelske cevi med objektom in razdelilnikom morajo biti položene za vsak vodnik posebej. Ustrezna zatesnitev cevi na obeh straneh mora preprečiti vstop golazni vanjo. 49. člen (razdelilniki) (1) Energetski priključek objekta mora biti izveden z zemeljskim priklopom na fasadi objekta ali s prosto stoječo omarico. (2) V njej naj bo poleg merilne garniture izvedena tudi prenapetostna zaščita I. stopnje. (3) Glavni razdelilnik mora imeti fizično ločen močnostni in krmilni del, v kolikor je združen v celoto. (4) Priklopi kablov na razdelilnik (sponke) morajo biti vidno in krajevno ločeni. (5) Zahtevana je ustrezno velika poliestrska izvedba z zaklepanjem vrat. (6) Izogibati se je treba montaži električnih elementov na vrata. (7) Vgrajeno mora biti grelno telo za sušenje oz. ogrevanje notranjosti razdelilnika. (8) Zahtevana je izvedba razdelilnika z zaprtim dnom in PG uvodi kablov. (9) V prosto stoječi izvedbi mora imeti nad sabo ustrezno streho, ki zagotavlja servisni poseg tudi v slabem vremenu. (10) Na vstopu dovodnega kabla se pred glavnim stikalom zahteva prenapetostna zaščita II. stopnje. (11) Glavno stikalo mora biti izmenično, z možnostjo priklopa objekta na pomožni agregat s pomočjo motorskega vtikača. (12) V kolikor se zahteva TT zaščitni ukrep, mora biti le ta izveden s funkcijo ponovnega vklopa. (13) Napajanje krmilnega dela in meritev mora biti izvedeno preko ustreznega UPS-a, ki ima za sabo prenapetostno zaščito III. stopnje. (14) Krmilni del razdelilnika mora imeti vmesno ploščo na kateri se nahajajo stikala za krmiljenje in prikazovalnik, ki služi za kontrolo stanj, meritev, izhodov, itd. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin (15) Ločene merilne zanke so na krmilno enoto priključene preko za to namenjenih 24 V troslojnih prenapetostnih zaščit. (16) Elementi morajo biti logično postavljeni: krmilnik v zgornjem delu in pod njim elementi za prenapetostno zaščito ter galvanska ločitev vhodnih in izhodnih digitalnih signalov. (17) Izogibati se križanju vodnikov, ki potekajo pred in za zaščitami ali galvanskimi ločilniki. (18) Vse vtičnice izven razdelilnika morajo biti montirane v posebni omarici ali ustrezni niši, v kolikor je razdelilnik na prostem. 50. člen (inštalacije) (1) Praviloma so naprave montirane na prostem, zato se mora uporabljati ustrezen instalacijski material, ki je odporen na mehanske poškodbe, vremenske vplive in korozijo. (2) Priporočljivo je, da ima črpališče samodejno zunanjo razsvetljavo. (3) Priključni kabli črpalk morajo biti ustrezne dolžine, tako da zagotavljajo servisiranje črpalk in omogočajo neposreden priklop na sponke v razdelilniku. (4) Ozemljitve kovinskih delov oziroma izenačitev potenciala se mora izvesti z ločeno instalacijo. (5) Ozemljilni vodi zaščit morajo biti predvsem v funkciji najkrajših možnih odvodnikov prenapetosti in ne samo kot ozemljitev teh zaščit. (6) Šibkotočni del se izvede z ustreznimi signalnimi kabli in ozemljenim plaščem na enem koncu. (7) Uporabiti se morajo dajalniki s plavajočo analogno tokovno zanko 4-20 mA ali standardno interno mrežo. Pri montaži se mora upoštevati navodila posameznih proizvajalcev. (8) Za signalna stanja je priporočljivo uporabiti stikala brez gibljivih delov. 51. člen (komunikacija med objekti) (1) Prenos meritev in signalov med posameznimi objekti poteka po telefonskem (TK 59) ali 4-žilnem optičnem kablu, položenem na nivo cevovoda in odmaknjenim najmanj 30 cm desno v smeri pretoka vode. Kabli morajo biti iz enega kosa in zaključeni takoj po vstopu v objekt z linijsko telefonsko prenapetostno zaščito. (2) Prvotno poteka prenos podatkov med posameznimi objekti lokalnega sistema ločeno po posameznih parih. Med lokalnim centrom in centralnim nadzorom poteka prenos preko standardnih modemskih povezav. (3) V kolikor to ni izvedljivo, se prenos lahko vrši preko brezžične UKV ali GPRS (GSM) povezave. (4) Zveza se mora nemoteno vključiti v že obstoječi komunikacijski sistem. Pred priključitvijo se mora pridobiti dovoljenje za uporabo UKV zvez. (5) Brezžični UKV prenos naj bo steber komunikacijskih poti, alternativa sta GPRS in telefonska povezava. (6) Za montažo UKV antene se poleg objekta postavi antenski drog, višine 6–8 m, iz neerjavnega ali pocinkanega materiala 2¨, ki mora biti ustrezno ozemljen. (7) Za vsako novozgrajeno komunikacijo mora biti izdelana izvršilna dokumentacija, predpisane meritve in uporabno dovoljenje za zvezo. 7. Tehnična dokumentacija in izdaja soglasij 52. člen (splošno) (1) Občina oz. izvajalec javne gospodarske službe, kot nosilec javnega pooblastila, izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom ter projektne pogoje, soglasja k Stran 899 projektni dokumentaciji ter soglasja za priključitev, skladno z določili veljavnih predpisov s področja urejanja prostora, prostorskega načrtovanja, graditve objektov, razvrščanja objektov glede na zahtevnost gradnje, projektne dokumentacije ter odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda in varovanja obstoječih objektov in opreme. (2) Če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu javnega kanalizacijskega omrežja, je treba k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji. (3) Pred začetkom izdelovanja projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se pridobi projektne pogoje. (4) Če se nameravana gradnja priključi na objekte, ki zagotavljajo minimalno komunalno oskrbo, oziroma če se zaradi gradnje spremeni kapaciteta obstoječih priključkov, je treba pridobiti soglasje za priključitev na podlagi idejne zasnove ali idejnega projekta. Namesto soglasja za priključitev se lahko pridobi soglasje k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. (5) Projektiranju novega javnega kanalizacijskega omrežja mora potekati po funkciji in namenu, ki se deli po hierarhiji na magistralne, primarne in sekundarne. Kadar se novo javno kanalizacijsko omrežje priključujejo uporabniki objektov, je pomembno, da se v sklopu projektne dokumentacije predvidi kanalizacijski priključek z internim revizijskim jaškom na parceli uporabnika objekta. 53. člen (pridobivanje smernic in projektnih pogojev) (1) Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta in skladno s svojimi pristojnostmi, določenimi z zakonom ali drugim veljavnimi predpisi ter na podlagi izvedbenega prostorskega akta, določi izvajalec javne gospodarske službe. (2) Izvajalec javne gospodarske službe izdaja projektne pogoje, če nameravana gradnja leži v varovalnem pasu javnega kanalizacijskega omrežja. (3) Vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno predložiti idejno zasnovo ali projekt. Lokacijski podatki v vodilni mapi idejne zasnove morajo vsebovati:  popis zemljiških parcel na katerih je predvidena gradnja,  navedbo veljavnega prostorskega akta, ki določa rešitve oziroma pogoje za gradnjo,  opis obstoječega in predvidenega stanja,  popis varovanih območij in varovalnih pasov z navedbo soglasodajalcev,  popis predvidenih priključkov na infrastrukturo z navedbo predvidenih dimenzij oziroma predvideno potrošnjo,  navedbo upravljavcev javne gospodarske infrastrukture,  grafični prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razvidna njegova tlorisna velikost in odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov ter varovanih območji in varovalnih pasov,  grafični prikaz značilnih prerezov (profilov). (4) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati načrt arhitekture ter prikaz priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo. (5) Prikazi priključkov na infrastrukturo morajo vsebovati shemo predvidenega poteka priključka od mesta priključitve na obstoječo infrastrukturo do objekta, z navedbo potrebne dimenzije oziroma kapacitete priključka oziroma na območjih, kjer ni zgrajena javna kanalizacija, ustrezen način odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. (6) Izvajalec javne gospodarske službe mora izdati projektne pogoje v 15 dneh. Če upravljavec projektnih Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin pogojev ne izda v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. (7) Če izvajalec javne gospodarske službe že na podlagi zahteve za izdajo projektnih pogojev ugotovi, da je poseg sprejemljiv in da projektni pogoji niso potrebni, se zahteva za izdajo projektnih pogojev šteje kot zahteva za izdajo pozitivnega mnenja in se izda pozitivno mnenje. 54. člen (pridobitev soglasij oz. mnenj) (1) K vlogi za izdajo soglasja mora uporabnik predložiti del projektne dokumentacije, ki je v zvezi s predmetom soglašanja ter projektne pogoje k idejni zasnovi, v kolikor so bili dani. (2) Izvajalec javne službe mora izdati soglasje k projektni dokumentaciji ali soglasje za priključitev pri zahtevnem objektu v 30 dneh, pri manj-zahtevnem objektu v 15 dneh, pri enostanovanjski stavbi, nezahtevnem in enostavnem objektu pa v 10 dneh od prejema popolne pisne vloge. (3) Če izvajalec javne službe ne odloči v predpisanem roku, se šteje, da je soglasje dano. Dokaz o vložitvi zahteve za izdajo soglasja je potrdilo o oddani popolni pisni vlogi in prilogah. (4) Obstoječe uporabnike na območju naselja, kjer je zgrajeno novo javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec javne gospodarske službe, skladno z določilom odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda, obvesti o možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje in jim posreduje soglasje s pogoji za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. 8. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje 55. člen (kanalizacijski priključek) (1) Kanalizacijski priključek je del objekta, ki je v lasti uporabnika, razen v delu, ki poteka po javni površini in je namenjen odvajanju odpadne vode do javnega kanalizacijskega omrežja. Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih priključkov smiselno veljajo vsa druga določila tega pravilnika, ki v tem poglavju niso posebej navedena. (2) Za zahtevnejši kanalizacijski priključek (podvrtavanje pod vodotoki, cestami, pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode, ipd.) se izdela projektna dokumentacija, ki upošteva potrebe uporabnika in obvezno temelji na tehničnih karakteristikah javne kanalizacije. (3) Kanalizacijski priključki so po namenu:  stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju odpadne vode,  začasni, ki so namenjeni začasnim potrebam uporabnikov (gradbiščni priključki, priključki za različne prireditve),  provizorični, ki so namenjeni za odvajanje odpadne vode stalnim porabnikom v času vzdrževalnih del na javnem kanalizacijskem omrežju,  Stran 900 skupni, ki so namenjeni odvajanju odpadne vode iz več objektov in se štejejo za interno kanalizacijo. 56. člen (tehnični pogoji izvedbe kanalizacijskega priključka) (1) Kanalizacijski priključek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede praviloma s priključnim revizijskim jaškom PrRJ pod kotom 45°. V primeru, da takšna izvedba iz kakršnega koli razloga ni možna pa se priključitev objekta izvede preko vertikale-priklop v teme glavne cevi ali pod kotom 45˚ v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer praviloma nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Če se priključek izvede direktno na javno kanalizacijo, se na priključku izvede revizijski jašek, ki se locira na mejo parcele lastnika kanalizacijskega priključka. Takšna priključitev je možna samo s soglasjem izvajalca GJS. (2) Vse spremembe smeri kanalizacijskih priključkov v neposrednem območju priključitve na javni kanal se lahko izvajajo le v revizijskih jaških. (3) Za dimenzije revizijskih jaškov na kanalizacijskih priključkih se upošteva določbe, ki veljajo za jaške na javni kanalizaciji. (4) Najmanjši profil kanalizacijskega priključka je DN 150 mm. (5) Priporočljiv padec kanalizacijskega priključka je 2 %, najmanjši dovoljen pa 1 %. (6) Padci nivelet kanalizacijskih priključkov praviloma ne smejo biti večji od 5 %. Pri večjih padcih se izvedejo višinske stope (kaskade) oz. umirjevalni jaški. (7) Odsek tlačnega voda iz internega črpališča mora potekati višje od kote pokrova najbližjega revizijskega jaška na javnem kanalu. Če to ni možno, mora biti v tlačni vod vgrajena nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri čemer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo zaporo pa je možno odpreti oziroma zapreti. (8) Zagotovljena mora biti zadostna hidravlična prevodnost hišnega kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije ter zračenje kanalizacijskega priključka preko pokrovov jaškov, v nasprotnem primeru lahko prihaja do poplavitev iz priključkov, kar je zelo pogost pojav. (9) Zaščita pred poplavitvijo z vgradnjo povratne lopute je dovoljena izjemoma, ob zavedanju uporabnika:  da se ob pojavu visoke vode v javni kanalizaciji odtoki v objektu ne uporabljajo,  da za loputo nimajo priključene padavinske vode,  da redno skrbijo za čiščenje lopute in  skrbijo za tehnično brezhibnost vgrajene lopute. (10) Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, če je kota dna kleti objekta uporabnika, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 901 Slika 2: Primer pravilno izvedenega priključka 57. člen (odvodnja padavinskih vod) (1) Odvajanje padavinskih vod iz objekta in utrjenih površin se obvezno izvede ločeno v interno kanalizacijo, ki se zaključuje v vodotok, v ponikanje ali ločeno oz. mešano javno kanalizacijsko omrežje. Ob odvajanju padavinske vode v mešano javno kanalizacijsko omrežje se interna padavinska kanalizacija priključi na javni kanal v zadnjem internem revizijskem jašku. (2) Priključevanje novih internih padavinskih kanalizacijskih priključkov na mešano javno kanalizacijsko omrežje naj bo izvedeno kot zadnja izmed v prvem odstavku naštetih možnosti. Primarno se naj padavinska voda odvede v ponikanje ali v vodotok na obravnavani parceli. (3) Pri gradnji objektov naj se upošteva princip vzdržne odvodnje, s čimer se prestreže in sprosti nazaj v krajino na mestu nastanka čim večji del padavinske vode, kot je prikazano tudi na spodnji sliki. Preko posebnih ureditev na zelenih površinah gradbene parcele stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo, je treba zagotoviti odvod (izhlapevanje, ponikanje) čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer so te možnosti omejene (npr. ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno), se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer pa se jo s posebnimi ureditvami začasno zadrži na lokaciji. Primer reševanja padavinske odvodnje v bivalnem okolju (Dunnet in Clayden, 2007). Slika 3: Primer reševanja padavinske odvodnje v bivalnem okolju 58. člen (drugi pogoji) (1) Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede, ko izvajalec GJS na osnovi zahtevka uporabnika in predložene dokumentacije, v kateri so upoštevani izdani projektni pogoji, izda soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. (2) Neposredna priključitev na javni kanal se lahko izvede samo pod nadzorom izvajalca GJS, ki izvede prijavo kanalizacijskega priključka, in o pravilnosti izvedbe del izdela zapisnik. (3) Trasa priključne cevi naj poteka praviloma po javnih površinah in po funkcionalnem zemljišču priključenega Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin objekta. Izjemoma lahko trasa poteka tudi preko drugih zemljišč, vendar samo z overjenim soglasjem lastnika. (4) Priporočljivo je, da lastnik kanalizacijskega priključka izvajalcu GJS predložiti potrdilo o vodotesnosti hišnega priključka. (5) Pred zasipom kanalizacijskega priključka je priporočljiva izvedba katastrskega posnetka v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov. Katastrski posnetek je treba predati izvajalcu GJS, ki izvrši vnos posnetka v zbirni kataster. V primeru, da se del kanalizacije preda v upravljanje izvajalcu GJS je katastrski posnetek obvezen. (6) Na podlagi zapisnika, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in določili tega pravilnika ter izmere, upravljavec dovoli uporabo priključka in uporabnika vpiše v evidenco. 59. člen (posebni pogoji) (1) Če vsebnost odpadnih voda uporabnika prekoračuje mejne vrednosti za iztok v javno kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji vgrajena ustrezna čistilna naprava in na kanalizacijskem priključku izveden merilni jašek v skladu z določili tega pravilnika. (2) Če je zaradi potreb uporabnika in vrste javne kanalizacije (mešani sistem) dovoljeno na javno Stran 902 kanalizacijo, poleg komunalne odpadne vode, priključiti tudi padavinske vode, se interna kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode izvede ločeno tako, da se združi v zadnjem revizijskem jašku pred priključitvijo na javni kanal. (3) Greznične gošče iz obstoječih greznic, blato iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se mora odvažati izključno na ustrezno komunalno čistilno napravo, ki je opremljena s tehnologijo za sprejem grezničnih gošč. Odvažanje in odlaganje v javno kanalizacijo, okolje (kmetijske površine in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode, je strogo prepovedano. (4) Lastniki objektov in naprav lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic, MKČN, s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve. 60. člen (primera priključevanja na JKO) (1) Priključevanje novih uporabnikov na kanalizacijsko omrežje: Slika 4: Skica priključevanja novih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje (2) Priključevanje obstoječih uporabnikov na javno kanalizacijsko omrežje: javno Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 903 Slika 5: Skica priključevanja obstoječih uporabnikov na novozgrajeno javno kanalizacijsko omrežje  Varianta I – hišni priključek do greznice se ohrani. Skozi greznico, kot obvod, se do zadnjega internega revizijskega jaška izvede nov kanal kanalizacijskega priključka.  Varianta II – kanalizacijski priključek se izvede od stene objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, do zadnjega internega revizijskega jaška. Greznica se opusti, ali se uporabi za drugi namen, v skladu z veljavno zakonodajo. (3) Ob priključevanju na mešani kanal javnega kanalizacijskega omrežja se interna padavinska kanalizacije priključuje na zadnji interni revizijski jašek. 9. Normativi o sestavi odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo 61. člen (splošno) (1) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Poleg tega morajo ustrezati zahtevam, določenim v občinskem odloku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in zahtevam tega pravilnika. (2) Za dosego mejnih koncentracij se odpadne vode ne sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. 62. člen (mejne vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo) (1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti industrijske odpadne vode so za onesnaževala, ter za splošne, ekotoksikološke in mikrobiološke parametre pri neposrednem in posrednem odvajanju v vode in pri odvajanju v javno kanalizacijo, določene v prilogi 2 Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo oz. po predpisih, ki urejajo normative za posamezno dejavnost. (2) Odpadna voda iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov mora biti pred odvodom v javno kanalizacijo dezinficirana. 63. člen (meritve količin in parametrov onesnaževanja) (1) Količina odpadne vode se določi na podlagi količin odvzete pitne vode iz javnega vodovoda ali normirane porabe pitne vode za uporabnike zasebnega vodovoda ter količin odvzete pitne vode iz drugih virov pitne ali tehnološko industrijske vode. Količina odpadne vode se lahko določi tudi na podlagi neposredne meritve odvedene vode v javno kanalizacijo, ob upoštevanju področnih predpisov. Količina padavinske odpadne vode se določi na podlagi meritve prispevnih površin in podatkov o izdatnosti padavin, skladno z veljavno zakonodajo. (2) Meritve pretoka odpadne vode in parametrov onesnaženosti odpadnih voda iz virov onesnaževanja se lahko izvaja na stalnih merilnih mestih, nameščenih na vseh iztokih odpadnih voda pred vtokom v kanalizacijsko omrežje, na komunalnih čistilnih napravah, na vseh pomembnejših iztokih komunalnih odpadnih voda v odvodnik ter na mestih, ki so pomembne za določitev parametrov na samem kanalskem omrežju. Glede na količino in sestavo – obremenitev odpadnih voda in zmogljivosti čiščenja komunalne čistilne naprave so meritve lahko trajne ali občasne. (3) Meritve količin in parametrov onesnaženja izvajajo za to delo usposobljene in pooblaščene družbe. Stroške izvajanja meritev in izgradnje za izvedbo meritev potrebnih objektov ter montaže merilnih naprav krije uporabnik. (4) Merjenja pretoka odpadne vode se morajo izvajati v skladu s standardi in tehničnimi predpisi. V kanalizacijskih sistemih in na čistilnih napravah se uporabljajo naslednji osnovni načini merjenja pretoka odpadne vode:  odprt sistem, kjer voda odteka gravitacijsko, je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omočenega preseka v merilnem kanalu: Q = f (h, s, A),  zaprt sistem, kjer odpadno vodo črpamo po ceveh, je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Q = f (v, A). Cev, v kateri teče vodni tok, je popolnoma zaprt in napolnjen z vodo,  pri merjenju s sledili se pretok izračuna iz znane množine dodanega sledila. Za meritev s sledili mora uporabnik pripraviti poseben načrt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih primerih. (5) Kadar se s kontrolno analizo ugotovi, da odpadna voda vsebuje škodljive snovi nad določenimi mejnimi koncentracijami, mora uporabnik javne kanalizacije takoj pristopiti k sanaciji razmer in upravljavcu povrniti morebitno nastalo škodo na objektih javne kanalizacije ter stroške kontrolne analize. 64. člen (tehnične zahteve za postavitev merilnega mesta) (1) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne gospodarske službe za izvedbo nadzora. (2) Izvajalec javne gospodarske službe ima poleg rednih pregledov merilnika pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preskusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne gospodarske službe kanalizacije. Kateremu mora biti vedno brez predhodne najave omogočen odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne vode in meritve količine odpadne vode. (3) Dimenzije dotočnega in odtočnega kanala morajo biti izvedene tako, da je omogočen laminarni tok vode. Dotočno korito kanala naj bo daljše od 2 m oziroma 10 x H (max). Pri izdelavi korita je potrebna čim večja dimenzijska natančnost. Padec korita naj omogoča minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samoizpiranje). Širina dotočnega korita naj znaša vsaj 3 širine preliva, merjeno pri maksimalni širini. Merjenje nivoja naj se izvede na 3 do 4 vrednosti H (max) gorvodno od preliva. Gladina vode in oblika profila morata ustrezati tipu merilnega mesta. Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in služijo dostopu, in varovalne ograje iz nerjavečega jekla ali iz drugega obstojnega materiala. Merilni inštrumenti morajo biti montažni, da se v primeru poškodbe lahko zamenjajo in po uporabi očistijo. (4) Ker v kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju škodljivi plini, je potrebno omogočiti neovirano prezračevanje merilnega mesta in pri tem upoštevati ustrezne tehnične predpise in standarde. 10. Normativi za vzdrževanje in obnovo javnega kanalizacijskega omrežja 65. člen (vzdrževanje JKO) (1) Na objektih javne kanalizacije je izvajalec GJS odgovoren za izvajanje vzdrževalnih del. Vzdrževanje javne kanalizacije zajema izvedbo del, s katerimi se ohranja ali povečuje zanesljivost, uporabnost in vrednost javnega kanala, s čimer se ne posega v namembnost, v konstrukcijo objektov in zunanji videz. (2) Izvajalec GJS ima ob vsakem času pravico dostopa do vseh javnih kanalizacijskih objektov in naprav zaradi njihovega rednega vzdrževanja ne glede na to, kdo je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe teh objektov oziroma naprave ali zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti ali naprave. (3) Redno vzdrževanje, ki se izvaja na primarnih in sekundarnih kanalih odpadnih vod, obsega:  vizualno kontrolo jaškov in pokrovov,  odmašitev kanalizacijskih cevi,  visokotlačno/strojno čiščenje, Stran 904   TV pregled / snemanje s kamero, manjša popravila jaškov, krpanje asfalta okoli pokrovov in podobno,  deratizacijo skladno z Zakonom o nalezljivih boleznih in priporočilih NIJZ,  analize odpadnih vod,  kontrolo in čiščenje objektov in kanalov,  druga vzdrževalna dela. (4) Za redno obratovanje in vzdrževanje črpališč in čistilne naprave mora izvajalec javne službe sprejeti poslovnik o obratovanju za posamezen objekt, za druge objekte pa letni plan vzdrževanja. (5) Večja vzdrževalna dela se izvajajo na osnovi minimalne tehnične dokumentacije:  točkovna popravila, popravila odsekov med revizijskimi jaški in popravila objektov,  generalna popravila objektov in kanalskih cevovodov,  pred začetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki mora vsebovati ugotovitve poškodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero, meritev pretokov in preskusov tesnosti, raznih evidenc,...). (6) Izredno – intervencijsko vzdrževanje se izvaja v primerih trenutnih poškodb, nalivov ali motenj v delovanju kanalskega omrežja in obsega odmašitve kanalizacije oziroma povečanja pretočnosti kanala, črpanje iz poplavljenih prostorov, v primeru porušitve pa intervencijsko popravilo. V primeru elementarnih nesreč se intervencijsko vzdrževanje izvaja skladno z navodili o ukrepanju v izrednih primerih in v dogovoru z lastnikom prizadete infrastrukture. (7) Uporabnik mora skrbeti za nemoteno obratovanje, vzdrževanje ter nadzor delovanja in uporabe interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka. Pri vzdrževanju mora uporabnik ugotavljati nadzor stanja, ki obsega občasne preglede revizijskih jaškov, čiščenje priključnih cevi ter popravilo in obnavljanje kanalizacijskega priključka. 66. člen (obnovo JKO) (1) Pred začetkom obnove mora biti izdelana dokumentacija, katere sestavni del je:  analiza obstoječega stanja, poškodb (število ugotovljenih lokalnih poškodb na cevovodu ali napravah na podlagi pregledov s TV kamero, opravljenih meritev pretokov in preizkusov tesnosti, hidravlične in statične presoje dimenzij in padcev, evidence popravil, evidence motenj, kot so preplavitve, zamašitve, porušitve, posedanja itd.),  situacija obstoječega voda, objekta ali naprave,  situacija ostalih obstoječih komunalnih vodov na obravnavanem območju,  predlog rešitve – obnova ali zamenjava,  stanje obremenitev in obstoječih pogojev vgradnje,  omejitve pri predvidenih gradbenih posegih (promet, dostopnost do objektov),  popis del s predračunom. (2) Po opravljenih vzdrževalnih delih in obnovah mora biti izveden preskus tesnosti in pregled s TV kamero vzdrževanega oziroma obnovljenega kanalizacijskega omrežja skladno z določili tega pravilnika in veljavnimi normativi. 11. Pregled in prevzem javnega kanalizacijskega omrežja v upravljanje Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 67. člen (označevanje kanalizacijskih sistemov) (1) Vsi obstoječi in novozgrajeni kanalizacijski sistemi, vključno s kanalizacijskimi priključki, morajo biti geodetsko posneti v skladu z zbirnim katastrom podzemnih komunalnih vodov. Kataster komunalnih vodov se vodi v obliki digitalnega katastra. (2) V primeru, da izvajalec GJS predvidi, da se lahko kanalizacijski sistem ogrozi, če ni fizično označen, lahko izvajalec GJS kanalizacijski sistem (jašek, cev, črpališče,…) ustrezno označi, da prepreči poškodbe in ogrožanje kanalizacijskega sistema. 68. člen (pregled projektov) Vsi predvideni posegi ali gradnje, ki se izvajajo in vplivajo na obstoječe ali predvideno obratovanje kanalizacijskega sistema, morajo biti projektno obdelani v skladu z veljavnimi predpisi, zakonodajo in s tem pravilnikom. Vsi ti projekti morajo biti izvajalcu GJS javnega kanalizacijskega sistema predloženi v pregled in soglasje. Izvajalec GJS ima pravico nepopolno dokumentacijo zavrniti in zahtevati njeno dopolnitev, skladno z določbami tega pravilnika in izdanih projektnih pogojev. 69. člen (nadzor) (1) Investitor, ki gradi ali rekonstruira kanalizacijsko omrežje z objekti in napravami, ki jih bo po izgradnji prevzel v upravljanje izvajalec GJS, mora pridobiti ustrezno soglasje izvajalca GJS. (2) Izvajalec GJS izvaja kontrolo upoštevanja projektnih pogojev pri izvajanju del ob/na obstoječi ali predvideni javni kanalizaciji. Za vse posege v omrežje javne kanalizacije vrši izvajalec GJS upravljavski nadzor, po potrebi in lastni presoji, skladno s pogoji iz izdanih projektnih pogojev in soglasij, odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode za območje Občine Lovrenc na Pohorju, tega pravilnika in ostalih predpisov in standardov, ki veljajo za tovrstno področje. 70. člen (prevzem objektov v upravljanje) (1) Investitor gradnje kanalizacije, ki ima značaj javne kanalizacije, mora le-to predati v lastništvo občine. Občina preda kanalizacijo in objekte na kanalizacijskem sistemu v upravljanje izvajalcu GJS. (2) Javna kanalizacija se prenese izvajalcu GJS v najem in/ali upravljanje s pogodbo. 71. člen (prevzem novozgrajenih objektov v upravljanje) Ob primopredaji se sestavi pogodba (zapisnik). Sestavni del pogodbe je zapisnik z naslednjimi prilogami:  projekt z gradbenim dovoljenjem,  soglasja soglasodajalcev in dovoljenja za posege v prostor (vzdrževanje) z vpisom v zemljiško knjigo,  projekt izvedenih del (PID) in projekt obratovanja in vzdrževanja (POV),  geodetski posnetek, načrt za vris v kataster javne službe, ki je v skladu z veljavnim pravilnikom o geodetskem načrtu in vsebuje vse elemente iz pravilnika o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora,  zapisnik o pregledu s TV kamero (DVD in pisno poročilo),  zapisnik o izvedenem preskusu vodotesnosti objektov in vodov,  garancijske izjave strojne elektro opreme objektov,    Stran 905 obratovalni dnevnik (za MKČN, lovilce olj in maščob), uporabno dovoljenje, investicijska vrednost objekta po končnem obračunu. 72. člen (prevzem obstoječih objektov v upravljanje) (1) Pri prevzemu v upravljanje obstoječih objektov velja enak postopek, kot pri prevzemu novozgrajenih objektov. (2) Pri obstoječih objektih, za katere ne obstaja dokumentacija, se izdela sanacijski program, ki mora vsebovati:  zapisnik o pregledu obstoječih objektov z analizo obstoječega stanja;  inventarizacijo objektov in naprav, katere sestavni del je situacija, katastrski posnetek, popis objektov in naprav z določitvijo njihove vrednosti;  program sanacijskih del za varno in neoporečno odvajanje in čiščenje odpadne vode s predračunom stroškov sanacije;  terminski plan izvedbe programa sanacijskih del;  pogodbo za izvedbo sanacijskega programa z navedenimi viri financiranja. (3) Pogoj za začasen prevzem objektov in naprav v uporabo in upravljanje je potrditev sanacijskega programa. Pogoj za končni prevzem objektov in naprav v najem in upravljanje je izvedba in dokončanje celotnega sanacijskega programa. 73. člen (kataster kanalizacijskega omrežja) (1) Izvajalec javne službe vodi kataster javne kanalizacije v skladu s predpisi o katastru kanalizacijskega sistema in ga redno osvežuje. (2) Za vsak objekt javne kanalizacije mora biti izdelan projekt izvedenih del v skladu s predpisi o katastru kanalizacijskega sistema. Vsebovati mora podatke, ki jih določajo kriteriji vodenja operativnega katastra izvajalca javne službe za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture na Geodetski upravi RS. (3) Izvajalec javne gospodarske službe mora voditi posebno evidenco priključkov na javno kanalizacijo in uporabnikov MKČN ter greznic. (4) Vse določbe in navodila za izdelavo in vodenje katastra so določene v standardu oz. navodilih za izdelavo geodetskega posnetka izvedene kanalizacije. 12. Oblikovanje cen storitev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode 74. člen (obračun odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode uporabnikom z lastnimi zajetji vode) Pri uporabnikih, ki so priključeni na javno kanalizacijo in razpolagajo z lastnimi zajetji vode, se kot osnova za obračun, ob predložitvi ustreznih potrdil, upošteva količina zajete vode, merjena z vodomerom, ki ustreza veljavnim predpisom za obračun porabljene vode, pri čemer se odšteje morebitni delež vode, uporabljen v reprodukcijske namene (kmetijstvo, industrija). Uporabnikom, ki nimajo vgrajenih vodomerov, se zaračunava pavšal v višini 50 m3/osebo/na leto. 75. člen (mersko mesto) (1) Pri večjih onesnaževalcih, kjer dnevno nastane več kot 15 m3 odpadne vode in ta lahko vsebuje nevarne snovi, se zgradi mersko mesto z merilnikom pretoka z vzorčevalnikom. Merilnik pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM-GPRS povezavo do nadzornega centra na KČN. Biti mora atestiran in umerjen s strani pooblaščene Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin institucije, zapečaten in izvajalcu GJS ter pristojnim inšpekcijskim službam kadarkoli na vpogled. (2) Mersko mesto in merilnik pretoka je dolžan zgraditi in vzdrževati uporabnik javne kanalizacije. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilnika pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba upravljavca. (3) Izvajalec GJS ima, poleg rednih pregledov merilnika pretoka, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec kanalizacije. (4) V primeru okvare merilnika pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina obračunane vode v preteklem obračunskem obdobju. Če uporabnik ne odpravi napake na merilniku pretoka v roku osmih dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec GJS. (5) Obstoječi uporabnik je dolžan urediti mersko mesto in merilnik pretoka skladno s pogoji tega pravilnika v roku 6 mesecev od prejetja obvestila s strani izvajalca javne službe, nov uporabnik pa ob izvedbi priključka na javno kanalizacijo. 13. Predhodne in končne določbe 76. člen (prehodne in končne določbe) (1) Vsa izdana soglasja do dneva uveljavitve tega pravilnika ostanejo v veljavi, pri izvedbah pa se morajo upoštevati zahteve tega pravilnika. (2) Lastniki pretočnih greznic morajo le-te preurediti v skladu s pravilniki in standardi v nepropustne ali zgraditi malo čistilno napravo v skladu z roki določenimi v veljavni uredbi, ki ureja področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. (3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema v občini Lovrenc na Pohorju (MUV, št. 12/2006). (4) Ta Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0075-0003/2022 Datum: 5.5.2022 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan Stran 906 gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17) je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 20. redni seji, dne 5.5.2022 sprejel SKLEP Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju potrjuje: 1) Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2022:  v višini 0,3750 EUR/m3 brez DDV ter  mesečni vrednosti omrežnine za DN ≤ 20 v višini 6,9000 EUR brez DDV (omrežnina se viša po dimenziji priključka). 2) Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju, subvencionirala za gospodinjstva oziroma druge uporabnike storitev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, v okviru omrežnine za posamezne priključke DN v naslednji višini: Potrjena cena EUR/mesec brez DDV 6,9000 % subvencije 40,94 Zaračunana cena, zmanjšana za subvencijo, v EUR brez DDV (cena za uporabnika) 4,0748 (omrežnina oz. zaračunana cena, zmanjšana subvencijo, se viša po dimenziji priključka) za Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2022 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o potrditvi cene odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v občini Lovrenc na Pohorju za leto 2021 (UGSO, št. 24/2021). Datum: 5. 5. 2022 465. Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št.87/12,109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega 466. Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2022 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju V skladu z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2022 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju, na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19 in Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 907 44/22 – ZVO-2)) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGS, št. 59/17), na svoji 20. redni seji, dne 5.5.2022, sprejel 3. Potrjuje se preračun porazdelitev količin posameznih vrst storitev ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. SKLEP O POTRDITVI CEN STORITEV OBVEZNE OBČINSKE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI ZA LETO 2022 4. Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 06. 2022 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2021 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/2021). za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju 1. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju potrjuje Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obvezne občinske gospodarske službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2022 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, ki ga je izdelal izvajalec gospodarske javne službe Javno podjetje Snaga, d.o.o., z datumom izdelave marec 2022. 5. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju pooblasti Župana Občine Lovrenc na Pohorju za podpis aneksa h koncesijski pogodbi za morebitno ureditev koncesijskih razmerij, upoštevaje ta sklep. Datum: 5. 5. 2022 2. Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju potrjuje predlog izračuna, da predračunske lastne cene:  zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov – izvajanje storitev,  zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov – javna infrastruktura,  zbiranje biološko razgradljivih odpadkov – izvajanje storitev,  obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov – izvajanje storitev,  obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov – javna infrastruktura,  odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov – izvajanje storitev ne presegajo 10 % od prejetih cen in cene ostanejo nespremenjene. Potrjene cene v letu 2021 in predlagane cene za leto 2022: Cena zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov znaša 0,1407 EUR/kg (brez DDV);  cena storitve: 0,1393 EUR/kg (brez DDV);  cena javne infrastrukture: 0,0014 EUR/kg (brez DDV). Cena obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov znaša 0,1465 EUR/kg (brez DDV);  cena storitve: 0,0986 EUR/kg (brez DDV);  cena javne infrastrukture: 0,0479 EUR/kg (brez DDV). Cena odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov znaša 0,2995 EUR/kg (brez DDV);  cena storitve: 0,2995 EUR/kg (brez DDV);  cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV).  Cena zbiranja biološko razgradljivih odpadkov znaša 0,0491 EUR/kg (brez DDV);  cena storitve: 0,0491 EUR/kg (brez DDV);  cena javne infrastrukture: 0,0000 EUR/kg (brez DDV). Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan 467. Potrditev Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo Na podlagi tretjega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09– ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 59. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št.87/12,109/12, 76/17 in 78/19), Uredbe komisije (EU) št. 360/2012 z dne 25. aprila 2012 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis za podjetja, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena (Ur. l. EU L 114) ter 14. člena Statuta Občine Lovrenc na Pohorju (UGSO, št. 59/17), je Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju na 20. redni seji, dne 5.5.2022 sprejel SKLEP Občinski svet Občine Lovrenc na Pohorju potrjuje: 1) Elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2022:  storitev izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo v višini 0,6663 EUR/m3 brez DDV ter  mesečno vrednost omrežnine za DN ≤ 20 v višini 6,3200 EUR brez DDV (omrežnina se viša po dimenziji priključka). 2) Občina Lovrenc na Pohorju bo storitve obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju, subvencionirala za gospodinjstva oziroma druge Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin uporabnike storitev oskrbe s pitno vodo, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti, v naslednji višini: a) Subvencioniranje cene izvajanja storitev – oskrba s pitno vodo Potrjena cena EUR /m3 brez DDV 0,6663 % Zaračunana cena, zmanjšana subvencije za subvencijo, EUR/m3 brez DDV (cena za uporabnika) 27,28 0,4845 b) Subvencioniranje cene omrežnine – oskrba s pitno vodo Potrjena % Zaračunana cena, cena subvencije zmanjšana za Priključek EUR na subvencijo, v EUR (DN) mesec brez DDV (cena za brez uporabnika) DDV DN ≤ 20 6,3200 67,6709 2,0432 20 < DN < 40 18,9600 86,3625 2,5857 40 ≤ DN < 50 63,2000 83,8918 10,1804 50 ≤ DN < 65 94,8000 86,6201 12,6842 (omrežnina oz. zaračunana cena, zmanjšana subvencijo, se viša po dimenziji priključka) za Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 01. 05. 2022 naprej. Z dnem uveljavitve tega sklepa prenehajo veljati Sklep o potrditvi cene izvajanja storitev gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo ter pripadajoče omrežnine za uporabo javnih infrastrukturnih objektov in naprav v Občini Lovrenc na Pohorju za leto 2021 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2021) iz dne 22.4.2021 Datum: 5. 5. 2022 Občina Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, župan OBČINA MISLINJA 468. 70 71 72 73 Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2021 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/2007 ZLS-UPB2, 76/08, 100/08-odl.US, 79/09, 51/10, 84/10-odl.US in 69/15- odl.US), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 ZJFUPB4 in 101/13), 13. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94, 56/98, 123/06, 57/2008 in 36/11) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010 in Glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016 in 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja na 26.seji, dne 28.04.2022 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE MISLINJA ZA LETO 2021 1. Splošna določba 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2021. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Mislinja za leto 2021 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Mislinja za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. V splošnem delu zaključnega računa so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Doseženi prihodki in odhodki po zaključnem računu za leto 2021 so naslednji: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Skupina/Podskupina kontov I. Stran 908 SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) TEKOČI PRIHODKI (70+71) DAVČNI PRIHODKI 700 Davki na dohodek in dobiček 703 Davki na premoženje 704 Domači davki na blago in storitve 706 Drugi davki NEDAVČNI PRIHODKI 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 711 Takse in pristojbine 712 Globe in druge denarne kazni 713 Prihodki prodaje blaga in storitev 714 Drugi nedavčni prihodki KAPITALSKI PRIHODKI 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine Zaključni račun 2021 v evrih 5.637.138,19 4.207.486,68 3.672.646,68 3.335.932,00 202.739,81 135.266,92 -1.292,05 534.840,00 373.801,61 4.279,10 8.629,46 0 148.129,83 25.839,50 8.730,00 17.109,50 0,00 0,00 0,00 Št. 22/13.5.2022 74 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 909 TRANSFERNI PRIHODKI 740 Prejeta sredstva iz državnega proračuna 740 Prejete sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti 740 Prejeta sredstva iz javnih skladov 741 Prejete sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije iz kohezijskega sklada PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 780 Prejeta sredstva ISPA 1.403.812,01 1.370.305,82 7.739,90 0,00 25.766,29 II. SKUPAJ ODHODKI 5.350.207,29 40 TEKOČI ODHODKI 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 402 Izdatki za blago in storitev 403 Plačila domačih obresti 409 Rezerve TEKOČI TRANSFERI 410 Subvencije 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 413 Drugi tekoči domači transferi 414 Tekoči transferi v tujino INVESTICIJSKI ODHODKI 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev INVESTICIJSKI TRANSFERI 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 78 41 42 43 (40+41+42+43) 0,00 0,00 1.450.863,66 333.035,16 53.969,23 976.416,08 9.877,79 77.565,40 1.751.198,03 38.077,70 1.038.795,89 208.376,53 465.947,91 0,00 2.107.922,46 2.107.922,46 40.223,14 40.223,14 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 286.930,90 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB ________________________________________________________________________________________________ ________________________ Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2021 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 751 Prodaja kapitalskih deležev 0,00 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 (440+441+442+443) 440 Dana posojila 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA 0,00 IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV C. VII. 50 VIII. 55 IX. X. XI. XII. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov Zaključni račun 2021 ZADOLŽEVANJE (500) (500) ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje ODPLAČILO DOLGA (550) ODPLAČILA DOLGA 550 Odplačila domačega dolga POVEČANJE (ZMANJŠANJE)SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII) NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. PRETEKLEGA LETA 0,00 0,00 0,00 207.368,13 207.368,13 207.368,13 79.562,77 -207.368,13 -286.930,90 35.485,58 Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja proračuna Občine Mislinja za leto 2021 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. III.   Šifra: 410-04/2021 Datum: 28.04.2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan   469. Odlok o koncesiji za graditev žičniške naprave »Sedlo« Na podlagi 26. člena Zakona o žičniških napravah za prevoz oseb (Uradni list RS, št. 126/3, 56/13, 33/14 in 200/20; v nadaljevanju ZŽNPO) ter 15. člena Statuta Občine Ribnica na Pohorju (MUV št. 25/15, 26/17 in 5/19) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 63/2010, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) sta Občinski svet Občine Ribnica na Pohorju na svoji 21. redni seji dne, 11. 4. 2022 in Občinski svet Občine Mislinja na svoji 26. redni seji dne, 28. 4. 2022 sprejela ODLOK O KONCESIJI ZA GRADITEV ŽIČNIŠKE NAPRAVE »SEDLO« I. Splošne določbe 1. člen Ta odlok je koncesijski akt za podelitev koncesije za graditev žičniške naprave za prevoz oseb »Sedlo« (v nadaljevanju: koncesija). Žičniška naprava, ki je predmet koncesije po tem odloku, je določena v prilogi tega odloka, ki je njen sestavni del. Prevoz oseb po žičniški napravi, ki je predmet koncesije po tem odloku, ni gospodarska javna služba. II. Podelitev koncesije 2. člen Na podlagi prvega odstavka 29. člena in drugega odstavka 28. člena ZŽNPO se koncesija podeli neposredno brez javnega razpisa, lastniku žičniške naprave z upravno odločbo, ki jo izda pristojni organ Občine Ribnica na Pohorju. 3. člen Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:  da ima veljavno registracijo za opravljanje žičniške dejavnosti,  da ima poravnane vse davke, prispevke in druge obvezne dajatve,  da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijskega postopka,  da ima strokovno usposobljene kadre in zadostne tehnične zmogljivosti za opravljanje koncesije,  da ima opravljen strokovno tehnični pregled žičniške naprave. Stran 910 Pogoji koncesije 4. člen Koncesija se za žičniško napravo podeli za koncesijsko dobo, določeno v prilogi tega odloka (rok koncesije), Koncesija se lahko na predlog koncesionarja podaljša, vendar največ za polovico časa predmetne koncesije, če je ob izteku roka koncesije glede na stanje žičniške naprave mogoče pričakovati, da bo žičniška naprava varno obratovala v času podaljšanja koncesije, Trajanje koncesije se podaljša z odločbo, ki jo izda Občina Ribnica na Pohorju na zahtevo koncesionarja, Koncesija se podaljša s sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi. 5. člen Medsebojna razmerja med koncedentoma in koncesionarjem se za žičniško napravo iz priloge tega odloka podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijsko pogodbo skleneta v imenu koncendenta župana. 6. člen Koncesijo lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo s soglasjem občinskih svetov obeh občin. 7. člen Koncesijsko razmerje preneha:  s prenehanjem koncesijske pogodbe,  z odvzemom koncesije. 8. člen Koncesijska pogodba preneha:  s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,  z odpovedjo zaradi bistvene kršitve koncesijske pogodbe,  s sporazumno razvezo koncesijske pogodbe. 9. člen Koncedenta lahko odvzameta koncesijo z odločbo:  če koncesionar ne ravna skladno z izvršljivimi odločbami pristojnih inšpekcijskih organov, ki se nanašajo na varnost obratovanja,  če za več kot dve leti preneha z obratovanjem žičniške naprave, pa se koncesionar in koncedenta ne dogovorijo drugače. Koncesijsko razmerje preneha z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije. 10. člen Koncesionar mora po prenehanju koncesijskega razmerja odstraniti žičniško napravo, razen če se s koncedentoma ne dogovori drugače. Odstranitev žičniške naprave obsega razgraditev žičniške naprave, odstranitev objektov in naprav koncesije in vzpostavitev okoliščinam čimbolj primernega stanja na vseh zemljiščih in drugih površinah koncesije. IV. Končna določba 11. člen Ta odlok je sprejet, ko ga v enakem besedilu sprejmeta občinska sveta obeh občin. Odlok se objavi v Uradnem glasilu e-občina in Uradnem glasilu slovenskih občin. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Veljati začne petnajsti dan po zadnji objavi v uradnem glasilu posamezne občine. Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za graditev obstoječih žičniških naprav »Pungart« in »Sedlo«, št.: 376-1-2006-01 z dne 12.5.2009 (MUV, št.14/08 in Ur. list RS št. 63/09). Številka: 007-4/2022-1 Datum: 11. 4. 2022 Župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč Številka: 376-2/2006 Datum: 29. 4. 2022 Župan Občine Mislinja Bojan Borovnik, mag. PRILOGA: ŽIČNIŠKA NAPRAVA, KI JE PREDMET TEGA ODLOKA 1. Žičniška naprava: vlečnica »Sedlo« a. Lokacija žičniške naprave:  Žičniška naprava leži na zemljiških parcelah št. 730, 731, 1389, vse k.o. Hudi Kot in 1110/76, 1110/191, 1110/192, 1110/197, 1112/7, vse k.o. Šentilj pod Turjakom.  Spodnja postaja žičniške naprave leži na višinski koti 1.382 m, zgornja postaja pa na višinski koti 1.417 m. b. Značilnosti žičniške naprave: Žičniška naprava je žičniška naprava za prevoz oseb z naslednjimi značilnostmi:  vrsta žičniške naprave: sidrna vlečnica;  število postaj: 2 (1x vstopna, 1x izstopna);  vodilo: jeklena vrv;  dolžina trase vlečnice: 288 m;  število sider: 34;  pogon: elektromotor 15 kW;  višinska razlika: 35 m;  zmogljivost: 600 oseb na uro;  številka in datum obratovalnega dovoljenja: 376196/2020/3-02621603, velja do 14.12.2022. c. Rok trajanja koncesije (koncesijska doba): 15 let 470. Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, kot enovit akt za območje "TURISTIČNO NASELJE PUNGART'' PUN-07 Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP2 - Uradni list RS št. 61/2017) in Statuta Občine Mislinje (Uradni list RS, št. 63/2010 in njegove spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je župan Občine Mislinje dne 6. 4. 2022 sprejel: Stran 911 SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA, KOT ENOVIT AKT ZA OBMOČJE "TURISTIČNO NASELJE PUNGART'' PUN07, VKLJUČNO S SOSEDNJIMI INDIVIDUALNIMI OBMOČJI: PUN-01 PUNGART CENTER, PUN-02 TURISTIČNO NASELJE -PUNGART 3-, PUN-03 ETNO VAS KOPE, PUN-04, PUN-05, PUN-06. 1. člen (splošno) S tem sklepom se začne postopek priprave in sprejema Občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN), kot enovit akt za TURISTIČNO NASELJE PUNGART - EUP PUN-07, vključno s sosednjimi individualnimi območji: PUN-01 Pungart Center, PUN-02 Turistično naselje -PUNGART 3-, PUN-03 Etno vas Kope, PUN-04, PUN-05, PUN-06. Pravna podlaga za pripravo OPPN-ja je zakon o Urejanju Prostora (ZUreP-2 - Uradni list RS št. 61/2017) vključno z vsemi zakonskimi in podzakonskimi akti. Ta prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko: 2976. 2. člen (izhodišča za pripravo OPPN) Predmet izdelave OPPN-ja je določitev izvedbenih urbanističnih pogojev za celotno območje turističnega naselja Pungart, v smislu enovitega akta. Primarni namen OPPN-ja je določitev pogojev za turistični razvoj predmetnega območja, kot so: umestitev novih objektov, prenova obstoječih oz. rušitev obstoječih objektov ter pogojev za izvedbo oz. nadgradnjo pripadajoče komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez. Pobudniki za izdelavo OPPN-ja so zasebni investitorij, ki nameravajo zgraditi sodobno turistično naselje namenjeno družinam in posameznikom, ki želijo preživljati svoje počitnice v naravi in hkrati v sodobno oblikovanem turističnem kompleksu. Pravna podlaga za pripravo OPPN-ja je "Občinski prostorski načrt Občine Mislinja" (Uradni list RS, št. 63/2010 in njegove spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. št. 5/2012, 27/2016, 61/2016, 61/2017, 16/2021). 3. člen (območje in predmet načrtovanja) Območje predvidenega OPPN-ja meri skupno cca. 19,16 ha. Območje je sestavljeno iz sedmih EUP-jev. Za nekatere EUP-je OPN Mislinja predvideva izvedbo PIA v obliki OPPN-ja in sicer to velja za naslednje EUP-je: PUN-01, PUN-03, PUN-06 in PUN-07. Preostali EUP-ji se trenutno urejajo z upoštevanju veljavnih PIP-ov iz OPN-ja. Investitorji so sprejeli odločitev o skupnem aktu, ki obsega tako vse EUP-je za katere je določena izvedba OPPN-ja, kot tudi EUP-je za katere veljajo PIP-i določeni v veljavnem OPN-ju, kakor izhaja iz 3. člena Odloka o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Mislinja (Uradno glasilo slovenskih občin št. 16/2021). Priprava OPPN-ja za EUP-07 se izvede kot sestavni del ''enovitega akta za celotno območje turističnega naselja Pungart'', katerih spodaj citirana določila so opredeljena v 3. členu zgoraj navedenega odloka: ''V območje PUN-07 je mogoče posegati šele po tem, ko bo v skladu z OPPN oziroma z OPN prostorsko urejenih in izrabljenih vsa 90% nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj vsake od ostalih EUP s PNRP vrste BT na območju Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin turističnega naselja Pungart: PUN-01, PUN-02, PUN-03 in PUN-06 oziroma ko bodo za gradnjo na omejenih nezazidanih stavbnih zemljiščih izdana gradbena dovoljenja''. Zraven zgoraj navedenega, se bosta v enovit akt vključili tudi EUP PUN-02 in EUP PUN-04, za kateri je namenska raba pod oznako BT določena v veljavnem OPN-ju. Namen vključitve zgoraj navedenih EUP-jev je medsebojna usklajenost posameznih enot, ki je nujno potrebna za zagotovitev celostnih rešitev na predmetnem območju, s katerimi se posledično zagotavlja celostna kvalitetna podoba predvidenega turističnega centra. V predmetni OPPN se vključi tudi EUP PUN-05 z namensko rabo »ZP«, v katerem je predviden etnodružinski park z adrenalinskimi napravami, z namenom medsebojne usklajenosti, kot pri EUP PUN-02 in EUP PUN-04. Iz zgoraj navedenega izhaja, da se v predmetnem OPPN-ju kot enovitem aktu za obravnavano območje Stran 912 upoštevajo PIP-i iz veljavnega OPN-ja s potrebnimi modifikacijami. OPPN obsega območje parcel označenih v spodnji Tabeli 1. Parcele na območju obravnavanega OPPN-ja tvorijo večje območje nepravilne ''L'' oblike. Večji del obravnavanega območja se nahaja v strmini, medtem ko je manjši del območja v ravnini oz. položnejšem terenu. Ravni del območja predstavlja osrednji kompleks športnega igrišča z Grmovškim domom, ki se nahaja na povprečni absolutni višini cca. 1.368,00 m n.m.n. Najvišja točka predmetnega območja z nadmorsko višino 1.410,00 m n.m.n, se nahaja na severo-zahodnem delu, medtem ko se višinsko najnižja točka območja z nadmorsko višino 1.315,00 m n.m.n. nahaja na jugozahodnem delu. Tabela 1 k. o.: 863 – Šentilj pod Turjakom PUN-01 (Pungart Center) PIA OPPN ''BT'' – osrednji del Turističnega centra Kope (hotelsko območje) v skupni izmeri cca. 59.245 m 2 Parcele št.: 1110/120-del, 1110/40, 1110/42, 1110/43, 1110/51, 1112/6, 1110/122, 1112/3, 1112/4, 1112/2, 1112/5, 1110/50, 1110/192, 1110/76-del, 1110/193, 1110/54, 1110/55, 1110/56, 1110/53, 1110/57, 1110/58. PUN-02 (Etno vas – Kope) ''BT'' – dopolnitev obstoječega turističnega naselja »Pungart 3« proti vzhodu v skupni izmeri cca. 26.460 m 2 Parcele št.: 1110/66, 1110/48, 1110/47, 1110/175. Parcela št.: 110/79-del –»PC« - cesta Preostali del območja predstavljajo že zazidane parcele oz. parcele, ki so del obstoječe prometne infrastrukture: parcele št.: 1110/72, 1110/73, 1110/38, 1110/117, 1110/118, 1110/107, 1110/71, 1110/108, 1110/154, 1110/34, 1110/106, 1110/24, 1110/146, 1110/147, 1110/25, 1110/148, 1110/149, 1110/26, 1110/150, 1110/151, 1110/27, 1110/152, 1110/153, 1110/194, 1110/156, 1110/200, 1110/110, 1110/176, 1110/32, 1110/157, 1110/31, 1110/177, 1110/30, 11110/158, 1110/159, 1110/199, 1110/46, 1110/45, 1110/201, 1110/161, 1110/36, 1110/62, 1110/163, 1110/165, 1110/164, 1110/29, 1110/28, 1110/112, 1110/138, 1110/137, 1110/23, 1110/196, 1110/195, 1110/142, 1110/139, 1110/22, 1110/141, 1110/185, 1110/21, 1110/188, 1110/186, 1110/187, 1110/144, 1110/145, 1110/135, 1110/20, 1110/133, 1110/19, 1110/134, 1110/131, 1110/18, 1110/132, 1110/136, 1110/17, 1110/130, 1110/129, 1110/12, 1110/11, 1110/127, 1110/128, 1110/10, 1110/125, 1110/126, 1110/9, 1110/124, 1110/98, 1110/16, 1110/99, 1110/15, 1110/100, 1110/101, 1110/14, 1110/102, 1110/13, 1110/179, 1110/180, 1110/84, 1110/181, 1110/182, 1110/183, 1110/174, 1110/8, 1110/173, 1110/172, 1110/7, 1110/6, 1110/171, 1110/202, 1110/179, 1110/5, 1110/169, 1110/4, 1110/168, 1110/167, 1110/114, 11110/166, 1110/61. PUN-03 PIA OPPN ''BT'' – razširitev obstoječe turistično naselje ''Pungart 3'', v smeri proti vzhodu v skupni izmeri cca.17.024 m2 Parcela št. 1110/116. PUN-04 ''BT'' – Kamp za avtodome – v skupni izmeri cca. 10.255 m2 Parcela št. 1110/198. PUN-05 ''ZP'' – zelene površine (adrenalinski park v naravi) v skupni izmeri cca. 21.034 m 2 Parcela št. 110/120-del. PUN-06 PIA OPPN ''BT'' – nadaljevanje oziroma širitev obstoječega turističnega naselja ''Pungart 3'' v zahodni smeri skupni izmeri cca. 13.985 m2 Parceli št.: 1110/63, 1110/78. PUN-07 PIA OPPN ''BT'' – GLAMPING cona, v skupni izmeri cca. 43.569 m2 Parcela št.: 1110/76-del. 4. člen (način pridobitev strokovnih rešitev) Strokovne rešitev za OPPN se pridobijo na podlagi: 1) prikaza stanja prostora; 2) pogojev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Mislinje (Uradni list RS, št. 63/2010 in njegove spremembe in dopolnitve, Uradno glasilo slovenskih občin št. št. 5/2012, 27/2016, 61/2016); Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 3) investicijskega namena pobudnika OPPN-ja; 4) smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora (glej 7. člen). 5) strokovnih podlag. 5. člen (vrsta postopka) OPPN se pripravi in sprejme po rednem postopku, v skladu s 119. člen ZUreP-2. Postopek se izvaja na podlagi izkazane želje investitorja in potreb občine Mislinja. Občino 8b Objava predloga OPPN na spletni strani občine 9 Pridobivanje mnenj pristojnih nosilcev urejanju prostora k predlogu OPPN 10 Izdelava usklajenega predloga OPPN 6. člen (roki za pripravo OPPN) OPPN se izdela po naslednjem okvirnem terminskem planu: 11 Tabela 2 12 Faza Objava Sklepa župana o začetku priprave OPPN 1a Pridobivanje odločbe MOP o izdelavi CPVO 1b Pridobivanje smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora Priprava Okolijskega * poročila (v primeru, da se dela CPVO). Potrditev ustreznosti ** okolijskega poročila s strani MOP 2 Priprava Osnutka OPPN 1 Rok izdelave Marec 2022 13 Zakonsko določen rok 51 dni 30 dni po pozivu Občine 45 dni po prejemu smernic nosilcev urejanju prostora 60 dni po pridobitvi smernic pristojnih nosilcev urejanju prostora 60 dni po sprejemu Sklepa župana o začetku priprave OPPN oz. ob pridobitvi vseh smernic nosilcev urejanja prostora in potrjenega ustreznega Okoljskega Poročila. 2a Uskladitev osnutka z 5 delovnih dni od prejetja Občino osnutka OPPN 2b Objava osnutka na 2 delovna dneva od spletni strani občine potrditve osnutka 3 Pridobitev prvih mnenj Zakonsko določen rok 30 NUP na osnutek dni (možno podaljšanje za še 30 dni) 4 Izdelava dopolnjenega 40 delovnih dni po prejemu osnutka OPPN in zadnjega mnenja gradiva za javno razgrnitev 5 Objava javnega 14 dni (zakonski rok sicer naznanila in ni določen) dopolnjenega osnutka ter OP na spletni strani občine 6 Javna razgrnitev Zakonsko določen rok 30 OPPN (in okolijskega dni oziroma v skladu s poročila) z javno sklepom občinskega sveta obravnavo 7 Priprava stališč do 15 delovnih dni po pripomb iz javne zaključeni javni obravnavi razgrnitve in javne oz. od dneva prejema vseh obravnave pripomb iz javne razgrnitve in javne obravnave 8 Izdelava predloga 15 delovnih dni po OPPN sprejemu stališč do pripomb 8a Uskladitev predloga z 2 delovna dneva od Potrditev končnega predloga OPPN s strani občinskega sveta – Sprejem na občinskem svetu Objava Odloka o OPPN v Uradnem glasilu slovenskih občin Oddaja končnega gradiva Stran 913 prejetja predloga OPPN 2 delovna dneva od potrditev predloga Zakonsko določen rok 30 dni (možno podaljšanje za še 30 dni) 10 delovnih dni od prejema zadnjega pozitivnega mnenja nosilcev urejanja prostora 30 dni od izdelave usklajenega predloga oz. v skladu s proceduro, ki jo vodi občinska uprava V skladu s proceduro, ki jo vodi občinska uprava (10 dni od sprejema na Občinskem svetu) 5 delovnih dni od objave Odloka v Uradnem glasilu (*) (**) Velja v primeru, če MOP ugotovi potrebo po izvedbi celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). 7. člen (državni in lokalni nosilci urejanja prostora) Državni nosilci urejanju prostora, ki sodelujejo pri celoviti presoji vplivov na okolje, so: 1 Ministrstvo za kulturo 2 Zavod RS za Varstvo Narave, ARSO – Ministrstvo za okolje in prostor 3 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 4 Zavod za gozdove Slovenije – ZGS, OE SG 5 Ministrstvo za zdravje 6 Direkcija RS za vode, DRSV - Ministrstvo za okolje in prostor Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo pri pripravi OPPN so: 1 Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Direktorat za prostor, graditev in stanovanja 2 Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO – Agencija RS za Okolje 3 Ministrstvo za okolje in prostor, DRSV - Direkcija RS za vode, OE Reke drave 4 Ministrstvo za obrambo – Uprava RS za zaščito in reševanje; Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 5 Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet 6 Direkcija RS za infrastrukturo – DRSI, Sektor za upravljanje cest - OE Sek. Maribor 7 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za kmetijstvo 8 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo 9 Zavod za varstvo gozdove Slovenije – ZVGS, Območna enota Slovenj Gradec 10 Zavod RS za Varstvo Narave, ARSO – Ministrstvo za okolje in prostor 11 Občina Mislinja 12 Elektro Celje d.d. – distribucijska enota Slovenj Gradec 13 Telekom Slovenije d.d., PE Celje 14 JP komunala Slovenj Gradec d.o.o. 15 JP Komunala Slovenj Gradec – Kocerod d.o.o. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin in druge občinske službe oz. organi ter organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave OPPN- ja izkazala potreba po dodatnih smernicah in mnenjih. 8. člen (načrt vključevanja javnosti) Javnost sodeluje v postopku v okviru javne razgrnitev in na javni obravnavi. 9. člen (seznam podatkov in strokovnih podlag ter obveznosti udeležencev pri urejanju prostora glede njihovega zagotavljanja) Za pripravo OPPN se zagotovijo naslednje strokovne podlage:  Geodetski načrt;  Geološko-geomehansko potrdilo;  Načrt prenove regionalne turistične ceste RT-932 ''Slovenj Gradec-Pungart', odsek 6924.  Idejna zasnova, kot strokovna rešitev prostorskih ureditev za OPPN;  Prikaz stanja prostora;  Elaborat ekonomike;  Okoljsko poročilo, če bo ugotovljeno, da je treba v postopku OPPN izvesti CPVO;  Drugi elaborati in študije, če se tekom postopka ugotovi njihova potrebnost Nabor strokovnih podlag se dopolni, ko bodo pridobljene smernice in prva menja NUP. 10. člen (obveznosti z vezi s financiranjem) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter prostorskega akta v celoti zagotovi investitor, ki v ta namen sklene pogodbo z izvajalcem. Postopek priprave in sprejema prosotrskega akta vodi občinska uprava Občine Mislinje. Obveznosti investitorja se določijo s pogodbo o medsebojnih obveznostih med Občino Mislinja in investitorjem (četrti odstavek, 118. člena ZureP-2). 11. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) Sklep se skupaj z izhodišči in 2. člena tega sklepa objavi na občinski spletni strani in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 350 – 0002/2022 Datum: 6. 4. 2022 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA POLJČANE 471. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Občine Poljčane Na podlagi 110. v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZureP-3) in 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2021 – UPB1) je župan Občine Poljčane sprejel Stran 914 SKLEP O ZAČETKU PRIPRAVE SPREMEMB IN DOPOLNITEV ODLOKA O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU ZA ZBIRNI CENTER ZA ODPADKE OBČINE POLJČANE 1. člen (splošno) (1) S tem sklepom se začne priprava sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za zbirni center za odpadke Občine Poljčane (v nadaljevanju: SD OPPN). (2) Pravna podlaga za izdelavo SD OPPN je Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZureP-3) in ostali relevantni predpisi. (3) Pobudnik in investitor SD OPPN je podjetje TRIK KAMENINE d.o.o., Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina. Pripravljavec je OBČINA POLJČANE, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane. Izdelovalec SD OPPN je družba URBIS d.o.o. Maribor, Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko naloge: 2022/SDOPPN-007. 2. člen (razlogi in izhodišča za pripravo SD OPPN) (1) Podrobneje se območje ureja z »Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Občine Poljčane« (Uradno glasilo slovenskih občin, št.33/2015, z dne 3.7.2015). Po veljavnem OPPN je bil na območju zgrajen zbirni center za odpadke in dovozna cesta do njega, preostali del zemljišča je nepozidan. Razlog za pripravo SD OPPN je določitev podrobnejših pogojev za ureditve povezane z izgradnjo poslovnih stavb ter tehtnice – pokritega tehtalnega sistema, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, kar veljavni prostorski akt ne predvideva. Zaradi navedenega je Občina Poljčane začela s postopkom sprejemanja SD OPPN. (2) Z SD OPPN se podrobneje določi prometne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, parcelacija zemljišč, etapnost izvedbe prostorske ureditve, če bo ta potrebna, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. 3. člen (območje in predmet načrtovanja) (1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Poljčane (Uradno glasilo slovenskih občin štev. 22/2020) leži predmetno območje v EUP BE 2 – Ob Beli, z osnovno ter podrobnejšo namensko rabo območja okoljske infrastrukture - O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, za katero je že bil izdelan OPPN. Podrobneje se območje ureja z »Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Občine Poljčane« (Uradno glasilo slovenskih občin, št.33/2015, z dne 3.7.2015). Po veljavnem OPPN je bil na območju zgrajen zbirni center za odpadke in dovozna cesta do njega, preostali del zemljišča je nepozidan. Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na ureditve povezane z željami investitorja, pri čemer se spreminja tako kartografski del kot tekstualni del odloka. (2) Ureditveno območje OPPN zajema parcele ali dele parcel št.: 591/36, 591/10, 591/11, 591/33, 591/34, Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 591/35, 591/32, 591/28, 591/9, 583/2, 584/2 k.o. Poljčane (782). Podrobneje se parcelne številke zemljišč določijo na podlagi izdelanega geodetskega načrta in rešitev iz strokovnih podlag, ki bodo natančno opredelile območje in obseg posegov v prostor. Območje obdelave se lahko v samem postopku priprave SD OPPN tudi spremeni z namenom, da se zagotovijo celovite funkcionalne, prometne in urbanistične ureditve. (3) Predmet priprave SD OPPN je določitev podrobnejših izvedbenih pogojev za ureditve povezane z izgradnjo poslovnih stavb ter tehtnice – pokritega tehtalnega sistema, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. V SD OPPN se prikažejo tudi vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora. (4) V SD OPPN se lahko vključijo tudi druge ureditve na podlagi zahtev nosilcev urejanja prostora kot tudi ostale pobude v območju, če se bo za to pokazala potreba. 4. člen (način pridobitve strokovnih rešitev) Strokovne rešitve načrtovanih prostorskih ureditev obravnavanega območja bodo izdelane v sklopu izdelave SD OPPN. V sklopu izdelave, se po potrebi oz. na podlagi usmeritev pristojnih nosilcev urejanja prostora (NUP) zagotovijo tudi vse potrebne strokovne podlage oz. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter morebitne potrebne uskladitve teh rešitev v zvezi z izdanimi smernicami in mnenji ter drugimi zahtevami pristojnih nosilcev urejanja prostora. 5. člen (vrsta postopka in okvirni roki za pripravo SD OPPN) (1) Pri pripravi se upošteva postopek, določen z ZUreP-2. V primeru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) se aktivnosti s tega področja ustrezno vključijo v faze izdelave SD OPPN in izvajajo skladno z določili Zakona o varstvu okolja (ZVO-1). Za izvedbo posameznih aktivnosti so predvideni naslednji roki oz. trajanje: Aktivnost priprava sklepa o pripravi SD OPPN in objava v uradnem glasilu objava sklepa in izhodišč za pripravo SD OPPN v PIS in poziv pristojnim NUP za konkretne smernice in za mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov SD OPPN na okolje pridobitev odločbe o potrebnosti izvedbe CPVO analiza smernic/mnenj, izdelava vseh potrebnih strokovnih podlag (po potrebi tudi okoljskega poročila) in osnutka SD OPPN objava osnutka SD OPPN in okoljskega poročila (če se izdela) v PIS in poziv NUP za izdajo mnenja; državni NUP, ki sodelujejo v postopku CPVO, hkrati podajo mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe SD OPPN na okolje in mnenje o ustreznosti okoljskega poročila pridobitev odločbe o ustreznosti okoljskega poročila (če se izdela) dopolnitev osnutka SD OPPN ter okoljskega poročila (če se izdela) na podlagi prejetih mnenj NUP objava dopolnjenega osnutka SD OPPN na spletni strani občine in javna razgrnitev ter javna obravnava priprava strokovnih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne razprave sprejem stališč do pripomb po uskladitvi stališč z naročnikom in načrtovalcem in objava, objava stališč v PIS izdelava predloga SD OPPN objava predloga SD OPPN (in okoljskega poročila) na spletni strani občine, pridobitev mnenj NUP ter mnenj o sprejemljivosti izvedbe vplivov SD OPPN na okolje če se izvaja CPVO uskladitev in izdelava usklajenega predloga SD OPPN druga obravnava in sprejem SD OPPN na občinskem svetu objava SD OPPN v uradnem glasilu izdelava končnih elaboratov SD OPPN objava v PIS (2) Predvideni roki se lahko zaradi nepredvidljivih zahtev in pogojev pristojnih nosilcev urejanja prostora ter drugih udeležencev pri urejanju prostora tudi spremenijo. Roki faz, ki niso v pristojnosti pripravljavca, so odvisni od pogodbenega razmerja med investitorjem priprave SD OPPN in izdelovalci strokovnih podlag in SD OPPN. 6. člen (nosilci urejanja prostora) (1) Nosilci urejanja prostora, ki sodelujejo in se usklajujejo v postopku priprave SD OPPN glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti, so: Stran 915 Rok oz. trajanje aktivnosti maj 2022 zakonski rok za smernice in mnenja je 30 dni zakonski rok je 21 dni od prejema mnenj NUP 30 dni od prejema smernic zakonski rok za izdajo mnenj je 30 dni po objavi gradiv zakonski rok je 30 dni od prejema mnenj državnih NUP 15 dni po prejemu in analizi mnenj javna razgrnitev traja 30 dni, v tem času se izvede javna obravnava 10 dni po predaji zbranih pripomb v času javne razgrnitve 15 dni po sprejemu stališč do pripomb zakonski rok je 30 dni po prejemu poziva 7 dni po pridobitvi mnenj na seji občinskega sveta 10 dni po objavi v uradnem glasilu 1. Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61, 1000 Ljubljana 2. Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode, Sektor območja Drave, Krekova 17, 2000 Maribor 3. Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za kopenski promet, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana 4. Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana 5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, Slomškov trg 6, 2000 Maribor 6. Zavod za varstvo narave, Območna enota Maribor, Pobreška cesta 20a, 2000 Maribor, 7. Občina Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 8. Komunala Slovenska Bistrica d.o.o., Ulica Pohorskega bataljona 12, 2310 Slov. Bistrica 9. OKP Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina 10. Elektro Maribor d.d., PE Slovenska Bistrica, Kolodvorska ulica 21 a, 2310 Slov. Bistrica 11. Telekom Slovenije d.d., PE Maribor, Titova cesta 38, 2000 Maribor 12. Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana Pristojni državni nosilci urejanja prostora podajo mnenje o verjetnosti pomembnejših vplivov SD OPPN na okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana, pa bo odločilo, ali je za predmetni SD OPPN treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje. (2) V kolikor bo v postopku priprave SD OPPN ugotovljeno, da je potrebno vključiti tudi druge nosilce urejanja prostora, se jih bo vključilo v postopek naknadno. (3) Če nosilci urejanja prostora aktov in podatkov iz prvega odstavka tega člena v rokih, ki jih določa ta zakon, ne dajo, se šteje, da jih nimajo. V nadaljevanju postopka priprave prostorskega akta ni treba upoštevati aktov in podatkov, izdanih po izteku roka, upoštevajo pa se vse zahteve, ki jih za pripravo teh aktov določajo področni predpisi. 7. člen (načrt vključevanja javnosti) (1) Javnost je bila seznanjena z izhodišči za pripravo SD OPPN, ki so bila objavljena na spletni strani občine. (2) V nadaljevanju postopka priprave in sprejema SD OPPN bo javnost seznanjena z načrtovanimi rešitvami v fazi dopolnjenega osnutka SD OPPN, ko bo skladno z določili 112. člena ZUreP-2 izvedena javna razgrnitev in javna obravnava. V času javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, lahko zainteresirana javnost poda pripombe na načrtovane rešitve. Občina bo pripombe preučila in do njih zavzela stališča, ki bodo javno objavljena na spletni strani občine. 8. člen (obveznosti investitorja in izdelovalca SD OPPN ter drugih udeležencev) (1) Vse obveznosti financiranja v zvezi z izdelavo SD OPPN in izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag, vključno z morebiti potrebno izdelavo okoljskega poročila in drugih dodatno potrebnih strokovnih podlag oz. rešitev, če bo zanje izkazana potreba v postopku izdelave SD OPPN, nosi investitor. (3) Izdelovalec SD OPPN zagotovi ustrezna gradiva oz. obliko gradiv za posamezne faze izdelave in sprejema SD OPPN in objavo v prostorsko informacijskem sistemu, v ustrezni analogni in digitalni obliki. Za obravnavi na občinskem svetu ter za javno razgrnitev in javno obravnavo je potrebno oddati gradivo v po dveh analognih in enem digitalnem izvodu ter pet izvodov povzetka gradiva. Končni elaborat mora biti oddan v petih izvodih v analogni obliki ter v dveh izvodih v digitalni obliki, ki je Stran 916 predpisana za objavo v prostorsko informacijskem sistemu. Digitalna in analogna oblika morata biti skladni, kar načrtovalec potrdi z izjavo. (4) Pripravljavec zagotovi udeležbo načrtovalca na javni obravnavi, sejah komisije za okolje in prostor ter na sejah Občinskega sveta – kot poročevalca. 9. člen (objava in začetek veljavnosti sklepa) Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na spletni strani Občine Poljčane (www.poljcane.si) ter začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 3500-0002/2022-201 Datum: 9. 5. 2022 Občina Poljčane Stanislav Kovačič, župan OBČINA RADENCI 472. Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2021 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Radenci je občinski svet na 28.redni seji, dne 10. 5. 2022 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE RADENCI ZA LETO 2021 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2021. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2021 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Radenci za leto 2021. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah med letom 2021 ter o njihovi realizaciji v tem letu. Proračun občine Radenci je bil realiziran v naslednjih zneskih (v EUR): A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. Skupaj prihodki II. Skupaj odhodki III. Presežek odhodkov nad prihodki (I.-II.) B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev V. Dana posojila in spremembe kapitalskih deležev VI. Prejeta minus dana posojila in spremembe kapit.deležev (IV.-V.) C. RAČUN FINANCIRANJA VII. Zadolževanje proračuna VIII. Odplačila dolga 9.874.097,25 9.951.439,22 -77.341,97 0,00 0,00 0,00 2.000.000,00 197.802,36 Št. 22/13.5.2022 IX. X. XI. XII. Uradno glasilo slovenskih občin Sprememba stanja sredstev na računu (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) Neto zadolževanje (VII.-VIII.) Neto financiranje (VI.+X.-IX.) Stanje sredstev na računih 31.12.2021 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2021 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Splošni in posebni del, poročilo o izvajanju načrta razvojnih programov ter dodatne obrazložitve s prilogami, se objavijo na spletnih straneh Občine Radenci. Številka: 4103-0001/2022 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 473. Stran 917 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Vrtec Radenci-Radenski mehurčki Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 46. in 47. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji dne 10.5.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA VRTEC RADENCI-RADENSKI MEHURČKI 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Radenci – Radenski Mehurčki (Uradni list RS, št. 43/1997, Uradne objave Občine Radenci, št. 7/00, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/07, 19/09 in 30/17) se besedilo 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje devet članov, ki jih sestavljajo:  trije predstavniki ustanovitelja,  trije predstavniki delavcev zavoda,  trije predstavniki staršev. Predstavnike delavcev zavoda se voli:  en predstavnik iz matične enote Radenci,  en predstavnik iz enote Kapela,  en predstavnik izmed administrativno tehničnega osebja Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Radenci v skladu s svojimi akti. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata ta odlok in pravila zavoda. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev na način in po postopku, kot je določeno s pravili zavoda. Svet staršev, na katerem se voli predstavnike v svet zavoda, se skliče na sedežu ustanovitelja. 1.724.855,67 1.802.197,64 77.341,97 3.647.015,95 Novi svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki. Novi svet zavoda se mora sestati najkasneje v 60 dneh od imenovanja članov sveta s strani ustanovitelja. Prvo sejo novega sveta skliče predsednik starega sveta zavoda, ki jo vodi do izvolitve predsednika novega sveta zavoda. Predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed predstavnikov ustanovitelja zavoda. Na prvi seji člani sveta izvolijo tudi namestnika predsednika. Mandat sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Mandat predstavnikov ustanovitelja, ki so hkrati člani občinskega sveta, je vezan na njihov mandat v občinskem svetu in preneha najkasneje v roku 60 dni odkar jim je prenehal mandat v občinskem svetu. V tem času mora občinski svet imenovati nove predstavnike. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcijo. Če predsednik starega sveta ne skliče prve seje novega sveta v roku iz sedmega odstavka tega člena, skliče sejo ustanovitelj prek svojih predstavnikov v novem svetu zavoda v nadaljnjih 15 dneh. Svet zavoda lahko veljavno sprejema sklepe, če je na seji navzoča večina članov sveta. Osebe, ki opravljajo funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojnoizobraževalnega zavoda, ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet zavoda.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 602-0001/2022-14 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 474. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 46. in 47. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji dne 10.5.2022 sprejel Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KAJETANA KOVIČA RADENCI 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci (Uradni list RS, št. 42/1997, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/07, 12/09 in 18/10, 44/16) se besedilo 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje devet članov, ki jih sestavljajo:  trije predstavniki ustanovitelja,  trije predstavniki delavcev zavoda,  trije predstavniki staršev. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Radenci v skladu s svojimi akti. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata ta odlok in pravila zavoda. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev na način in po postopku, kot je določeno s pravili zavoda. Svet staršev, na katerem se voli predstavnike v svet zavoda, se skliče na sedežu ustanovitelja. Novi svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki. Novi svet zavoda se mora sestati najkasneje v 60 dneh od imenovanja članov sveta s strani ustanovitelja. Prvo sejo novega sveta skliče predsednik starega sveta zavoda, ki jo vodi do izvolitve predsednika novega sveta zavoda. Predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed predstavnikov ustanovitelja zavoda. Na prvi seji člani sveta izvolijo tudi namestnika predsednika. Mandat sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Mandat predstavnikov ustanovitelja, ki so hkrati člani občinskega sveta, je vezan na njihov mandat v občinskem svetu in preneha najkasneje v roku 60 dni odkar jim je prenehal mandat v občinskem svetu. V tem času mora občinski svet imenovati nove predstavnike. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcijo. Če predsednik starega sveta ne skliče prve seje novega sveta v roku iz sedmega odstavka tega člena, skliče sejo ustanovitelj prek svojih predstavnikov v novem svetu zavoda v nadaljnjih 15 dneh. Svet zavoda lahko veljavno sprejema sklepe, če je na seji navzoča večina članov sveta. Osebe, ki opravljajo funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojnoizobraževalnega zavoda, ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet zavoda.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 600-0001/2022-4 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 475. Stran 918 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kapela Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 46. in 47. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji dne 10.5.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA OSNOVNA ŠOLA KAPELA 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kapela (Uradni list RS, št. 42/1997, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 26/07, 12/09 in 18/10 in 10/11) se besedilo 15. člena spremeni tako, da se glasi: »Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje devet članov, ki jih sestavljajo:  trije predstavniki ustanovitelja,  trije predstavniki delavcev zavoda,  trije predstavniki staršev. Predstavnike ustanovitelja imenuje Občinski svet Občine Radenci v skladu s svojimi akti. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določata ta odlok in pravila zavoda. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev na način in po postopku, kot je določeno s pravili zavoda. Svet staršev, na katerem se voli predstavnike v svet zavoda, se skliče na sedežu ustanovitelja. Novi svet se lahko konstituira, ko so imenovani oziroma izvoljeni vsi predstavniki. Novi svet zavoda se mora sestati najkasneje v 60 dneh od imenovanja članov sveta s strani ustanovitelja. Prvo sejo novega sveta skliče predsednik starega sveta zavoda, ki jo vodi do izvolitve predsednika novega sveta zavoda. Predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed predstavnikov ustanovitelja zavoda. Na prvi seji člani sveta izvolijo tudi namestnika predsednika. Mandat sveta traja štiri leta. Za člana sveta zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma. Mandat predstavnikov staršev v svetu zavoda je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu. Mandat predstavnikov ustanovitelja, ki so hkrati člani občinskega sveta, je vezan na njihov mandat v občinskem svetu in preneha najkasneje v roku 60 dni odkar jim je prenehal mandat v občinskem svetu. V tem času mora občinski svet imenovati nove predstavnike. Do izvolitve novih članov dotedanji predstavniki ustanovitelja opravljajo svojo funkcijo. Če predsednik starega sveta ne skliče prve seje novega sveta v roku iz sedmega odstavka tega člena, skliče sejo ustanovitelj prek svojih predstavnikov v novem svetu zavoda v nadaljnjih 15 dneh. Svet zavoda lahko veljavno sprejema sklepe, če je na seji navzoča večina članov sveta. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin Osebe, ki opravljajo funkcijo ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja v javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu oziroma organizacijski enoti vzgojnoizobraževalnega zavoda, ne morejo voliti in biti izvoljeni oziroma imenovani v svet zavoda.«. 2. člen Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 67. in 71. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg in 82/20), Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13-ZDU-1g, 50/14, 90/14-ZDU-1l, 14/15 ZUUJFO, 76/15 in 11/18-ZSPDSLS-1) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin 2/11) je Občinski svet Občine Radenci na seji dne 10.05. 2022 Številka: 600-0002/2022-3 Datum: 10.5.2022 PRAVILNIK O UPORABI JAVNE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE V OBČINI RADENCI Občina Radenci Roman Leljak, župan 476. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci Na podlagi 13., 23. in 133. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.list RS št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 21.člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 94/07-UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOPA in 80/20 – ZIUOOPE) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 28.redni seji dne, 10.5.2022 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O RAZGLASITVI KULTURNIH SPOMENIKOV LOKALNEGA POMENA OBČINE RADENCI 1.člen V drugi točki 2.člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07, 26/07 in 11/08) se v podtočki 2.13. (EŠD 17534) popravi navedba lokacije tako da pravilno glasi: Lokacija: Parc. št.: 259/1, 259/3 k.o. Okoslavci 2.člen V drugi točki 2.člena Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 20/07, 26/07 in 11/08) se briše podtočka 2.18. (EŠD 14074) v celoti. 3.člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 622-0001/2022-6 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 1. člen Pravilnik določa namen uporabe, upravičence do uporabe in njihove obveznosti, ter način in pogoje za izbor uporabnikov športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti Občine Radenci. Pravilnik zajema sledeče športne objekte in športne površine v naravi: I. Večnamensko športno dvorano pri Osnovni Šoli Radenci II. Večnamensko športno dvorano pri Osnovni šoli Kapela III. Športno rekreacijski center Ivanke Serec 2. člen V športnih objektih in na športnih površinah v naravi se izvajajo naslednje dejavnosti:  vzgojno-izobraževalna dejavnost v skladu z zakonom,  športne aktivnosti,  športne prireditve in  druge prireditve. I. Pravilnik o uporabi javne športne infrastrukture v Občini Radenci Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS- UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/1, 40/12 – ZUJF, 14/15 – Prednostna uporaba športnih objektov 3. člen Upravljavec športne infrastrukture mora pri pripravi urnika upoštevati naslednji vrstni red uporabnikov: a) vzgojno-izobraževalni zavodi za izvedbo obveznega programa šolske športne vzgoje, b) izvajalci letnega programa športa, c) drugi izvajalci športnih dejavnosti, d) izvajalci športnih in drugih prireditev. 4. člen Pri pripravi urnika mora upravljavec pri uporabnikih, ki so izvajalci letnega programa športa upoštevati naslednji vrstni red programov: a) športna vzgoja predšolskih otrok, interesna športna vzgoja otrok, b) športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, c) interesna športna vzgoja mladine, d) kakovostni in vrhunski šport, e) športna vzgoja študentov, f) šport invalidov in g) športna rekreacija. II. 477. Stran 919 Pogoji in merila uporabe športnih objektov 5. člen Urnik vadbe v športnih objektih pripravi upravljavec športnih objektov v sodelovanju z izvajalci športnih programov. Pri razporeditvi ur upravljavec upošteva prednostno uporabo. Uporabnikom, ki so izvajalci letnega programa športa, upravljavec zagotovi v športnem objektu ure v obsegu, ki Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin jih le-ti pridobijo na javnem razpisu. Ure se izvajalcem letnega programa športa praviloma razdeli od ponedeljka do petka, izjemoma pa se jih dodeli tudi v soboto in nedeljo, kolikor to izhaja iz potrebe športne panoge ali se med tednom ne more zagotoviti zadostnega števila ur. Pri pripravi urnika upravljavec upošteva urnik, po katerem poteka obvezen program šolske športne vzgoje, in skuša zagotoviti, da se programi športne vzgoje otrok zaključijo do 19.00 ure. Praviloma se lahko športni objekti in površine za izven šolsko športno dejavnost uporabljajo do 22.00 ure, oziroma v skladu s sprejetim urnikom. V primeru, da v soboto ali v nedeljo potekajo prireditve (športne, kulturne, zabavne, humanitarne…), imajo le te prednost pred dejavnostjo, ki je opredeljena z urnikom. III. Medsebojno razmerje med upravljavcem in uporabniki 6. člen Z uporabniki športnih objektov upravljavec sklene letne pogodbe o uporabi, ki določa:  odgovorno osebo uporabnika,  obdobje in termine uporabe športnega objekta,  obseg in urnik uporabe posameznih površin objekta,  višino uporabnine za uporabo objekta,  druge medsebojne obveznosti. Upravljalec na podlagi podpisane pogodbe o uporabi in ugotovljenega dejanskega stanja koriščenja terminov izstavi račun uporabniku. Spremenjen obseg ur uporabe posameznih površin športnega objekta in spremenjen urnik se uredi z aneksom k pogodbi. Priloga pogodbe je hišni red uporabe javne športne infrastrukture v Občini Radenci. Hišni red sprejme župan v 15-ih dneh po sprejemu Pravilnika. V hišnem redu se podrobneje določijo pravila ravnanja uporabnikov dvorane ter pooblastila odgovornih delavcev, ki skrbijo za upravljanje dvorane. 7. člen Upravljavec je dolžan voditi mesečno in letno evidenco števila ur uporabe športnih objektov in površin za šport. Iz evidence mora biti razvidno:  naziv uporabnika,  vrsta uporabnika iz 4. člena tega pravilnika,  obseg uporabe objekta oz. površine posameznega uporabnika,  ugotovljena škoda, ki je nastala v času vadbe in  odgovorna oseba uporabnika. Nadzor nad uporabo športnih objektov in površin izvaja upravljavec, ki tudi skrbi za čiščenje in vzdrževanje. Upravljavec je dolžan uporabnikom dati v uporabo športne objekte in površine ter vgrajene naprave v stanju, ki zagotavlja varno uporabo. 8. člen Upravljavec mora uporabniku zagotoviti nemoten dostop in uporabo športnih objektov in površin. V primeru, da uporaba v določenem terminu ni mogoča, mora upravljavec obvestiti uporabnika najkasneje 3 dni pred terminom, ko uporaba po urniku ni mogoča. Uporabnik mora o spremembi termina obvestiti upravljavca najmanj 8 dni pred želeno uveljavitvijo spremenjenega urnika. Če uporabnik, ki je izvajalec letnega programa športa, zlorabi dodeljeni prostor v športnem objektu ali na športni površini in termin uporablja za izvajanje programov, ki niso opredeljeni v pogodbi, ali ga odda v podnajem, bo na prvem naslednjem javnem razpisu Občine za uporabo športne dvorane, zavrnjen. Stran 920 9. člen Uporabniki so dolžni uporabljati športne objekte in površine v skladu s tem pravilnikom in hišnim redom. Uporabnik je dolžan po zaključku vadbene enote izpolniti evidenco o prisotnosti na obrazcu, ki ga predpiše upravljavec. Iz obrazca mora biti razvidno:  ime uporabnika,  dan in ura uporabe,  program in število udeležencev na vadbi,  ugotovljena škoda ob pričetku vadbe ali nastala v času vadbe in  odgovorna oseba uporabnika v času vadbe. 10. člen Za potrebe organizacije prireditev mora zainteresirani organizator prireditve podati pisno vlogo za uporabo športnega objekta oziroma športne površine najmanj 30 dni pred dnevom izvedbe prireditve. Za športna tekmovanja, mora organizator podati upravljavcu razpored tekmovanj do 20. v mesecu za naslednji mesec. V primeru spremembe termina tekmovanja, mora organizator o tem obvestiti upravljavca najmanj 8 dni pred dnem, ko naj bi se tekmovanje izvedlo. Upravljavec odobri spremembo v primeru, da športni objekt oziroma športna površina v spremenjenem terminu ni zasedena oziroma zagotovi prosti termin v skladu z dogovorom z ostalimi uporabniki. 11. člen Uporabniki odgovarjajo za čistočo, red in disciplino ter pravilno uporabo športnih objektov oz. površin v času njihove uporabe, na javnih prireditvah pa morajo zagotoviti svojo varnostno službo oziroma redarje, ki bodo skrbeli za red in mir na prireditvi. Za zavarovanje izvajanja svojih programov in vseh svojih udeležencev mora poskrbeti uporabnik. IV. Uporabnina 12. člen Uporabnina za uporabo športnih objektov in športnih površin v naravi se obračunava v skladu z veljavnim cenikom, ki ga sprejme župan in se plača na podlagi izstavljenega računa. Cenik se objavi na spletni strani upravljavca t.j. občine. Uporaba športnih objektov in športnih površin v naravi se izvajalcem letnega programa športa, ki izvajajo vadbo izven obveznega učnega procesa, sofinancira iz proračuna Občine Radenci. Športni klubi in društva, ki imajo sedež v Občini Radenci, imajo pravico do brezplačne uporabe športnih objektov, v kolikor jim to pravico podeli občinski svet na podlagi sklepa. Vsem zunanjim uporabnikom, društvom, klubom, skupinam in drugim pravnim ter fizičnim osebam se zaračuna uporaba športne dvorane oziroma telovadnice po veljavnem ceniku. 13. člen Sredstva iz uporabnin so prihodek lastnika oziroma upravljavca in se vodijo na posebnem kontu oziroma proračunski postavki. Pridobljeni prihodki so namenjeni pokrivanju stroškov obratovanja, tekočega in investicijskega vzdrževanja ter stroškov upravljanja športne dvorane. Osnova za določitev cene je ekonomska cena uporabe. Ekonomska cena uporabe je sestavljena iz materialnih stroškov, stroškov upravljanja in sredstev za investicijsko vzdrževanje. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin 14. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 671-0004/2022 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 478. Sklep o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi gozdov v širšem in ožjem zdraviliškem območju Zdravilišča Radenci in ob Negovskem jezeru za varovalne gozdove Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na svoji 28. redni seji dne 10.5.2022 sprejel SKLEP O PRENEHANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O RAZGLASITVI GOZDOV V ŠIRŠEM IN OŽJEM ZDRAVILIŠKEM OBMOČJU ZDRAVILIŠČA RADENCI IN OB NEGOVSKEM JEZERU ZA VAROVALNE GOZDOVE 1. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati Odlok o razglasitvi gozdov v širšem in ožjem zdraviliškem območju Zdravilišča Radenci in ob Negovskem jezeru za varovalne gozdove (Uradni vestnik okraja Murska Sobota, št. 9/62). Stran 921 3. V primeru, da Lovska družina Radenci v 120 dneh statuta ne spremeni in ne zaprosi občino za podaljšanje roka, največ za dodatnih 30 dni, bo Občina Radenci pri parcelah 61/5 in 61/6 k.o. 198 Boračeva začela s postopkom enostranskega zemljiškoknjižnega vpisa zaznambe prepovedi odtujitve v višini vložene investicije v lovski dom, katerega lastnik je Lovska družina Radenci. 4. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 430-0004/2013-52 Datum: 10.05. 2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 480. Sklep o spremembi Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2022 Na podlagi 24. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji dne 10.5.2022 sprejel SKLEP O SPREMEMBI NAČRTA RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE RADENCI ZA LETO 2022 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 1. S tem sklepom se določijo spremembe Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2022. Številka: 3401-0001/2022-1 Datum: 10.5.2022 2. Spremeni se prvi odstavek 3. člena načrta na način, da se glasi: »Načrt pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2022 se načrtuje v orientacijski vrednosti 190.000 EUR in vključuje nepremičnine, navedene v PRILOGI 1.« Občina Radenci Roman Leljak, župan 479. Sklep o odpravi notarskega zapisa opr. št. 72/2012 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15) je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji, dne 10.05. 2022 sprejel sledeči 3. Spremeni se drugi odstavek 3. člena načrta tako, da se glasi: Načrt razpolaganja nepremičnega premoženja Občine Radenci za leto 2022 se načrtuje v orientacijski vrednosti 249.000 EUR in vključuje nepremičnine, navedene v PRILOGI 2.« SKLEP O ODPRAVI NOTARSKEGA ZAPISA OPR. ŠT. 72/2012 4. Priloga 1 in priloga 2 se nadomestita z novima prilogama z enakima nazivoma in sta sestavni del tega sklepa. 1. Občinski svet Občine Radenci sprejme Sklep, da se Notarski zapis opr. št. SV 72/2012 z dne 26.01. 2012, sklejen med Občino Radenci Radgonska cesta 9, 9252 Radenci in Lovsko družino Radenci, Boračeva 40, 9252 Radenci, s strani Občine Radenci enostransko odpravi. 5. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin ter na spletni strani Občine Radenci in začne veljati petnajsti dan po objavi. 2. Lovska družina Radenci, Boračeva 40, Radenci je zavezana, da v roku 120 dni spremeni statut na način, da bo v primeru prenehanja delovanja društva premoženje v celoti prešlo na Občino Radenci. Številka: 478-0001/2021-6 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan Št. 22/13.5.2022 481. Uradno glasilo slovenskih občin Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 245. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP2) (Uradni list RS, št. 61/2017, 199/21 – ZureP-3) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/15), je Občinski svet Občine Radenci na 28.redni seji, dne 10.5.2022, sprejel naslednji Stran 922 3. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. . Številka: 671-0004/2022-2 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. S tem sklepom status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine, ki so v lasti Občine Radenci, Radgonska cesta 9, 9252 Radenci:  k.o. 200 Radenci: parc.št. 36/32 (ID 7196122), 37/5 (ID 6928173). 2. Sprejem tega sklepa bo podlaga za izdajo ugotovitvene odločbe, ki jo bo na podlagi tega sklepa po uradni dolžnosti izdala občinska uprava Občine Radenci. Občinska uprava Občine Radenci bo pravnomočno ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra nato poslala pristojnemu sodišču, ki bo po uradni dolžnosti na nepremičninah iz prve točke tega sklepa v zemljiško knjigo vpisalo zaznambo o grajenem javnem dobru. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 35106-0002/2020-22 Datum: 10.5.2022 Občina Radenci Roman Leljak, župan 482. Sklep o brezplačni uporabi športnih objektov in površin v lasti Občine Radenci za športna društva s sedežem v Občini Radenci Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08), 68. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18) in 16. člena Statuta Občine Radenci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/11 in 67/2015), je Občinski svet Občine Radenci na 28. redni seji, dne 10.5.2022, sprejel naslednji SKLEP O BREZPLAČNI UPORABI ŠPORTNIH OBJEKTOV IN POVRŠIN V LASTI OBČINE RADENCI ZA ŠPORTNA DRUŠTVA S SEDEŽEM V OBČINI RADENCI 1. Občinski svet Občine Radenci sprejme sklep, s katerim se športnim društvom, ki imajo sedež v Občini Radenci omogoča brezplačna uporaba športnih objektov ter površin, ki so v lasti Občine Radenci 2. Z veljavnostjo tega sklepa preneha veljati sklep št. 6710003/2020-13 z dne 20.4. 2021. OBČINA VOJNIK 483. Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko enoto EUP AR - 2 v Občini Vojnik ID prostorskega akta 2767 Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017), Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin št. 3/2016), je župan Občine Vojnik sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI DOPOLNJENEGA OSNUTKA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA ZA PROSTORSKO ENOTO EUP AR - 2 V OBČINI VOJNIK ID PROSTORSKEGA AKTA 2767 I. Župan Občine Vojnik odreja javno razgrnitev osnutka občinskega podrobnega prostorskega, ki ga je izdelalo podjetje AR PROJEKT Planinska cesta 5, Sevnica št. 15/2021, za prostorsko enoto EUP AR -2 v Občini Vojnik (v nadaljevanju: OPPN). II. Občina Vojnik je na podlagi Zakona o urejanju prostora (Ur. l. RS, št. 61/2017) pristopila k izdelavi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko enoto EUP AR – 2. Sklep o začetku postopka priprave OPPN je bil objavljen v uradnem glasilu slovenskih občin. Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je ureditveno območje, ki se nahaja ob zahodnem delu regionalne ceste ob vstopu v naselje Vojnik. Območje je na vzhodnem delu omejeno z regionalno cesto RII430/0282 Višnja vas - Celje, na jugu in severu s pozidanimi površinami ter zahodu s kmetijskimi površinami. Velikost območja prostorske ureditve znaša 7626,00m2. Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) zajema zemljišča s parc. štev. 161 k.o. 1070 Arclin. Znotraj ureditvenega območja OPPN je predvidena gradnja naslednjih stavb:  1230 trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost  24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (oporni zidovi..)  gradbeno inženirski objekti (objekti prometen infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).  3111 trajno reliefno preoblikovanje terena  nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov. Št. 22/13.5.2022 Uradno glasilo slovenskih občin III. Javna razgrnitev osnutka OPPN, se začne naslednji dan po objavi tega sklepa v Uradnem glasilu slovenskih občin, in sicer v prostorih Občine Vojnik, Keršova 8, 3212 Vojnik. Javna razgrnitev traja 30 dni (od 16.5.2022, do 16.6.2022. Javna obravnava bo v sredo 8.6.2022 ob 15.30 v sejni sobi Občine Vojnik (I. nadstropje), Keršova 8, Vojnik. Na tem naslovu je na vpogled tudi javno razgrnjeni osnutek, ki je objavljen tudi na spletni strani občine https://www.Vojnik.si/. Pripombe in predloge na javno razgrnjeni osnutek lahko podajo vsi zainteresirani. IV. V tridesetih dneh javne razgrnitve lahko pristojni posredujejo pripombe in svoja stališča županu Občine Vojnik. Če v tem roku pripomb ni, se šteje, da se KS strinja s predlogom. Pripombe in stališča iz prvega odstavka ter druge pripombe in predloge, ki so jih podale fizične ali pravne osebe, se pošiljajo županu Občine Vojnik. Le-ta zavzame do njih stališče, ki jih posreduje v potrditev Občinskemu svetu Občine Vojnik. 443. 444. 445. 446. 447. V. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občina Vojnik skladno z 298. člen ZUreP-2 objavi ta sklep na svetovnem spletu (spletne strani Občine Vojnik, https://www.Vojnik.si/). Številka: 350-0001-2021/5 Datum: 11.5.2022 Občina Vojnik Branko Petre, župan 448. 449. 450. 451. 452. 453. 454. 455. 456. 457. 458. 459. 460. 461. 462. Stran 923 OBČINA CERKLJE NA GORENJSKEM Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo za območja poslovnih con ob letališču Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Cerklje na Gorenjskem Sklep o izbrisu zaznambe grajenega javnega dobra lokalnega pomena Stran 853 OBČINA DUPLEK Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Duplek Stran 861 OBČINA HOČE-SLIVNICA II. rebalans proračuna Občine Hoče – Slivnica za leto 2022 Zaključni račun proračuna Občine Hoče - Slivnica za leto 2021 Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja HO 06/9 v k.o. Spodnje Hoče Sklep o ugotovitvi javne koristi in ustanovitvi nujne služnosti v javno korist Sklep o soglasju k ceni socialnovarstvene storitve »pomoč družini na domu« v Občini HočeSlivnica Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra Sklep o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja Stran 863 OBČINA LJUTOMER Zaključni račun proračuna Občine Ljutomer za leto 2021 Odlok o uporabi sredstev proračunske rezerve Občine Ljutomer v letu 2022 Sklep o potrditvi potrdi Elaborata o oblikovanju cene storitev javne gospodarske službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov Javni razpis za sofinanciranje delovanja komornih zborov v Občini Ljutomer za leto 2022 Javni razpis za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Ljutomer za leto 2022 Javni razpis za izbiro in sofinanciranje programov izvajalcev letnega programa športa v Občini Ljutomer v letu 2022 Javni razpis za sofinanciranje mladinskih dejavnosti v Občini Ljutomer za leto 2022 Javni razpis za sofinanciranje programov organizacij in društev na področju socialnega in zdravstvenega varstva v Občini Ljutomer za leto 2022 Javni razpis za sofinanciranje letnih programov in dejavnosti veteranskih in domoljubnih organizacij v Občini Ljutomer za leto 2022 Stran 874 855 861 865 866 872 872 873 873 875 876 876 877 878 880 881 882 Št. 22/13.5.2022 463. 464. 465. 466. 467. 468. 469. 470. 471. 472. 473. 474. 475. 476. 477. 478. 479. 480. Uradno glasilo slovenskih občin OBČINA LOVRENC NA POHORJU Zaključni račun proračuna Občine Lovrenc na Pohorju za leto 2021 Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Lovrenc na Pohorju Sklep o potrditvi Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode Sklep o potrditvi cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za leto 2022 za občine Mestna občina Maribor, Starše, Pesnica, Kungota, Ruše, Selnica ob Dravi, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju Potrditev Elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev obvezne javne službe oskrba s pitno vodo Stran 883 OBČINA MISLINJA Zaključni račun Občine Mislinja za leto 2021 Odlok o koncesiji za graditev žičniške naprave »Sedlo« Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, kot enovit akt za območje "TURISTIČNO NASELJE PUNGART'' PUN-07 Stran 908 OBČINA POLJČANE Sklep o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zbirni center za odpadke Občine Poljčane Stran 914 OBČINA RADENCI Zaključni račun proračuna Občine Radenci za leto 2021 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Vrtec RadenciRadenski mehurčki Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kajetana Koviča Radenci Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Osnovna šola Kapela Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena Občine Radenci Pravilnik o uporabi javne športne infrastrukture v Občini Radenci Sklep o prenehanju veljavnosti Odloka o razglasitvi gozdov v širšem in ožjem zdraviliškem območju Zdravilišča Radenci in ob Negovskem jezeru za varovalne gozdove Sklep o odpravi notarskega zapisa opr. št. 72/2012 Sklep o spremembi Načrta ravnanja z Stran 916 481. 885 482. 906 483. 906 907 910 911 917 917 918 919 919 921 921 921 Stran 924 nepremičnim premoženjem Občine Radenci za leto 2022 Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Sklep o brezplačni uporabi športnih objektov in površin v lasti Občine Radenci za športna društva s sedežem v Občini Radenci OBČINA VOJNIK Sklep o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko enoto EUP AR - 2 v Občini Vojnik ID prostorskega akta 2767 922 922 Stran 922