VEVČE, MAJ — Tovarišu Titu, našemu prvemu občanu, našemu vodji, trikratnemu heroju, prvemu vojaku, našemu spoštovanja vrednemu človeku, čigar največja sreča je sreča delovnega človeka, želimo danes, ob njegovem 85. rojstnem dnevu največ, kar mu moremo želeti — da bi zdrav, zadovoljen, razpoložen in ljubljen živel med nami in vodil svoj narod še dolga leta!
Titovo življenje in delovanje poznamo skoraj do potankosti
vsi.
Vsak otrok, čim se nauči besedi mama in ata, zna že kmalu izgovarjati tudi njegovo ime.
Ko stopi v šolo, mu povedo, kako je tudi on trgal hlače v šolskih klopeh, se učil, poslušal, sprejemal nauke in jih znal v svoji glavi prav razvrščati. Tako je šel razvoj naprej, preko osebnega odpovedovanja, vse v prid sočloveka. Poznamo ga kot delavca, organizatorja, borca za pravice delavskega razreda. Poznamo ga kot trpina v mnogih zaporih in pregnanstvih, ker ni hotel in ni mogel sprejeti vsiljevalnih idej buržoazije, ki se je pozneje prelevila v fašizem najslabše vrste. Potem je stopil na čelo partije, usmerjal njeno delovanje, da smo lahko pripravljeni stopili v boj za narodne in delavske pravice. Tedaj se je tovariš Tito povzpel na pot heroja. Njegova slava se je kot veter razširila med borce in aktiviste, med vse jugoslovanske narode. Danes o njem ve ves svobodni svet. Kot duhovni vodja tretjega sveta je povsod zaželen in spoštovan. Njegov lik borca in revolucionarja, lik komunista, ideologa in voditelja v sedanjosti in preteklosti je z zlatimi črkami zapisan v našo in svetovno zgodovino. Titova osebnost izhaja iz izkušenj in interesov delavskega razreda. Zato mu neizmerno zaupamo in verujemo vanj, v zvezo komunistov in v socializem. Delovni človek je bil in ostal za Tita glavma ustvarjalna sila in temeljni smisel vseh družbenih prizadevanj in socialističnega gibanja. Njegovo delo je ocenila in ga bo še ocenjevala zgodovina sama.
Ko mu za njegov visok, jubilej darujemo našo ljubezen in spoštovanje, mu obljubimo še izpolnitev njegovih pozivov k družbeni graditvi, k samoupravljanju, k bratstvu in enotnosti, k miru in socializmu. Vsi njegovi pozivi so bili v različnih obdobjih po II. svetovni vojni različni glede na čas. Vsi pa so prehajali v eno veliko misel: Pomagati delovnemu ljudstvu in ga privesti v lepšo bodočnost.
Oglejmo si nekaj takih pozivov in misli: »Zdaj je čas za novo, se hufso borbo, borbo za obnovo porušene cfomovine. Imeti kruha in imeti to, kar je potrebno za življenje, pomeni biti neodvisen.« (Kumrovec, 26. 5. 1945)
»Vsaka delavka in vsak delavec, vsak delovni človek v naši državi mora razumeti, da je gospodar, da ima pravico povedati svojo besedo, toda prav tako ima tudi dolžnost dati vse od sebe za splošno blaginjo.« (Jesenice 19. 8. 1946)
»Pravim vam danes tukaj, a to naj vedo vsi ljudje v naši državi, da se lahko naslonimo samo na svoje lastne moči...« (Titovo Užice, 18. 2. 1950)
»Zdaj je svet spoznal našo državo, spoznal duha, ki preveva naše ljudi... zdaj nimamo v svetu mnogo prijateljev ...« (Dolenjske Toplice, 14. 9. 1952)
»Od tega, kakšni so odnosi v podjetju, ali so zares socialistični in pravilni, je odvisen zelo hiter razvoj in napredek podjetja ...« (Koper, 14. junija 1959)
»Bistvo samoupravljanja je v tem, da se izrazi volja večine delavcev in da se onemogočijo nekateri pojavi, ki so posledica človeških slabosti...« (Skopje, 13. 9. 1961)
»Demokracija ni samo oblika, biti mora stvarna, sloneti mora na materialni podlagi, biti mora taka, da jo sleherni naš človek enako čuti...« (Split, 6. 5. 1962)
»Naj pripada delavec kateremukoli narodu, je delavec, pripada delavskemu razredu« ... (Ravne, 6. 7. 1971)
Navajanje Titovih misli, pozivov in priporočil, ki jih je v svojem življenju izrekel, bi šlo lahko v nedogled. Zbrane so v številnih knjigah in v naših srcih. Za njegov rojstni dan mu pač lahko obljubimo, da jih bomo spoštovali in uresničevali. Kličemu mu še na mnoga leta!
S.	R.

Za tvoj in naš praznik - dragi Tito!
VEVČE, MAJ — Nad vse ponosna je bila mladina Papirnice Vevče in mladina iz tovarniške okolice, da je lahko organizirala sprejem Zvezne Titove štafete. Ob tej priložnosti so organizirali -8. aprila tudi proslavo, ki je bi-posvečena 85. obletnici rojstva tovariša Tita, 40-letnici prevzema vodstva avantgardne organi-zacije KP in ustanovitve KPS. Organizacija proslave se je razvila v osrednjo prireditev v občini Mo-ste-Polje. Da bi bili prireditev in Proslava čim veličastnejši, so se mladinci in mladinke z Vevč povezali z OK ZKS Moste-Polje, z P K ZSMS Moste-Polje, osnovno solo Polje, garnizijo JLA, Vzgoj-novarstvenim zavodom Vevče, s Pihalnim orkestrom Papirnice Vevče, s taborniškim odredom
Pugled in recitatorsko skupino iz Krškega. Vsi navedeni so pri izvedbi proslave tudi sodelovali. Po uvodnih koračnicah domače godbe na pihala so nastopili gojenci VVZ Vevče z gorenjskimi plesi pod vodstvom tovarišice Sonje Klemen. Naj mlajši pionirji pa so prisrčno zapeli pesmi, ki jih je naučila in vodila tovarišica Jeka Gornik.
S slavnostno pesmijo in Zapojmo pesem je tovarišica Ljuba Novak predstavila dovršeni zbor osnovne šole Polje.
Okoli nastopajočih se je zbralo' lepo število občanov, od mladine do starejših, med njimi pa so bili povabljeni gostje, predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij kraja, občine, JLA, delovnih (Nadaljevanje na 3. strani)
Iz rok prinesitelja štafete, mladega vojaka, sprejemajo palico vevški mladinci
Papirnica Vevče
Gibanje proizvodnje v mesecu aprilu 1977
	April 1977	0 I,—IV. 1977	0 76 = 100
Klasični papirji	131,4	136,8	
Premazani papirji	108,3	110,4	
Skupaj:	123,5	127,7	
Lesovina	112,0	102,4	
Tapete	129,0	113,9	
Izvoz ton	91,1	99,6	
Izvoz $	100,0	107,1	
Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja			
	April 1977	0 I,—IV. 1977	0 1. 1976
I. PS	—	73,0	90,3
II. PS	94,6	93,1	89,2
HI. PS	94,6	81,6	86,0
IV. PS	94,2	92,3	88,2
Skupaj:	94,4	86,6	88,4
V. PS	57,4	51,9	—
Premazni stroj	70,1	66,7	62,1
Izmet klas. papirjev I,—IV. PS »/o	14,19	13,05	13,87
Izmet na V. PS %>	39,76	33,29	
Izmet premaz, papirjev	13,40	22,73	19,92
Proizvodnja papirja je bila v mesecu aprilu pod letošnjim poprečjem zaradi ustavitve I. PS ter delnega izpada V. PS. Ostali papirni stroji so obratovali z minimalnimi zastoji, kar se odraža na stopnji izkoriščenja zmogljivosti, ki je znatno nad poprečjem preteklih obdobij. Izmet je bil nekoliko v porastu, tako v stari proizvodnji, kakor tudi na V. PS.
Proizvodni program je kot običajno vseboval največ univerzalnih tiskarskih papirjev, od ostalih pa največ tapetnih papirjev, bankposta ter ciklostila.
Proizvodnja premazanih papirjev je bila tudi v aprilu visoka, kar smo dosegli z boljšim izkoriščanjem PRS, zmanjšanjem izmeta ter večjo proizvodnjo enostransko premazanih papirjev.
Visoka proizvodnja tapet je bila posledica ugodne konjunkture ter boljšega izkoriščenja tapetnih strojev.
Proizvodnja lesovine je bila tudi v aprilu odvisna od potreb osnovne proizvodnje.
Z zadnje seje delavskega
KOLIČEVO, MAJA — Najpomembnejše točke dnevnega reda so bile prav gotovo poročilo o zborih delovnih ljudi in sklepi, ki so jih prejeli, razpis referenduma, pravilnik o stanovanjih in sporazum o inovatorski dejavnosti.
Glede na to, da so vzdrževalne delavnice sklepale, da pogojev za svoj TOZD nimajo, smo začeli ponovno politično akcijo za uspeh samoupravne reorganizacije in skladno s tem tudi preložili referendum na 17. maj.
Na zborih delovnih ljudi so bile potrjene tudi druge spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma papirne industrije v skladu s Sindikalno listo 77. Te dopolnitve in spremembe je DS na seji potrdil. V naše interne samoupravne akte se vnesejo naslednji sklepi:
1.	Dodatek za nočno delo se obračunava 35 %> od osnove.
2.	Čas udeležbe na mladinskih delovnih akcijah se obračunava kot izredni plačan dopust.
3.	Dnevnice v državi in stroški prenočevanja se obračunavajo, kot je navedeno v 32. členu SS.
4.	Dnevnice za službena potovanja v tujino se obračunavajo, kot je navedeno v čl. 33 SS (II. zvezna kategorija).
5.	Povračilo stroškov za prihod na delo in odhod z dela se obračunava, kot navaja zgornja meja SS. Ta obračun bo prinesel mnoge spremembe. Treba je bilo določiti tudi mejo, od katere se
stroški povrnejo. Tisti, ki stanujejo znotraj meje: Bistrica, glavna cesta Domžale—Dob, Črnelo, Radomlje do Bistriškega mostu, stroškov ne dobijo povrnjenih, ostali pa dobijo povrnjeno razliko nad 40 din (ki jih plačajo sami) oz. 0,70 din za km.
6.	Regres za prehrano delavcev se poveča od 250 din na 285 din na mesec.
7.	Povečajo se tudi nagrade vajencem v zvezi s sindikalno listo in sicer:
Ocena prakse	I. letnik
dobro	850	din
prav dobro	950	din
odlično	1050	din
Počitniško delo dijakov in študentov nagrajujemo s številom točk, s katerimi je ocenjeno delovno mesto in to v razponih glede na oceno dela: dobra ocena 100 °/o prav dobra ocena 110 °/o odlična ocena 120 °/o.
Te nagrade ne izključujejo štipendij .
8.	Kilometrina se obračunava po 2 din za kilometer.
Obravnavali smo tudi predlog pravilnika o stanovanjih. DS ga je potrdil z nekaj bistvenimi pripombami in sicer, da mora biti prosilec v delovnem razmerju najmanj 4 leta in da imajo od ti-
sveta
v prvem letniku na 820 din mesečno,
v drugem letniku na 960 din mesečno,
v tretjem letniku na 1140 din mesečno.
Pomemben sklep, ki je bil sprejet v zvezi z nagradami študentom in učencem na praksi se glasi:
Dijakom in študentom, ki opravljajo obvezno počitniško prakso pripadajo naslednje mesečne nagrade
IT. letnik	III.	letnik
950 din	1050 din
1050 din	1150 din
1150 din	1250 din
stih, ki gradijo izven občine Domžale, prednost tisti, ki so oddaljeni od Papirnice Količevo do 12 kilometrov.
Delavski svet je potrdil tudi predlog samoupravnega sporazuma o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih Papirnice Količevo.
Vsi tisti, ki se ukvarjajo s problemi, kako izboljšati proizvodni proces ali določen del tehnologije, bodo tako lahko izkazali svoja praktična dognanja in tako pripomogle k rešitvi določenega tehničnega problema.
Mija Bizjak
Kolegij o V. PS
VEVČE, MAJ — Že dalj časa ugotavljajo ponavljajoče napake na novem V. papirnem stroju, vo-dočistilni napravi in dodelavnih strojih. Zato so od dobavitelja stroja, firme Bruderhaus, zahtevali energične in hitre intervencije in akcije, kar nam je bilo z njihove strani zagotovljeno in obenem predložen program odprave pomanjkljivosti. Po tem programu se že odpravljajo napake ob pri-
sotnosti tujih monterjev, vendar pa nastopa problem komuniciranja in prenašanja sugestij in navodil na posadko. K vsem tem težavam pa je treba prišteti še odsotnost vodilnih pri tej investiciji ing. Hribarja, delno pa tudi ing. Ureka, ki sta v bolniškem staležu.
Zato je sklenjeno, da pri odstranjevanju teh problemov pomagajo ostali strokovnjaki iz to-
varne in sodelujejo pri uvajanju kot nosilci posameznih problemov in sicer:
1.	Za področje preskrbe z vodo ing. Kogej, v sodelovanju z inštitutom za celulozo in papir (ing. Barbič, itd.). Zahtevati od podli-feranta in glavnega dobavitelja, da napravo spravijo v red, da bo lahko nemoteno in funkcionalno delovala.
2.	Za ureditev natoka in drugih problemov s tem v zvezi prevzame nalogo tov. ing. Bogovič, skupaj z g. Kuhlsom in drugimi strokovnjaki dobaviteljev.
3.	Razpuščanje kaolina in pre-mazovanje — na tem že sodeluje in vodi dela na uvajanju ing. Grad.
4.	Uvajanje kalandra in celotne dodelave prevzame ing. Mikelj, ki bo skupaj s tov. Frasom odgovo-
ren tudi za kontakte s tujimi strokovnjaki.
5.	Probleme s Kofro in event. delno s Siemensom prevzame ing. Skerbinek, kakor tudi ureditev in usposobitev klima naprave.
6.	Ostalo koordinacijo in operativno vodstvo zadrži tov. Brinšek, ki bo skupaj z ing. Hribarjem, kolikor bo ta prisoten, seznanil prej omenjene nosilce poslov s tehnično dokumentacijo, odnose s firmami in tekočimi posli, itd.
7.	Za prevajanje angažirati tudi tajnic ter druge osebe iz ostalih oddelkov, tako da bi bila posadka čim bolje informirana ter poučena.
— Za reševanje perečih vprašanj pri zagonu je teamsko in ko-legialno delo prvi pogoj za hitro reševanje. Zato je treba po potrebi sproti angažirati še ostale, ki lahko kaj pripomorejo.
8.	Regulacijo,	instrumentaci j o
ter reparature prevzame vzdrževanje, konkretno tov. Cimerman, ing. Uzalac, tov. Hribar in ostali, vsak na že doslej odrejenem področju. S tem v zvezi bo hitro ukrepal tudi uvozni oddelek.
— Ukrepi glede varnosti naj se izredno dosledno izvajajo. Naročilnice za potrebna dela delavnicam naj izdajajo za vsako stvar posebej, za kar je odgovoren varnostni inženir tov. Vidic.
—■ O vseh dogovorih je potrebno napisati kratke protokole, jih podpisati od vseh strank, tako da bodo vse akcije dokumentirane tudi za primer eventualnih kasnejših sporov.
Vse sprejete ukrepe po tem programu bo spremljal kolegij oziroma strokovni svet.
Ob vseh teh sila pomembnih in nujno potrebnih ukrepih ne gre prezreti pomembnosti strokovnega sveta obrata, kjer naj bi na kratkih in pogostih sestankih reševali sproti se porajajoče probleme.
Tako je v fazi reševanje pihanja odrezkov v dodelavi, ureditev razpuščanja izmeta, prestavitev peči za baliranje palet, prestavitev galjotine itd.
Želja vseh nas je, da se naloge, zaupane našim strokovnim kadrom s pomočjo vseh nas rešijo čimprej in za Vevče čimbolj ugodno.
Janez Lednik, dipl. oec -novi direktor
VEVČE, MAJ —- Člani delavskega sveta Papirnice Vevče so na 8. redni seji dne 25. 4. 1977 soglasno potrdili izvolitev tovariša Janeza Lednika, diplomiranega ekonomista, za novega direktorja podjetja Slovenija papir Papirnica Vevče, p. o.
Tovariš Lednik je bil rojen v Mežici, kjer je tudi končal osnovno in tedanjo meščansko šolo. Bivšo dvorazredno trgovsko šolo je napravil v Celju. Mnogo je študiral ob delu in za delo in tako uspešno diplomiral na Ekonomski fakulteti.
Že 5. julija 1941 so ga Nemci aretirali skupaj z očetom in ostalimi člani družine in jih odgnali v Srbijo, kjer so se preživljali z delom na kmetih. Tu se je srečal z narodnoosvobodilnim gibanjem. Sodeloval je pri zbiranju orožja in ostalega materiala potrebnega partizanskim enotam. Oktobra meseca 1944 se je prijavil v operativno enoto 5. udarne divizije in bil 11. 11. 1944 dodeljen dopolnilnemu bataljonu v Kruševcu, kjer je deloval pri mobilizaciji prostovoljcev za NOB. Že naslednji mesec se je vključil v Slovenski bataljon I. Kraj iške divizije. Bil je na sremski fronti, nato pa v glavnem artilerijskem skladišču komande artilerije JA vse do demobilizacije leta 1946. Že v NOV in JA je poleg operativnega dela opravljal tudi družbene funkcije, bil sekretar bataljonskega komiteja SKOJ in član brigadnega komiteja SKOJ. Konec 1945. leta je bil sprejet v ZK.
Najdemo ga na številnih značilnih delovnih mestih kot uslužbenca v upravi antimonovih rudnikov v Beogradu, kot finančnega revizorja v generalni direkciji barvastih metalov v Beogradu in prav tam kot direktorja gospodarsko računskega sektorja in vodjo gospodarsko-računske službe v rudniku Mežica.
Maja 1955 se je zaposlil v Papirnici Vevče tudi kot vodja gospodarsko-računskega sektorja, kot vodja investicijskega oddelka in nato kot komercialni direktor.
Poznamo ga tudi iz sodelovanja na' športnem področju, v političnih in strokovnih organizacijah v kraju, občini in pri mestnem svetu v Ljubljani.
Tovariš Lednik je sprejel dolžnosti direktorja v za kolektiv dokaj težkih časih. Upamo pa, da bo ob sodelovanju vseh samoupravnih in strokovnih organov dobro vodil delovno organizacijo. Želimo mu veliko uspeha.
Po zapisniku J. S.
Za tvoj in naš praznik
- dragi Tito!
Pozdrav pevcev poljske šole tovarišu Titu
Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki organizacij in ostali gostje
Sodelovali so tudi najmlajši iz vzgojno-varstvenega zavoda Vevče
(Nadaljevanje s 1. strani) organizacij SOZD Slovenija pa-P*r in seveda Papirnice Vevče.
Po programu je prevzel beseda Namestnik sekretarja OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, Dino Kobrin in v slavnostnem govoru dejal:
, »Mladina in delovni ljudje nase občine se pridružujemo čestit-kam in pozdravom^ tov. Titu za rij egov dvojni jubilej, 85. rojstni dan in 40-letnico njegovega pri-tfoda na čelo komunistične partije Jugoslavije. Jubilejni pozdrav tov. Titu pošiljamo iz delavskega središča, ki je ogledalo zgodovinskega boja delavskega razreda za vsestransko socialistično preobrazbo in nove medčloveške odnose.
Delavsko gibanje na območju sedanje občine Ljubljana Moste-Polje je klilo in se razplamtevalo tudi ob papirniških strojih tu do-
li ob Ljubljanici. To gibanje se je pod vodstvom KP razrastlo v organiziran in mogočen upor proti izkoriščevalcem delavskih rok v stavki, katere 40-letnico smo praznovali lansko leto. Stavka vevških papirničarjev je v okviru celotnega stavkovnega gibanja v Sloveniji pred 41 leti napovedala odločilni boj delavskega razreda, revolucijo, ki jo je pod vodstvom tov. Tita začela Komunistična partija Jugoslavije pet let kasneje in jo po štirih letih vseljudskega boja ob številnih žrtvah tudi zmagovito končala.
Bližnji Urh ponazarja veličino tega boja in njegove žrtve, hkrati pa nas opozarja, da je treba pridobitve revolucije čuvati kot naj večjo dragocenost.
Štafeta mladosti prihaja k nam preko zgodovinskih Čebin, kjer je bil pred 40. leti ustanovni kongres komunistične partije Slovenije.
Pomen tega dogodka v razvoju komunistične partije na Slovenskem je bil predvsem v tem, da je v naraščajočem valu imperialističnega nacifašizma, ki je ogrožal mir v svetu, zlasti pa samostojnost in neodvisnost majhnih narodov, med njimi še posebej slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, dal v svojem manifestu pobudo in poziv k poenotenju demokratičnih sil v boju zoper skupnega sovražnika. Dogodki po kongresu so potrdili, da so bile njegove ocene pravilne.
Tovarišice in tovariši!
V minulih 40 letih se je naša družba pod vodstvom tov. Tita temeljito spremenila. Vsi naši narodi in narodnosti, naš delavski razred in vsi delovni ljudje so dosegli tolikšen napredek, ki ga v drugačnih okoliščinah in v drugačnem sistemu, ne bi dosegli v veliko daljšem obdobju. Tito je bil in ostal izraz najnaprednejših prizadevanj delovnih množic, ki se borijo za resnično svobodo človeka, napredek in ustvarjalnost. Titova osebnost in njegovo delo je trdno vgrajeno v našo družbeno zavest ter porok izvirnosti, stabilnosti in perspektiva naše revolucije. Njegovih 40 let na čelu partije je vtkanih v našo naj novejšo zgodovino, od boja proti frakcijam, preko narodnoosvobodilnega boja, do samoupravljanja.
Prelomne odločitve, ki so jih sprejemali jugoslovanski komunisti v odločilnih zgodovinskih trenutkih in akcije, ki so jih vodili komunisti na čelu delavskega razreda, so nerazdružno povezane z osebnostjo tov. Tita in njegovo ustvarjalnostjo. V osebnosti tov. Tita je utelešeno vse, kar je preteklost, sedanjost in prihodnost. Redki so v zgodovini pravi voditelji ljudstev in partij, ki bi imeli tako velik občutek za razumevanje teženj najširših ljudskih množic, ki bi jim znali tako spretno dati idejni pomen in jih s tolikšnimi organizatorskimi sposobnostmi kot tov. Tito, tudi uresničiti. Tito je vedno verjel v neizčrpno, ustvarjalno moč ljudstva in se nanjo oziral ob vseh odločilnih dogodkih.
Tov. Tito se je vedno obračal k mladini. Njegov odnos do mladih je bil vedno odkrit, tovariški in tudi kritičen, kadar je bilo treba opozoriti na negativne pojave, probleme. Mladi so objektivni nadaljevalci velikega revolucionarnega dela in na njih je odgovornost, da varujejo in razvijajo pridobitve in dosežke naše socialistične, samoupravne družbe.«
Po končanem govoru je recita-torka iz tovarne papirja Krško navdušila z izvajanjem recitacije o Titu, nato pa je pevski zbor zapel še tri, za to priložnost izbrane pesmi. Množica je nestrpno pričakovala prihod štafete, ki je prinašala palico, simbolični pozdrav vseh mladink, mladincev in drugih občanov svojemu predragemu vodji za njegov 85. rojstni dan.
Približno ob 16.30 je ob spremstvu mladink in mladincev, z zastavami in cvetjem, prinesel štafetno palico na zborni prostor predstavnik JLA. Z močnim aplavzom in ovacijami so prisotni pozdravili štafeto. Palico je sprejel predsednik KP ZSMS Papirnice Vevče tovariš Marko Goršič in prebral pozdravno pismo tovarišu Titu za rojstni dan.
Ne moremo mimo tega, da pozdrava ne bi ponovili zlasti za tiste, ki niso imeli priložnosti spremljati štafete:
»Dragi naš tov. Tito!
Mladi, delovni ljudje in krajani Vevč in okolice, zbrani na osrednji slovesnosti ob sprejemu štafete mladosti, Ti ob 85. rojstnem dnevu in 40-letnici Tvojega prihoda na vodstvo KPJ pošiljamo čestitke in pozdrave z najboljšimi željami.
S tem se pridružujemo milijonom pozdravov iz cele Jugoslavije in Ti sporočamo, da smo trdno odločeni slediti in nadaljevati pot, po kateri nas uspešno in varno vodiš že 40 let.
Mladi smo aktivni na vseh področjih družbenega življenja. Tako smo se vsestransko vključili v solidarnostno akcijo za pomoč prizadetim od potresa v Posočju, akcijo za vpis posojila za ceste in veliko prispevali za uspešno izvedbo referenduma za samoprispevek za gradnjo vrtcev, šol in domov za ostarele občane v Ljubljani. Sedaj smo sredi akcije za uresničevanje zakona o združenem delu, za kar imamo toliko več spodbude, odkar se je z odločno akcijo Zveze komunistov in drugih organiziranih sil za stabilizacijo začel položaj ljubljanskega gospodarstva izboljševati. Pričeli smo priprave za volitve, evidentiramo naše najboljše mladince za delegacije, preverjamo delovanje sedanjih delegacij in iščemo nove poti za nadaljnjo izgrajevanje delegatskega sistema.
Največji del mladih vestno uresničuje svoje misli o naši najvažnejši nalogi — to je o učenju. Vsakodnevno poglabljamo svoje znanje o marksizmu na vrsti političnih šol, seminarjih, sestankih marksističnih krožkov in drugih oblikah idejno-političnega izobraževanja. Vsako leto se tisoči ljubljanskih brigadirjev udeleži delovnih akcij po vsej Jugoslaviji, a lokalnih delovnih akcij skoraj ni mogoče prešteti.
Kmalu bomo izpeljali začeto akcijo, s katero bomo zgradili
»Pot spominov in tovarištva«, tega veličastnega spominskega objekta, ki bo nas in kasnejše rodove vedno znova spominjal na čase, ko je okupator hotel z bodečo žico spremeniti Ljubljano v koncentracijsko taborišče. Ob tem skrbimo tudi za druge pomnike naše svetle revolucionarne preteklosti, jih vzdržujemo, gradimo nove, obiskujemo in ob njih prirejamo tovariška srečanja z borci.
Dragi tov. Tito, vselej smo se učili iz obširne zakladnice Tvojih revolucionarnih izkušenj, Tvoja dela so nam bila in nam vedno bodo naj svetlejši zgled. Zato neprestano preverjamo in usklajujemo svojo aktivnost z Zvezo komunistov, ki jo vodiš že 40 let, in naše najbolj aktivne sovrstnike usposabljamo in predlagamo za sprejem v vrste avantgarde delavskega razreda.
Dragi naš tovariš Tito!
Ob tvojem življenjskem jubileju mladinke in mladinci Ljubljane izražamo želje vseh delovnih ljudi in občanov_našega mesta in Ti želimo mnogo zdravja in osebne sreče in da bi še mnogokrat skupaj praznovali Tvoj in naš praznik — dan mladosti.«
Po pozdravnem govoru je štafetno palico prevzel mladinec — kovinar Vinko Ježek in jo ob slovesnem spremstvu ponesel naprej.
Fifi


n m j
r-	<88 «----'

If iv., o , ' f. “■	,,	.,v , ,, j.
\
■ % V :• V
S „ V; •
t	f J
*	• A i
, *Lj£&4
Prihod štafete na Vevče. Palico je prinesel predstavnik JLA
Naprej proti Ljubljani so štafetno palico ponesli vevški mladinci

<r-t
...
V...V €/■* J "
Vevški taborniki pri sprejemu Titove štafete
Utrinki s proslave
Mengeški pevski zbor med izvajanjem programa
Mladinci na delovni akciji urejajo prostor okoli spomenika za proslavo
Ob koncu seje je tov. sekretar podaril tovarišu Mihi Marinku spominsko mapo
Štirje mladinci — v prvi vrsti, ki so bili sprejeti v vrste ZK na
slavnostni seji
Na slavnostni seji OOZK Papirnice Količevo je novosprejetim članov spregovoril tudi tov. Miha Marinko
KOLIČEVO, MAJ —- Proslava ob pomembnih obletnicah našega socialističnega razvoja je minila in nam ostala v prijetnem spominu. Vendar pa s tem proslav, ki naj bi bile v letošnjem jubilejnem letu, še ni konec. Se nadalje bodo naši delovni ljudje sodelovali na proslavah, ki jih organizirajo družbenopolitične organizacije v občini in republiki.
15. aprila smo imeli v Papirnici tudi slavnostjo sejo OO ZK, kjer smo sprejeli v vrste ZK 5 članov, štirje od teh so mladinci. Slavnostni seji je prisostvoval tudi tov. Miha Marinko. Novospre-jeti so dobili v dar knjigo Moji spomini, ki jo je napisi Marinko in obenem smo ga naprosili za podpis v teh knjigah. Tov. Marinko je nato vsem skupaj povedal nekaj besed o revolucionarnih časih pred 40 leti, še posebej pa je pozdravil mlade komuniste in jim zaželel, da; bi s svojim delom dokazali, da je bila ta njihova odločitev pravilna in da bodo v svoji starosti lahko rekli, da je bilo njihovo življenje in delo prispevek celotni naši družbi.
Slavnostni seji sta prisostvovala tudi dva najstarejša komunista v domžalski občini: tov. Stane Starin, ki j‘e tudi naš upokojenec in dr. Ludvik Kovač.
Po končani seji pa je bila pred upravnim poslopjem proslava ob spomeniku in spominskem obeležju, posvečenem 40-letnici ustanovitve tovarniške celice KPJ in stavke papirniških delavcev. Govornik na proslavi je bil mladi komunist in mladinec Miro Birk, spomenik pa je odkril eden naj-starejših komunistov v Domžalah tov. Stane Starin. V kulturnem programu pa so sodelovali pevski zbor in godba iz Mengša ter recitator Drofenik.
Še en pomemben jubilej je pred
nami, to je 25. maj — dan mladosti in rojstni dan tovariša Tita. Za vse, kar je s svojim delom prispeval, da živimo svobodno, da
imamo lepo mladost v naši domovini, se mu zahvaljujemo in ga želimo dolgo med nami.
Mija Bizjak
Spomenik pred upravno stavbo, kjer je bila proslava
V imenu vseh novosprejetih se je tov. Smole zahvalil za zaupanje
Govornik na proslavi je bil mlad komunist in mladinec Miro Birk
Spomenik je odkril eden najstarejših komunistov tov. Stane Starin
V prvem trimesečju nepričakovano slabo
(NEKAJ PODATKOV O POSLOVANJU PAPIRNICE VEVČE V ČASU JANUAR—MAREC 1977)
VEVČE, MAJ — V prvih treh mesecih poslovnega obdobja 1977 je vevški kolektiv dosegel nepričakovano slab končni skupni izid Poslovanja. Predvsem zaradi premalo doseženega dohodka je trimesečno poslovanje zaključeno z izgubo v višini 18.651,600 din.
Temeljne značilnosti takega stanja so:
—	dejansko doseženi rezultati sc pod plansko zastavljenimi,
—	količinska proizvodnja je v primerjavi z istim obdobjem leta 1976 višja,
—	finančni uspeh je v letošnjem prvem trimesečju bistveno slabši od uspeha v istem obdobju leta 1976.
Značilno je tudi to, da je stanje in gibanje rezultatov uspeha po posameznih osnovnih proizvodnih enotah zelo različno — od solidno Pozitivnega do globoko negativnega.
Kot posebno poslovno značilnost je pomembno omeniti, da je v letošnjem obdobju startala s Proizvodnjo nova kapaciteta papirja. Ta je glede na dosedanjo velikost kapacitet, tako s količinskega kot vrednostnega vidika tako velika, da predstavlja na j večjo prelomnico v dosedanjem razvoju in gospodarski rasti vevške Papirnice — (nova kapaciteta papirja predstavlja najmanj 45 % dosedanjih kapacitet).
V	tej spremembi je tudi glavni vzrok za neugodno stanje skupnega končnega uspeha. Proizvodnja na novem papirnem stroju je namreč rezultirala skoraj celotno breme slabega rezultata, kar nismo niti predvidevali, niti objektivno pričakovali.
Številne, predvsem tehnično-tehnološke težave v novi proizvodnji so ves čas povzročale nenormalne pogoje obratovanja, v katerih je ustvarjeno le 57 % normalno možne proizvodnje. Takšno stanje predstavlja trimesečni količinski izpad pričakovane proizvodnje v višini skoraj 2700 ton Papirja. Istočasno pa se je na novem papirnem stroju pojavila nenormalno visoka poraba in stroški strojne opreme in pare.
Predvidevamo, da se bo stanje v novi proizvodnji v naslednjem obdobju postopoma izboljšalo. To je tudi glavni pogoj za izboljšanje skupnega izida poslovanja.
V	naslednjem pregledu podajamo nekaj značilnejših podatkov in ugotovitev za proizvodne rezultate po posameznih področjih proizvodnje:
1.	Proizvodnja papirja
Skupno dosežena proizvodnja papirja na vseh papirnih strojih
znaša 12.532 ton. Primerjava s planirano količino kaže na pomembno negativno odstopanje od plana. Dejansko dosežena količina predstavlja le 87,9 %> planirane (pod planom 12,1 °/o ali 1780 ton). Primerjava z enakim obdobjem leta 1976 pa kaže na bistven napredek, saj je v letošnjih treh mesecih doseženo za 38,5 % več proizvodnje kot leta 1976.
Glavni vzrok za zaostanek v skupnem planu je izpad planirane proizvodnje na novem papirnem stroju, zaradi že uvodoma omenjenih nepričakovanih tehnično tehnoloških motenj. Kot je že omenjeno je novi stroj dosegel svoj plan proizvodnje le 57%, v dejansko doseženi skupni količini pa je udeležen le z 28%.
Proizvodnja papirja na ostalih papirnih strojih (»stara« proizvodnja) je potekala uspešno, saj je bila ugodnejša od planirane za 12%. »Stara« proizvodnja je dosegla 72 % celotne količine papirja in je enaka ravni proizvodnje v nekem obdobju leta 1976.
Še ugodnejši rezultat proizvodnje na starih papirnih strojih je zaostal zaradi občasnega petdnevnega tedenskega obratovanja prvega in tretjega papirnega stroja (zaradi organizacije delovne sile za novi papirni stroj). Glavni vzrok, da je kljub temu ta proizvodnja ostala na ravni lanskoletne je zmanjšanje nepredvidenih zastojev za skoraj 4 obratovalne dni, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja motenj v oskrbi s paro in električno energijo. Vzrok zn višjo skupno proizvodnjo papirja v letošnjem trimesečnem obdobju nasproti enakemu lanskemu je v nastopu nove proizvodnje. V času januar—marec 1976 je bil namreč novi papirni stroj šele v začetni fazi montaže.
2.	Proizvodnja tapet in lepila
Trimesečna proizvodnja tapet znaša nekaj manj kot 430.003 ro-lic ali 2.300.000 m2. Proizvodnja po planu je presežena za 1 %. Glede na enako obdobje leta 1976 pa kaže letošnje prvo trimesečje napredek za 45,5 % ali 134.000 rolic. Glavni vzrok za takšen premik je v sezonski značilnosti tempa proizvodnje že v letošnjem februarju in marcu, kakršen pa ni bil v istih mesecih leta 1976.
Tako ugoden rezultat proizvodnje je povezan predvsem z zelo ugodnim tržnim povpraševanjem po tapetah.
Lepila za polaganje tapet je proizvedeno 2765 kg, kar po planu predstavlja 73,7 %, glede na isto obdobje leta 1976 pa za 7,7 odstotka več.
3.	Proizvodnja lesovine
Dejansko dosežena proizvodnja znaša 743 ton. Plan je dosežen z 98,9%, glede na enako obdobje leta 1976 pa je letošnja proizvodnja za 22,4 % višja.
Kot pomembna značilnost v proizvodnji lesovine so rezerve v izkoriščanju kapacitet. Aktiviranje kapacitet je odvisno od obsega porabe lesovine v proizvodnji papirja, oziroma od programa izdelave srednje finih vrst papirja. Proizvodnja lesovine je namreč usmerjena samo na interno porabo, zaradi česar je nujno podrejena količinskim zahtevam te porabe. V preteklih obdobjih poslovanja je možnost porabe vedno močno zaostajala za možnimi kapacitetami proizvodnje lesovine. V preteklem letu se je to stanje občutno izboljšalo, višja letošnja proizvodnja kot lani pa je znak nadaljnjega izboljšanja. (Doma proizvedena lesovina je namreč sorazmerno cenejša surovina in je tem cenejša, čim višja je njena proizvodnja). V treh mesecih letošnje proizvodnje so realno možne kapacitete proizvodnje lesovine bile koriščene z 80%.
4.	Proizvodnja in poraba električne energije
Dejanska tromesečna količina proizvedene električne energije znaša 9805 MWh, kar je za 14% več kot v enakem obdobju leta 1976. Skupna poraba elektrike znaša 12.120 MWh, kar pomeni, da smo z lastno proizvodnjo krili 81 % vseh potreb. (Po planu predvideno razmerje porabe je 55% lastne proizvodnje in 45% iz zunanjega omrežja.)
Poraba elektrike v letošnjem trimesečju je za 25% višja od enakega lanskega trimesečnega obdobja (proizvodnja papirja je bila višja za 38,5%).
Podobna značilnost velja tudi za proizvodnjo in porabo pare. Letošnja trimesečna količina proizvodnje in porabe pare znaša 103,263 ton. Ta obseg predstavlja v primerjavi z letom 1976 za 86,4 odstotka ali 47,870 ton višjo porabo. Pričujoči podatek o velikem premiku v porabi pare očitno kaže na bistveno poslabšanje racionalnosti te porabe, ki tudi stroškovno predstavlja pomembno postavko. Obratno (samo v manjši meri) velja za porabo elektrike.
Jasnejšo sliko o porabi energije dobimo s primerjavo specifične porabe, ki je znašala:
Za porabo pare:
8,2 kg pare za kg papirja letos in 6,1 kg pare za kg papirja lani. Torej za 2,1 kg ali 35 % je letos večja specifična poraba pare.
Pogled v novo dvorano strojne dodelave papirja pri V. PS
Specifična poraba elektrike je znašala:
0,97 kWh na kg papirja letos, 1,07 /;Wh za kg papirja lani. Torej za 10% letos manjša specifična poraba elektrike!?
Glavni vzrok za negativen pojav v porabi pare kot tudi za še ugodnejšo specifično porabo elektrike moramo iskati v novi proizvodnji papirja, in sicer v naslednjih glavnih vplivih:
—	več delovne tehnike, ki zahteva porabo elektrike (večja stopnja mehanizacije in avtomatizacije delovnega procesa),
—	visok delež praznega teka papirnega stroja,
—	visok % izmeta v papirju (več izmeta zahteva večjo porabo
pare in elektrike na račun zmanjšanja čiste proizvodnje).
V izračunu specifične porabe pare in elektrike za papir je zajeta vsa poraba, s tem da zaloga nedokončane proizvodnje papirja ni upoštevana, vendar so podatki kljub temu primerljivi in dovolj zanesljivi za splošno presojo stanja.
Kot glavna značilnost v proizvodnji energije je letos nastopilo bistveno zmanjšanje motenj v oskrbi proizvodnje papirja s paro in elektriko, kar je ugodno vplivalo na obseg zastojev papirnih strojev in s tem tudi na količinsko proizvodnjo papirja.
D. T.
Organiziranost osnovne organizacije sindikata
VEVČE, MAJ — Vsaka OOS ureja svojo organiziranost in delovanje s pravili, ki morajo biti skladna s statutarnimi dokumenti. Razen tega ima vsaka OOS letni delovni načrt, finančni načrt in sklepni račun — lahko tudi poslovnik.
Vsaka TOZD mora imeti v samoupravnih aktih določbe o sindikatu, tudi v njihovem statutu. V teh določbah so opredeljene zlasti obveznosti samoupravnih organov, poslovodnih organov ter strokovnih služb do sindikata. Poglavitne oblike organiziranosti OOS so:
1.	Občni zbor opravi vsaka OOS na vsaka štiri (4) leta. Na njem sprejmejo člani obračun dela za minulo obdobje in usmeritev za prihodnje, sprejmejo pravilnik osnovne organizacije, obravnavajo pa tudi tisti čas pomembna vprašanja. Obenem verificirajo izvolitev novih delegatov v izvršni odbor osnovne organizacije sindikata in izvolijo nadzorni odbor.
2.	Letna skupščina. Vsaka osnovna organizacija sindikata mora po statutu vsako leto opraviti letno skupščino (do konca januarja). Na njej se sestanejo vsi člani OOS, ocenijo dejavnost sindikata v preteklem letu, določijo letni delovni načrt, odobrijo finančno poročilo in sprejmejo letni finančni načrt in obravnavajo druga pomembna vprašanja.
3.	Izvršilni odbor OOS je stalni izvršilni organ osnovne organizacije, ki organizira njeno delo in jo predstavlja v razmerju do drugih organov in organizacij in to tako, da:
—	pripravi, skliče in vodi letno skupščino, občni zbor, problemsko konferenco in druge množične oblike delovanja sindikata,
—	organizira referendum in sindikalne ankete,
—	pripravi predlog letnega delovanja in finančni načrt,
—	organizira uresničevanje letnega delovnega načrta in drugih sindikalnih akcij,
—	izvoli in odpokliče sindikalne delegate,
—	spremlja delovanje samoupravnih in poslovodnih organov ter delegacij za občinsko skupščino,
—	posreduje pobude in zahteve članstva drugim sindikalnim organom,
■— organizira razprave,
—	vodi pregled gmotnega in socialnega položaja članov sindikata,
—	skrbi za rekreacijo in oddih članov sindikata,
—	organizira kulturno delovanje,
—	skrbi za obveščanje sindikalnih skupin,
—	neposredno sodeluje z vodstvom OOZK, OOZSM in samoupravnimi organi (skupne seje ali predsednik na sejah, sprotna posvetovanja in dogovori, izmenjava gradiv, ocen in ugotovitev),
—	vodi evidenco o članih sindikata.
Izvršilni odbor OOS je kolektivno telo. Uresničuje program, ki je bil sprejet na skupščini. Člani si porazdelijo področja dela:
a)	komisija za kulturno dejavnost
b)	komisija za šport, rekreacijo in oddih
c)	komisija za mladinska vprašanja
d)	druge dejavnosti.
Izvršilni odbor je vedno kot celota odgovoren za vse svoje delovanje.
4.	Nadzorni odbor ima vsaka OOS in ta vsaj dvakrat letno pregleda vprašanje premoženja in finančno poslovanje OOS. O tem poroča na letni skupščini, po potrebi tudi med letom na seji izvršilnega odbora.
5.	Sindikalne skupine sestavljajo določeno število članov, ki delajo skupaj v delovni enoti oziroma v neposredni bližini, tako da se lahko sestanejo hitro in brez posebnih formalnosti (brez vabil in brez zapisnikov). Sestanki skupin so kratki. Sindikalno skupino vodi poverjenik, ki ga izvolijo člani sindikalne skupine. Sindikalni poverjenik je obenem delegat sindikalne skupine v izvršilnem odboru OOS.
Sindikalna skupina obravnava na svoj ih sestankih:
—	zadeve, ki so pomembne z člane skupine,
—	daje izvršilnemu odboru OOS pobude, predloge in zahteve,
—	sprejema obvestila in poročila poverjenika o delu, o predlogih in stališčih izvršilnega odbora in drugih organov sindikata,
—	daje svojemu delegatu, to je poverjeniku, usmeritve za njegovo delegatsko delovanje,
—	sprejema konkretne zadolžitve v okviru skupnih nalog OOS.
Sindikalna skupina je ključni del v uresničevanju sindikata kot organizacije delavskih množic. Odločilnega pomena je tudi za pravilno delovanje sindikalnega delegatskega sistema. Če zveza med delegatom in članstvom ne živi na ravni sindikalnih skupin, je nujno osiromašena tudi na drugih ravneh.
Z. A.
Hudomušnost
VEVČE, MAJ — Deseti dan v mesecu prejmejo Vevčani nakazilo za banko, s katerim dvignejo svoj osebni dohodek. Nakazilu so priloženi tudi boni za malico.
Pa je hudomušnež ob prejemu aprilskega OD, ki je bil izredno suhljat, modro izjavil: »No, kmalu bodo boni ,ta večja’ postavka v naših kuvertah«!
Investicije lani in letos
VEVČE, MAJ — Delavski svet je na enem svojih sestankov potrjeval male investicije v letu 1976 in plan investicijskega vzdrževanja za leto 1977, ter male investicij e za naslednje obdobje.
1.	Osnovna proizvodnja
2.	Premaz
3.	Tapete
4.	Energetika
5.	Vzdrževanje
6.	Transport
7.	Finančna služba
8.	Razno
9.	Družbeni standard SKUPAJ:
Nekatere najpomembnejše male investicije iz lanskega leta pa so: — Osnovna proizvodnja:	do-
končanje razpuščevalnih naprav za II. PS, izločitev sredstev za di-movod oziroma flototor za II., III. PS (odločitev na sestanku z vodstvom osnovne proizvodnje).
— Premaz:	piton črpalka za
maso in viličar.
— Energetika: transformator.
— Vzdrževanje: maček žerjava za S skladišče, avtomat za kavo.
— Transport: tovorni avto, voz DK 20, viličarji.
— Finančna služba: oprema za knjigovodstvo.
— Družbeni standard: kombi, pralni stroj.
Male investicije 1977
Potrebe po malih investicijah v naslednjem obdobju po posameznih obratih so naslednje:
v 000 din
1.	Družbeni standard	493
2.	Vzdrževanje	670
3.	Finančni oddelek	420
4.	OTK	23
5.	Prodajni oddelek	1.270
6.	Transport	340
7.	Nabavni oddelek	20
8.	Propaganda	31
9.	Osnovna proizvodnja 10.970
10.	Kadrovska služba	42
11.	V. PS	20
12.	Premaz	11.378
13.	Tapete	1.240
14.	Energetika	5.095
15.	Izvoz	250
Skupaj:	32.264
Vsi obrati so poleg še neizpolnjenih obveznosti iz lanskega leta dodali še nove, tako da je vsota nekaj preko treh starih milijard res velika in v tem trenutku tudi neizvedljiva. Nekatera najmanjša dela, s katerimi zadostimo zahtevam inšpektorjev in tako pridobimo obratovalno dovoljenje za V. PS, ter najnujnejša odstranitev ozkih grl v obstoječi proizvodnji in ne nazadnje dokončanje nekaterih že začetih del v bodočnosti so:
Male investicije 1976
Zaradi	znanih finančnih	težav
smo plan obratih:	izpolnili 67 %	ali po
lanirano	Izkoriščeno	
v 000 din	v 000 din	
2.800	1.085	39
590	349	59
600	9	1,5
800	429	54
800	176	22
650	918	141
300	333	111
810	1.307	161
—	288	—
7.350	4.897	67
— Zaklonišče:
Že izgradnja obrata tapet, prodajnega paviljona in nove toplarne je zahtevala ureditev zaklonišča, ki bo zagotovilo zakla-njanje vseh zaposlenih v naj večji delovni izmeni, to je v dopoldanski. V ta namen smo že v letu 1975 izločili sredstva po oceni idejnega projekta, ki bi takrat zadostovala za preureditev obstoječega predora v zaklonišče.
— Kanalizacija:
Pogoji iz soglasja Kanalizacije h gradbenemu dovoljenju za objekt V. papirni stroj ter iz zahtev vodnogospodarskega inšpektorja ob tehničnem ogledu objekta za pridobitev soglasja za poskusno obratovanje je razvidno, da mora biti interno kanalizacijsko omrežje priključeno na centralni kanalizacijski kolektor, ki poteka na levem bregu Ljubljanice. Zaradi nižje ležeče lege objektov v Papirnici bo na trasi do kolektorja potrebno črpališče z dvema čr-palnima agregatoma, vse skupaj dimenzionirano za končno fazo. Črpališče bo locirano ob novem vhodu v tovarno. Od črpališča se voda prečrpava po tlačnem cevovodu v mestno kanalizacijo.
— Centralno razpuščanje kaoli-na in ureditev vhoda:
Vzporedno z izgradnjo objekta V. papirni stroj se je pripravljala izgradnja centralnega razpuščanja kaolina, ki bi v prvi fazi služila za novi stroj, kasneje pa tudi za obstoječo proizvodnjo. Vzporedno z reševanjem problema razpuščanja kaolina urejamo tudi nov vhod k objektu V. papirni stroj in k ostalim obstoječim obratom z novo vratarnico, v kateri bodo signalne požarnovarnostne naprave, signalne naprave za železniški promet, glavni vhod s kontrolnimi karticami za zaposlene ter bivalni prostori za čuvaja in gasilce.
— Plinovod:
Papirnica Vevče je ena izmed podpisnic Samoupravnega spora-
zuma o združenem delu in združevanju sredstev v skupno naložbo za realizacijo programa gazi-fikacije v SR Sloveniji. Na osnovi omenjenega sporazuma smo že izločili del sredstev in jih namenili za gradnjo centralnega plinovoda, ki se je med tem že začela. K sporazumu smo pristopili, da bi si zagotovili dopolnilni kakovostni energetski vir za uporabo v kotlarni in za infra sušenje na papirnih strojih. Po pogodbi med Petrolom in izvajalci del na centralnem plinovodnem sistemu je rok za dokončanje del na trasi jugoslovansko-avstrijska državna meja—Rogatec—Celje— Liubljana z vsemi odcepi do 30.
6." 1978.
— Ozka grla:
V planu malih investicij vsako leto predvidevamo sredstva za odpravljanje ozkih grl in za rezervne dele v dokaj dotrajani proizvodnji. V letu 1976 smo predvidena sredstva izkoristili 67% zaradi že navedenih problemov s povečanjem investicijske vrednosti V. papirnega stroja. Tako se letošnjim potrebam priključujejo še lanske neizpolnjene obveznosti. Naj navedemo nekatere najnujnejše:
navijalni aparat PS II., vertikalni prebiralnik PS IV., flota-tor PS II PS III., dokončanje obrata za proizvodnjo kalcijevega karbonata, gavčna stiskalnica PS II., vzdolžni rezalni stroj (premaz), stroj za zavijanje rolic tapet, vodnjaške črpalke, obnovitev transportnega parka z začetkom del na železniških tirih, nujni rezervni deli.
Investicijsko vzdrževanje
Glede na lanska porabljena sredstva ter letošnjimi razpoložljivimi finančnimi možnostmi smo se odločili za reševanje potreb posameznih obratov in zmanjšali sredstva za okoli 25 %. Z gospodarnim vzdrževanjem pa lahko upamo, da bodo razpoložljiva sredstva zadostovala za investicijsko vzdrževanje v letu 1977.
Zaključek
Razpoložljiva vsota za nujne investicije je v primerjavi s planiranimi sredstvi v prejšnjih letih večja, je pa nujno potrebna, kolikor želimo odstraniti vsa ozka grla. S tem pa bomo z manjšim zaostankom za razvojem planiranim v srednjeročnem programu v letih 1976—1980. Zelja je vsekakor več, vendar v situaciji, v kakršni smo, rešujemo samo najnujnejše potrebe. S sprotnim dogovarjanjem in izkoriščanjem vseh razpoložljivih možnosti (predvsem kadrovskih) pa bomo planirana sredstva tudi najbolj koristno uporabili.
J. S.
Stroji so najnovejši dosežek v industriji papirja. Gladilci pri kalandru V. PS pa pravijo, da so investitorji vse dosegli, ne morejo pa odpraviti prepiha ob stroju. Ta investicija ne bi bila povezana z velikimi stroški
ZSJ - sindikat je dosegel vidne rezultate
VEVČE, MAJ — Skupščina Zveze sindikatov Jugoslavije je analizirala aktivnost organizacije pri uresničevanju stališč in sklepov VII. kongresa ZSJ in ugotovila, da so organizacije in organi sindikata v preteklih dveh letih načeli vrsto akcij in dosegli take rezultate, s kakršnimi smo lahko v celoti zadovoljni.
Najznačilnejša aktivnost je bila povezana z uvajanjem zakona o združenem delu, z razpravami o tekstu zakona kot tudi o sami uporabnosti zakona. Značilna je bila aktivnost pri razvoju dohodkovnih odnosov, konstituiranju združenega dela pri združevanju dela in sredstev. Ne oziraje se na začetne in precej skromne rezultate smo lahko zadovoljni, ker so samo sprejem zakona in ugotovljene izkušnje že dovolj pomembni za nadaljnje delo. Odločna podpora sindikata delu in razvoju ustvarjalnosti, delitvi po rezultatih dela, stimuliranju iznajditelj -stva in racionalizatorstva in boj proti mlačnosti pri delu, uravnilovki in strahu pred prevelikimi zaslužki na osnovi dela in prispevka posameznikov, povečanje dohodka organizacije — vse to je bilo izredno sprejeto od delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Politična in zakonodajna bitka za drugačen odnos do dela je dobljena, praktična borba za moralno in materialno podporo delu pa še traja. Njo je treba izvojevati.
Tudi akcija za povečanje produktivnosti dela in ekonomska poslovanja je našla široko družbeno podporo, čeprav je značilna samo za pripravo dejanskega dela, ker so ugotovljene rezerve produktivnosti in je zrelo prepričanje o značaju take akcije. Izko-riščevati so začeli pokazatelje poslovnih uspehov.
Na področju družbenega standarda so zgrajena jasna stališča, pretvorjena v konkretne akcije, ki so dale zelo dobre rezultate. Rezultati na področju izobraževa-
nja, kulture in informiranja s d ocenjeni kot prav dobri, posebno zaradi tega, ker je aktivnost pri izobraževanju za delo in samoupravljanje usmerjena na usposabljanje za uresničevanje zakona o združenem delu.
Mednarodna aktivnost sindikata je občutno porasla. Pridobila je na širini in karakterju, naša pripravljenost za sodelovanje pa se srečava z vedno večjim zanimanjem tujih sindikatov. Pri tem je bilo težišče aktivnosti usmerjeno na osnovno orientacijo naše dežele v mednarodnih odnosih, v povečanje ugleda v sindikalnem gibanju, v sodelovanje s sindikati neuvrščenih dežel in dežel, ki se borijo proti vsem oblikam agresije, diktature in rasizma, prav tako pa tudi v zaščito položaja in pravic naših delavcev, ki so no delu v tujini.
S konkretnimi akcijami v združenem delu so doseženi izredni rezultati ob akcijskem usposabljanju cele organizacije sindikata, s čimer je povečana njegova uspešnost delovanja. Ta uspešnost je vidna predvsem v usmerjanju osnovne organizacije sindikata do vseh vprašanj združenega dela in do položaja delavcev. S pomočjo mobilizacije celokupnego članstva bo sindikat postal organizator vseh akcij delavskega razreda in razvijal nove oblike aktivnosti s pomočjo skupin.
Poleg ocen že opravljenega dela in rezultatov gre za orientacijo in za smeri angažiranja organizacije sindikata. Temeljna naloga ostaja še vedno borba za dosledno realizacijo določil zakona o združenem delu v celoti: razvoj dohodkovnih odnosov, razvijanje delitve po rezultatih dela, združevanje dela, ureditev razvoja političnega sistema, krepitev delegatskega sistema, predvsem pa tudi za celokupno organizacijo sindikata in njegove družbene vloge. Vsem pa naj bi bila temelj ustava in zakon o združenem delu.
javna
skladišča
Organizacija združenega dela BTC »JAVNA SKLADIŠČA« LJUBLJANA, Šmartinska 152 — Tel. 43 322 s TOZD
Skladišča Ljubljana, Šmartinska 152 Skladišča Novo mesto, Ljubljanska 27 Blagovno transportni center Ljubljana, Šmartinska 152 Restavracija Ljubljana, Šmartinska 152
opravlja
KVALITETNO, HITRO IN POCENI
—	vse posle javnih carinskih skladišč,
—	skladiščenje in hrambo blaga v zaprtih skladiščih in odprtih skladiščnih prostorih,
—	vse storitve prek sodobno urejenega in z najsodobnejšo mehanizacijo opremljenega kontejnerskega terminala,
—	nakladanje, razkladanje in prekladanje blaga tudi z najsodobnejšo mehanizacijo,
—	storitve z avtodvigali do 20 ton obremenitve,
—	prevoz blaga s tovornimi avtomobili,
—	izdelovanje transportne embalaže in palet
S POSLOVNIM SODELOVANJEM SE BOSTE O SOLIDNOSTI OPRAVLJENIH STORITEV PREPRIČALI SAMI!
Program dela 00 sindikata
(ZAPISKI IZ OBČINSKEGA SEMINARJA ZA SINDIKALNE DELAVCE)
Neprevidnost botruje marsikaki obratni nezgodi. (Na sliki: Vozilo in voznik viličarja sta' zdrsnila z rampe)
VEVČE, MAJ — Sindikat je v smislu ustave in zakona o združenem delu množična, prostovoljna, razredna družbenopolitična prganizacija delavcev, katere cilj in smoter je uresničevanje delavskih interesov. Sindikat je pobudnik akcij in ukrepov, je politični mobilizator delavcev za uresničevanje njihovih interesov in hotenj. Interesi se kažejo zlasti v osnovnih organizacijah sindikata. Zato je osnovna organizacija sindikata del samoupravljanja. Nič, kar je pomembnega za delavce, ne sme brez sindikata, tako je zapisano v zakonu o združenem delu. Za uresničevanje take naloge sindikata kot jo predvideva ustava in zakon o združenem delu, pa je bistvenega pomena pravilno delovanje delegatskega sistema v sindikatih, zato morajo sindikalni delegati vedno ravnati skladno z usmeritvijo, ki jim jo je dalo članstvo.
Neuresničevan j e ali slabo uresničevanje delegatskih razmerij v sindikatu vodi k zaprtemu od delavca odtrganemu, forumskemu ravnanju, to je k birokraciji. Fo-rumska odtujenost sindikalnih organov je resna prepreka za uresničevanje pristnih interesov delavcev in odmik od sindikata.
Osnovna organizacija ima v zvezi z delovanjem delegatov številne naloge:
—	daje politično oporo delegacijam in usmerja njihovo delovanje,
—	spodbuja organizirano družbeno politično izobraževanje,
—	obravnava vsaj dvakrat letno na seji izvršilnega odbora delovanje delegacij oz. delegatov. Pri tem ugotavljajo, ali delegati ravnajo v skladu z usmeritvijo, ki so jim jo dali delavci,
—	daje javno kritiko posameznemu delegatu in sproži postopek za odpoklic,
Pri uresničevanju svojih nalog niorajo poslovodni organi in strokovne službe zagotoviti potrebne Podatke in druga gradiva, ki jih Potrebuje sindikat pri uresničevanju svojih nalog, organizirati mora strokovno tehnična opravila za normalno delovanje sindikalne organizacije in njenih organov. Sindikat je politični organizator, ne pa tudi nosilec strokovnih, administrativnih in tehničnih opravil, ki so naloga strokovnih služb in samoupravnih ter poslovnih organov. Zato sindikalna organizacija in njeni organi niso dolžni sami pripravljati, razmnoževati in razdeljevati potrebnih gradiv, pač Pa je to naloga strokovnih služb.
Obveščanje delavcev, kot ga zahteva zakon o združenem delu, je glavni pogoj za celovito uresničevanje samoupravljanja v smislu resnične oblasti delavcev nad pogoji, sredstvi in rezultati dela.
Pri obveščanju sindikat ugotavlja morebitne pomanjkljivosti in zahteva od samoupravnih in poslovodnih organov, da te pomanjkljivosti odpravlja in lahko zahteva uvedbo disciplinskega postopka 56 pomanjkljivosti ne odpravijo.
Preden delavci z referendumom ali na zboru delavcev ali v drugih samoupravnih organih sprejemajo kateri koli splošni akt, mora o njem zavzeti stališča tudi osnovna organizacija sindikata.
Izvršilni odbor mora pregledati Predloge, o katerih naj bi odločali na zboru delavcev. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata naj bi se sestajal pred vsako sejo delavskega sveta, kadar so na dnevnem redu vprašanja, ki so bistvenega pomena za delavca. Izvršilni odbor sprejme stališče do Posameznih predlogov in o njih obvesti delavski svet pismeno Prek svojega delegata, ki ga na-P°ti na sejo delavskega sveta.
Sindikat je podpisnik vsakega samoupravnega sporazuma, s katerim se urejajo medsebojna razmerja delavcev pri delu, ali merila za razporejanje dohodka in oelitev osebnega dohodka.
Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata mora na svoji se-P obravnavati vsako obvestilo organa samoupravne delavske kontrole in po potrebi poskrbeti za Potrebne ukrepe.
Sindikat je po ustavi nosilec vseh kandidacijskih postopkov za katerekoli funkcije v samoupravnih organih in za delegate in to:
—	delegate v delavski svet,
—	člane organa delavske kontrole,
—	člane izvršilnega organa delavskega sveta,
—	delegate v organih krajevne skupnosti,
—	delegate za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
—	delegate za zbor združenega dela skupščine občine,
—	delegate v organe banke.
Sindikat ima določeno število
članov v razpisnih komisijah za poslovodne organe. Za stališča, ki jih delegati sindikatov zavzemajo v razpisani komisiji morajo dobiti predhodno mnenje sindikalnih organov. Osnovna organizacija lahko sproži disciplinski postopek zoper vodilnega in vsakega drugega delavca, ki ne uresničuje samoupravno določenih dolžnosti in odgovornosti.
To so bile dolžnosti in odgovornosti sindikata v smislu zakona o združenem delu ter sklepi in statutarni dogovori o organiziranosti in delovanju sindikata na VIII. kongresu zveze sindikatov Slovenije.
Upoštevajoč navedeno ima OOS tele pomembne naloge:
—	se nenehno bori za uresničevanje in razvoj neposrednega dejanskega samoupravljanja delavcev,
•— daje pobude za spremembe ali dopolnitve samoupravnih splošnih aktov, določa stališča do predlaganih rešitev, sopodpiše samoupravne sporazume, ki urejajo dohodek in medsebojna delovna razmerja, spremlja in ocenjuje uresničevanje in sprejema politične naloge za zagotovitev zakonitosti,
—	pred sprejemom obravnava predlog razvojnega načrta TOZD oz. delovne organizacije, predlog finančnega načrta, periodične obračune in predlog sklepnega računa in določi stališča do teh dokumentov,
—	evidentira možne kandidate in vodi demokratičen kandidacijski postopek za vse delegate,
—	sodeluje v razpisni komisiji za poslovodne organe in pri njihovi izbiri,
—	zagotavlja politične pogoje za delo delegacij in delegatov,
—	začne in vodi postopek za reševanje sporov med delavci in samoupravnimi in drugimi organi in organizacijami,
—	zagotavlja s pobudami, predlogi, kritiko in drugimi političnimi ukrepi, obveščenost delavcev
Drago Kasanagič prenehal z delom
VEVČE, MAJ — Ob pogojih, ki jih je tovariš Drago Kasanagič pridobil v NOV, je dne 20. maja 1977 v starosti 51 let nastopil zasluženi pokoj. V tovarno je prišel 20. 4. 1949, potem, ko je bil demobiliziran iz JLA. Z delom je pričel kot zavijalec papirja, po osmih letih merilec lesa, nato žago vodja in končno kot vodja raz-kladalne skupine oz. mojster v transportnem oddelku. Točnost in natančnost sta bili njegovi vrlini, prav tako pa so ga krasili dobri medij udski odnosi in tesna pripadnost kolektivu. Zato ni prav nič čudno, da je bil pogovor z njim prijeten, ne glede na to, ali je bil predmet pogovora strokoven ali privaten.
Marljiv kot je, tudi v pokoju ne bo miroval. Okoli hiše, ki sta si jo z ženo s trudom zgradila, ima prijeten vrt. Ta je bil njegov konjiček že nekaj let nazaj. Z njim se ukvarja, se razume na vrtnarstvo in najraje o tem govori.
Tovarišu Dragu se zahvaljujemo za njegovo dolgoletno delo in mu želimo obilo zdravja in veselja še naprej.
S.	R.
o celotnem poslovanju, oblikovanju in delitvi dohodka. Obveščenost mora biti redna, pravočasna, popolna in resnična,
—	prizadeva si za modernizacijo proizvodnje in povečanja produktivnosti,
—	bori se za dosledno delitev dohodka po rezultatih dela in proti vsakemu prilaščanju dohodka mimo stvarnih delovnih rezultatov,
—	prizadeva se za stalno rast življenjskega in družbenega standarda delavcev,
-- s političnimi ukrepi skrbi za varnost dela in ustrezne delovne pogoje,
—	spremlja reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev,
—	spremlja organiziranost družbene prehrane delavcev,
—	zagotavlja varstvo samoupravnih pravic delavcev s pobudami organom samoupravljanja,
—	spodbuja ukrepe za izobraževanje,
—	skrbi za razvoj množičnega oddiha, rekreacije, zabavnega in telesnokulturnega življenja delavcev,
—	spremlja ukrepe na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	pomaga članom sindikata v primeru bolezni, nesreče pri delu in pri reševanju njihovih drugih večjih problemih,
—	izvoli in odpokliče delegate OOS, spremlja njihovo delo, jim daje usmeritve za delovanje in jim pomaga pri uresničevanju nalog,
—	razvija razredno zavest in odgovornost samoupravlj alcev ter vzajemnost in solidarnost delavcev,
—	opravlja druge naloge po statutarnem dogovoru in kongresnih sklepih.
VEVČE, MAJ — Dogodki v zadnjem času ponovno kažejo na nepravilnosti, ki so povezane z vozniki viličarjev (ne vsemi), nesrečami in organizacijo dela na tem področju. Da si osvežimo spomin — samo informacija — spadajo vozniki viličarjev organizacijsko v tisti obrat ali oddelek, kjer delajo. To pa pomeni, da vsi vozniki v tovarni ne spadajo v transportni oddelek. Torej, če voznikom viličarja nadrejeni — izmenski vodje, vodje priprave snovi, delovodje, skladiščniki itd., dajejo delovne naloge in če zahtevajo od njih odgovornost za izvršeno delo, so po drugi strani vodje odgovorni in dolžni ukvarjati se z vozniki v vsakem službenem pogledu. V kadrovanju, pravilni izbiri voznika, praktičnem uvajanju v delo, varnosti pri delu, nagrajevanju itd.
Na žalost pa se kontakt med vodjem in voznikom prekine ali že na začetku pri izbiri voznika, primernega za določeno delo, ali pri uvajanju v delo, varnosti pri delu, nagrajevanju itd., vendar so nekateri vodje tudi izjeme. Ker pa je toliko teh »ali« se dogajajo zelo čudne stvari. Naj navedem samo dva primera iz letošnjega leta. Ko smo iskali voznika za potrebe razkladalne skupine, smo dobili na razpolago delavca, ki je delal na premazu papirja in je že dolgo želel delati kot voznik. Ker
POPRAVEK
V prejšnji številki je prišlo do zamenjave imen ob dogodku na Taboru, kjer je govoril tov. Ivan Kočar namesto Ivana Krefta. Na Taboru pa je bilo od 80—100 kmetov.
Voznik viličarja
transportni oddelek ne sprejme v svoje vrste nobenega voznika brez predhodno opravljenega testa, smo tudi omenjenega delavca preizkusili. Ugotovili smo, da delavec ne zna voziti in ga nismo sprejeli, ker smo nujno potrebovali voznika z znanjem. Po nekaj dneh se je zgodilo: omenjeni delavec, ki smo ga v transportu zavrnili, je že delal kot voznik v proizvodnem oddelku. Kakšna smola, slučajnost in nesrečno srečen dogodek. Voznik se je s tovorom in viličarjem vred prevrnil. Voznik je ostal živ — duševno verjetno nekoliko pretresen, vozilo pa poškodovano. Kako se je to zgodilo (po pripovedovanju voznika) — ko je imel voznik teleskop v naj višjem položaju in na vilicah breme, je zavil volan, obrnil vozilo pod kotom 90° in takrat je prišlo do nesreče. Torej po nekaj dneh, ko je pričel delati v proizvodnem obratu. Torej tisti voznik, ki je bil nekaj dni pred dogodkom vljudnostno zavrnjen, da v transportu trenutno ne more delati.
V drugem primeru je voznik delal na rampi in odvažal celulozo, naloženo na paleti. V trenutku, ko je bil z zadnjim koncem viličarja lastne teže 3810 kg na samem robu 1,30 m visoke rampe, se je ponovno zgodilo! Namesto, da bi voznik pritisnil na sto-palko zavore, je pritisnil na sto-palko za plin. Voznik se je z viličarjem vred prevrnil na hrbtno stran in zletel z rampe. In ponovno dvakrat sreča, prvič da je voznik po postavi majhen in je padel iz viličarja in drugič, da je viličar obstal na hrbtni strani in se ni še enkrat prevrnil. Posledica nesreče: voznik ima poškodbe na glavi in nogi in je ostal živ. Viličar poškodovan — zaenkrat samo baterija. In ne nazadnje sem tudi sam imel srečo, da nisem dobil težje poškodbe — vsaj zaenkrat, ko sem prišel na kraj nesreče pogledat, kaj se je zgodite.
To sta samo dva primera v letu 1977, čeprav obstajajo še drugi. Kje so vzroki? Več jih je. Kar
bi najprej želel povedati je to, da naj se s transportom ukvarjajo samo tisti, ki so zato strokovno sposobni in nehajmo s prakso, da se vsakdo na vse razume. To velja tudi za druga specifična področja.
Lahko povem, kako je bilo, ko smo transport formirali v eno organizacijsko enoto. Strokovni team transporta je izbral kandidate (na podlagi testa) in ob sodelovanju izobraževanja, jih poslal v šolo za voznika viličarja. Kandidati so morali izpolnjevati naslednje pogoje:
•— da ima B vozniško kategorijo,
—	da ima smisel in veselje do vožnje z viličarjem,
—	da pozna tovarno, surovine in polizdelke,
—	da je vesten in discipliniran pri delu.
Po teh kriterijih smo dobili prav dobre, če ne odlične voznike in ti so še danes za vzgled sodelavcem v klasični proizvodnji, dodelavah, zunanjem skladišču in še posebej v visoko-regalnem skladišču na PS II.
Kdo je lahko voznik viličarja?
Voznik viličarja je lahko vsakdo, ki naredi izpit za voznika. Danes se za ta poklic odloča v naši tovarni vsakdo kdor hoče. Kako je to mogoče? Enostavno naredi izpit, se prijavi na prosto delovno mesto in ga zaposlijo brez predhodnega testa — preizkusa znanja. Ker pa se z novimi vozniki nihče ne ukvarja (izjema je transportni oddelek) in ker so prepuščeni sami sebi, se bodo nesreče še nadaljevale, od materialnih do človeških. Če pa slučajno koga zanima, kako te nesreče preprečiti, bo vodstvo transportnega oddelka strokovno sodelovalo v zvezi s to problematiko, samo če bo kdo želel prisluhniti in se ravnati po mnenju in navodilih transportnega oddelka.
Vodja transporta
Andrej Pirkmajer
Odlikovani s srebrno sindikalno značko
VEVČE, MAJ — 2e kar skoraj tri desetletja se s sindikalnim delom lahko pohvalijo starejši delavci: Betka Lukec, Rudi Smrekar in Nace Zajec. Prva je vseskozi delovala v različnih odborih, zlasti pa pri delu, ki je zadevalo ženska vprašanja.
Rudi Smrekar je mnogo pripomogel pri oskrbi članov kolektiva, zlasti pa ga poznamo kot organizatorja vseh in vsakokratnih krvodajalskih akcij, medtem ko je Nace Zajec dolgoletni član in organizator pri PPO in član ter predsednik komisije za kulturo.
Poleg teh karakterističnih delovanj pa se vsi trije nikoli niso branili tudi ostale sindikalne aktivnosti. Za to zaslužnost so dobili priznanja, povezana s srebrno sindikalno značko. Za delo in zasluge jim tudi s tega mesta iskreno čestitamo.	S. R.
Predsednik in predvodnik PPO Nace Zajec
Betka Lukec
Rudi Smrekar
Vevško kopališče bo odprto 1. junija
VEVČE, MAJ — V želji, da naše letno kopališče odpremo čim-prej, smo z vzdrževalnimi deli pričeli že v mesecu aprilu ter jih dokončali v začetku meseca maja. Pričakujemo lahko, da bomo odprli kopališče takoj, ko bodo dnevne temperature primerne za kopanje.
Poleg nujnih vzdrževalnih del kot so pleskanje manjšega bazena, sanitarij, ležalnikov, ograj in drogov za razsvetljavo, je bilo potrebno poiskati še primerne delavce, ki se bodo zaposlili za določen čas. Tako bodo v sezoni 1977 zaposleni kot »kopalni mojstri« vešči pravalci, nekaj gimnazijk
za pomoč v garderobah in seveda nekaj naših upokojencev v garderobi oz. kot blagajniki. Zaradi varnosti kopalcev se s šolskim centrom za telesno vzgojo v Ljubljani dogovarjamo o organizaciji tečaja, v katerem bi si na-naši kopalni mojstri pridobili potrebno strokovno znanje za primer reševanja in nudenja prve pomoči.
Pričakujemo, da bomo imeli v začetku kopalne sezone ob lepem vremenu veliko število obiskovalcev.
Odbor za družbeni standard je na svoji redni seji dne 18. 4. 1977 že razpravljal o predlogu cen za
letno kopališče. Cene za zunanje obiskovalce bodo nekoliko višje kot v preteklem letu, sicer pa nudimo obiskovalcem v organiziranih skupinah z vodjem popuste.
V letnem kopališču bo Papirniška restavracija nudila svojim gostom: osvežilne pijače, sladolede Ljubljanskih mlekarn, pecivo, pivo oz. po želji kake druge pijače in sendviče po zmernih cenah.
Vsem obiskovalcem, članom kolektiva in njihovim družinskim članom ter gostom želimo prijetno in varno kopanje.
J. R.
Letošnji pohod
VEVČE, MAJ — Letošnjega 20. jubilejnega pohoda ob žici okupirane Ljubljane 7. 5. 1977 se je udeležilo 193 članov našega kolektiva in krajevne skupnosti Vevče — Kašelj. Med udeleženci je bilo 115 moških in 78 žensk. Pohvaliti je treba odred tabornikov »PUGLED«, ki se je od lanskega leta podvojil. Kar 60 tabornikov je s praporom in pesmijo spremljalo naš pohod z Urha preko Golovca vse do trga revolucije v Ljubljani.
Po končanem pohodu so se udeleženci zbrali v Kojščici za Urhom in v družabnem srečanju zaključili lep majski dan.
Skoda, da se pohoda ni udeležilo še več članov našega kolektiva. Pogrešali smo predvsem več ljudi iz naše osnovne proizvodnje in tudi članov ZK ni bilo veliko med udeleženci pohoda.	F. H.
Kolona je od Urhovskega spomenika krenila čez Golovec do
Ljubljane
Pred začetkom pohoda je udeležence nagovoril tov. Stane Meljo, sekretar organizacije ZB Vevče
Taborniki odreda »Pugled« so tvorili močno skupino med pohodniki
Narava in prvomajski prazniki-eno
VEVČE, MAJ — Narava in prvomajski prazniki letos, so se zlili v eno. Menda že dolga leta ob tem času ni bilo tako lepega vremena. Tradicija je že, da sindikat Papirnice Vevče prireja za Praznovanje prvega maja za člane kolektiva, njihove družine in ostale okoličane svoje slavje na Pečarju. To je sedaj ustaljena oblika, najbolj priljubljena in najbolj zaželena.
Mirne gozdne poti so že zgodaj v majskem jntiu zaživele. Slišali so se vriski razpoloženih sprena-Jalcev. Večina se je usmerjala
proti vrhovom kašelj skih hribov, tu in tam pa so se družbice ali družine ustavljale že prej in osnovale svoj tabor.
Že dan poprej so sindikalni delavci ob pomoči oddelka za vzdrževanje in oddelka družbene prehrane pripravili vse potrebno za sprejem obiskovalcev. Na sam 1. maj so se že v prvih urah čuli zvoki Papirniškega pihalnega orkestra in čez porobke gozdov segali prav v dolino. Kratkemu kulturnemu sporedu je prisostvovalo precej izletnikov, pozneje, zlasti v popoldanskih urah pa se je njihovo
število vedno bolj večalo. Dobremu razpoloženju je botroval tudi ansambel Kometi, ki je prijetno igral za ples in razvedrilo. Stojnice in zasebne mize so bile vedno polne, večina pa je posedala in polegala v travi in uživala opojni vonj pomladi. Vmes je bilo slišati veselo pesem, borbeno, narodno ali umetno.
Res, prelep dan za uvod v mesec mladosti.
Ljudje pravijo, da te tradicije ne smemo opustiti, da se bomo vsako leto dobili na Pečarju in prav je tako.
S. R.
Na parobkih »Pečarja«
Letošnje cene v Novigradu in v kopališču Vevče?
VEVČE, MAJ — Za sezono 1977 v Počitniškem domu Pineta bodo veljale naslednje cene:
Oskrbni dan brez turistične takse za eno osebo
1.	Za člane kolektiva in nepreskrbljene družinske člane (otroci, starši) ter za upokojence naše delovne organizacije oz. njihove nepreskrbljene člane družine (mož, žena, otroci), za svojce pa le v Primeru, če živijo v skupnem gospodinjstvu:
odrasli — 88 din otroci (do 14 let) •— 60 din (polovični obrok)
2.	mož, žena člana kolektiva ali upokojenca zaposlenega v drugi OZD 100 din
3.	drugi gostje odrasli — 140 din otroci do 10 let 100 din
Na številne želje staršev predlagamo odboru, da sprejme sklep, da lahko starši za svoje otroke uveljavljajo pravico do polovičnega obroka do starosti 14 let.
Ravno tako za otroke do 4 let Po želji.
Nočnina (uporaba postelje) brez hrane:
1.	člani kolektiva — odrasli 25 din, otroci do 14. leta 15 din
2.	mož, žena člana kolektiva ali upokojenca — 30 din
3.	drugi gostje — 45 din. otroci do 14. leta 35 din
Celodnevna oskrba brez nočnine:
odrasli — 70 din otroci do 14 let — 45 din odrasli (mož, žena, člana kolek-tlva ali upokojenca) — 80 din odrasli (tuji gostje) — 100 din otroci do 10 let (tuji gostje) — ‘0 din
V času pred 1. 7. 1977 in po 31. 1977 velja 10% popust.
Cene posameznih obrokov Za člane kolektiva, njihove nepreskrbljene člane, njihove zakonce in upokojence.
	celi obroki	polovični
zajtrk	13,50	8,00
kosilo	36,50	27,50
večerja	29,00	22,00
Za ostale goste		
zajtrk	17,00	11,00
kosilo	45,00	38,50
večerja	35,00	27,50
Za uporabo hišice v času izven sezone so naslednje cene:
a)	za člane kolektiva (mož, žena, otroci) 20 din na osebo
b)	za tuje goste 40 din na osebo
Vse storitve počitniškega doma, ki se predhodno ne plačajo v službi družbenega standarda, se v počitniškem domu zaračunajo 10 °/o višje. Ob cenah, ki smo jih predlagali, pričakujemo izgubo v višini 187,797,00 din.
Odbor za družbeni standard je zavzel sklep, da morajo delavci, ki bodo letovali v Počitniškem domu poravnati svoje obveznosti teden dni pred pričetkom letovanja, sicer izgubijo pravico do letovanja. Dogajalo se je, da so organizatorji čakali do zadnjega dne in je tako hišica ostala prosta kljub velikemu povpraševanju drugih gostov.
Odboru je bil na vpogled tudi cenik pijač za počitniški dom iz leta 1976, vendar ne moremo garantirati, da so to dokončne cene, ker še niso znane davčne stopnje, veljavne v SRH, za sezono 1977, niti še ni prišlo do približno enotnega oblikovanja cen pijačam na
področju Pinete s strani počitniških domov.
Odbor je glede cen pijačam v počitniškem domu sprejel sklep, da naj se po možnosti cene za pijače uskladijo s cenami v drugih počitniških domovih v Pineti.
Določitev cen za letno kopališče
Za letno kopališče so predlagane za sezono 1977 naslednje cene:
odrasli .— sobota, nedelja, prazniki 20 din, delavnik 10 din
otroci od 5 do 14 let — sobota, nedelja, prazniki 8 din, delavnik 5 din
otroci do 5 let v spremstvu staršev brezplačno
Sezonska karta za člane kolektiva Papirnice Vevče ter njihove nepreskrbljene člane in zakonce 20 din
sezonska karta za otroke do 14 let 10 din
sezonska karta za zaposlene družinske člane 100 din
sezonska karta za člane PD in PPO 100 din
Za organizirane skupine šol in drugih organizacij predlagamo, da je cena 4 din, za otroke oz. 6 din za otroke v skupini v starosti nad 14 let.
Osnovne šole Polje, Sostro, Zalog in podružnične šole imajo v organizirani skupini z vodjem '/stop prost.
V bifeju letnega kopališča bodo tudi letos veljale pretežno cene iz leta 1976 s tem, da bodo nekoliko višje cene brezalkoholnim pijačam, saj se je v začetku leta 1977 spremenila davčna stopnja za to vrsto pijač.
Seveda pa je za ugodno počutje ob počitnicah potrebno vsaj lepo vreme. Ostalo pa je odvisno od ljudi samih.
Tudi »Fužinci« niso zamudili spomladanske priložnosti
Najmlajši so hoteli biti najbližji muzikantom
Papirničarji in kovinarji v veseli družbi
Pevski zbor »ad hoc« so kar sproti programirali spored
Nekatere sta dolga pot in dobra kapljica utrudili
Ribe in Vevče
VEVČE, MAJ — Takoj po praznikih, dne 4. maja, je vevške delavce razburil dokaj grozljiv dogodek. Prihajali so na bregove Ljubljanice in nemo zrli v vodo, kjer so se premetavale in hlastale za zrakom omamljene ribe. Nekaj je bilo tudi že mrtvih. Vsakomur, ki je tesneje povezan s tovarno, se je utrnila misel in bojazen, češ, ali smo mi krivi tega pomora. Zal, so se našli tudi taki med njimi, ki so »vse vedeli«, še preden so prišli do brega Ljubljanice in se veselili češ: »Zdaj jih pa bodo zašili.« Na samo mesto so prišli tudi strokovnjaki — tehnologi in zagotavljali, da naše dodatne surovine ne morejo povzročiti tolikšne škode, zlasti pa ne, ker vse čistilne naprave dobro delujejo in ker so ob njih strokovno usposobljeni ljudje.
Da bi se dodobra prepričali, kje je izvor strupa, so se nekateri podali ob reki navzgor kakih 500 do 1000 metrov, kjer reka zavije proti severovzhodu. Opazili so, da že tam plavajo omamljene ribe. Očividci so bili električarji, ki so delali na visoko napetostnih drogovih nad premaznim obratom Papirnice Vevče. Električar Lado
Fležar je tudi član ribiške družine Vevče, zato se je za stanje še posebej zanimal. Od ostalih so bili ob bregovih nad tovarno še Rudi Završnik, Marko Jelševar, oba električarja, Ciril Jeriha, vodja prodaje, Ivan Sotlar, delovodja, Franc Brinšek, asistent vodje proizvodnje na V. P. S., ing. Kogej, vodja proizvodnje, Miro Kuštrin, delovodja, Stane Robida, ki je napravil tudi foto posnetek in mnogi drugi.
S tem je bila stvar jasna, da krivec ni Papirnica, ampak nekdo, ki je višje v toku Ljubljanice pomešal strup z vodo. Radio in televizija sta o malomarnosti takoj poročala, drugi dan pa tudi časopisje. V poročilih so omenjali Vevče. Skoraj nihče od poslušalcev in bralcev ni pomisill na sam kraj, ampak vsakdo le na tovarno. Razburjenje se je poleglo šele tretji dan, ko so ugotovili, da je bil v reki cianid, s katerim pa obrat Vevč nima nič opraviti. Direktne krivce so obsojali. Vsi so enotnega mnenja, da je treba povzročitelja takih dejanj kaznovati, Kaznovati pa je treba tudi tiste, ki izvršilce takih del ne poučijo zadosti.
S. R.

Bregovi Ljubljanice nad vsemi izteki kanalov Papirnice Vevče, kjer so že plavale mrtve in omamljene ribe
FRANC PODOBNIK
ELEKTROMEHANIKA
LJUBLJANA
JANI ZAVALOVŠEK
PLASTIČNE MASE
LJUBLJANA
Gasilsko društvo Zg. Kašelj praznuje letos 70-letnico obstoja
VEVČE, MAJ — Po vseh bližnjih vaseh so že imeli formirana gasilska društva, le Zg. Kašelj in Zalog se v začetku 20. stoletja nista mogla ponašati s to prepotrebno ustanovo.
Misel na društvo je tlela v srcu marsikateremu vaščanu. Kašelj skih in zaloških fantov se je oprijela misel po ustanovitvi društva, posebno takrat, ko je v domači ali sosedni vasi upepelil požar kako domačijo. To prepotrebno odločitev sta znala usmeriti sedaj že pokojna Franc Grad iz Zg. Kašlja in Ivan Dimnik iz Zaloga. Posrečilo se jima je zbrati precejšnje število fantov in mož, navdušenih za gasilstvo. In res je bilo na pobudo obeh ustanovljeno leta 1907 prostovoljno gasilsko društvo Zg. Kašelj—Zalog. Vključevalo je tudi vas Sp. Kašelj.
V takratnem odboru so bili naslednji člani: Franc Grad — predsednik, Ivan Dimnik nam. predsednika, Ignac Mrcina tajnik, Grad in Lukec pa odbornika. Takratna četa je štela 53 članov.
Zaradi oddaljenosti vasi se je pokazala potreba, da se društvo razdvoji in s tem nastaneta dva samostojna društva. Tako so leta 1908 ustanovili samostojno gas. društvo Zalog—Sp. Kašelj. Leto 1907 pa velja za leto ustanovitve PGD Zg. Kašelj. Sama vas Zg. Kašelj je veliko naselje, ki šteje danes nad 180 hišnih številk in leži ob bistri studenčni vodi (sedaj zanemarjeni) in ki je še pred desetletji poganjala mlin. Do nedavnega je bila to izrazita kmečka vas. Ob osamosvojitvi so se zopet postavili na čelo gas. društva Franc Grad kot predsednik, Anton Robida in Jože Avsec. Vidnejši med ustanovitelji so še: Franc Močilnikar, Ignac Mrcina, Ivan Lukec, Ivan Blažun, Jože Cimerman, Anton Sešek, danes že vsi pokojni. V letu 1908 si je društvo nabavilo novo ročno brizgalno (znamke Rosenhover) in pripadajoče cevi. Nastalo je vprašanje, kam z orodjem? Spet je vzklila misel na gasilski dom. Vaški odbor, ki je upravljal z vaško gmajno, je dodelil gasilskemu društvu prostor ob vodi v bližini vaške lipe, kjer naj bi stal dom.
Začele so se nabiralne akcije. Vaščani so planirali, kopali temelje, dovažali pesek, kamenje, nabirali in darovali tudi les. Kmalu se je dvignila stavba, zgrajena po vzoru tedanjih gasilskih domov. Zaradi pomanjkanja denarja so bili primorani najeti kredit v hranilnici, kar pa je spravilo društvo v težak položaj in grozila je nevarnost, da bo dom na dražoi prodan. Tudi tu se je našla rešitev in dom je bil leta 1910 slavnostno odprt in orodje prepeljano iz šupe v nove prostore. Istega leta je bila v društvu ustanovljena tudi godba na pihala, vežbal jo je uradnik Kolenc z Vevč. Godba je s svojimi 26 člani obstojala le nekaj let, potem so bili inštrumenti prodani žel. godbi »Zarja«.
Prišlo je usodno leto 1914. Skoraj vsi gasilci so morali obleči vojaško suknjo in odriniti na fronto. Doma je ostal le Ivan Habič. Mož se je znašel in formiral ženski gasilski vod, ga izvežbal, kar se je izkazalo pri požaru v Zalogu, ko sta goreli Janaškova in Miščeva domačija. Društveno življenje je teklo naprej. Leta 1932 se je med člani porodila misel in želja po novi motorni brizgalni. Pri zastopniku »Sili« v Mariboru je bila tega leta tudi nabavljena brizgalna in za njo tudi tipiziran voz. Slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom poslanca Albina Komana.
Društvo si je zaželelo tudi društvenega prapora. Zelja se jim je izpolnila že naslednje leto. Botrovala sta dr. Andrej Jenko in njegova žena Tilka. Tokrat je bil pokrovitelj dr. Marušič. Tako je društvo živelo in delalo po svojih močeh, reševalo imetje vaščanom pred ognjenimi zublji vse do leta 1939. Med vojno so se hoteli na-
{|UK|		Iti Šmm ^
		
Člani gasilskega društva Zg. Kašelj pred 25 leti. Spredaj sedijo veterani, ki so bili tudi med ustanovitelji (sedaj že vsi pokojni) od leve proti desni: Jože Avsec, Matija Gregorin, Polde Tomšič, Anton Robida, Jakob Kogoj, Anton Sešek
Iz pionirjev so zrasli mladi gasilci
seliti v gasilskem domu Italijani, kar pa je višja komanda preprečila. Gasilstvo je še obstajalo pod poveljstvom, ki je bilo zaupano Matiji Gregorinu do osvoboditve.
Med okupacijo je društvo odstopilo narodnoosvobodilni vojski vse svoje kompletne uniforme. Iz vrst gasilstva se je večina članov vključila v Osvobodilno fronto. Mnogi od njih se niso vrnili, žrtvovali so svoje življenje za svobodo.
Po neizmernem trpljenju so dočakali svobodo. Dne 9. maja so skozi naše vasi korakale partizanske brigade v Ljubljano. Nepopisno navdušenje je zajelo vso našo deželo. Skoraj po enoletnem premoru, je po nalogu notranje uprave pokojni tov. Andrej Lovša sklical 1. 4. 1946 prvi sestanek društva. Prisostvovalo je 25 članov. Občni zbor je bil 7. 4. 1946. Za predsednika je bil izvolje.i Ivan Avbelj,: za poveljnika pa Karel Grad. Polagoma se je življenje v društvu spet normaliziralo ob podpori ljudske oblasti. Tedaj so se pojavile nove potrebe po razširitvi dotedanjega gasil-
skega doma. Že leta 1954 je društvo nabavilo rabljen tovornjak. V letu 1955 so odkupili od pok. Antona Robida 245 m2 zemlje ob že obstoječem domu in začeli kopati prve temelje za novi gasilski dom. Novograjeni dom do prve plošče je čakal na odrešitelja cela tri leta. Leta 1963 se je društvo sporazumno dogovorilo z OLO Moste-Polje, trgovskim podjetjem Mercator, ter z ostalimi družbenimi organizacijami v vasi. Otvoritev doma je bila 29. 11. 1963, finančno so pomagali po svojih močeh, poleg tega jim je Obč. skupščina kot investitor pomagala z 20 milijoni. V letu 1966 je društvo kupilo novo motorko znamke »Sana«. V društvu je vključenih precejšnje število mladih.
Tako si kašeljski gasilci želijo za v prihodnje še več sreče in uspehov pri nadaljnjem delu v
GD. Ob tej priložnosti vabi krajane, da se udeležijo proslave 70-letnice obstoja društva, ki bo 26.
6.	1977 v sklopu krajevnega praznika Vevče, Zg. Kašelj.
C. Z.
Kje in po čem bomo letos letovali
Izola: hrano preskrbi vsak sam Hišica:
domači — 40 din tujci — 80 din
Fiesa: oskrbni dan odrasli —• 160 din otroci do 10 let 80 din
Velika planina: domači — 10 din tujci — 30 din
KOLIČEVO, MAJ — Svet za medsebojna razmerja Papirnice Količevo je na predlog referenta za splošne zadeve in v dogovoru s počitniškim domom Zatišje, sprejel za letos naslednji cenik:
Savudrija: Hrana v počitniškem domu Zatišje
Oskrbni dan — člani kolektiva 110 din
Oskrbni dan — otroci do 7 let 55 din
nočnina — domači 30 din
nočnina — tujci 50 din
Porast števila oseb, ki iščejo zaposlitev
Uspela predstava mladih gledališčnikov -amaterjev iz Slap
VEVČE, MAJ — Kulturni dom na Vevčah je bil za letošnji praznik OF zaseden do zadnjega kotička, precej ljudi je tudi stalo. Mladi gledališčniki iz Slap so imeli premiero »Veselega večera«, združenega s proslavo 10. obletnice obstoja, dela in pregleda uspehov, ki jih imajo mladi v KUD Slape pri širjenju kulturnega poslanstva v naši ožji in širši okolici. Predsednik KUD Slape, Jože Vidmar, je v svojem nagovoru orisal pregled prehojene Poti od ustanovitve do danes.
Pred vojno je bila okolica Vevč in Polja žarišče kulturnega življenja v naši občini. Po vojni je kulturno življenje počasi zamiralo in končno umrlo. Mladi rod je med tem časom rasel in dorasel v zrele ljudi, ki so bili sposobni obnoviti kulturno življenje na vasi in širši okolici. Pred desetimi
leti so se zbrali mladi napredni vaščani Slap in začeli z delom. Za uvod v njihov delovni načrt so pripravili uprizoritev enodejanke: »Kje je meja«. S tem je bil led prebit in pot za nadaljnje delo je bila odprta. Ledino so orali, čeprav težko. Niso imeli ne izkušenj, ne denarja, imeli so le dobro voljo, veselje in samovoljno odpoved prostega časa, kar jih je družilo in vodilo od uspeha k zmagi. Vsako leto so naštudirali po eno odrsko delo, s katerim so tudi nastopili na reviji gledaliških skupin naše občine. Igrali so predvsem lahke mladostne komedije. Igralci, ki že dolga leta sodelujejo v KUD, so prejeli priznanja za njihovo kulturno poslanstvo na gledališkem področju. Tudi trije člani naše delovne organizacije so dobili to priznanje
in plakete in to: Milan Cerar, Rado Žaber in Jože Vidmar.
»Veseli večer«, letošnja prireditev, je bil sestavljen iz 12 veselih in dinamičnih skečev, tako da gledalcem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, ni bilo žal obiska, saj so se dodobra razvedrili in za trenutek pozabili na probleme, ki jih obdajajo pri vsakdanjem delu. Zaradi izrednega zanimanja so igralci KUD Slape Veseli večer ponovili in tudi na reprizi doživeli polnoštevilen obisk, predvsem zaradi izrednega uspeha premierske predstave.
Takega obiska in tako dinamičnih gledaliških prizorov si Vevčam želijo. Prav tako si želijo še veliko obiskov takih gledaliških skupin kot so bili mladi igralci KUD Slape.
JV
VEVČE, MAJ — Iz podatkov je razvidno, da je bilo leta 1974 v družbenem sektorju zaposlenih 4,4 milijona oseb. V oktobru 1975 se je to število dvignilo na 4,8 milijona, kar pomeni domala polovico aktivnega prebivalstva. Vsekakor je pomembno, da se v okviru splošne rasti zaposlenosti uresničuje tudi politika hitrejšega povečanja zaposlenosti na gospodarsko manj razvitih območjih.
Navzlic ugodnim gibanjem zaposlenosti v družbenem sektorju pa število oseb, ki iščejo zaposlitev, nenehno narašča. Na to kažejo naslednji podatki: leta 1974 je iskalo zaposlitev okrog 433 tisoč oseb, leta 1975 — 540 tisoč oseb, leta 1976 — 640 tisoč. Vzporedno s tem trendom upada število prijavljenih delovnih mest.
Med osebami, ki iščejo zaposlitev, je čedalje več kvalificiranih in strokovnih kadrov.
Povečalo se je tudi število oseb, ki prvič iščejo zaposlitev. To kaže kako močan je proces prehajanja iz vasi v mesta in kako se zaostruje problem vključevanja mladine v združeno delo. V teku leta 1974 in 1975 se je zaposlovalo poprečno po 50 tisoč pripravnikov letno, za leto 1976 pa ocenjujejo, da se jih je zaposlilo okrog 48 tisoč.
V minulem obdobju je zlasti prišlo do izraza sodelovanje komiteja z organi republik, pokrajin in federacije na področju samoupravnega organiziranja v domeni zaposlenosti in zaposlovanja v državi.
P.azpoložljivi podatki kažejo, da so se na področju zaposlovanja v glavnem uspešno izoblikovale samoupravne interesne skupnosti po ustavnih načelih. V obravnavanem obdobju je prišlo tudi do pomembnih sprememb pri začasnem zaposlovanju jugoslovanskih delavcev v tujini.
i/;in iV.n>e
Skupina sodelujočih članov KUD Slape po predstavi
	Cjj
	■
HP KOLINSKA
TOZD KEMIN Ljubljana,
Šmartinska 50, proizvaja:
—	vse vrste kožnih klejev, tehnično, prehrambeno želatino in specialno lepilo glutakol
—	klejiva za klejenje papirja v masi in parafinske emulzije.
Zahtevajte prospekte in tehnična navodila!
Najbolj vneti prijatelji smučanja pozor!
Ugotavljamo, da večina smučarjev ne ve, da je na Kaninu, edinem visokogorskem smučarskem centru v Jugoslaviji, možno smučanje vse do konca meseca
junija. Letošnja izredna obilica snega pa bo smučarsko sezono podaljšala tudi v mesec julij.
Do sredine junija so vam na razpolago smučišča v Skripih med
postajo C in D. Proga je dolga 2000 m, višinska razlika pa znaša 600 m. Tu obratuje krožna kabinska žičnica kapacitete 900 oseb na uro. Po 15. juniju pa prenesemo
2 vlečnici v Veliki Graben. Tukaj je proga dolga 400 m višinska razlika pa znaša 150 m. Kapaciteta obeh vlečnic znaša 400 oseb na uro.
Žičnica na Kanin je dolga 6000 metrov in premaga višino 1800 m v času 35 minut. Cena povratne karte znaša 40 din, dnevno 70 din in tedensko 300 din. Za skupine in sindikate nudimo posebne popuste. Poleg gondolske žičnice se nahajata še dve prenosni vlečnici. Trenutno je na postaji C 300 cm snega, na postaji D pa 700 cm. Žičnica obratuje vsak dan razen ponedeljka ob 8.00, 9.00, 11.00, 13.00 in 15.00. Ob ponedeljkih opravljamo redna vzdrževalna dela žičnice in zato pelje gondolska žičnica na Kanin le ob 9.00 uri, s Kanina pa se vrača ob 15. uri.
Žičnica obratuje po tem urniku skozi vse leto, saj je Kanin prijetna izletniška točka ob vsakem letnem času.
Kaj vam poleg smučišč še lahko ponudimo?
— Penzion v naših hotelih Alp (po ceni 160 din po osebi v dvoposteljni sobi) in Kanin (po ceni 200 din po osebi na dan v dvoposteljni sobi). Skupinam in sindikatom nudimo za bivanje nad tri dni posebne popuste. Če koristite v naših hotelih penzion, dobite zjutraj, pred odhodom na Kanin blok, ki vam omogoča koriščenje penzionskega kosila na Kaninu, v naši restavraciji Pre-streljenik na višini 2202 m. Naša restavracija ima 400 sedežev.
— Vsi gostje naših hotelov imajo brezplačno na razpolago bazen v hotelu Kanin (dimenzije 16 X 8 metra).
Imamo tudi sauno (cena 30 din za 1 uro) ter možnost podvodnih masaž v samem bazenu (cena 10 din za 10 minut).
— Vsak dan razen torka imamo v hotelu Alp plesno glasbo, kegljišče pa obratuje dnevno od 16. do 23. ure, razen ob torkih.
— Za skupine, ki želijo vaditi tudi v telovadnici, lahko brezplačno nudimo sodobno urejeno telovadnico bovške osnovne šole.
— V obeh hotelih imamo TV aparat, namenjen gostom.
Okolica Bovca z dolino Trente je polna edinstvenih prirodnih lepot, ki privlačujejo vedno večje število ljubiteljev narave, saj so zelo redki kraji, ki se lahko pohvalijo s tako nepokvarjeno in čisto prirodo ter kristalno čistimi rekami.
Želimo, da se sami prepričate o naših smučiščih, da bi vaše člane lahko informirali o možnostih smučanja pri nas. Zato vas vabimo, da nas obiščete.
Prosimo vas, da o svojem obisku obvestite po telefonu (065) 86 021 našega vodjo prodaje tov. Šuligoja ali vodjo recepcije tov. Žagarja. V našem hotelu Kanin vas pričakujemo do konca julija katerikoli dan.
Na svidenje!
ATC Bovec nam je poslal tole lepo fotografijo Kanina. V ospredju je hotel Kanin
ATC Bovec
Izpolnjevanki - dvojčici
bek-bo-buc-ca-ca-co-Ce-
DEM-DRAL-JA-JI-KA-KA-KA-
KO-LA-MIN-NA-NE-NE-NI-
NIK-NOST-PA-PA-PI-PI-RA-
RA-RE-RI-RI-RO-SI-TOL-
TVOR-VARC-VE-VE.
Iz zgornjih zlogov sestavite dvakrat po šest besed, ki jih pod isto številko vpišite v oba lika. Opise navajamo v pomešanem vrstnem redu in morate sami ugotoviti, v kateri lik je besedo treba napisati.
1. prebivalka mesta in pokrajine na Primorskem, tudi tamkajš-
nja rečica — prilika, prispodoba, tudi vrsta krivulje, stožnica, 2. pogorje med Francijo in Španijo, 450 km dolgo in okoli 110 km široko — smotrna poraba dobrin in denarja, štedljivost, 3. Verdijeva opera — biblijska oseba, Jezusov privrženec (»zmagovalec ljudstva«), 4. trš, štor na posekanem drevesu — uslužbenec na meji, ki kontrolira uvoz in izvoz raznega blaga, 5. ljubka gozdna živalca, glodalec z velikim in košatim repom •— italijanski grafik iz 18. stoletja (Giovanni Battista), 6. le-talka na brezmotornem letalu, tu-
di leteča žaba na Javi in Sumatri — družabni ples, ki ga plešejo po štirje pari.
Ob pravilni rešitvi dobite v enem izmed obeh likov v njegovem obrobljenem delu proizvodno delovno organizacijo, ki jo poznamo po imenu »Sladkogorska«, na označenih poljih pa priimek njenega glavnega direktorja (Maks). V drugem liku dobite v obrobljenem delu firmo tovarne na robu našega glavnega mesta, na označenih poljih pa priimek njenega nedavno izbranega novega direktorja (Janez).
Dvojna kombinacija
Posebnost obeh zgornjih likov je, da ima vsak vseh šest besed sestavljenih tako, da so pri vseh 4 črke vselej iste, le ena je spremenjena. Opise besed navajamo v pravilnem vrstnem redu, najprej za prvi, nato pa za drugi lik.
1. muslimanska verska knjiga
— del klavirja ali strojepisnega stroja, 2. plemiški naslov, mogotec ali bogataš — osebni avto z voznikom, ki ga potnik najame in plača po prevoženi poti, 3. redka kemična prvina, plin z znakom Rn — naziv za domačo kokos, 4. znan španski šahist — nravoslov-
je, načela o nravnih dolžnostih, 5. nekdaj javni pisar, od države postavljen pravnik — grški otok, Odisejeva domovina, 6. posebna družbena skupnost, nacija ■— japonsko pristanišče na otoku Hon-šu.
Na označenih poljih dobite v prvem liku izdelek Papirnice Količevo, v drugem liku pa ime za stensko prevleko, ki jih izdeluje Papirnica Vevče.
I. S.
REŠITEV PRVOMAJSKIH UGANK, OBJAVLJENIH V NAŠEM DELU ŠT. 4:
Naša želja: Prijetno praznovanje majskih praznikov vam želi »Naše delo«. Zvezdi: od
1	do 3: Krakov — koridor, od
3	do 5: ostanki — Razdrto, od
5	do 1: izlivek — odlomek, od
6	do 2: navlaka — nemirka, od
2	do 4: apostol — andezit, od
4	do 6: Canolin — terilen, Ka-olin — Karton
Povezani magični liki: Zgornji levi: 1. kartonaža, 2. potrditev, 3. vodomec, 4. zanimanje, 5. zlatenica. Zgornji desni: I. Ljubljana, 2. odbijanje, 3. pljunek, 4. pijanstvo, 5. pla-netoid. Sredina: a) lokva, b) odriv, c) prišlec, d) Pekre, e) proga, Krško
Spodnji levi: 1. papirnica, 2. iniciator, 3. pristav, 4. sanatorij, 5. unitarist. Spodnji desni: 1. Sladki vrh, 2. cedrovina, 3. skotist, 4. krivičnik, 5. odvisnost. Sšgdina: a) sodra, b) Cerar, c) Slavkov, d) kralj, e) okret. Drvar
Mozaik: 1. mržnja, 2. njiva, 3. pi, 4. Švedi, 5. svak, 6. april, 7. Zinka. Naj živi prvi maj, naš delavski praznik!
Rešitev križanke:
Vodoravno: 1. Toplak, 7. Rakek, 12. opanka, 13. Inari, 14. Čop, 15. Ivangrad, 17. Klio, 19. asket, 20. aorta, 22. aroma, 25. narok, 28. sneg, 29. Prijedor, 32. ata, 33. eocen, 34. živžav, 36. kvaka, 37. altana Navpično: 4. L(ili) N(ovy), 35. V(ida) T(omšič)
Izžrebani so bili naslednji reševalci prvomajskih ugank, ki prejmejo:
Tonca Jelnikar 10 din, Milka Moškrič 10 din, Helena Lovec 10 din, Vilma Srčnik 30 din, Franc Jozelj 60 din, Cirila Kogej 100 din
Rešitev križank, objavljenih v tej številki, pošljite do 12. junija na uredništvo glasila.
Naša fotografija meseca
Grozljiva slika na Ljubljanici dne 4. maja 1977. Smo v letu varstva okolja, toda pomori rib si sledijo drug za drugim. Eden najhujših je bil na Ljubljanici pri Vevčah. Ugotovljeni so tudi krivci: nevesten voznik Komunalnega podjetja Ljubljana je izlil v kanalizacijsko omrežje cisterni odpadkov, v katerih je bil cianid, ki je pomoril več kot 30.000 rib, med njimi največ podusti, mren, ploščičev in krapov. Škode je za več kot 500.000 dinarjev, seveda novih. Na sliki: ribe hlastajo za zrakom. Foto: Janez Pukšič
KADROVSKA SLUŽBA POROČA
Papirnica Vevče
April 1977
Prišli :
Keranovič Nejad — pom. vodje kuhinje premaza
Aličič Marija — pom. vodje stroja za rez. in zav. m. f.
Vasilič Savo — vnašalec Jašovič Čedomir — paznik pap. stroja
Rošič Rifet — vnašalec Rošič Fikret — manipulant Tarlač Mitar — razkladalec surovin Savkovič Žarko — II. pom. prečnega rezal, stroja
Purič Hašim — II. pom. dodelavnega stroja
Hasič Ismet — pripravi j alec pap. mase
Jankovič Slavko — pom. vodje kuhinje premaza
Beširevič Fikret — vodja zavijalne-ga stroja zvitkov
Mikača Borislav — II. pom. dodelavnega stroja
Lazič Stanko — nakladalec papirja Kosojevič Nedeljko — vnašalec Govednik Jelka — pom. vodje stroja za rez. in zav. m. f.
Jolič Ranko — II. pom. dodelavnega stroja
Trtnik Srečko — pom. vodje zavi-jalnega stroja
Stojčevič Zdravko — pospravi j alec izmeta
Tojič Živko — pom. vodje zav. stroja formatov
Kahteran Agan — pripravi j alec pap. mase
Šutulovič Stanoje — pom. vodje kuhinje premaza
Kremžar Marko — pripravljalen tehn. vode
Erbežnik Ivan — I. pom. dodelavnega stroja
Zupančič Andrej — paznik pap. stroja
Naraglav Jože — paznik pap. stroja Krojitorovič Ljubiša — pospravlja-lec izmeta
Odšli:
Škrubej Franc — pom. vodje prečnega rezalnega stroja Govednik Julij — elektrikar II Zdravkovič Tomislav — voznik viličarja
Kovač Srečko — pleskar Krizmanič Jurc — pom. vodje gla-dilnega stroja
Keranovič Hazim — pom. vodje gla-dilnega stroja
Stojanovič Vido j e — II. pom. prečnega rezalnega stroja
Poročili so se:
Valentak Marija z Aličič Sejadom Čauševič Sead z Rekič Žejno Medlobi Ivan s Turk Marijo Vidmar Marija z Juvan Karlom
ČESTITAMO!
Rodili so se:
Mladenovič Božidarju sin Ivan Krajnc Lidiji in Ivanu sin Ivan Novakovič Veljku sin Zaviša
ČESTITAMO!
Papirnica
Količevo
Marec, april 1977
Zaposlili so se:
Kulenovič Sabina dipl. ing. kemije — pripravnik
Završnik Rajko — dvoriščni delavec Lazaročevič Stanojko — vodja trač. žage
Pevec Stanislav — pazilec sita Homar Ciril — kolodrobec
REŠITEV KRIŽANKE IN IZŽREBANCI
REŠITEV DVOJNIH ZLOGOVNIC, OBJAVLJENIH V NAŠEM DELU ST. 3:
1. koledar, pratika, 2. Alabama, Arizona, 3. renault, peugeot, 4. tokajec, izabela, 5. odbojka, rokomet, 6. nesreča, nezgoda, 7. antimon, iterbij, 8. žaganje, cepitev, 9. aliansa, antanta, — kartonaža — papirnica
Primožič Marjan — ing. stroj. — pri-pravnik
Hoj kar Milan — dvoriščni delavec Zalaznik Ivan — del. v proiz. Maksimovič Rajko — dvor. delavec Šobak Štefan — pakar bal in zvitkov
Traven Anton — pakar bal in zvitkov
Bergant Mirko — kovinostrugar Stanojevič Stojmir — del. v proizvodnji
Šubelj Anton — del. v lepenki Slapar Ivan — kolodrobec Kržan Marjan — pazilec sita Smolnikar Jakob — ref. za nabavni in prodajni trg Starbek Roman — pazilec sita Turjačanin Ljubomir — del. v proiz. Mihalič Dušan — del. v proiz. Jankovič Franc — kolodrobec
Odšli so:
Belak Slavko — konstruktor — sporazumno
Orehek Franc — pakar bal — umrl Vidmar Jože — strojnik — upokojen
Stankovič Radovan — pakar bal — upokojen
Cafuta Stanislav — del. na žagi — samovoljno
Glušič Franc — proizvodnja — umrl Delalič Asim — del. v lepenki — samovoljno
Pančur Franc — delovodja — upokojen
Završnik Rajko — dvor. del. — samovoljno
Koderman Slavko — del. v proiz. — v JLA
Kločič Marjan — delavec v dodelavi — v JLA
Zinič Vinko — del. v proizv. — v JLA
Topolovec Želimir — del. v proiz. v JLA
Resnik Marjan — pazilec sita — v JLA
Andrejka Marko — del. v dodelavi
—	v JLA
Cerar Branko — del. v proizvod. — v JLA
Cerar Vojko — inštalater — v JLA Milenkovič Ljubiša — embal. delav.
—	v JLA
Urbanija Marjan — kolodrobec — samovoljno
Gorjup Janez — delavec v proiz. — sporazumno
Jemec Viktor — lep. delav. — upokojen
Prašnikar Viktor — čistilec — upokojen
Pavli Metod — zavijalec bal — upokojen
Zajc Mirko — moj. inštal. delavnice
—	upokojen
Peter Janez — stroj, ključ. — upokojen
Horvat Štefan — zavijalec bal — samovoljno
Rodili so se:
Starovašnik Dragu sin Drago Frumen Mileni hči Tadeja Pogačar Anici in Albinu sin Miloš Prelovšek Janezu sin Boštjan Vuk Franu sin Slobodan Kokalj Franciju sin Roman Primožič Mileni sin Matej Ceglar Janji hči Simona
ČESTITAMO!
Poročili so se:
Rodič Marija z Završnik Frančiškom
ČESTITAMO!
—flRSE DELO —
Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stanc Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.