Leto VIII, štev. 35 Ljubljana, četrtek 10. februarja 1927 Poštnina pavšaOrana. Cena 2 Din lihiji ob 4. «jrtr»]. sas Stane mesečno Din *$•—; n ino-zematro Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredniitvo i ЦоћЦапа, Knaflova ulica štev. 5Д. Telefon Stev. 71, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko OprarnlStvo: LJubljana, Prešernova ulica it. 54. — Telefon it. 36. interatni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub« jana it 11.84a • Praha čislo 78.180. Wien, Nr. io$^4t. Ljubljana, 9. februarja. V Vatikana so se nedavno pojavili predstavniki nemške manjšine v Jugoslaviji, ki so protestirali proti temu, da bi se slovansko bogoslužje uvedlo za vse katoličane v Jugoslaviji, ker bi tako bogoslužje pomenilo nevarnost za narodni razvoj nemške manjšine. CKSvidno v zvezi s to intervencijo piše sedaj oficijelna vatikanska korespondenca «Officio romano informa-zioni» o konkordatskih pogajanjih z Jugoslavijo, o slovanskem bogoslužju in o nemški manjšini v naši državi. Dočim odklanja Vatikan zahtevo večine jugoslovenskih katoličanov po uvedbi slovanskega bogoslužja, se isti Vatikan goreče zavzema za nemško manjšino pri nas ter jo tolaži, da ji nikoli ne bo storil ničesar žalega in da se ji ni bati slovanskega bogoslužja, ker ga za nemško manjšino nikdar ne bo dopustil. 0 konkordatskih pogajanjih z Jugoslavijo trdi ta korespondenca, da Vatikanu še ni bil predložen niti navaden načrt. Na Balkanu da bo težko skleniti konkordat po vzgledu konkordata iz le. ta 1914., ki je bil zaključen s tedanjo Srbijo ali s Črno goro 1. 1886. V novi državi so nastale popolnoma nove politične, gospodarske, narodnostne (!) in verske razmere z novimi vprašanji, preko katerih cerkev ne sme kar tako. Popolnoma napačno je, da $e plaši Nemce v Jugoslaviji in da se jih poganja proti cerkvi. Zlasti v vprašanju cerkvenega jezika. Tu se napačno misli, da se bo staroslovansko bogoslužje uvedlo preko Srbije v celo državo, tako da bi se Nemcem vsilil slovanski cerkveni jezik, kar bi pomenilo poizkus denacionalizacije in poslovanjenja cerkve napram Nemcem v Jugoslaviji. Vatikanska korespondenca pravi k tej točki doslovno: «K tej stvari treba načeloma dodati, da odklanja cerkev vsako raznarodovalno politiko (!) in da ie naravnost izključeno, da bi kurila podredila nemške župnije pod tujejezične obrednike. Morda se napram Slovanom dovolijo gotove koncesije v obredu, toda za Nemce se ne bo menjala dosedania latinska Uturgija». Izraz uprav izzivajoče predrznosti in pristranostl si je dovolil Vatikan v svoji oficijelni korespondenca Porabil je priliko, da je nanovo javno dokumentiral svojo nelojalnost napram Jugoslaviji in Jugoslovenom. V Jugoslaviji je Vatikan na strani neznatne manjšine Nemcev, v Italiji pa istočasno z uprav ostudno servilnostjo izpolnjuje povelja, ki prihajajo od fašistične vlade in gredo za tem, da se čim prej raznarodi jugoslo-venski narod v Italiji. Iz Trsta je moral pred leti pobegniti iugoslovenski škof dr. Karlin. Na njegovo mesto je prišel zagrizen Italijan dr. Fogar. Fašisti pretepajo slovenske duhovnike, uničujejo slovenske bogo-služne knjige, slovenske župnije trepetajo pred fašističnimi tajniki. Vatikan se ne zgane. Vatikan se prav nič ne zmeni za to, da biva v Jugoslaviji več milijonov katoličanov, ki so iste krvi in ki izhajajo od iste matere, kakor njih bratje pod Italijo. Vatikan se menda zaveda, da vodijo jugoslovenske katolike pač osebe, ki so še bolj servilne, kakor je servilen Vatikan fašizmu in da se zato Vatikanu ni treba bati pred jugoslovenskimi katoličani. Vatikan se zaveda, da ima pri nas klerikalno stranko, ki slika narodu Vatikan kot nezmotljivo prestolico katoliškega sveta in tudi slovenskih katoličanov. V Vatikanu je sama pravica doma. Tam ni intrig, neinformiranosti, po-grešk in drugih pojavov človeškega delovanja. Vse, kar stori Vatikan, je dobro in nezmotljivo. Ne samo v dogma-tičnih pravdah, tudi v praktičnih, cerkvenih vprašanjih. Tako uče klerikalna glasila, tako prepričujejo predstavniki slovenskega klerikalizma. Kdor pa ima drugačno mnenje, kdor smatra, da je v Vatikanu politika ravno tako doma,- kakor v raznih vladali, ta ie svobodo-mislec in brezverec. Vsa moderna zgodovina dokazuje, da ravna Vatikan od nekdaj po realnih faktorjih, da je v dobi despotizma blagro-val despote, da je pozneje proglasil v absolutistični državi, da izhaja vsa državna oblast od Boga in da je treba slediti absolutistični oblasti brez ugovora. Posebno zlobno in nepravično vlogo Da je zavzel Vatikan po pojavu modernega nacijonalnega principa. V svetovni vojni se je postavil na stran osrednjih velesil ter molil in intrigiral proti narodom, ki so se borili za svoj obstanek. Vatikan svoje protislovenske nravi tudi še danes ne more zatajiti in je tudi tako dolgo ne bo, dokler bo videl in čutil, da so Slovanj prežeti s suženjstvom. Šele kadar bo Slovan obrnil italijanskemu Vatikanu hrbet, bo tamkaj nastopilo iztreznenje. a takrat bo najbrž že prepozno. Splitska občina in oblastva skupščina Split, 9. februarja, n. Danes je splitska občina izdala objavo, da splitski magistrat dovoljuje, da se dvorana mestnega magi. «trat«, uporablja za seje oblastne alrupftflnr. Zmaga korupcije v anketnem odboru z 11:10 glasovi Bitko je odločil klerikalni «las Klerikalci so se obvezali, da glasujejo za protikorupcijski predlog poslanca SDS Svetislava Popoviča, a so v zadnjem trenotku radi ministrskih portleljev onemogočili uspeh večmesečnega dela anketnega odbora. Beograd, 9. februarja p. Danes popoldne se je vršila seja anketnega odbora, na kateri se je imelo sprejeti de-finitivno poročilo odbora o aferi Rade Pašiča glede naročil v tovarni Adamov in o famoznem čeku 100.000 francoskih frankov. Kakor znano, sta obstojala dva predloga: radikalski, ki smatra, da pada krivda na uradništvo in po katerem anketni odbor ni kom-petenten, da predlaga postopanje proti kompromitiranim ter predlog samostojnega demokrata Svetislava Popoviča, ki konstatira vse konkretne činjenice, katere je ugotovilo delo anketnega odbora in po katerih se vidi, da so obstojale zlorabe in korupcija pri visokih uradnikih, a nič manj pri odgovornih ministrih. Predlog posL Popoviča zahteva, ker je krivda in materijalna odgovornost dokazana, da se stavijo pod obtožbo nekateri višji uradniki, med njimi generalni direktor železnic Mi-hajlo Ilič In da se predlaga Narodni skupščini, da se stavita pod obtožbo bivša ministra Kojlč in Stojadinovlč. Dalje ugotavlja, da je Rade Pašič res prejel honorar in provizijo za to, da je izposloval izplačilo Adamovskl tovarni, ki ]e bilo nepravilno in neosnovano v zakonu. Vsi zastopniki opozicije v anketnem odboru, tudi radičevci so predlog samostojnih demokratov sprejeli za svojega. Tako ie bilo za predlog posl. T r 1-fun ovida 10 radikalov, za predlog posl. Popoviča 10 poslancev SDS, Ds HSS in zemljoradnikov. Odločilen je bil torej glas klerikalnega posl. dr. Hodžarja. Vse te dni so klerikalci izjavljali, da glasovanje v odboru ne mo« re biti politično vprašanje, temveč čisto pravno vprašanje ln da bodo oni kot pobijale! korupcije absolutno za predlog samostojnih demokratov. Zgodilo pa se je povsem drugače. Danes je nujno pripotoval v Beograd dr. Korošeb. Ves popoldan so imeli sejo radikalni člani anketnega odbora, k! so preko Uzunoviča in Ilije MihajlovI-ča se pogajali z dr. Korošcem In se pogodili, da dr. Hodžar opusti svo.e stališče In da glasuje skupaj z radikali Tako se je tudi zgodilo. Klerikalci so danes z glasovanjem v anketnem odboru omogočili, da ostanejo glavni krivci v aferi Rade Pašiča nekaznovani. PoČetkom seje je Ranko Trifunovič umaknil svoje poročilo, ki je v ostalem tudi jasno priznavalo obstojanje kaz-njivih dejanj za vse osebe, za katere so samostojni demokrati zahtevali obsodbo. čim je Ranko Trifunovič umaknil svoj predlog, je stavil Hodžar sledeči predlog: »V aferi Adamovo je anketni odbor končal stavljeno nalogo ter pričakuje, da se bo iz srede Narodne skupščine stavil predlog, po kojem bi se Velikansko ogorčen e proti klerikalnim podpornikom korupcije Poslanci konsternirani nad klerikalnim glasovanjem v anketnem odboru. — Dr. Koroščeva pogajanja z radikali za klerikalno priprego, ki naj potegne korupcijski voz iz blata in ki so končala za Slovence tako žalostno in sramotno. — Današnji sestanek Narodne skupščine pod mučnim vtisom včerajšnjih dogodkov. moglo proti vsem osebam, o katerih krivici bi se po poročilu anketnega odbora prepričala Narodna skupščina, postopati po obstoječih zakonih. Razen tega smatra anketni odbor za svojo dolžnost, da pozove kraljevo vlado, da predloži predloge o reorganizaciji administrativne službe v prometnem ministrstvu, ter zakonite ukrepe za pobijanje korupcije, ker se po završetku dela anketnega odbora kaže osnova za te zakonite ukrepe. Glede afere s čekom je g. Radomir Pašič spisal ček štev. 483.038 in postavil nanj svoj podpis pri francoski hipotekami banki v Beogradu. Anketni odbor po obstoječih zakonskih predpisih nI pristojen, da se vtika v vprašanje posameznih Izdatkov in izplačil iz fondov za zaupne državne potrebe. Ako Narodna skupščina smatra za potrebno, da se tudi Izdatki te in stične narave kontrolirajo, smatra anketni odbor, da kraljeva vlada stavi predlog, kako bi se mogli kontrolirati tudi Izdatki take narave.« Hodžarjev predlog Je izzval zlasti pri bivših klerikalnih zaveznikih opozicijskega bloka konsternacijo. Vršilo se *e glasovanje. Klero-radikalska večina je z 11 glasovi prod 10 odklonila dr. Popovlčev predlog ter sprejela Hod-žarjevo resolucijo S tem Je anketni odbor zavrgel razčlščenje nezaslišane ko-rupcijske afere ter onemogočil, da se krivci kaznujejo. Končno Je bil še sprejet predlog, da anketni odbor v toku 15 dni dovrši še vse svoje ostale posle t&r se potem razide. Opozicija je po seji Imela poseben sestanek, na katerem je podpisala dr. Popovičev predlog kot svoje skupno mnenje ter je določila za svoje glavr.s tovornike posl. dr. Popoviča (SDS) BankoVlča (HSS) ta Oro-la (DZ). Ko so opoziçljonalm poslanci zapuščali sejo so ogorčeno obsoiaK klerikalno izdajstvo. Posl. TiOTotijevič (DZ) je izjavil novinarjem: »2e dne 27. novembra 1926 je imel anketo! odbor Izdelano poročilo za Na rodno skupščino, ki je vsebovalo konkretna dejstva, katera ie anketni odbor ugotovil na temelju čtajenic ter je takrat anketni odbor odločil, da bo izdelal tndl še kritiko in motivacijo vseh dejstev ter ffii Izroči! Narodni skupščini. Ker anketni odbor s svojim predlogom ni bil gotov v šestih mesecih je zahteval podaljšanje roka. Skupščina je nato pristala In upravičeno pričakovala, da jI anketni odbor predloži vse dokaze s svojim konkretnim predlogom. Na današnji seji pa je popolnoma nenadoma in povsem nepričakovano zastopnik SLS dr. Hodžar stavil predlog, s katerim se vračamo da, kjer smo bili v začetku. To kar so klerikalci storili, pomeni da ]e bilo škoda, da je anketa! odbor sploh začel delati. Beograd, 9. februarja, p. Vsa poštena politična javnost stoji pod mučnim vtisom današnjih dogodkov v anketnem odboru, kjer je radikalom uspelo, da so s pomočjo odločilnega klerikalnega glasu prevrnili vse dosedanje delo ter se je borba proti korupciji spremenila v pravo, a tem tragičnejšo parodijo. Klerikalci, ki so se po svojem zastopniku dr. Hodžarju kar najodločneje izjavili za predlog posl. SDS Popoviča ter izjavljali, da za nobeno ceno ne pristanejo na radikalsko solucijo aiere, ki v stvari pomenja blagoslovitev v stomili-jonsko afero zapletenih bivših ministrov in drugih visokih državnih funkcijonar-jev, so z vnemo izpeljali radikalski korupcijski voz iz blata. Poslanci, ki so vse do včeraj verjeli klerikalnim besedam o preganjanju korupcije, so danes konsternirani in Tlmotijevičeva izjava, da je s klerikalnim nastopom obrezus-pešeuo vse večmesečno delo anketnega odbora je le skromen izraz splošnega ogorčenja. Kakor smo že včeraj poročali, so pašičevci izsilili od Uzunoviča, da je proglasil korupcijsko zadevo za vladino stvar ter se postavil na stališče, da mora biti vladina večina solidarna. Klerikalci so poklicali brzojavno dr. Korošca v Beograd, kamor je danes zjutraj prispel. Ves dopoldan so se vršila pogajanja med radikali in klerikalci, ki so se končno odločili za portfelje. S svojim današnjim postopanjem so si klerikalci podrli zadnje ostanke mora-ličnega ugleda ter se v pravem pomenu onemogočili. Radikali sami se iz njih norca brijejo ter se nasproti drugim strankam hvalijo, da ni poslušnejših in koncilijantnejših pomočnikov nego so slovenski klerikalci. Pod mučnim vtisom današnjih dogodkov v anketnem odboru se jutri sestane Narodna skupščina, da prične razpravo o državnem proračunu. Po pre-čitanju poročil večine in manjšine finančnega odbora bo finančni minister podal svoj ekspoze. Pred prehodom na dnevni red bo SDS stavila nujen predlog glede avtentičnega tolmačenja čl. 1. zakona o volilnih imenikih. Danes je bila v skupščini razdeljena med poslance radičevska obtožba ministra Maksimoviča. Zima in mraz na našem jugu Sušak, 9. februarja, n. Danes je popustu la zima in mraz, železniški promet je zopet normalen. Most ar, 9. februarja, n. Po vsej Herce» govini divja veliko neurje s silnim vetrom. Pada gost sneg, skoro vse telefonske lini» je so prekinjene. Uvedba klerikalnega absolutizma in terorja v oblastne samouprave Protizakonita uredba ministra notranjih del, s katero koncesijo klerikalcem se odpravlja za volitev oblastnega odbora proporc ter na umeten način vzpostavlja v Sloveniji absolutistično klerikalno partizanstvo v novih deželnih samoupravah. — Istočasno je vsa oblast novih skupščin, ki bodo takoj po prvem sestanku odgodene, prenesena na samoklerikalne oblastne odbore. Beograd, 9. februarja, p. Kakor se je sedaj pokazalo, je bÛ glavni pogoj SLS za vstop v vlado ta, da se ji izročijo oblastne samouprave v popolno eksploatacijo. Za to ceno so se klerikalci odrekli drugim, zlasti pa gospodarskim zahtevani. Izvršujoč tozadevni pakt med radikali in klerikalci je minister notranjih zadev izdal uredbo, s katero odpravlja proporc pri volitvi oblastnih odborov ter praktično omogoča, da bodo oblastne skupščine takoj po svo jem sestanku na nedogleden čas odgodene. Nova uredba odpravlja določbo, da se voli oblastni odbor po proporcu ter ukinja predpis, po katerem ima veliki župan na prvi seji predložiti oblastni skupščini provizorični proračun, ki tvori predmet skupščinske razprave ter omogoča, da oblastna skupščina takoj pristopi rednemu delu. Z novo ministrovo uredbo je vse delovanje oblastnih skupščin postavljeno na glavo in dejansko onemogočeno. Oblastne skupščine, ki se sestanejo 23. t. m., naj v smislu pakta med radikali in klerikalci in na podlagi nove uredbe takoj v prvi seji izvolijo predsedništva ter oblastne odbore po večinskem principu. Isti dan oblastna skupščina izvoli še tri skupščinske odseke, nakar se odgodi, ker je dolžnost velikih županov predložiti budžet ukinjena in so oblastni odbori pooblaščeni, da sami sestavijo budžetni predlog. S to določbo je delovno zasedanje oblastnih skupščin onemogočeno ter je dejansko vsa oblast prenesena na oblastne odbore. Z izločitvijo pioporca je izločena tudi neposredna kontrola opozicije pri vodstvu tekočih poslov oblastne samouprave ter je v Ljubljani in Mariboru na umeten način vzpostavljeno absolutno klerikalno gospodarstvo v novih deželnih upravah. Opozicija, ki šteje v mariborski oblasti 20. v ljubljanski pa 12 poslancev, je na nečuven način izigrana Minister je izdal svojo uredbo, sklicujoč se na pooblastilo točko 4. prehodnih naredb k zakonu o samoupravah. Dejansko je uredba nezakonita, ker ima po zakonu pravico meujati poslovnik edino le oblastna skupščina. Pričakovati je, da bo najnovejši naklep proti oblastnim samoupravni izzval odločen odpor pri vseh opozicijonalnih strankah ter povzročil energično protiak-cijo. Radič zopet živahno kombinira Sedaj sestavlja novo vlado DZ, SDS in HSS. — Konferenca Radičevega kluba v Zagrebu. - Blagoslov ljubljanskega škola. Beograd, 9. februarja p. »Pravda« objavlja Radičevo izjavo, da se položaj nahaja v stadiju razvoja in da se bo mogel o njem izjaviti šele čez nekoliko dni. Radič z zadovoljstvom konstatira, da se HSS ta Piriblčevič strinjata v anketnem odboru ter Izraža željo, da bi prišlo do koncentracijske vlade, v katero bi vstopili Pribiče-vič, Ljuba Davidovlč in HSS. Radič smatra, da Davidovič ne bo vstopil v nobeno vlado, kateri bi bil predsednik Uzunovič ln v kateri bi se nahajal Boža Maksimo-vid. Radič bržkone ne bo odpotoval v Dalmacijo, temveč bo odšel v Davos, kjer se adravl njegova hči vdova Vandekar. Zagreb, 9. februarja, n. Danes zvečer je bila v Zagrebu konferenca Radi6eve stranke. Ob 21.80 zvečer ie bil izdan komunike, ki pravi: HSS zahteva, da mora Narodna skupščina ves materijal anketnega odbora izročiti sodišču v nadaljno postopanje ter da Narodna çkupS&qa v osmih dneh izvoli preiskovalni odbor, ki ima odločili, ali se imajo dr. Velizar Janko vič, Dragom ir Kojič in Milan Stojadinovič. kakor tudi vsi drugi ministri, ki so imeli posla z Adamoveko afero, izročiti sodišču, kakor tudi to, da Narodna skupščina pozove ministra pravde, naj-državno pravdništvo takoj postopa po zakonu proti Radi Pašlču. Vršila se je obširna politična razprava, na kateri je posl. Pucelj poročal o razgovorih, ki jih je imel z ljubljanskim knezoškofom dr. Jegličem. Škof je izjavil, da ga veselijo uspehi, ki jih je dr. Korošec dosegeLPosebno srečen je, da eo radikali uvideli, da se z Eadiéem ne more delati. Radié da je star nasprotnik papeža in i njim ne sme biti nobenega sodelovanja. Dr. Stresemann v Italiji Prijazem sprejem nemškega zunanjega ministra v Italiji. — Možnost njegovega sestanka z Mussolinijem v Rimu. Rim, 9. februarja, os. Danes dopoldne ob 9.42 je prispel v San Remo iz Milana nemški zunanji minister dr. Stresemann s svojim spremstvom petih oseb. Italijanske državne železnice so mu dale na razpolago poseben salonski voz. Novinarjem, ki so ga prosili za izjave, se je z diplomatsko spretnostjo umaknil. Na postaji San Re. mo sta ga sprejela nemški poslanik v Ri. mu v. Neurath in nemški konzul dr. Gei. beL Dr. Streeemann, ki ga je množica spo. Sti j Ivo pozdravljala, se je takoj odpeljal v hotel RoyaL Ostal bo v San Rerou tri tedne. «Agenzia Radio Nazionale» pravi, da v rimskih diplomatskih krogih šc vedno go« vorijo o sestanku med Mussolinijem in dr. Stresemannom. Po teh govoricah bi ee oba ministra sestala v Rimu, kajti Mussolini ne more zapustiti prestolice. Vendar pa zatr. jujejo v dobro informiranih krogih, da so to samo govorice in domneve, ki eo doae« daj brez vsake podlage. Fašistični «Teve. re» naglasa, da Mussolini ne bo zapustil Rima. vsled česar je izključeno, da. bi se sestal z dr. Stresemannom na italijanski ri» vijeri. Tudi poluradna «Tribuna» prinaša slično vest. Pogajanja za ureditev Tangerja Včeraj so se pričela v Parizu francosko-španska pogajanja o tangerskem vprašanju. — Kaj bo storila Anglija? Pariz, 9. februarja. 1. Za danes popoldne Je določen začetek francosko - španskih pogajanj zaradi ureditve vprašanja Tanger ja. Francoski delegati eo De Bonmarchè. ravnatelj političnega in gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva. De St. Quentin, ravnatelj zunanjega ministrstva za afriške zadeve in Merillou, konzul v Tangerju; španski pa Quinones de Leon, veleposlanik v Parizu; Aguirre Cascer. ravnatelj oddelka za Maroko v zunanjem ministrstvu in španski konzul v Tangerju. Prave zahteve Španije še niso znane. Vé se le, da hoče imeti ne-vtralizacijo pasu okrog mesta, po drugih verzijah pa hoče pristanek podpisnic statuta. Ha se mesto z okolico združi s špansko cono Maroka. Listi se obširno bavijo z začetkom teh pogajanj. Tako piše ki le bil že kompKcîran s krizo. Ves ta čas smo cela SDS kakor jaz stali na braniku rntoresa države in svojih volilcev: strahoviti akti ta nemarnosti vlade RR in njeni atentati na pravice in svobodščlr.e vseh stanov so dokazali, kako krepko Јз SDS napram radikalom držala fronto. L 1924 in do Radičeve kapitulacije je po krivdi separatistov vsa državna moč bila zaposlena in zapletena v državnopravne boje in šele naša zmaga Je odprla pot mirnemu delu, ki "za pa žal vlada RR ni znala začeti. Danes se že vidi, da nova vlada ni boljša. SLS le stopila v vlado v zelo ugodnem momentu, ko je potreba davčne razbremenitve nesporna v vseh krogih. Vrhu tega bi bila radi odklonilnega stališča vseh ostalih strank glede vstopa v vlado lahko izsilila mnogo ugodnosti. A SLS tega ni storila lit kakor se vidi, nI niti poskušala. temveč ie vzela samo portfelje in si zaslgurala uvedbo terorja v oblastnih samoupravah. Finančni zakon je in ostane glavna odločitev. Vse tolažbe na bodočnost in »da se se bo predloge SDS študiralo«, to le le Btažev žegen za naivneže. Kocka glede davkov in glede cele vrste za Slovenijo usodnih vprašanj ie padla na Svečnico. SLS le pri tem sodelovala aktivno proti gospodarskim in kulturnim interesom Slovenije. Njeni glasovi so bili odločilni. Na tem se ne da nič izprameniti. D. G. 2. Anglija ne bo prosila intervencije Društva narodov. — Komunistične demonstracije v Hankavu. — Obnovitev pogajanj med Anglijo in Kantonom? — Resolucije angleških strank. — Optimizem angleškega tiska. -3SS- ћ\\Шт №ke Tudi velik uspeh SLS Čl 167 finančnega zakona določa, da se osebe, ki so dosegle 60 let, ne morejo sprejeti v državno službo. Ko se je prikazala vladna večina Uzunovič-Korošec po večur-eem težkem posvetovanju, kakor na) se popravi finančni zakon, je g. Smodej sramežljivo javil, da so poslanci NRS in SLS sklenili važno Izprerrrerr.bo v čl. 177, ln sicer tako, da ta določba ne velja »za posvečene osebe*. Prisrčen smeh celokupnega fin. odbora je pozdravil ta uspeh SLS. Za upokojence nič, za uradnike poslabšanje, davki stari, dosežen pa je velikanski napredek, da smeio biti »žegnane osebe« sprelete v državno službo tudi, če so preko 60 let stare. Bogoslovnice, razni učni zavodi so že sedaj preskrbovilnice klerikalnih agitatorjev, odslej bodo lahko tudi pribežališča za starost na državne stroške. General v klerikalnem žepu Ob novem iern sta smatrala »Slovenec« tu »Domoljub« za potrebno, da branita demokracijo in parlamentarizem, ker je bil imenovan general za prometnega ministra. Zanimivo ]e. kako «Domoljub« seda) opravičuje generala v klero-radikalni vladi. Takole piše: »Kar se tiče generala kot železniškega ministra, smo mi še vedno proti njemu. Toda. ?e nsm radikalna stranka po večletnem trdem boju končno da resno obljubo. da sprejema naše predloge ("katere?) za gos.podarsko pomoč Sloveniji, potem mi nismo tako brezvestni, da bi radi enega generala — ki le pa' mimogrede povedano, v felezitlšklb vprašanjih strokovnjak, ker Je po poklicu tnženjer in ]e pri armadi vodil železniški oddelek — prepustili Slovenijo Se nadalje njeni usodi. Ko je SLS videla, da je pri radikalih nekaj dobre volje tudi za Slovenijo, je zvesta (?!) svolemu programu takoj zgTabila za to priliko, da Sloveniji pomaga ter generala čisto z mimo vestjo vtaknila v *ep Radi enega generala ne brmto pustil! Çliveniie dalje propadati, če se ie ponudila prilika, vsaj malo II pomagati.« Domač pregovor pravi, da je v sili vsak Izgovor dober In če se ga tudi psu na rep priveže. Tako mislijo tudi klerikalci. Ko je vMna večja« и» vaieejSe pred- loge za gospodarsko pomoč Sloveniji v finančnem odboru odklonila, se morajo klerikalci sedaj zadovoljiti z generalom »v žepu«. Slaba kupčija! Zanimivo le tudi to, da opravičujejo klerikalci generala v vladi z istimi argumenti, kakor so ga pred tedni radičevci, ko so bili ž njim v vladi, svoje sodelovanje v vladi pa s slovito drobtluar-sko politiko, kakor svoječasno g. Pucelj. Poštenost takozvanega «katoliškega» časopisja »Domoljub, poroča o zadnji seji Narodne skupščine med drugim: »Žerjavovski poslanec Agatonovič je predlagal, naj se dovoli čisto svobodno nošenje orožia (menda zato, da bodo znani pretepači zopet lahko nekaznovani streljali na nedolžne ljudi).« Kai »Domoljubu» nrar. da je posl. Agatonovič član Demokratske zajednlce in da Je torej davidovičevec in ni bil nikoli »žerjavovec«, za njegovo klerikalno poštenost Je dovolj, da se zlaže in da potem obrekule. To Je »krščanska kvlturna podlaga« naiib klerikalcev in njihovih listov. Klerikalne besede in dejanja kakor noč pa dan Dne 16. m. m. Je dr. Korošec na kierikal-nem shodu v »Unionu« Izjavil: »V vlado bomo šli samo takrat, ako nam ne bo treba zatajiti in izdati niti we (I) točke našega programa in ako bomo dobili Jamstvo, sigurno "ra trdno jamstvo, ne pa samo meglenih obljub, da se bo vlada brigala za vse (!) stanove našega ljudstva In spoštovala vse njegove zahteve.« Cei dva tedna je klerikalna stranka vstopila v vlado ln zavrgla svoje lastne predloge v finančnem odboru za zboljšanje položaja uradnlštva. Invalidov, kronskih upokojencev, delavstva, kmetov in sploh vseh davkoplačevalcev. Vlada klerikalcev In radikalov Je s proračunom zavrgla vse upravičene zahteve vseh stanov ln o kakem lamstvu, da bo spoštovala vse njihove zahteve, danes niti fraza ne more biti več. Seveda, dr. Korošec Je govoril v »Umomi« teden dni pred volitvami, ko le šlo za glasove volilcev. po volitvah pa Je pozabil na vse točke svojega programa. Ko je klerikalna stranka z obljubami ln z zvijačo izvabila Iz volilcev volîlne kroglice. Je nato pljunila na svoj gospodarski prodam in na svoje lastne besede. Če bi dr. Korošec povedal 16. jaeearja v Zenet», 9. februarja, (lo.) Chamberlain je poslal Društvu narodov poročilo o angleški politiki na Kitajskem. Poročilo je le informativno in ne zahteva Intervencije Društva narodov v kitajskem sporu, ki ga smatra angleška vlada za izključno notranjo zadevo Kitajske. Нлпкат, 9. februarja, (be.) Tu so bile velike demonstracije, kalerih se je udeležilo nad 80.000 ljudi. Množica je nosila v sprevodu slike Sunjatsena, Mana ia Ljenina Med demonstracijami so bile kitajske prodajalne večinoma zaprte. Šanghaj, 9. februarja, d. Dva bataljona evropskih čet iz Indije sta se izkrcala v Hong-kongu. Tudi štii angleške križarke so dospele tjakaj. Iz dejstva, da gre Anglija sedaj na roko kantonski vladi, se da razlagati, da eo se zopet pričela pogajanja med južno-ki tajski m zunanjim ministrom Čenom in angleškim delegatom O' Malleyem. Tokio, 9. februaria. (lo.) Japonska vlada popolnoma odobrava ameriški predlog glede nevtralizacije Sanghaja. London, 9. februarja. (Io.) Delavska stranka je predložila resolucijo, v kateri obžaluje, da je vlada zamudila pravi trenotek, da popravi situacijo na Kitajskem. Resolucija ostro kritizira odhod angleških čet v Šanghaj in zahteva, da se angleške čete odpokličejo, češ da ogrožajo varnost angleških državljanov, London. 9. februarja, (be.) Skupina konservativnih poslancev Je stavila v spodnji zbornici dodatni predlog k odgovoru na prestol ni govor, v katerem se čudi, da prestolni govor ne omenja Rusije. London, 9. februarja (1°-) V spodnji zbornici je podal Lloyd George svoje mnenje o Kitajski. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da se vlada ne vmešava v notranje zadeve Kitajske. Dasi odhod čet v Šanghaj komplieira tamošnji položaj, vendar vlada ne bi ravnala pravilno, ako bi ne storila v varstvo angleških državljanov primernih korakov. Nobena angleška vlada, liberalna, delavska aH konservativna, ne more prepustiti ljudi angleške krvi nevarnosti pokoljev, ne da bi storila v njih obrambo vse, kar je v njeni moči. London, 9. februarja, (lo.) Optimizem kralja in vlade glede Kitajske deli tudi angleško javno mnenje. pravijo: Poročilo ministrskega predsednika Ja jasno in precizno tn ne dopušča mnogo rmanotrivanj. ampak le potrjuje načela angleške wmanje politike, ki ostajajo vzlic vesBiu nespremenJe na. «Daily Telegraph> podčrtava vladino poročilo o koncentraciji angleških čet v Hongkongu. «Mornlngpoat» pre-vi, da bo naletelo poročilo ministrskega predsed. na prisrčen odmev in odobravanje v vsej državi. cD a 11 y Expreaa. po-zdravlja trdno voljo vlade, da se bodo uporabile čete na Kitajskem le v obrambo imetja tn življenja angleških državljanov, kakor tudi dejstvo, da bo Anglija ostala zvesta tradicionalni politiki nevtralnosti napram notranjim zadevam Kitajske. Velika Britanija ponovno nudi Kitajski roko v spravo. — «Daily News» menijo, da poslednji do-godki upravičujeio nado, da se konča sedanji kitajski konflikt vendarle mirnim potom. Obe kitajski stranki Imata sedaj dovolj časa. da proučujeta angleške predloge in Jih sprejmeta v veliko korist svoje države. Miroljubni in pravični angleSki predlogi »o najboljši odgovor na protlangleiko propagando v Rusiji. «Manchester Guardian» pravi : «Sedaj smo v Istem položaju kot Zedinjene države, ki so ravnotako kot mi ojaïile svoje bojne sile na Daljnem vzhodu ln ki jih bodo uporabile êete tedaj, ko bo to potrebna Ples na vrvi Razpadanje radikalske stranke ? Bosni Sarajeva S. februaria n Že več dni izhajajo v sarajevskih listih objave odličnih radikalov, da izstopajo iz radikalne stranke in da vstopajo v SDS in deloma v DZ Danes je ugleden sarajevski radikal izjavil vašemu dopisniku, da Je glavni razlog ta, da je umrl Nikola Pašič in da radikali izgubljajo spoštovanje in zaupanje v radikalno stranko. Pašič le bil avtoriteta za vse Srbe, posebno za one iz Bosne in Hercegovine, dočim se Uzunovič niti od daleč ne more z njim meriti. Zato bo za radikale slabo, ako osta«e tako, kakor Je. Razen tega so radikali zelo nezadovoljni z ministrom dr. Srlklčem. Uzunovič: Le korajžo, Tone, se boš že privadil.., Nova odkritja v poljski vohunski aferi Varšava, 9. februarja, a. «Rzeezpoapobr ta» prinaša senzacijonelno poročilo, d« je igral v veliko vohunsko afero zapleteni Wojedowskl v tsboru Pilsudskega veliko vloga Wojedowski je pred sodiščem izda! mnogo svojih sodelavcev, ki so še pred kratkim nastopali kot njegovi obtožitelji Razen njega so baje pripadali drugemu od» delku generalnega štaba tudi polkovnik Slavek, ki je bil pred nekaj dnevi imen o« van za kabinetneg. šefa mtrial» Pilsudske* ga, dalje poštni minister Mieczinskl ured» nik lista «GIos Pravdy» Spiczinski in še dve drugi odlični osebnosti sedanjega rer žima. Pretnje francoskih desničarskih republkancev Pariz, 9. februarja, a. Irvrševalni odbor desničarske republikanske stranke, katere predsednik je minister za pokojnine Louis Marin, je imel danes sejo, n» kateri je bi' la sprejeta resolucija, ki se izreka proti vladnemu načrtu volilne reforme, proti ra» tifikaciji londonske ln washingtonske po. godbe in proti ' predčasni izpraznitvi Po. renja. Minister Marin je dobil strikten na« log. naj izstopi iz vlade, ako bi hotela vla» da sprejeti enega izmed teh sklepov. Stran, ka bi takoj nato zopet stopil» v opozicija Brezposelnost v Franciji Pariz, 9. februarja, d. Na seji gospod«*« skega sveta je poročal ravnatelj delovne* ga ministrstva Cinauenard o sedanjem stanju brezposelnosti v Franciji. Iz njegovega poročila se vidi. da vlada podpira 75.000 brezposelnih. Število onih brezposelnih, ki ne dobivajo podpore in onih, ki delajo po skrčenem urniku, je znatno večje. Glede trgovinskih nstnelčeeeev se je bsti, da se bo njihov položaj ie poslabšal zaradi kriz« v industriji Osemurni delovnik v Nemčiji Berlin, 9. februarja, (be.) Vlade je na svoji današnji seji sprejela tri zakonske načrte, po katerih ie v plinarnah, piavtih in tieklamah uvaja osemurni delovnik. Sklenila Je tudi. da sa ima čimprej dooesti zakon o delavniku. Smrt nemškega socialističnega voditelja BerKn. 9. februarja, (be.) V starosti 73 let je danes umrl za pljučnico bivši socija'. no^emokrataki poslanec ra dolgoletni izdajatelj cSoziabpolitische Zeitung» dr. Henrik Braan. čsL pristanišče v Varni Praga, 9. februarja, s. Bolgarske vltdi je pripravljene odstopiti Češkoslovaški v Va» ni svobodno cona Konec latinske denarne unije Bern, 9. februarja. L Ne predlog Narod, ne banke je sklenil zvezni svet. da franco, ski, belgijski italijanski in grški zlatniki od 1. aprila dalje nimajo več iste veljave kot švicarski kakor je to bilo doslej. Od tega dne dalje bodo Javne blagajne sicer še zamenjale te zlatnike, vendar le po teži zlata in po posebni tarifi Narodne banke Davek na samce v Italiji Rim, 9. februarja, o. Seja ministrskega sveta ae je dane« nadaljevala. V političnih krogih se je pričakovalo, da bo Mussolini podal na tej sej] kako izjavo o stališču Italije napram dogodkom na Kitajskem. Zdi se. da ao bila ta pričakovanja preuranjena, kajti vsaj v uradnem komtmikéju. ld je bil todnn po seji ni o tem vprašanju nikakega gf4- Minlster Vol p! je na tej seji zaključil »vote obsežno poročilo o finančnem položaju. Glede liktorskega posojila je sporočil, da je bilo dosedaj podpisanih za 8074 milijonov 972 tisoč lir nominalne vrednosti, vplačanih pa 2387 milijonov 38250 lir. Knkor pravi uradno poročilo, je ministrski tve! vzel z zadoščenjem na znanje poročilo o uspehih posojila, ki ga je treba smatrati kot politični ln flnancijelnl plebiscit, s katerim se je narod Izrekel za fašistični režim. Sklenjeno Ja bilo, da bo vlada nadaljeval» svojo dow»la-njo finančno politiko, ki strem' za postopno revalutaeijo lire, za postopno zmsnjlsnje denarnega obtoka, za zboljšanje trgovinske bilance in za koordinacijo in spodbudo vseh adnrvih produktivnih sil v državi. Ministrski »vet je razpravljal tudi o draginji ln o bezposelnostl, nakar ie bil odobren pravttnfk za aplikacijo zakona o davkn n« samre, ki ga bodo morali plalVvuti od 25. do 6Б. leta starosti. Devk» bndo oproWeni katoliSki duhovniki In redovniki, ki to v*za-ni i celibatom, vojni pobabliencl. podčastniki In častniki ki se smejo lenltl le pod gotovimi pogoji, ter tnil državljani, tudi če žive stalno v Ttalijl. Da ve* na samce obseca določeno fiksno kvoto In dodatno pristojbino na dohodke obdavčene« v razmerju 25 odstotkov dodalnesja davka. Fikwn» kvot» c« Je določena tako-Ie: 35 lir za samce od do 35. leta: 50 lir za samce od 35. do 50. leta in 25 lir za samce od 50 do 45. leta. Pravilnik določa »lednjič tudi posebne kazni za razne prestopke. Naši Kraji in ljudje iT obrambo in zagovor 1 t VV" »•! pouka trancoscme na nasin srednjih šolah IL Na moj članek z zgornjim naslovom, ki ga Je priobčilo »Jutro« dne 6. februarja št 32, Je odgovoril g. J. Wester s smešenjem mene in — francoske revolucije Nerazumljivo mi je, kako je mogoče iz mojega zagovora francoščine razbrati trditve, naj se dene v naših knjižnicah nemška literatura pod ključ, naj se disciplinirajo fcnjižniški uradniki, ki bi se drznili naročati nemške knjige, naj se bojkotirajo trgovci, ki dopisujejo nemški, naj se izključijo učenci, ki bi se privatno hoteli učiti nemščine, naj se profesorji, ki poučujejo nemščino, ožigosajo kot državi nevarni elementi itd. itd. Vsega tega v mojem članku ni. Kar sem trdil, je le to. da ie za nas Slovence boljše, da ostane francoščina še nadai'e glavni moderni jezik na naših srednjih šolah ln sem to trditev podpri z razlogi, ki jih g. Wester v svojem odgovoru ni pobi! s stvarnimi proti-razlogi, marveč iim je skušal odvzeti njih stvarnost s smešenjem trditev, ki jih v mojem članku ni. Neki način polemike je tudi to, toda če pravi, naj presodijo bralci sami. Da ne bo nesporazumljenj, naj tu obenem izrazim še nekoliko misli k anonimnemu članku: »Bo francoščina ali nemščina obvezna na bodoči nižji srednji šoli«, ki ga Je priobčil »Slovenec^ dne 9 februarja št 31. Čeprav ima po mojem mnenju francoščina pred latinščino to prednost da Je modernemu duhu pristopneiša, obenem pa prav tako precizna kakor latinščina sama, vendar nisem v celem svojem članku nikjer izrazil trditve, naj bi francoščina nadomestila latinščino. Zapisal sem bi' le, da bi bilo logično da se oni, ki se bori za latinščina mara boriti tudi za francoščino kot najlepše. dejal bi. idealno dopolnilo (ne nadomestilo!) tega, kar more človeka naučiti latinščina. Ko sem pisal svoj članek, sem si bil mislil razmerje med latinščino in francoščino na sledeči način: latinščina naj bi se poučevala po starem učnem načrtu, t. J. od prvega razreda dalje, francoščina pa naj bi se poučevala kakor že sedaj, t j. od drugega razreda dalje! Za kar sem se zavzemal v svojem članku, je torej le, naj se v nižjih razredih, poleg latinščine seveda, poučuje francoščina in ne nemščina, tako, da bi na ta način ostala francoščina glavni moderni jezik na naših srednjih šolah. Razloge, vsled katerih smatram, da bi ne bilo dobro, nadomestiti v nižjih razredih francoščine z nemščino, sem bil navedel. Naj pripomnim še, da vsakdo izmed nas ve, kako intimno se spoji vsa duševnost mladega človeka z miselnostjo in duhom jezika, s katerim ga učitelj seznanja od prvega do zadnjega razreda srednje šole. Zato sem prepričan, da bi nikakor ne bilo niti prav, niti dobro če bi se naši mali prepajall osem ali sedem let z duhom in kulturo onega jezika, čijega pripadniki in člani so nas toll-krat pred in med vojno obmetavali z »win-disehe Schweine«. Obenem ponovno povdarjam, da v svojem članku nisem nikjer izrekel trditve, naj se nemščina popolnoma odpravi z naših srednjih šol, kaj šeie, da bi bil trdil goro-stasnosti, ki ;ih v svojem odgovoru navaja g. Wester Nasprotno sem prizna!, da nam je nemščina v nekih ozirih še potrebna io se zato tudi še sedaj poučuje obvezno v vseh štirih višjih razredih. Če bo nemščina, kakor že sedaj, še nadalje obvezen predmet v vseh štirih razredih višje gimnazije in se bo poučevala 4 ali 5 tedenskih ur, tedaj pač mislim, da bo to zadostovalo v polni meri onemu, ki se bo hotel posluževati nemških literarnih in znanstveni del v naših knjižnicah. — V tolažbo anonimnemu piscu »SIo-venčevega« članka pa naj še povem, da si bodo naši dijaki z lahkoto prisvojili v višjih razredih nemščino in njeno slovstvo, če jih bodo učitelji v nižjih razredih dobro podkovali v latinščini in francoščini. Dr. St. Leben Fino nnglefKo suHno čista volna za moške in damske športne obleke Din UU-- do Din 160-— double couvercot л površnike Din 160 nudi F» in I Gor cap, Ljubi is na, 1 Elektrifikacija Velikih Lašč VeL Lašče, 9. februarja Po zaslugi g. min. Puclja ln s pomočjo domovine smo dobili električno razsvetljavo. Tako nekako se glasi napis na spominski plošči, odkriti povodom ustanovitve tukajšnje elektrarne. Vse lepo in prav! Poglejmo pa malo senčno stran. Po ustanovitvi električne zadruge se je kupila hiša, katero je bilo treba temeljito preurediti, da je odgovarjala elektrarni ln stanovanju strojnika. Nabavil se je v Nemčiji res modemi motor za približno 25 HP, kar je stalo par stotisoč kron. Podpora je bila z nabavo materijala tako izčrpana, da se je zaprosilo za nadaljno državno podporo. Motor je na pogon z nafto tako, da stane dnevna uporaba olja približno 80 Din, dnevnica strojniku Din 50, torej mesečni Izdatki približno 4000 Din. Tu imamo 100 hiš tn od teh si je napeljalo le 27, t j. približno 150 žarnic. Da hi danes bili Izdatki kriti, bi se moralo za vsako žarnico zaračunati mesečne uporabe 27 Din. Ali bo mogel posestnik, ki si je napeljal po 10 žarnic, plačevati mesečno do Din 300. Ali Je prej mogel za to vsoto porabiti petroleja (50 L)? Ne ta ne! Torej je taka razsvetljava po krivdi nekaterih gospodov več kot trikrat dražja od petrolejske. Kje pa je napeljava? Posestnik s 5 žarnicami je plačal približno Din 2000 za inštalacijo. Poglejmo, kako bi lahko prišli do cenejše razsvetljave ter napeljave, če bi imeli to stvar strokovnjaki v rokah. Dobre četrt ure od tu je vas Rašica. Ob njej teče močan potok, ki goni nešteto mlinov in žag. V bližini te vasi je velika vas Ponikva ter Male Lašče. Torej, zakaj niso napravili ob tem potoku elektrarno seveda na vodni pogon. Prihranilo bi se s tem nabavo dragega motorja ter starega poslopja ki so Je v-ta namen kupili od g župana. Seveda se Je to nabavilo z drž. podporo; nič čudnega torej, da se Je s tem denarjem delalo tako brezmisel-no. Stroški ki so bili potrebni za predelavo elektrarne in sezidavo dveh stranišč na prostem bi sigurno zadostovali za postavitev male hišice za generator oziroma za elektiarnico S tem bi se tudi prihranilo ogromne stroške za pogon (nafta) in gospodje bi moral' že v začetku računati, da za mesečni deficit ne bo mogoče zahtevati državne podpore. Nadalje bi se moralo za napeljavo razpisati o'ertalno licitacijo; sigurno bi bili stroški napeljave za polovico manjši. Ne smemo pa pozabiti, da bi se v Ra-Sci, Ponikva ter v Malih Laščah oglasili odjemalci električne razsvetljave tako, da bi se danes lahko računalo na 500 do 700 žarnic skupno z našim trgom. Mesečnih izdatkov bi bilo ca Din 2000, prejemkov pa bi bilo Din 4000 do 4800 tako, da bi se računalo za eno žarnico lahko mesečno Din 8, kar ni pretirano — namesto današnjih 27 Din. Štedili "so na drogih in žici, a niso pomislili, da bi z vodnim pogonom lahko pocenili razsvetljavo za 300 odstotkov ta to v dobrobit kmetskega stanu, v prvi vrsti pa seveda zadrugi. Sedaj pa se širijo glasovi, da hoče občina prevzeti omenjeno elektrarno. Naj omenim. da k naši občini spada vas Strmec, Srebotnik ter Oor. ta Dol. Retje. Kako pridejo ti občani do tega. da bodo krili deficit, ki nastaja le vsled tega, ker gotovi gospodje nimajo ali pa nočejo imeti pojma o današnji krizi! Vedeli se bomo braniti novih občinskih bremen. — Demokrat Naš konzulat v Ceïoycu V včerajšnji številki »Jutra* smo objavili članek, iz katerega zveni ostra kritika na adreso dosedanjeaa našega celovškega konzula g Pr.v.iča, ki je kot generalni konzul premeščen v Budimpešto G. generalnega konzula Protiča poznamo ta cenimo kot izvrstnega ta velesposobnega diplomatskega uradnik» in iskrenega narodnega moža ter vemo. da je v mejah svoje deli-katne službe vedno vse storil, kar zahtevajo ugled in interesi naroda ta države. Zlasti. ga diči tudi iskrena ljubezen do slovenskega dela našega naroda, za katerega posebna vprašanja je kazal vedno polno razumevanje. Pri njegovem odhodu z važnega mesta mu gre vse priznanje ta pohvala, s katero se združuje želja, da bi mu vlada našla vrednega naslednika. Ko to ugotavljamo. izražamo svoje obžalovanje, da je po nepažnji prišel v naš list članek, ki je Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Četrtek, 10.: «Triglavska bajka». A. Petek, 11.: «Ugrabljene Sabinke». E. Sobota, 12.: ob 16.: «Macbeth». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Četrtek. 10.: «Mrtve oči». B. Petek. II.: «Nižava». C Sobota, 12.: «Cosi fan tutte». A. Mariborsko jjledališče Četrtek, 10.: «Cigan baron». Slavnostna predstava, 25Ietnica g. Razbergerja. Izv. D'Albert: Mrtve eèi. Po daljšem presledku se poje danes zvečer v ljubljanski operi D'AIbertova opera «Mrtve oči» z go. čaleto-vo. Vilmo Thierry Kavčnikovo ter gg. Ho-lodknvom. Kovačem in Banovcem v glavnih uloffah- Predstava se vrSi za abonente reda B. Gledališka 251etnira gosp. Parla Rasber-gerja. Danes, v četrtek, 10 februarja slavi 251etnico svojega igralskega delovanja na odru član mariborskega gledališča g. Pavel Rasbereer. Jnbilant «i je izbral za svojo proslavo melodijozno Straussovo opereto «Cigan baron», ki jo je si to priliko nanovo naStu- diral glasbeni ravnatelj gledališča gosp. A. Mitrovič, zrežiral pa jo je jubilant sam. G. Rasberger nastopi v humorja polni ulogi. Tudi ostale partije so v rokah naših najboljših pevskih sil. Sodelujejo: gdč. Kocuvanova, gdč. Zamejičeva, gdč. Lubejeva ter gg. Burja, Oksanski, Urvalek, Bratuž itd. — Obeta ee torej lep večer, ki ?a bo zlasti še dvignilo slavnostno razpoloženje. — Občinstvu priporočamo, da si vstopnice rezervira čimprej. Beethovnove svečanosti v Parim. Beethovnove svečanosti v Parizu se začno dne 22. marca. Otvori jih osebno Doumergne, prezident francoske republike. Skladatelja Vincent d'Indy m Philippe Gaubert bosta dirigirala Deveto in Peto simfonijo. Meseca junija se bo vršil drugi risi Beethovnovih mednarodnih svečanosti, katerih ee udeleže delegacije iz vseh kulturnih dežel. cDae Lied an die Freude» bodo ob tei priložnosti izvajali mednarodni pevski zbori, simfonično muziko pa bodo igrab' mednarodni orkestri. Priprave za Beethovnovo IX. simfonijo v Ljubljani. Priprave za izvedbo Beethovnove IX. simfonije so v polnem teku. Beethovnovo orjaško delo se bo ;zvajalo začetkom marca na koncertu Glasbene Matice. Orkestralni del simfonije je prevzel orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, ki bo sicer pisan v dobri nameri, a brez natančnejšega poznavanja razmer. Zameti v Liki in Hrvatskem Primorju V Liki razsaja zopet silno neurje. Vsa pota ta železniška proga so popolnoma za» medeni od snega in nastale so velike o vi« re v prometu. Več vlakov iz Zagreba, ki so bili na potu v Split je obtičalo v snegu in so morali priti na pomoč pomožni vlaki. Tudi v Primorju je divjala v noči od pondeljka na torek in ves naslednji dan strahovita burja. Paraiki, ki vrše potniški ta tovorni promet med primorskimi prista» nišči in otoki, so morali ostati v lukah. Morje je močno razburkano, temperatura je zelo padla, sunki vetra zelo močni. Oko» li Delnic so snežni zameti ponekod visoki po tri metre. Po brzojavnih poročilih s Cetinja je v planinskih delih Črne gore zapadel visok sneg. Vse tri ceste, po katerih je dežela zvezana z železniško mrežo ali morjem, so zatrpane s snegom. Promet je nemogoč. Pošta se z velikimi težkočami prenaša vsa« kih 4 — 5 dni. Črna gora je takorekoč od» rezana od sveta. doe 13L t, m. ob 930 ta 11. dopoldne. Vstopnice se dobe dan pred predstavo pri blagajni kina Matice. Mesto pred oltar - v smrt Enaka tragedija, kakor v torek opoldne na Selu pri Ljubljani, se je zgodila te dni v slavonskem selu Soljanu, samo da je še bolj dramatična in se je izvršila tik pred poroko. Neki ruski kozak se je zaljubil v občin» sko uslužbenko Marijo špoljarjevo, njegov tovariš pa v Marijino sestro Adelo. Ravno te dni bi se morala vršiti dvojna poroka. Prišlo pa je vmes nekaj nepričakovanega in tudi nepojasnjenega. Tik pred poroko je bil Adelin zaročenec s svojo nevesto v posetih pri neki znanki. Nenadoma je zgrabil samokres, ustrelil svojo nevesto nato pa pognal še sebi kroglo v glavo. Oba sta obležala na mestu mrtva. Svatbeno veselje je bilo skaljeno. Mari» ja in njen ženin sta stopila nato sama pred oltar in si prisegla večno zvestobo, nato pa pokopala sestro oziroma prijate« Ija, ki sta našla skupno domovje v skup» nem hladnem grobu. Divji lovec pred sodnijo Dne 33 januarja je neki ljubljanski lovec zasačil v svojem lovišču divjega lovca, ki je zalezoval divje race. Puško je držal pripravljeno za strel. Ko je divji lovec opazil zakupnika lovišča je zbežal, toda zakupnik ga je spoznal. Pri sledeči hišni preiskavi so našli v stanovanju divjega lovca več nabojev in tudi puško, kar je bilo povod, da je priznal svoj čin. Orožnikom ta tudi sodniku je izpovedal, da je že v jeseni lovil; kljub priznanji! in čeprav je bil že kaznovan radi lovske tatvine pa je bil topot pred ljubljanskim okrajnim sodiščem oproščen poskušetie lovske tatvine. Kaznovan Je bil le z dvadnevnim zaporom radi neopravičene nošnje orožja, ker ni imel orožnega lista. A državni pravdnik ni bil zadovoljen, kajti ci je zopet nasprotnega mnenja, češ da je tudi to kaznjivo, ako ima kdo namen vzeti stvari, ki niso njegove, jih pa ni vzel, ker jih ni mogel. Radovedni so vsi lovski krogi, kako bo zadevo rešila višja instanca. Grenlandija in dežela polnočnega solnca Prihodnji program ZKD Ljubljana prinaša izredno lep poučni film o življenju Eskimov, ki prebivajo na najsevernejšem delu naše zemeljske oble. Film nam odkriva življenje, šege ta običaje teh bednih siromakov, ki žive na mrzlem Severu med večnim snegom in ledom svoje enolične preprosto življenje. V filmu vidimo lov na mrože, tul-nje in bele lisice, katerih meso in krzno prodajajo v zameno za druge življenske potrebščine. Film je izredno lep ta poučen, vsled česar priporočamo vsakomur, da si ga ogleda. Predvajal se bo kot običajno v prostorih kina Matice. V soboto, dne 12. t. m. ob 14.30 se vrši posebna šolska predstava za mladino ta dljašfvo Pri tej predstavi veljajo za dljaštvo znižane cene, 2 Din za vsak sedež na poljubnem prostoru. Predstave za širšo publiko se vrše v nedeijo, pomnožen 6 člani Orkestralnega društva. Orkester bo štel nad 80 ljudi. Pevski part pa je prevzel in ga bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice. Orkester ta pevski zbor torej jamčita, da bo izvedba v Ljubljani na najvišji umetniški stopnji. Francoska pesniška nagrada v znesku 5000 frankov je bila letos podeljena pisatelju Aleksandru Aruouxu. Odlikovanec je 43 let star, njegova prva knjiga Je bila pesniška zbirka «Au grand vent», Arnoux je tudi dramatik in romanopisec. Drago literarno nagrado v znesku 3000 frankov pa je prej >1 Marcel Aymé- Ljubljanska plesalka Rut Vavpotlčeva na turneji po Španskem. O ljubljanski plesalki Rut Vavpotičevi, ki je pred leti vzbudila s 6vojimi mladostnimi kreacijami v našem opernem gledališču splošno pozornost čita-mo v pariških umetnostnih listih, da se nahaja na španski turneji ta da nastopa v znani ruski umetniški družbi «Korobok». Mlada plesalka se je po končanih študijah v Parizu najprvo pojavila pred pariSkim občinstvom. Dosegla je priznanje ter laskave kritike. Jeseni pa se ie pridružila znani ruski umetniški družbi «Korobok» v Pariru, ki je organizirana po vzoru svojeëaanega DJagile-vega baleta ta pa «Žar - ptiee». Družba se je začetkom januarja podala na turnejo po Španiji ter najprvo nastopila v San Sebaifi-janu in v Toledu, kjer je bila deležna navdušenega бргејета. «Korobok» nastopa ee-daj v Madridu ta zaključi turnejo v Barceloni. Grozna smrt alkoholika V Sarajevu je v pondeljek postal noto» rični alkoholik, 501etni drvar Šalih Porič žrtev strašne nesreče. Sekal je drva in se med delom, kakor običajno, napil žganja na žive in mrtve. Predno se je vrnil do» mov, je kupil nekaj oglja, da se doma pogreje. Položil je oglje v pločevinasto skledo, ga zažgal to se nato zraven vlegeL Alkohol je med tem opravil svoje delo, Porič je zadremal, ogljikov dioksid pa ga je vrh tega popolnoma omamil. Nesrečnež se ni več prebudil. Našli so ga v torek zjutraj mrtvega in močno ožganega od plamenov, ki so ga oblizali med spanjem. Ena stran njegovega telesa je bila popol* noma poog-ljenela. Pride! Faust CAMILLO HORN Radi proste ljubavi zaničevana Greto* Emil Jannings Yvette ûuilbert Nadvse zanimiva, vražja zvedniška dvoj ca. Gosta Efcmann Izrazit prijatelj t! j v est va. 9—a LJUBLJANSKI DVOR eno Telefon 397 Seja Bratovske skladnice v Trbovljah Upokojitve po novem pravilniku. — Pri» znanje nezgodnih rent. — Bilanca za leto 1926. Trbovlje, 8. februarja. Na včerajšnji seji Bratovske skladnice so bili upokojeni po dr. Žerjavovem pra» vilniku sledeči rudarji; Jože Bigman, paz* nik, 60 let star. z mesečno penzijo 1000 Din; Ivan Breznikar, kopač, 57 let, 800 Din; Anton Bostič, kopač, 59 let. 800 Din; Anton Čater, kopač, 59 let, 800 Din; Franc Dobrave, paznik, 68 let, 962.50 Din; Jože Dolanc, kopač, 56 let, 800 Din; Martin Ju. van, kopač, 46 let 748 Din; Anton Kovač, poduradnik, 58 let, 1000 Din; Miha Kautu» žar, kopač, 57 let. 798 Din; Franc Komlanc, kopač, 56 let 800 Din; Franc Meterc, šiht» ni mojster, 50 let, 1000 Din; Štefan Pavelj» šek, kopač. 49 let, 728 Din; Franc Prelagar, kopač, 59 let, 800 Din; Franc Rostaher, ko» pač, 31 let 466 Din; Ivan Sintler, kopač, 56 let, 486 Din; Anton Strojanšek, kopač. 54 let, 712 Din: Fortunat Vodopivec, ko» pač, 48 let, 696 Din; Ivan Vodenšek. kopač, 27 let, 326 Din; Ivan Železnik, kopač, 34 let. 482 Din. Nezgodne rente prejmejo iz Trbovelj: Martin Las, mesečno 275 Din za dobo od 1. L do 31. III. t. L; Franc Povše, mesečno 200 Din za dobo od 10. I. do 31. VIL; Fran Mavec, mesečno 200 Din trajno; Anton Vrče, mesečno 312.50 Din trajno; Jože Ze» leznik, mesečno 343.75 Din trajno; Franc Kleč, 150 Din trajno; Franc Ložina. 200 Din od 1. I. do 30. VI.; Fric Konig, 60 Din od 1. IL do 31. I. 1928.; Kari Grčar, 150 Din od 1. II. do 31. I. 1928; Peter Gričar, 75 Din od 1. II. do 31. I. 1928.; Terezija Kar« hč, 120 Din od 1. II. do 31. VII.; Ivan Blat« tik, 112.50 Din do 31. VIL; Ivan šeško, 250 Din do 31. VII.; Martin Novak, od« pravnina 1125 Din, ker se stalno izseli v Avstrijo; Peter Martinšek, mesečnih 150 Din se mu ustavi, ker se ni odzval zdrav» niškemu nadpregledu; Vincenc Žitnik, me« s» čnih 120 Din se mu ustavi, ker je postal delazmožen; Marija Pilnaucr, vdova po po» nesrečenem možu, mesečno 333.33 Din od 16. XII. 1926. dalje; Jera Biglez, mati po ponesrečenem sinu, mesečno 208.33 Din od 15. XI. 1926. dalje. Iz Hrastnika prejmejo: Jože Starina, me» sečno 75 Din od 16. ХЛ. 1926. do 30. VI. 1927.; Anton Guček, mesečno 200 Din od 1. L do 31. VII. 1927.; Matevžu Jevnišku se renta ustavi, ker znaša njegova prido« bitna delanezmožnost kvečjemu še 5 odst.; Martin Učakar, mesečno 900 Din od 1. I. 1927. trajno. Iz Rajhenburga: Ivan Zakšek, 437JO Din od 1. L 1927. trajno; Marija Pe« nič, vdova po ponesrečenem rudarju 166.66 Din od 11. XIL 1926. trajno; Marija Breznikar, vdova po ponesrečenem rudarju. 250 Din od 21 ХП. 1926. trajno; Rudolf Brečko, 600 Din do 31. VIL 1927. Za upokojitev rudarjev je bila merodaj» na članska doba zavarovanja pri Bratov« ski skladnici in procentualna delazmožnost. Medtem ko daje dr. Žerjavov pravilnik okoli 1200 upokojencem pokojnine v zne« sku do 1000 Din mesečna bo dajal po« pravljeni pravilnik, ki bo najbrže sprejet že letos, ob povišani članski dobi zavaro« vanja le polovico toliko penzije kot dose« daj. Iz tega je jasno razvideti. da je naj« več naredil za rudarje bivši minister za šume in rude dr. Žerjav. Kajti če ne bi ta« krat uzakonil svojega pravilnika, bi bili rudarji še danes brez njega in posledice si lahko predstavljamo. Odkar pa je dr. Žerjav izstopil iz vlade, je šlo rakovo pot tudi starostno zavarovanje rudarjev. Tako daleč je prišla da pred tudi novoupokojen cem. da se jim bodo znižale pokojnine v akladu s popravljenim pravilnikom. Toliko v informacijo, ker širijo nasprotniki nalašč laži, kakor bi bila krivda dr. Žerjava, ako ne bo ostalo po njegovem pravilniku. Posamezni oddelki so imeli dohodkov in izdatkov: bolniška blagajna: skupni do» hodki a saldom prejšnega leta znašajo 4,924.564.98 Din: izdatki in sicer tekoči iç» datki 3.197.847.23 Din. inventar in gradbe 976.351.79 Din. likvidacija bivšega premo» ženja Združene bratovske skladnice Tr» Kovlie 593.255.89 Din. skupno torej Din •1.767.454.91 Din. Saldo koncem leta znaša 157.110.07 D'n. Provirijska blagajna: do» bodld L 1926. a saldom prejšnjega leta Dance ob 4», pol 6», pol 8« in 9» Ponolnoma novo! 9—a Prvič v L ub! a i! — GIGOLO ™ plača»! plesale ;. V glav.ii viogi nastopa ROD Lft RCCOUE. - Plesalci pozor. LJUBLJANSKI DVOR k mo Telefon 397 2,330.668.83 Din, izdatki 2,137.098.99 Din. Saldo koncem leta 193.569.84 Din. Nezgod» na blagajna: dohodki 723.521.42 Din, izdat» ki 663.839.18 Din. Saldo 59.682.24 Din. — Podporni fond: dohodki 173.180.94 Din, iz» datki 158.625 Din. Saldo 14.555.94 Din. Premoženjsko stanje je bik) sledeče: bol» riška blagajna koncem 1. 1925. 9.981.668.61 Din, koncem I. 1926. 9,347.853.28 Din; pre» moženje se je torej zmanjšalo za 633.815.33 Din; podporni fond: koncem leta 1925. 251.488.79 Din. koncem L 1926. 178.913.51 Din; premoženje se je zmanjšalo za 72.575.28 Din. Proti gripi - astmi - kataru se inhalira Smrekovo olje „Trolist" Razpošilja vsaki dan po povzetju D 15 Trolist Logatec ?3, Ljubavna tragedija na Selu pri Ljubljani Ivanka Babič f in Jakov Kundrjukov f pred minulim Božičem. — Žrtvi tragedije je tekom včerajšnjega dneva obiskala v mrtvašnici pri Sv. Krištofu velika množica radovednežev in sočustvujočih mladih lju» di. Njo so zç včeraj popoldne z mestnim avtomobilom sorodniki prepeljali v Do» brepolje, kjer jo pokopljejo na domačem pokopališču. Jakov Kundrjukov kot mlad podoficir carsko«ruske telesne garde atamanskega polica. Prei sodniiti Janez Bizelj bo sedel mesec dni v za» >ru. Mož je imel neko pravdo v Cerknici. 1er sodnik ni sodil po njegovi volji, tem« več po postavi, je bil zelo razžaljen. Pisal je državnemu pravdništvu par pisem ta kritiziral ter žalil sodnika. Zdaj bo pa v je« či premišljeval svoje žaljivke; saj ni nikoli mislil, da bo radi pisem tako obsedcL K „kiju C najboljše. najtrp<&zn«j*£-zato najcene-jsc Domače vesti * Napredovanje v osnovnošolski službi. Na podlagi uradniškega zakona so napredovali v 2. skupino II. kategorije naslednji učitelji in učiteljice: Tone Gaspari in Ivan Verbič v Krškem, Alojzij Hofbauer v Hrast niku, Stanko Vrezec v Strhoru, Josip špen-ko v Šmarjeti pri Krškem, Joeipina Demšar na Jesenicah, Raza Mejak v Mokronogu, FTanja Drnovšek v Trbovljah, Marija Gajšek v Dobovl pri Brežicah in Mara Judnič v Vrčicah v črnomaljskem okraju. * Iz državne službe. Dr. Franjo Radšel je imenovan za zdravmka-prrpravnflca pri splošni bolnici v Mariboru. Arhivski uradnik Ivan Znzula pri okrajnem glavarstvu v Krškem Je trajno upokojen. * Za Vodnikovo družbo ie zlasti na kmetih veliko zanimanje. Citatetii ne morejo dovoli prehvaliti družbinih knjig tako glede zanimive vsebine, kakor glede okusne opreme in lične zunanjosti Ljudje kar ne morejo verjeti, kakor razvidimo iz številnih dopisov, ki nam prihajajo, da se dobe štiri tako krasne in vsebinsko tako lepe knjige za borih 20 Din. Povpraševanje po knjigah je splošno in ako bodo vsi poverjeniki storili svojo dolžnost, bo število družbinih članov že letos naraslo na 28 do 30 tisoč. Ker je letos poverjeništvo prevzelo okrog 1000 oseb, se bo z lahkoto daio doseči to število, treba je samo, da ee vsak poverjenik vsaj nekoliko potrudi Nai vsak smatra za svojo častno dolžnost, na nabere vsaj 25 novih članov, stari člani Itak ostanejo zvesti Na delo torej, ker za nabiranje članov Je samo še nekaj tednov časa! Geslo bodi: Vsak napredni Slovenec, vsaka napredna Slovenka bodi član »Vodnikove dražbe«! Naš cHJ bodi: »Vodnikova družba« mora visoko prekoračiti število 20.000! * Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani Je sprejelo notaT-Ja Franceta Ranta v Velikih Laščah v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša. * Z ljubljanske univerze. Profesor na teološki fakulteti ljubljanske univerze dr. Aleš Ušeničnik je pomaknjen v 2. skupino I. Jcategorije. * Iz ministrstva za javna dela. Za šefa kabineta v ministrstvu za javna dela Je imenovan dr. Štefan Skubic, doslej pravni referent pri agrarni diTekclJi v Ljubljani. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Ljubljani razglaša, da je dr. Alojzij Remec vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Ptuja, dr. Viljem Nemethy, odvetnik v DoL Lendavi pa se je odpovedal Izvrševanju odvetništva. * Porotno zasedanje v Sloveniji Za prvo redno porotno zasedanje v letu 1927 so za predsednike imenovani: pri deželnem sodišču v Ljubljani predsednik Fran Rekar, pri okrožnem sodišču v Novem mestu predsednik dr. Jurij Poienšek, pri okrožnem sodišču v Mariboru predsednik dr. Fran Žiher in pri okrožnem sodišču v Celju dvomi svetnik ln predsednik dr. Josip Kotnik. * Pošte in volitve. Poštna direkcija v LJubljani nam piše: »Na notico, objavljeno v štev. 21 Vašega cenj. lista od 25. jan. pod naslovom »Pošta ln volitve« sporočamo, da se Je tridnevna nepretrgana dnev na in nočna služba pri telegrafih in telefonih odredila po nalogu ministrstva pošte in telegrafa. Za to Izjemno nočno službo se ne morejo izplačati nikake nagrade, ker v to svrho ni nikakega budžetnega pokritja na razpolago. Razen tega pa je ministrstvo z odlokom štev. 63.232 od 22. dec. 1924, s katerim so se pri telegrafih in te-k ionih zvišale nočnine, odločilo, da se pri telegrafih ln telefonih, kjer bi se zaTadi kake posebne potrebe začasno uvedla nočna služba, izplača nočnina samo tedaj, če jo je ministrstvo posebej dovolilo. Takega posebnega dovoljenja pa ministrstvo v tem primeru ni dalo. Izvolite vzeti to pojasnilo v blagohotno vednost.« * Smrtna kosa. V splošni bolnici v Ljubljani je umrl v torek g. Valentin G o g a 1 a, upravitelj jetoišnice. Pokojnïk Je bil Izredno simpatičen in skromen človek teT navdušen pristaš SDS. Še v soboto je bil v uradu, nakar je moral leči v postelj. Pogreb se bo vršil danes, ob 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — V torek je preminula v visoki starosti 85 let zasebnica, gospa Marija K r e h a n. Pogreb bo danes ob 3. popoldne iz Vidovdanske ceste št 3 na pokopališče k Sv. Križu. Blag jima spomin, žalujočim naše sožalje! * Himen. Dne 9. t. m. se je poročil v Ljubljani gradbeni tehnik g. Jože Kariov-šek »z ugledne rodbine veleposestnika in trgovca I. Kariovška iz šmarjete pri Novem mestu, z gdč. učiteljico Julijo Weble, hčerko inšpektorja fin. kontr. v p. Andreja Weble in soproge Uršule iz Novega mesta ki pa sta obenem praznovala srebrno poroko. Obče spoštovanim družinam iskrene čestitke! * Srebrna poroka. Včeraj je praznoval pri Sv. Duhu pri škofji Loki g. Franc To-nja, zvaničnik drž. železnice, v krogu svoje števrine družine s svojo soprogo Marjeto 25 letnico svoje poroke. Naprednemu paru želimo še mnogo let! * Prememba posesti: »Jugoslavija« sploš na zavarovalna družba je od Tauzherjevlh dedičev kupila vogalno trinadstropno hišo v Ljubljani na Gosposvetski cesti št 4. * Za rezervne oficirje. Pri izdaji novih legitimacij za trikratno polovično vožnjo po železnicah so nastale tehnične ovire. Zato ie minister prometa odredil, da ve Ijajo ponovno in do nadaljaega že izdane rumene legitimacije za leto 1927. 2e vrnje ne rumene legitimacije se bodo zato zopet razposlale. Kdaj bodo «restale veljati, se bo pravočasno sporoSto. — Upr iva rod-odbora. * Razkol v ptujskem učiteljskem društvu. h Ptuja nam poročajo: V soboto Je imelo ptujsko učiteljsko društvo svoj občni zbor, ki je potekel zelo bomo In privedel do razkola tudi v tem društvu. Revizijsko poročilo poverjeništva UJU iz LJubljane je vzbudilo zelo ostro debato in Je naletelo zlasti pri starejših članih »protideMaraših« na odločen odpor. Njihov pooblaščenec ie naposled izjavil, da izstopajo lz društva za toliko časa, dokler se v organizacijo ne povrnejo tovariške razmere, M so vladale v njej pred deklaracijsko borbo. Navzoči antideklaraši so nato zapustili zborovanje. Iz društva je izstopilo okrog 60 članov. * Razstava načrtov stavbenih zadrug. Zveza stavbenih zadrug namerava 8 W 3 6 76b-7 4-0 25 SE 7 0 '666 2-0 41 NNE 13 0 oorj« mamo 7666 —5-0 — E 15 0 Ljubljana (dvorec) . , Maribor . . Zagreb . . , Beograd . , Sarajevo , Skoplje . . Dubrovnik Split Praha .... Solnce vzhaja ob 7.11, zahaja ob 17.18, luna vzhaja ob 1056, zahaja cb 1.14. Naivijj« temperatur» danes « Ljubljani 2.1, najnižja — 05 Celzija. Povprečni barometer h danes » Ljubljani višji za 18 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno jasno, temperatura malo spremenjena. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi iz vzhoda in severovzhoda. Nebo jasno. Temperatura od 2 do 5 stopinj. Morje razburkana Sah Zanimiva prireditev v ljubljan- skem šahovskem klubu Ljubljanski šahovski klub se v soboto 12. t m. preseli v kavarno «Evropa». Svo» je delovanje v novem lokalu otvori ta dan ob 8. zvečer s prireditvijo, ki bo gotovo zanimala vse šahovske kroge v Ljubljani Igrala bo namreč zmagovita ljubljanska reprezentanca, ki je v Subotiei pred krat» ktm dosegla državno prvenstvo proti zdru» ženim ljubljanskim najboljšim igralcem. Tekma bo zanimiva, ker bo v ljubljanskem timu nastopilo nekaj igralcev, ki bi sicer morali igrati že v Subotiei za Ljubljano, jim to z različnih zaprek ni bilo mogo» Med drugimi nastopijo proti reprezen« tetivnemu moštvu tudi ing. Tekavčič, Bo» gomir Stupan (eden najmočnejših amater» jev Jugoslavije), ing. Viktor Zupane in r.ajbrže Kari Deraovšek iz Novega mesta. Poleg njih igrajo tudi mladi, talentirani igralci, ki so si letos v ožjem turnirju pri« borili naslov prvorazrednih igralcev. Naša subotiSka postava ostane neizpremenjena: 1. Furlani, 2. Pire. 3. Jerošov, 4. Ciril Vid» mar, 5. Vogelnik, 6. Rupnik, 7. Mrzlikar, 8. Sever. K prireditvi vabimo vse prijatelje šaha, posebno pa one, ki hočejo vstopiti v Ljubljanski šahovski klub, ki si je priboril v letošnjem letu naslov državnega prvaka in zasluži podporo od strani občinstva. Vpisnina v klub znaša 20 Din, mesečna čla« narina pa 10 Din. Za dijake polovično. Da ugodi ljubljanski šahovski klub tudi številnim interesentom, ki bodo zasledova» !i potek newyorškega svetovnega turnirja, bo v klubovem lokalu izobešena pregledna tabela turnirskega stanja, iz katere bodo vedno razvidni najnovejši rezultati in tre» notno stanje po kolih. Poročila o posamez» nih kolih bo prinašal tudi dnevnik «Jutro», tako, da bodo vsi, ki bodo turnir zasledo» vali imeli stalen pregled. Sport Gospodarstvo Športno drsališče SK Ilirija. Cenjene« mu občinstvu se sporoča, da je športno drsališče Ilirije otvorjeno vsak dan dopol« dne od pol 9. do 12. ure ter popoldne od 5 ure dalje. Uprava drsališča ureja te dni velike senčnike, tako, da bo mogoče ob» držati celo ledeno ploskev tudi v solnčnih dneh popolnoma v senci, kar bo izredno trnogo pripomoglo k ohranitvi dobre ledene ploskve, ter bo omogočilo obdržati drsališče tudi v popoldanskih urah otvorjeno. Ve» černo drsanje traja ob spremljevanju god» be vsaki dan do 10. ure. Prihodnja nedelja na drsališču SK //i» rije. V nedeljo 13. t m. se vrše na drsa» Iišču SK Ilirije sledeče drsalne tekmo: Pe» ta tekma za prehodni pokal dT. Fuehsa, dalje juniorska tekma za gospode ter pred» vidoma damska tekma za prehodni pokal JZSS, dostopna za one dame, ki se pretek« lo nedeljo niso mogle udeležiti te tekme. To tekmo je smatrati kot nadaljevanje tekme, ki se je vršila preteklo nedeljo. D>r» sališče je istočasno otvorjeno za splošno drsanje. S temi tekmami bi bil letošnji dr» salni program zaključen. SK Slovan. Jutri, 11. t m. se vrš v re» stavraciji «Lloyd» sestanek vseh čli; di sestave kandidatne liste na občne. ru. Sestanek se prične točno ob 20.X: drobnosti na klubovi deski Marijin trg. : . sestanku prijateljski razgovor. Smuški skoki v Cortini d" Ampezzo. Poleg tekem na 50 in 18 km so se vršila v Cortini d' Ampezzo tudi tekmovanja v smuških skokih. Rezultati eo bili nastopni: 1. Edman (Švedska) 18.420 točk, 465 in 54 m, 2. Dick (Češkoslovaška) 17562, 50 to 485 m, 3. Carkon (Norveška»Avstrija) 44 in 515 m. V kombiniranem tekmovanju so zasedli prva tri mesta Čehoslovaki, in si» cer Purkert (17.947 t), Nemecky (17.645) in Wende C7.489). Davisov pokal. Končni termin za pri« javo za Davisov pokal je šele meseca mar» ca, vendar se je za evropsko cono dose» daj prijavilo že 10 držav, med njimi tudi lugoslavija. Ostale prijavljene države so: Anglija, Italija, Holandija, Češkoslovaška, Madžarska, Grčija, Avstrija, Belgija in Bri« tanska Indija. Za ameriško cono sta se do» sedaj prijavili le Kuba in Avstralija. Nogometna olimpijada brez Danske. Danski nogometni savez je končnoveljav« no »klenil, da se ne udeleži nogometnega tekmovanja na prihodnji olimpijadi ker bi morala njegova reprezentanca nastopiti proti profesionalnim igračem, kar pa je v nasprotju s športnim načelom, ki ga za» •topa danski savez. Dr. Peltzer premagan. V Vratislavi je lahko*tlet Schônmann premagal v teku na 1000 m znanega nemškega športnika dr. Peltzerja. Schônmann je tekel progo v ča» su 2:36. Dr. Peltzer je prišel 12 m za njim na cilj. Svetovno prvenstvo v umetnem drsat nju. Avstrija brezdvomno vodi v drsalnem športu. To so zopet dokazala tekmovanja z* svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, ki so se prošlo nedeljo vršila v Davosu. Dtmajčan inž. Bôckl je že trikrat zapore» doma odnesel naslov svetovnega prvaka v umetnem drsanju, pa tudi drugo in tretje ir.esto sta zasedla Avstrijca dr. Preisecker in Karl Schâfer. Sledili so Švicar Gautschi, Anglež Page, Dunajčan Wrede in Berlin» čan Hartel. Tudi v drsanju v parih je zmagala avstrijska dvojica Scho!z»Kaiser pred berlinsko dvojico Kieshauser»GastL Isti dan so se višile tudi tekme v hitrem drsanju, katerih se je udeležilo 18 drsal» cev. Zmagali eo 500 m Hoofman (Holandi» ja) 45.6, 1500 m Rumba (Letonska) 2.24.4, 1000 m Rumba 154.4, 5000 m Rumba 8.59.8. Kolesarski Savez kraljevine SHS je razpisal za 20. t m. izredni Savezni občni zbor ter je povabil na ta občni zbor tudi vse klube Slovenije brez ozira na to, če so že včlanjeni v Savezu ali ne. — Da se dogovorimo glede nadaljnih smernic, va» bim tem potom vse obstoječe kolesarske klube Slovenije, posebno tudi one iz mari» horskega okrožja, da se sigurno udeleže skupnega sestanka v nedeljo dne 13. t. m. točno ob 10. dopoldne v restavraciji Zve» zda. — Za KPS R Zalokar. Listnica uredništva Na željo gosp. Ivo Ogorevca, mesarja v Škofji Loki, izjavljamo, da ni v nobeni zvezi s , ki smo ga objavili v našem listu. Državne dobave v naši državi Dokler razmere v naši državi v prometnem pogledu niso bile urejene, ni bilo v gospodarskih krogih tako živega interesa za državne dobave. Razumljivo je, da je bila borba za državna naročila manj živahna v dobi, ko je manjkalo blaga in ni bilo baš težav pri razpečevanju blaga. Zanimanje ge je poživilo, ko je ponehalo pehanje za blagom in je prišlo do normalnih razmer, ko prodajalec išče odjemalca. Ko je prenehala varljiva doba večkrat samo dozdevne konjunkture prvih povojnih let, je hitro začelo naraščati prizadevanje trgovcev in proizvoi-nikov za državne nabave. Od leta 1924. dalje začne odločna pot do normalizacije v kupčiji m tovornem prometu. Sočasno začenja gospodarska kriza, ki je polagoma zajela skoro vse gospodarske stroke. Neugodno razpoloženje na trgu pri naših mejaših, ki so močni proizvajalci in okretni prodajalci, vodi neogibno do tega, da je prizadevanje za državna naročila na strani inozemcev vedno odločnejše v naši državi Resnica je, da glede državnih dobav med gospodarskimi krogi tudi v normalnih prilikah ni bilo nikdar prave zadovoljnosti. Pritožbe so se čule pred vojno tudi v velikih državah ob času, ko so bile oblike m načini povojne korupcije še nepoznane. Denem na stran podrobnosti o takih pritožbah, ki so več ali manj po vojni na dnevnem redu v vseh državah, pa bodi le povdarjeno, da je bila v predmetnih »htev-kih interesentov vodilna misel vseh reformnih prizadevanj, da treba pri državnih dobavah dajati prednost domačemu delu. Srbski zakon o obratovališčih iz leta 1910., to je rzakon o radnjama», ima v členu 140. ta 141. važna določila v korist domačinov. Člen 140. tega zakona, ki je pri nas še malo znan, slove v prevodu: «Pri nabavah za državo, okrožja, okraje ali občine se bodo vzele v prvi rrsii v oceno ponudbe obrtnih za drug, potem pa domačih obrtnikov, industrijalcev in trgovcev; te ponudbe, ako obsegajo domače proizvode, pri sicer enakih pogojih dobave, se bodo sprejele v prvi vrsti, ako so cene največ za S—10 % višje od uajnižje ponudbe ponudnikov tujih poizvodov po vračunani carini in prevozu. Pri razpisu natečaja se bo pazilo na to, da se omogoči udeležba tudi manjšim industrijalcem in obrtnikom. V inozemstvu se morejo naročiti samo liste količine dotičnih izdelkov, ki se ae morejo izdelati doma v gotovem roku.« Člen 141. ima namen preprečiti, da mozeimec ponuja v domači obleki V naši novi državi sta 6e pokazali dve zanimivi strani glede določila člena 140. starega srbskega obrtnega zakona. Na eni strani se je to določilo rado izigravalo na škodo prečanskih interesentov, češ, da to določilo zanje ne velja. Na drugi strani pa se obla-etva iz raznih razlogov, ki so ali resnični ali krivi, tudi napram srbskim ponudnikom niso rada držala tega vodila. Nastalo je tako na eni strani prizadevanje vseh gospodarskih interesentov, da se meja, v kateri se daje prednost domačinom, trdno potegne do 10 %. Na drugi strani pa so se prečanski gospodarski krogi po vsej pravici trudili, da se ta koristna določba razširi na celo državo. Prizadevanje, da pride do praktične veljave tega določila za celo državo in do meje 10 %, je bilo zadnja leta splošno po vseh gospodarskih zastopstvih. Razume se, da je bilo tudi v Sloveniji mnogo vnetega prizadevanja tako pri Zbornici za trgovino, obrt •u industrijo kakor pri Zvezi industrijcev, Zvezi trgovskih gremijev in Zvezi obrtnih j zadrug. Združenemu prizadevanju je uspele, da je finančni minister sam že sprejel v načrt novega finančnega zakona člen 158., ki se glasi: «Propisi članova 140. i 141. Zakona o radnjam« od 29. juna 1910. godine, protežu se na celu teritorija Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca.» Tako je zmagala temeljna zahteva v krajevnem obsegu, kar jo bilo pač neodložno potrebna Razen tega pa je finančni odbor Narodne skupščine v svoji seji dne 2. februarja sklenil, da se predlog finančnega ministra glede Sena 158. v višje navedenem besedilu tako-le izpremeni : «Prepisi članova 140. i 141. Zakona o radnjama od 29. juna 1910. godine protelu se na celo teritorija Kraljevine SHS, s tim da domači proizTodjari kod državnih nabavki mogu biti do najviše 10 % skuplji od inostranaca.» Ko stopi 1. aprila v veljavo novi finančni zakon, bo po teh sklepih položaj domačih ponudnikov znatno ugodnejši napram tujim tekmovalcem, kateri se ob naraščajoči gospodarski krizi vedno neprijetnejše uveljavljajo tudi pri naših javnih dobavah. Počasi pridemo brezdvomno do tega, da nevšečni poglavji o državnih dobavah ta o utemeljenih grajah nečednega postopanja pri teb dobavah očistimo vseh nelepib izrastkov, pa pridejo tudi naši obrtniki vsaj po svojih organizacijah dejansko do tega, da bodo mogli z uspehom sodelovati pri državnih dobavah. Dr. Fran Windischer. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Pšenica: baška, 75 kg, 2 %, ponudba 802.50: baška, 76 kg, 2 %, ponudba 806: baška, 74 kg, 1 %, ponudba 310. T u r š č i-ca: baška, 2 vagona 160; baška, do 20. t. m., 2 vagona 162; baška, april - maj, pariteia Indjija, 10 vagnoov 167; sremska, 2 vagona 160. Moka: baška. , 2 vagona 460; banatska, <6>, 1 vagon 805. Otrobi: srbi-janeki, brez vreč, pariteta Beograd, 5 vagonov 120. Tendenca nespremenjena. Zagrebški tedenski sejem (9. t. m.) Dogon živine obilen. Tudi dovoz krme je bil prili-čen. Cene skoro nespremenjene. Kukovalo se je samo za domačo potrebo, ker tujih kupcev ni bilo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8 - 9, II. 650 - 7.50, bosanski I. 7.50 do 8, II. 5 —650. krave I. 6 _ 7, II. 4 — 5, i unci I. 8 — 9, II. 6 — 7, junice I. 6 — 7, II. 4 — 5, teleta 8 — 12 (zaklana 12 — 14), svinje pitane domače 12 — 14 (sremske zaklane 15 — 16), do 1 leta 10 — 11, nad 1 letom 11 — 12 Din. Konji vozni ta tovorni 3300 — 10.000 Din par. Krma: navadna detelja 125 — 140, lucerna 125 _ 187.50, seno I. 100 — 125. II. 80 — 100, o tava 120 _ 160, slama 75 — 100 Din z« 100 kg. Dnnaiski svinjski sejem (8. t. m.) Dogon 12.472 komadov; od tega 5654 iz Jugoslavije. Zaradi manjšega dogona živahen promet in so se cene prejšnjega tedna čvrsto obdržale. Za кг žive teže notirolo: debele svinje I. 2 do 2.10 (2.15), srednjetežke 1.90 — 2, kinoteke 1.80 — 2, stare 150 - 1.90, mesne 1.80 do 2.25 šiltasra. Dunajska bona ia kmetijske produkt» C8. t m.) Slabši tečaji na ameriških borzah niso prav nič vplivali na dunajsko tržišče, kjer je bila pšenica prijazna, ker ee pofavlja večje zanimanje iz Češkoslovaške. Rž ne- spremenjena. Tendenca za turščico nespremenjena. vendar je bil promet živahnejši. Oves je tendiral dalje čvrsto. Notiiajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 40.75 do 41.25, Tisa (79 - 80 kg) 4650 _ 47.50; rž: 8450 — 37; turščica: 25 - 26; oves: domači 2750 — 27.75. = Netočne vesti e nkinjenjo uvozne carine na apno is Madžarske io o trgovinskih pogajanjih z Madžarsko. Zadnje čase je po različnih časopisih krožila vest, da je pričakovati v najbližji bodočnosti odpravo carine na uvoz apna iz Madžarske, s katero državo se naj po teh vesteh že dalje časa vrše trgovinsko • politična pogajanja. To vprašanje je znatne gospodarske važnosti za našo državo vobče. osobito pa tudi za Slovenije, kjer je produkcija apna že lepo zastopana in daje ta industrija številnemu krogu delo in zaslužek. Kakor izvemo, eo vesti o ukinjenju carine na apno ob uvoœu iz Madžarske netočne in se z Madžari po poročilu Centrale industri^kih korporacij ne vrše nikaki trgovinski razgovori = Kreditu zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani bo imel redni občni zbor 25. t. m. ob 10. dopoldne v sejni sobi zavoda v Ljubljani. Dnevni red je običajen. = Konkorz je razglašen nad imetjem Josipa Satrana, trgovca v Ljubljani Prvi zbor upnikov bo pri deželnem sodišču v Ljubljani 12. t m. ob 10. dopoldne. Oglasitveni rok do 20. marca, ugotovljeni narok 2. aprila t. L ob 10. dopoldne = Nepriiike v mednarodnem železarskem kartela. Vedno bolj se množe glasovi o nezadovoljnosti nemške železarske industrije z mednarodnim železarskim kartelom, ki Nem oem ne prinaša nikakih koristi. Kakor jav-jajo iz Berlina, obstoji možnost nemške oi-povedi s čimer bi kartel razpadei = Močno aktivna češkoslovaška scanaoja trgovina v januarja t 1. Češkoslovaška trgovinska bilanca za januar t L je zabeležila prebitek 400 milijonov proti 162 milijonom Kč v enaki dobi 1. 1926. Uvoz se je znatno zmanjšal, dočim je izvoz znatno poskočil. = Položaj na dunajskem tržišča jajc. Z Dunaja poročajo: Na tržišču jajc ni zabeležiti bistvenih sprememb. Ponudba v svežem blagu je malo popustila in so se zato cene za sveže blago za malenkost dvignile. Kon-servnega blaga skoro ni več videti Največ se ponujajo madžarska in gradiščanska jajca. Ponujajo se v trgovini na debelo: madžarsko in jugoslovensko eksportno blago 17.75, originalno madžarsko blago 16—165. gradiščansko 17.75 — 18.25, poljsko I. 14 do 15, II. 135 — 14, apneno 12 grošev komad. = V državnih delavnicah se ne smejo if vrševati privatna dela. Prometno ministrstvo je naročilo vsem železniškim direkcijam, da prepovedo privatna dela v državnih železniških delavnicah. Za vsak prijavljen primer 6e bo vTŠila preiskava. = Dobave. Vršile se bodo naslednje oier-talne licitacije: 12. t m. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznih vrvic; 14. t m. pri policijski direkciji za Bosno to Hercegovino v Sarajevu glede dobave 520 uniform za policijsko stražo; 16. t m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 520 plaščev za stražarje; 2L t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave razne opreme za sobe (mize, stoli, rtekto, električne svetiljke, črnilniki, škarje, črtala itd.) ter glede dobave raznega materijala (ključi za disuplin. diamanti, pločevinasta črtala, «ve-tiljke, odeje itd. Predmetni oglasi eo v Zbornici za trgovino, obrt ta industrijo v Ljubljani na vpogled. = VIII. mednarodni trgovinski sejem v Bruslja se bo vršil letos od 11. dn 25. aprila. Borze fl. februarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij- ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83 — 84, Vojna škoda 344 — 846, zastavni in komunalne Kranjske 20—22 Celjska posojilnica 195—197, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Trbovlje 375—0, Vevče 120 — 0. Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Zaključena 2 vagona lesa. Tendenca za les mirna, za deželne pridelke mlačna. ZAGREB. Položaj na tržišču zasebnih papirjev nespremenjen. Praštediona je zabeležila nekaj več zaključkov po 920 — 927. Jugo se je zaključevala po 100 — 102. Vojna škoda je malo popustila zaradi močnejših realizacij. — Rasen malega porasta Italije in Pariza tečaji na deviznem tržišču nespremenjeni. Notirale so devize: Amsterdam izplačilo 2274 — 2280, Dunaj izplačilo 801 do 804, Berlin izplačilo 1349.3 — 13525 Italija izplačilo 2425 — 2445, London izplačilo 276 do 276.8, New York ček 56.7л — 56.95, Pariz ček 223.75 — 275.75, Praga izplačilo 1685 do 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097: valute: dolar 56.075 — 56.275, avstrijski šilingi 8005 — 8035; efekti: bančni: Eekomptna 104 — 106. Poljo 16 — 17, Kreditna Zagreb 106 — 0, Hipo 645 — «5, Jugo 1005 — 101, Obrtna 49 — 50, Praštediona 920 — 925, Srpska 136 — 137, Ljubljanska kreditna 150 do 151; industrijski2 Dubrovačka 895—400. Gutmann 275 — 280, Isis 50 — 0, Sla vek 5 135 — 150. Slavonija 33 — 85, Trbovlje 390 do 3925, Union 310 — 315- Vevče 125-135. Šečerana Osijek 475 — 495. Drava 470—495; državni: investicijsko S3.75 — 84, agrarpr-0 — 55. Vojna škoda promptna 341 — 842, kara 338 — 340. za februar 338 - 339, marc 338 - 339, april 840 -342 BEOGRAD. Devize: Dunaj 80150-803. Berlin 1349.50 - 135250. Bruselj 79250 .lo 79550, Budimpešta 996 — 99950, Italija 342.50 — 244.50, London 276 - 27650. Nevr York 56.75 — 56.95. Pariz 22337 — 225.47, Praga 168.30 — 169.10, Švica 1094 — 1097. CUBIH. Beograd 9.1375. Berlin 123.2875. New York 520, London 25.22125, Pariz 20.48. Milan 22.175. Praga 15.40. Budimpešta 90.9», Bukarešta 2.93, Sofija 3.75, Dunaj 783625, Varšava 58. TRST. Devize: Beograd 41 — 41.50. Dunaj 825 _ 335, Praga 69 — 69.50, Pariz 9150 9250, London 118.25 _ 118.75. New York 23.25 - 23.45, Curih 445 - 455, Budimpešta 405 — 415, Bukarešta 1250 — 1350: valute: dinarji 40.50 — 41.25. dolar« 23 do 28.25. DUNAJ. Devize: Beograd 12.44-12.4S. Berlin 167.92 — 168.42. Budimpešta 12S95 do 124.225. Bukarešta 8.95 - 8.97. London 84.8725 - 34.4725, Milan 80.17 - 30.27. New York 708.50 _ 711. Pariz 2753 - 27.95. . Praga 20.9625—21.0625, Sofija 5.1050-5.1450-Varšava 79.19 _ 79.69. Curih 186.23-186.78; valute: dolarji 706.10 — 710.10. Devin Beoerad na ~*talih bsrsak: v Pragi 59,2, v Berlinu 1Ш. in Strahovit orkan na Angleškem Prošli teden je besnel v Angliji in na Škotskem orkan kakršnega že 50 let ne pomnijo prebivalci britanskega cesarstva. Veter je bil tako močan, da je ; potrgal vse telefonske in brzojavne ; zveze. Podiral je dimnike, rušil poslopja in odnašal strehe. Prizorišče najhujšega besnenja je bila okolica Glasgowa. Nad 100 oseb je bilo težko poškodovanih, 17 pa ubitih. Tudi v Dubîinu ni bilo mnogo boljše. V bolnišnice so morali prepeljati 21 ponesre-čencev. Brzovlak, ki vozi med Edin- ; burgom in Newcastlom, se je moral ; ustaviti sredi vožnje, ker mu je pihal j nasproti tako močan veter, da bi ga bil : kmalu prevrnil Zelo mnogo nesreč se ie zgodilo na ulicah z avtomobili in z ; vozmj električne železnice. V Glasgo- , wu se je zrušila steklena streha centralnega kolodvora. Tudi na kmetih v bližini imenovanih industrijskih mest je napravil orkan mnogo škode. V nekem kraju je veter podrl visok dimnik, ki je padel na neko bolnišnico. Po čudovitem naključju pa ni bil nihče ubit in tudi nihče ranjen. Moč orkana se je čutila zelo tudi v Ro-kavskem zalivu. Ladje niso mogle nadaljevati započete vožnje in nekatere so se celo potopile. V ribiški vasici _Le Portel pri Lolognu pogrešajo ribiško barko, na kateri se je potopilo 7 poro- ; čenih družinskih očetov. Brodolom v Črr»em morju V Črnem morju so divjali te dni viharji, ki so potopili celo vrsto ladij. Zato so črnomorska pristanišča sploh ustavila odhod parnikov iz luk, dokler se vreme ne pomiri. Rumunski luksuzni parnik «Imperatul Trajan» je vrgel vihar na sipino. Na parniku je bilo nad 200 pasažirjev. Brezžični brzojav je klical na pomoč, a ladje, ki so hotele parnik zopet splaviti v morje, niso mogle storiti ničesar. Vsi potniki so morali ostati na ladji. Potniški parnik «Caprero» se je potopil, tovorno ladjo «Braila» pa je burja zanesla v pesek. Ta ladja je hitela ju-goslovenskemu parniku «Sava» na pomoč. «Sava» je namreč tudi postal žrtev viharja. Toda dočim se je posadka rešila in je ladja sama izven nevarnosti, se «Braila» potaplja in ni upanja, da bi jo bilo mogoče rešiti. Javljajo tudi o potopu ruskega paro-broda «Batusijev», ki je vozil iz Carigrada proti Odesi ter je imel na krovu tovore in pasažirje. Baje je 40 ljudi moštva in potnikov že utonilo, mnogo drugih ladij pa še doslej ni prisoelo na cilj in vsi znaki govore, da kronika nesreč zadnjega viharja v Ornem morju še ni zaključena. Priprave za povratek nemškega cesarja v Nemčijo Nemški listi ra'zmotrivajo dan za nem o namerah bivšega nemškega cesarja, ki je sklenil poslati v Berlin najprej svojo ženo, potem pa priti za njo še sam. Seveda zanima nemški tisk predvsem pravna stran tega problema. Ker se je Viljem odrekel prestolu, velia v očeh Nemčije za civilno osebo, ki ima iste pravice kakor vsak nemški državljan. Kar mu more braniti povratek, je dejstvo, da je leta 1922. izšel zakon o zaščiti nemške republike. V tem zakonu je dana berlinski vladi polna moč, da odloča nele o bivališču nemškega cesarja, temveč tudi o bivališču članov bivše cesarske hiše, oziroma vseh nem. ških vladarskih domov. Ta zakon dalje določa, da je članom dinastije zabra-njen dostop na nemško ozemlje brez privolitve nemške vlade in lokalnih oblasti. Zakon je bil izdan dne 21. julija 1922. njegova veljavnost je bila določena na pet let. V nekaj mesecih torej njegova izvršilna moč ugasne, ali pa jo bo treba podaijšati Z državnopravnega vidika bi torej nemška vlada čez par mese. cev ne imela več pravice ovirati Vilje- ma, če bi se hotel vrniti na Nemško. Vprašanje pa je, če bo berlinski kabinet načel to vprašanje, ki ni tako nedolžno, kakor se običajno misli, ali če se bo zavzel za podaljšanje obstoječega zakona. mikado je takoj po pogrebu podpisal dekret, s katerim odpušča 20.000 zločincem njihovo kazen in jih vrača zopet svobodi in človeški družbi Novi nemški kabinet Dr. O t to Brauns, delovni minister (cen» trum). cesarja V pondeljek zvečer ob 9. (po japonskem času) se je vršil v Tokiiu pogreb pokojnega japonskega cesarja. Cesarjevo truplo so naložili na voz, v katerega so bili vpreženi 3 pari črnih volov. Rakev so prenesli naravnost iz cesarske palače, voli pa so ga odvlekli v park Šinjuku Na čelu žalnega sprevoda je korakal cesarjev sin, novi mikado, za njim pa je šlo na tisoče bakljenoscev in za temi nad en milijon Japoncev. Bili so zastopani vsi stanovi in vsi sloji japonskega naroda. Množica je korakala odkritih glav in molče. Samo od časa do časa se je oglasila divja japonska žalna mu-I zika vojaških kapel, j Opolnoči se je sprevod ustavil v ! Asakavi, ki leži 35 km daleč od Tokija. Tam so cesarja, pokopali tik pred solnč-nim vzhodom. Žalne ceremonije je otvoril mikado s poslovilnim nagovorom, v katerem se je spominjal svojega očeta. Japonci so celo noč bdeli, ob uri potrre-ba pa so vsi molčali pet minut. Mika-dovo truplo so položili v mavzolej v največjem mrazu. Pota pa so bila posuta z belim peskom, kar pomeni na Japonskem nreganjanje hudičev. Novi Stare stopnice in radodarna turistka Stolp katedrale v Toursu (Francija) posečajo leto za letom številni turistu Pa ni baš lahko dospeti na vrh, stopnice — tristo jih je — so namreč kame-nite in zob časa in podplatov jib je tako obrusil, da je plezanje po njih združeno z življensko opasnostjo. Turisti so to že davno ugotovili; eni se zgražajo* drugi, flegmatičnejši, pa se smejejo, češ, turistika je turistika. - Zadnjič se je neki Američanki, mrs. Otis Hower po imenu, primerila nezgoda, da je zdrsnila po stopnicah in padla na tla. Lahko bi si bila zlomila tilnik; k sreči se je le nekoliko opraskala. Pobrala se je s tal in odšla naravnost k zakristanu. «Gospod», je rekla, «vaše stopnice nevarne; zakaj ne popraviti?» Zakristan je bil v zadregi; odvedel je damo k mestnem arhitektu, ki je zastopal upravo «Lepih umetnosti». «Koliko za popraviti stopnice?» je vprašala mrs Otis Hower. Arhitekt je vzel papir in svinčnik in začel računati. ora pričeti postopati enako kakor z dru» graii italijanskimi uradniki. Poslanec Du» dan ima nalogo, da pripomore italijanskim uradnikom iz Primorja do pravice. On pra» vt, da so morali senatorji in poslanci «od» rešenih dežel» že opetovano intervenirati v posameznih slučajih, ko se je delala kri« vica uradnikom iznod bivšega režima, ki so dobri Italiiani. On pravi, da vlada v ne» katerih birokratifnih sferah popolna ne» vednost o etničnih in političnih razmerah v preteklosti in sedan;osti novih provinc, k on f urnost je v оп'"ћ sferah in lahkomisel» nost v preeoievanju t*dev. Nekega za. služnega urednika so pahnili iz sedmega na za j v deveti razred, nekega d rages a so dvakrat odstavili s vodilnega mesta, ker so yMANIKîevIie Celje, Aleksandrova ulica štev. 11 Maribor, los. Martin?, Gospodska ul. št 17. po priimku sodili, da ni Italijan. Pri ura» dih javnih del se ne smejo postavljati na prva mesta uradniki starega režima. Du» dan predlaga v Rimu spomenice, ki pa nič ne pomagajo. Marsikateri teh italijanskih uradnikov je bil pod Avstrijo goreč irre» dentovec. Sedaj vživa plačilo za evoje ne» kdanje navdušenje. Dopisi LITIJA. Pevsko društvo »Lipa« v UtiJi priredi »Pevski večer« v nedeljo, dne 13. februarja v restavraciji na pošti. Vstopnina 6 Din za osebo. K obilnemu peseta vabi odbor. VRHNIKA. V nedeljo, dne 13. t m. se vrši zaključno predavanje g. dr. Bajiča v »Jan tar ju«. Začetek točno cb 3. popoldne. Upamo, da bo to velezanlmivo predavanje še bolje obiskano kot dosedanja. SDS. ST. JAN2 NA DRAVSKEM POLJU. Tukaj so se vršile pretekli teden duhovne vaje. Kdor Je poslušal te pridige In potem trezno razmišljal. Je gotovo prišel do zaključka, da bodo duhovniki s takimi božjimi besedami izgubili vse spoštovanje med ljudstvom na deželi. Zdaj pa čujte, kaj je govoril misijonar s prižnice. Prvi dan Je vzel na program SDS io Radiča. po katerem pa še ni prehudo udrihal, drugi dan pa Je imel na programu radikale. Obkladal Jih Je s takimi priimki, da so se ljudie kar zgražali v cerkvi m na potu domov. Popoldne so prišli na vrsto še socijalistl. Ljudje kar niso verjeli, da se sploh sme kaj takega govoriti v hi« božji. Čudno se nam adi, da klerikalci še sedaj, ko so se zvezali z radikali m z njimi stopili v vlado, udrihajo po svojih zaveznikih in to še v cerkvi. Radovedni smo, kam bomo prijadrali, Ce nas bodo v verskem duho na tak način vzgajali. SEVNICA. Sevnišld SK Je priredil v nedeljo, dne 6. februarja v dvorani hotela Triglav zaključni plesni venček svoje plesne šole pod pokroviteljstvom gospe J. Ver-bičeve. Uspeh Je bH sijajen. Plesne točke so se Izvajale dokaj precizno h) elegantno, sa kar ve vse priznanje gosp. AvrustmS-ču. K moralnemu In »motnemu uspehu Je predvsem pripomogla obiteU Veibičeva. Hvala tudi g. Zupancu. ki nam daje krasno dvorano na razpolago brezplačno ta poskrbi za dobro kapljico ln prigrizek po najnižji ceni. ORMOŽ. Okrajni zastop ormoški je priredil dne 23 . 34. ht 25. januarja kmetski tečaj. Predavala sta: gg. prof. krsr. KoprlvSek In prof. ing. Slmonlč iz kmetijske šole St Jurij ob jtrl žeL o raznih panogah kmetijstva; g. okrajni ekonom Zupane o sadjarstvu, obdelovanju vinogradov in o kletarstvu ter tukajšnji drž. živinozdravnik g. Šerbec o prvi pomoči domačim živalim ob boleznih ln nergodah. Vse tri dni le bil te- čaj nepričakovano dobro obiskan ln se ga je vsak dan udeležilo čez 60 gospodarjev in kmetske mladine, kateri je bil tečaj v prvi vrsti namenjen. Zanimanje za tečaj Je bilo vsestransko in Je le želeti, da okr. zastop priredi še več takih tečajev po okraju. V kolikor Je pripuščal čas so se predavanja izpopolnila z debato, v katero so marljivo posegali naši kmetski gospodarji in fantje. Od 12. Januarja dalje se vrši v Ormožu v prostorih, ki Jih je dalo na razpolago okrajnemu zastopu »Kletarsko društvo« gospodinjski tečaj, katerega poseča 24 kmetskih deklet. Tečai vodi gospa Elza Premru s pomočnico gdč. Emo Mlakar. Za tečaj se le prijavilo toliko deklet, da se bodo morale razdeliti na tri tečaje. LAŠKO. Dopis v »Slovencu« z dne 4. t m. pod naslovom: Reparacija krivic«, lz katerega se posnema, da namerava minister g. dr. Kulovec premestiti tukajšnjega veterinarja g Čudna ter na njegovo mesto zopet nastaviti g. dr. Jerina, je vpbudil med prebivalstvom veliko ogorčenje. Izraziti pristaši SLS ogorčeno protestirajo proti temo koraku g. ministra, ki bi s tem Javno dokazal, da vlada SLS preganja sposobne, med ljudstvom priljubljene in nepolitične državne uradirike, samo da ustreže »svojim strankarskim uradnikom«. Prizadeti prebi-calcl srera Laško so ne ozirale se na stran-karstvo takoj sestavili sledečo protestno vlogo: Gospodo ministru poljoprivrede in vode v Beogradu: Podpisani prebivalci sre-za Laško odločno protestiramo proti premestitvi srezkega veterinarja g. Fr. Čudna iz sreza Laško iz sledečih razlogov: 1) Imenovani si ie pridobil simpatije med prebivalstvo« vsled svoje visoke strokovne sposobnosti. ktr Je izkazal v večih slučajih pri zdravljenju obolele živine. 2) Vsled njegove požrtvovalnosti, ker je bi! v vsakem slučaju ln ob vsakem času prizadetim rade voli« c» razpolaga 3) Ima razumevanje in aia ceniti gmotno stanje posestnikov, kar je v mnogih slučajih dokazal s tem, da Je delal h> se žrtvoval pri slabo situiranih brezplačno. 4) Oscblto pa vsled tega. ker postopa docela nestrankarsko m smatra za svojo glavno nalogo, da povsdigne živinorejo v srezu. kar so njegovi predniki »politiki« v glavnem aaaeroarjali. Z ozirom na gori navedene razloge prosimo podpisani, da g. minister upošteva našo prošnjo in eventualno premestitev gori navedenega gospoda prepreči oziroma sistlra. Javnost s napetostjo pričakuje odločitev g. min. dr. Kulovca. V slučaju, da se bo premestitev g. Čudne Izvršila, se bo sedanja vlada lahko žigosala kot »battnaSka«. ki preganja spo-s<*me in nepolitične uradnike, samo da ustreže svoii-m političnim eksponentom. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Priporoča se 70 MAST=J. P. lastni izdelek tvrdke Evald Popovift. Ljubljana. Cena nizka blago izborna Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. PREKAJENO MESO ««.dno v zalogi, to izvanredno nUki ceni D rob t. ne X Dve ekskomunikacijski buli. «Europa Press» javlja, da ležita na papeéki nuncija» turi v Parizu pripravljeni dve ekakomuni» kacijaki buli. ki sta namenjeni za rojaiiatič» nega voditelja Léona Daudeta in Charle» sa Maurrasa. Nuncijatura doslej ie ni do» stavila izobčitvenih dokumentov. Papeiki nuncij bo skušal oba moža pozvati, naj se pod vrže ta papeževemu pozivu na spravo, m šele če bosta odpovedala pokorščina bo ptoglašeno javno izobčenje. X Smrt bivšega avstrijskega generala. V Beljaku je umrl v nedeljo ob 3. popoldne bivši poveljnik 10. avstrijske armade in» fanterijski general Karel Sootti. Bil je šef generalnega štaba pri vojaškem poveljstvu v Gradcu ter je pozneje prevzel infante» rijsko brigado pri Gorici. Leta 1915. je ve» dil vojaške oddelke v Beljaku, poveljeval je oddelkom, ki ao branili mostišče pri Toi. r>inu. branil je ozemlje od Krna ao Avč ter naposled pomagal poditi Italijane pra» ti Piavi. Po vojni je žived general Scotti ▼ Beljaku kot zasebnik. X Pretresljiva rodbinska tragedija. V delavskem predmestju Varšave ao našli v torek 251etncga delavca Štefana Maslanka ustreljenega, zraven njega pa ženo, taščo, svaka in svakinji. Policija Je uvedla pre» iskavo in ugotovila, da je vaa rodbina ži» vda ▼ težkih gmotnih razmerah. Zato je Maslanek sklenil, da napravi bedi nasilen konec. Najprej je ustrelil taščo v spanju, potem pa ostale svojce, nakar si je sam pognal kroglo v glavo. X Zadnji avetrtjski zunanji minister — trgovec s pohištvom. Zadnji ажк. zunanji minister grof Otokar Czernin je postal tr» govee s pohištvom. Kdor želi podpreti nje« govo podjetje, naj piše njegovemu finan» cierju Natanu Eidingerju ali p« družbi Dea na Dunaj, L okraj. X Novi načrti dr. Eckenerja. Berlinska «Deutsche Allgemeine Zeittmg» poroča te Rige, da Je ponudil dr. Eckener zrakoplov» nemu društvu v Ljeningradu zračno (adio sa polet čez polarne kraje. Polet naj bi ae vršil preko arktičnih ozemelj in srako» plovi naj bi pasirali nekatere doslej ie ne» iasiskane in neznane otoke, ter se slednjič podali čea eevecni tečaj te pristali as AUasfcL M. Zévaco1 bo Papežinja Favsta Roman »Favsta!« je zamrmral cigan... Tisti mah so zabučale trobente in brezumno vzklikanje se je razlilo kakor grom; ženske so jéle mahati s svojimi opaskami, moški s čepicami in klobuki. Iz Tempelske ulice se je prikazal vojvoda Guiški v kraljevskem sijaju sredi ogromnega, bleščečega spremstva. Z ošabno priljudnostjo je odzdravljal ljudstvu, ki je polnilo trg, in kimal proti oknom, s katerih so ga nežne roke obsipale s cvetjem. Velikolepje prizora, bučanje fanfar, vihar navdušenja, ki je hrumel do neba, vse to ga je premagovalo kakor mogočna, ne-odoljiva pijanost. Pred odrom so vojvoda in iegovi spremljevalci poskakalj s konj ter so se vzpeli na sedeže, ki so bili pripravljeni zanje baš nasproti grmad. Prav tedaj se je začulo iz ulice Sv. Antona zamolklo, oddaljeno rjovenje: krik sovraštva in okrutne škodoželjnosti je pozdravljal obsojenki na njuni poslednji poti... Ko je začul Belgoder ta hrup, se je ozrl na veliko uro profoso-vega dvorca: kazalec se je pomikal na deset!... Obrnil se je proti hiši, ki mu jo je naznačila Favsta. Bila je mrka, molčeča zgradba z zaprtimi okni in vrati; nihče ni mahal od ondod, nihče ni sipa! cvetja na ulico. »Cas je!« Tako misleč je krenil cigan proti hiši in je trdo zaropotal s trkalom. Vrata so se neutegoma odprla. Sluga v črni obleki je stopil na prag. »АИ ste tisti, ki ga je napovedala princesa Favsta?< je vprašal, še preden je utegnil prišlec izpregovoriti. »Da,« je začudeno rekel Belgoder. »Hitro, hitro! Njegova Prevzvišenost vas nestrpno pričakuje!« Tako govoreč ga je že vlekel s seboj po širokih stopnicah in nato skozi neka vrata; pred vhodom velike, polmračne sobe sta se ustavila. Cigan je lakomno pogledal okoli sebe. Uzrl je kneza Farne -škega, ki mu je s prepadenim obličjem hitel naproti. Nato so mu zdajci vzplamtele oči. »On je tu!...« je zaškrtal z besno radostjo. On ... Da, Claude je bil tu! Ko je Farnese ponoči dobil Favstino pismo, v katerem mu je sporočila, da hči živi, je bil Claude pri njem. Vse ure, ki so ju še ločile od jutra, sta prebila v strašni tesnobi, omahujoč med upanjem in obupom. Molče sta gledal drug drugemu v bledi obraz, kakor bi sledila za mislimi, ki se jih nista upala izreči. Ko je napočil dan, se je Farnese prvi vzdramil iz te otrplosti; poklical je slugo m mu je naročil, kar je bilo potreba. »Cakajva!< je rekel nato.. »Cakajva!« je ponovil Claude. Jela sta hoditi po sobani sem ter tja. Bilo jima je, kakor da sanjata. Časih se jima je zdelo Favstino pismo povsem naravno, časih sta se vpraševala, ali nj njeno sporočilo laž?... Toda čemu naj bi se bila zlagala? Kakšno korist bi imela od tega? »Ta ženska ne laže nikoli,« je rekel v nekem trenutku Farnese, ugovarjaje samemu sebi... Cas je mineval... »Kdo ve,< je mrmral kardinal, »kdo ve, morda pride Vioietta sama?« Claude ni slišal teli besed. Knez je večkrat začul njegovo go-drnjanje: »Kdo je tisti, ki pride? ... Kje in kako nama pokaže otroka? ...« Hrup, ki se je začenjal na trgu, ie naposled zbudi! njuno pozornost. Kardinala je obšlo kakor misel, da bi utegnilo biti to kričanje v kaki skrivnostni zvezi s Favstinim pismom. Stopil je k oknu in ga je odprl. Slika Grèvskega trga in razjarjene množice, ki se je gnetla okoli grmad, slavnostnega odra in drugih priprav, ga je presunila tako, da jc odskočil. »Koga bodo usmrtili?« je vprašaj z nenadno grozo, pograbivši Clauda za komolec. Claude je v prvem trenutku okamenel. Tudi njega ie izpreletela slutnja o neki zagonetni zvezi med Violetto in tem, kar se .ie pripravljalo na trgu. Planil je k oknu in pogledal doli. Baš tedaj je tisočglava zver. ki je divjala okoli grmad, iznova zatulila na pogin. Claude je začul ime in se je spomnil. »Pomirite se,« ie dejal kardinalu. »Vem, kaj je. Danes obesijo Fourcaudki...« »Hčerki prokuratorja Fourcauda?...« »Njegovi hčerki?« Claude je vztrepetai. »Da hčerki... Ivano in Magdaleno...« Mar ju poznate? je vprašal Farnese, ves srečen, da more misliti na kaj drugega. »Odkod veste, kako jima je ime?« »Vsi vedo,« je rekel Claude. Obenem s tem odgovorom pa je poblede! še bolj in glava mu je pala na prsi. Mali oglasi, Id slutijo * posredovalne In socialne namene občinstva, »taka beseda SO par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženi tre, dopisovanje ter ogla») strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t*—. Najmanjši tnesek Din I®-—, Delavniške prostore v obsegu ISO—200 m2, sposobne za motorni pogon, svetla, v pritličju, iščemo b 1. majem t. 1. Ponudbe na ogia&ni oddelek «Jutra» pod «DelavniSki proetori». 4210 Sokoisko društvo v Dolenjem Logatcu pnredi v soboto, 12. t. m. v veliki dvorani lastnega doma veliko maškerado Dvorana bo bajnu razsvetljena in okrašena! Lepe in »Ira^oce-n« nagrado za naj-U'Pmj i ti najoriginalnej&e тлј-ке. 1-ra prvovrsten orkester. Kdor se hoče U-i r.-tno zabavati, naj pride! K obilni udeležbi vljudno vabi n.lbor. 4S42 Napredno - politično in gospodar, društvo za Vodmat priredi v nedeljo, 13. t. m. od mraka dalje veselico s plesom v gostilni ge. Flegarjeve. Dostojne maske dobrodošle Vstopnine ni. Na prireditev opozarjamo naše somišljenike. Na svidenje! 4S90 I Izložbe! Izložbe! raznih trgovin aranžira vsestransko izvežban izložbeni aranžer Uspeh razstavljanja vsake izložbe zagotovljen. Cenj. ponudbe ali vprašanja za pojasnila prosim na oglasni oddelek 1 Šivilja ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, išče slurbo, event. tudi izven Ljubljane Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4253 Pianist ki igra v&e modeme plese, na razpolago. Naslov pove oglaeni oddelek «Jutra». 4364 Potnik dobro uveden pri mehanikih, elektrotehnikih in trgovinah pohištva, išče primerna. zastopstva za Jugoslavijo. Cenjeno ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Agilen 3». 4308 Pisalne stroje nov* iti stare Underwood, Remington, Simth, Bross in za potovanje prvovrstne □utli z garancijo Josip Pukl v Celju — Popravila vseh znamk 4013 Krojač oženj en. brez otrok, išče kraj, kjer rabijo krojača za navadno delo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Krojač 40». 43o9 Kdo bi poučev al •ospodično v nemščini? —-^udbe na oglas, oddelek «Jutra» pod- «Nemščina 9». 4405 êlêFê Polenovko namočeno dobite vsak: p* tek pri l Buzzolint «feUk» tesna trgovina in zajtrke valnica Stritar Ltiurarjnva ulic* 51 Gumbe upite najboljše »n naj ce-nejše v tovarn} v Mariboru Slovenska ulica 6tev 8 — En gros — en détail! 43 Drva br&»tov» odpadke (odpadke od žage) dostavlja Od parketOT ter mehka drva po nizki ceni na dom parna Žaga V. Scacrnetti, Ljnblja na, ea gorenjskim kolodvo rom. — Pri odvezmu večje množine znaten oopu«t 86 Svilena maska Biedermeier, za damo srednje postave poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4334 Več starih okenj vrat in sobno opravo poceni prodam. Pojasnila pri kamnoseku Vodniku, Kolodvorska ulica Štev. 84. 4314 Polkrita kočija lo trg. dira naprodaj v Ljubljani, Cesta na Rožnik 29. pri hišniku. 428S Pohištvo za spalno sobo, «ulo rabljeno, radi selit v» naprodaj v Novi cerkvi štev. 6. 4271 Lesene škafe z železnimi obroči dobavljam po najnižji ceni v vsaki količini. Nudim tudi la beli krompir za seme Naslov v oglas, oddi iku .Jutra». 4196 Pohištvo 3 kompletne, že rabljene postelje in drugo naprodaj Naslov v oglasnem oddelku 4 Jut ra • 4281 Stekleno pregrajo primerno za pisarno, trafiko ali slišno, poceni prodam. Na>iov pove oglasni oddelek Jutra». 4854 Železen štedilnik dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4366 Tovorni avto l1 .tonski, zuamke I Fiat, v dobrem stanju,' naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra»'. 4370 Svileno obleko črno. s čipkami in otroški voziček poceni prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra >. 4358 Štedilnik vlit in tehtnico decimalko prodam." Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4351 Elektromotor 1б HP. 380 voltov, vrtilni tok, kupi Mihael Kavčič v Zg. Šiški 125. 4381 Govejega sena dobrega, proda 4000 kjj po dogovoru Frančiška Koza-mernik. Dobrova štev. 33 pri Ljubljani- 4336 Enonadstr. hiša v sredini me»ta Ptuja z i ftauovanji in lokalom, pripravnim za malo trgovino ali obrt. takoj poceni naprodaj. Pojasnila daje b\ Rubin. Ptui. Srbski trg Št. 3. 4261 Flf T - FORD v zelo dobrem stanju naprodaj. Na ogled pri tvrdki M. F. Barešič & Co., Dunajska cesta 12. 4376 Lepo masko »Mefisto, prodam ali posodili!. — Naslov v oglasnem oddelku ..Jutra». 3089 Pariške obleke za plesne večere, popolnoma nove. naprodaj na 8v. Petra cesti 1 f Д — od 3. do 5. ure. 4398 2 lepi maski (par) originalni — samo enkrat rabi jen i. poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 4384 Ognjegasni stroj za trgovino ali skladišče, nerabljen, naprodaj za 380 Din. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4402 Elektromonter z večletno prakso v večjem tovarniškem podjetju, izvežban v vseh v to stroko ■padajočih delih nizi» in visoke napetosti, vešč previjanja in popravil motorjev ter telefonov, zmožen samostojno voditi električni obrat, išče stalno nameščanje. — Ponudb« na oglaeni oiMrfek «Jutra» pod šifro «Večje podjetje». 4361 Vozeča lokomobila parna, prvovrsten dunajski fabrOcat, 4 leta stan, malo rabljen», 18—88 HP normal, kurilna ploskev 18.90 m>, radi praeredbe obrata pod ugodnimi pogoji naprodaj, event.,jo zamenjam za plinov motor od 40—50 HP. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4341 Nova Jedilnica spalnica ln več pohištvenih wedmetov poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4355 QJfflïiï!^ Vsakovrstno zlato tupujH uo najvišjih cenah Cerne — juvellr Ljubljana Wolfov» uliea S Kovaško naklo ca. 100 kg težko, v dobrem stanju kupi Matevi Zrnee," Stožice 17. pošta Ježica. 4279 Otroški voziček lesen, dobro ohranjen, kupim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4276 Bukovo oglje kupim za takojšnjo dobavo Najnižje ponudbe poslati na naslov: Jos. Osolin, Laško 4263 Pohištvo spalnice in trg. lokala, dobro in solidno, kupim za veletrgovino. Ponudbe na interreklam d. d., Zagreb, Strossmayerova 6. pod št. «240-2» 4195 Blagajno št. 2. 3 ali 4 kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iZif rab'jena». 4379 Kupim hišo samo na prometni, cesti v Ljubljani. Ponudbe ua ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Cena 1СИ1—200.000 Din». 4277 Enodružinsko vilo ne več kot 20 minut od centra mesta oddaljeno, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Plačani takoj 74.'. 4374 II „Posest družba sot Realitetna pisarna Ljubljana MikMičeva c. št 4 P i o a a. VILO, visokopritlično, pet sob, pritikline, velik vrt, tik tramvaja. Din 150.000 — takoj potrebno polovica kupnine; HISO, visokopritlično, no-vozidano, 4 sobe, pritikline, vrt, šiška — Din 83.000; R1SO, eaonadstropno, šest' stanovanj, 2 posiovna prostora, center Ljubljane — Din 110.000; VILO, enonadfitroipuo, dvoje stanovanj po 3 sobe, pritikline, vrt, nar minut od tramvaja, Din 150.000 VILO, visokopritli&no, no-vozidano, 6 sob, blizu Tabora — 190.000 Din; HISO, novozidano, 5 sob, pritikline, elektrika, vodovod, vrt, Vodmat — 110.000 Din; H150, enonadstr,, 8 stanovanj, dvosobno razpoložljivo, vrt, blizu Tržaške ceste — 85.000 Din. 4385 Restavracijo (podrum) v Zagrebu, zelo prometno, v centru mesta prodamo. Potreben kapital 150.000 Din. «Posredovalec», Sv. Petra cesta 18. 4285 Pekarno dobro idočo v večjem mestu na Štajerskem oddam takoj radi družinskih razmer. Matko Fras, Maribor, Koroška eesta 83. 4325 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglas, odd.lku «Jutra». 43Ï2 Prazno svetlo sobo z električno razsvetljavo, iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Soba 44» 4400 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam s 1. aprilom. Naelov v oglasnem oddelku Jutra. 4391 Stanovanje 2 »ob, kuhinjo in pritiklin išče zakonski par brez otrok, po možnoeti v sredini mesta. — Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «0000». 4331 Opremljeno sobo v sredini mesta, s posebnim vhodom in konfortom, išče boljši zakonski par brez otrok. Ponudbe pod šifro «Renato» na oglasni oddelek «Jutra». 4330 Sostanovalca sprejmem z dobro oskrbo. Naelov v oglasnem oddelku «Jutra». 4215 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». b 4187 Stanovanje 3—5 sob in kopalnice išče za avgust ali tudi takoj mirna stranka štirih oseb. Plača za nekaj čafea naprej, aii da posojilo. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jiitra» pod značko «Stanovanje 4». 4300 Sostanovalca бргејтеш k boljšemu uradniku. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 4353 Sobo čisto in priprofrto iščem pri solidnih ljudeh, nikakor ne pri stanovanjskih hijenah-pijavkah. Ponudbe pod šifro «Stalni domicil» na oglasni oddelek «Jutra». 4371 Zračno sobo prazno, z električno razsvetljavo. išče soliden gospod v bližini Sv. Jakoba trga. Ponudbe na oglasni oni oddeiek «Jutra» pod šifro «Dragotin». 4363 Klavir iščem za vežbanje v bližini Erjavčeve ceste. Po nudbe ua oglasni oddeiek «Jutra» pod značko «Klavirske vaje». 4278 Lepega psa ovčje pasme, dobrega čuvaja, starega 14 mesecev, ugodno prodam. Naslov v oglaenem oddelku «Jutra». 4241 Velika mlada psica rujave barve, ee je zatekla Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 4373 Lep pes bernardinec naprodaj v Križevniški ul. Št. 7/II. 4345 Špringer španijeli čistokrvni, 6 tednov in 2 leti stari, od na tekmah in razstavah prem:ranih star-fcev, naprodaj. Naelov pove podružnica «Jutra» v Mariboru. 4404 Dobro podjetje z vpeljano znamko zaradi smrti ugodno prodam. Naslov pri podružnici «Jutra» ▼ Mariboru. 4174 Dvokolesa pociravljfr najbolje, oajhitr» je io najceneje Florianéiè. Nezaščiteno stanovanje i I č e zakonski par brez otrok. Ponudbe na oeTssui j delovanju proeim. Ponudbe odd*îek pod. «ifro J na oglasi oddelek «Jutra» «1. marec 94». 4394 1 pod «C. S. 56». 4234 Potnika proti proviziji spreimem za dobro vpeljan predmet. — Spričevala o do=edanjem Domačo hrano dobro, iščem. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek «Jutra» pol šifro «Kosilo 1927.-. 4383 Mizarsko podjetje v Trstu dobro vpeljano, želi i-topiti v zvezo z večjim lesnim podjetjem v SHS, katero bi stavilo na razpolago večjo količino raznega potrebnega lesa v depot. — Prvovrstne reference in garancija na razpolago. — «Societa» Annonzen expédition Publicita G. Cehovin, Tries te XX Settembre 65. 4158 ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, eicer povrnemo denar. Cena zavojčku franko 85 Din. — Uporaba zunanja, navodilo priloženo. — Naročila na naslov: «Sanitaria»..Crikve, niča, Primorje. 414S D. II. C. največja skladišče SARAJEVO PrestoKnas jel Petra 26. N.ajdebelejša dama postane vitka — če hoče; uspeh viden ie v par dneh. To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SA1I0S» — čudo, Proti GRIPI le najbo-ljše sredstvo, prinaša moč. kiju« 'lovanja za notranjo in zunanjo uporabo «BRAZAY» irancos>ko žganje z mentolom. Vzame se par kapljic v vodo za grgrati usta, vrat in grlo večkrat na dan. — Za umivanje in kopelji dodajte ravno tako nekoliko francoskega žginja, ker ne sam" osveži, ampak tudi desinfiscira. Masaža in drg. njenje prinaša moč kljubovanja. aBrazay» irancosko žganje se dobi v vseh lekarnah, drogeriiab in mešanih trgovinah. Generalno zastopstvo in depot sa SHS DESTILAT D. D. ZEMUN. - Zastop. stvo za Slovenijo in Medjimurje pri A. ŠARARON, LJUBLJANA Cehoslovaška tovarna nogavic bš se udeležila i 800 komadi ročnih pletiln.h strojev za izdelavo raznih nogavic pii že obstoječi tovarni v Jugoslaviji. Ponudbe na F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica 1-2. 236'-a Za parno turbrno isce se strojnik i izpitom, i izučen ključavničar po možnosti neporočen. Ponudbe pismeno na naslov: Kranjska ndustnjska družDa Jesenice« fužine. .>491 Preselitev. Krojaška delavnica tvrdke H. PILLER, se je preselila J42S na Sv. Petra nasip št. 43. Spiejemam popravila vs h vrsi oblek, bodisi konicKciie Se p'ipoiočam H. Piller. ali kakega diugega izdelka Originalne potrebščine za Opalograpii préservât, fixai m ostale petrebiibie vedno v ^ог pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica itev. 6/1. lelefon št. 9.40. + Naša mati, stara mati, tašča in prababica, gospa Marija Krehan zasebofca je danes v svojem 85. letu mirno preminu a. Pogreb blage poko;n'ce se vrši v četrtek dne 10 t. m. ob 3. uri popoldan iz Vidovdanske ceste šiev. 3 na pokopališče k Sv. Knžu. V Ljubljani, dne 8. februarja 1927. rodbina Josip Turkova. Urejajo F rano Puc, Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskaraarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovore» Alojzij Novak. Vsi v LjnKlj.fi