Šolsko prašanje pa avstrijski katoličani. II. In ko otrok 7zraste 7 dečka ali v deklico' stariši ga 7peljujejo 7 kračanski nauk, a ne le 7 nank, tem^eč tudi 7 krščansko življeuje. Otrok se 7deležuje krščansko - katoliških na^ad pri biai, in ko 7zraste 7 mladenča ali 7 de^ico, starisi tako naprej zanj skrbč, da 7 ti meri, 7 kateri 87et bolj spozna^a, tudi 7 spoznanju 7ere napreduje, in kolikor on bolj občuje a 87etom čez meje domače hiše, tudi napreduje 7 krščanskem ži^ljenju; kakor namreč raste 7 spoznanju S7eta in razmer, toliko bolj mora rasti 7 krščanskem ži^ljenju. Tako se 7trdi pra7a misel, pra70 spoznanje, ki 7odi člo^eka goto^o in varno 7 ži^ljenju. Kedar stariši nemoi-ejo \ei aanii 87ojih otrok poduče^ati, ampak si iščejo pomočniko7, tako jim je, iz7oli7aim take, pr^a skrb, da otroka ne zaupajo Ijudem, ki sami ne mislijo po krščansko, da še celo slutnja, da bi se tukaj ne bili zmotili, jim prizade^a 7eliko skrbi, in kakor mislijo, da se kaj takega pri poduče^anju poskuša, ter se boče omajati 7ersko prepričanje pri otrokti, precej odstranč kri^ega. Z 7so pre^idnostjo skrbe stariši, da ne piide od zunaj slaba sete7 d^omljivosti 7 otročje srce, da se njego^a domialjija ne omadež^a, njego^a nra7 ne ogrdi. Tako ga 7arujejo dotlej, da smejo upati, da 8e je krščanako prepričanje do^olj utrdilo, da zamore otiok sam od^račati ne^arnosti, ki mu žugajo. Sila malo družin pa je, ki bi same mogle izobraže^ati 87oje otroke zgol po domači izreji. Po 7ečera so 7se družine prisiljeue, da združnjejo S7oje otroke zarad poduče^anja z drugimi otroci, t. j. da jih 7 aolo pošiljajo. Potrebo šol je potem, ko je bila po razpadu rimake držav.e za dalj časa pokopana gerakorimska ci^ilizacija, najprej Cerke7 spoznala; med barbarskimi narodi, prestopi^šimi 7 krščanst70, je pr7a osno^ala sole, in ne le samo take, ki jib imenujemo ljudske šole, mar^eč tudi sole za 7išo omiko. Te sole so se razmnožile in razairile 7 tej meri, 7 kateri so se raz^ile drnžinskc ali socijalne zade^e, in sčasoma so se kristijanje sami zedinili, da so ustanovili šole po s^oji potrebi, in jib prepastrli cerk^enemu vodst^u. Podlaga ljudski šoli je postala farna aola. Tako 80 se kračanake ljudske šole razvijale dan za dne^om do današnjih dni pod cerk^enim 7odst7om. In kakor stariši postopajo doma, ko otroke izrejajo, isto pot je tudi hodila šola z otroci, kateri so ji bili izročeni. Kakor hišni o8e doma čuje nad odgojo, iato 7odi iu nadzoruje, tako je 7 šoli župnik duae^ni oče 78i diužini. V šoli so podučevali, a ne le samo podučevali, šola je bila tudi del krščanskega ži^ljenja, in le s tem je delala na to, da se je krščansko mišljenje pri ljudstvih obranilo, utrdilo in razvjlo. Tako ni bilo eamo pri nas katolikib. Tudi tačas, ko je po 7elikem kri707erst7u odpadlo muogo ljudi od Čerk^e, je 7stano7ila vsaka 7erska ločina 87ojo lastno šolo. Že 7 nara^i človeaki tiči ^ipoznanje, da mora šola gojiti 7ersko prepričanje. Se le najnovejSi čaa nam kaže aole, ki stoje na drngačnib tleb, namreč brez7erske aole, in sicer se piikaže biez^erska šola med omikanim s^etom 7 razni obliki. Tako nahajamo 7 se^erni Ameriki šole, 7stano7ljene tako, da se podučuje 7 njih samo 7 a^etnih (weltlicb) [»rednietih. Tako je nastala biez^erska aola po deželab, kjer civilizacija ne postopa po nara^nem potu, po katereai bi se podedovana domača omika razvijala, ampak tam, kjer se pogumni ljudje lotijo orjaakega dela, da od danes na jutro napra^ijo ci^ilizirano diža7o. Po teh deželab, kjer je malo prebi7alce7, pa ae ti razkoljeui 7 biez~te7ilne 7erske ločine, ni kazalo drža^ni oblasti, katera je pri tem prenagljenem raz^oju tudi šol potrebo^ala, drugače, nego, da \stan07i aole, občne otrokom raznih 7erakib ločin, volili so za to najkrajao pot ter izrekli, da ima drža^na šola um razvijati in podnč'evati otroke 7 a^etnib rečeh. Kar se poduče^anja 7 7eri tiee, naj se 7sak obrafia do s^ojega dušnega pastirja. Katoliška Cerke7 je pa precej obsodila tako postopaDJe. Sklicujera se na sklep skofo^ske sinode, katero so imeli 1. 1873. 7 drža^i Obio in kjer je bilo sta^ljeno 7prašanje, ali se smejo spuačati katoliaki 8tariši, ki 87oje otroke pošiljajo v brez^erake šole, k svetim zakramentom ? in 7 tem oziru je sinoda tako-le razsodila: ,,S7eti prestol in ordinarijat sta zanikala to 7prašanje; tisti stariši, ki 87oje otroke pošiljajo 7 nekatoliške aole, se sami ne smejo pripuščati k s^etim zakranientoin". Izjerua od te prepo^edi ae je do^olila le takrat, ako ni uiogoče ustano^iti katoliško šolo in tudi takrat le, ako župnik privoli, ki pa sme 7 to piivoliti, držeč se nekaterih posebnib akofo^ih. ukazo^. Ta amerikanski sistem je bil 7 nekaki ineri tudi zašel na Angleško. Tamkaj ni80 šole po deželi sistematično razdeljene po 7si deželi; obrt se gromadi in kupiči po nekaterih mestih tako, da so po takih krajih, hote od^rniti 7zrast popolnoma zanfimarjene mladine, osno^ali državne šole, 7 katerib bi imeli po amerikanski na^adi otroci razoih 7erskih ločin samo 7 s^etnih predmetih poduče^ani biti. Na Angleškem je hotela neka sti anka ta sistem sprejeti za občni šolski 8i8tem; a to ni ugajalo angleškemu duhu za reenico in prostost, in preteklega leta so imeli pra7 zanimi^e razpra^e o tej 8t7ari. V poročilih o tem so se začuli glaao^i anglikano^, ki so se izrazili z 7so odloSnostjo tako-le: nNismo katoliki, nasprotniki srao katoliški cerk^i, a poprej bomo pošiljali 87oje otioke 7 katolisko aolo, kakor v tako, ki noče 7edeti niče8a od 7ere". In 8t7ari na Angleakem so se raz^ile tako, da je poleg takih šol neomejena prostost za napra^o 7erskih šol, in angleški katoliki so se zbrali in si prizade^ajo s preCudno dela^nostjo in požrt^alnostjo na to, da snujejo pov8od aole, dosti 7e!ike, da sprejmd 78e katoliake otroke. Angleaka posta^odaja pa je bila zado8ti pra^edna in pra^ična, da je 8krbela zdatno za to, da se ne sme 7 brez^erskih soseskinih šolah zgoditi nič kaj takega, kar bi spodkopa^alo krščansko prepričanje, in da se nobeden oče ali jeiob ne sme siliti, da bi pošiljal 87oje otroke ali 7aro7ance 7 šolo, ki ni njego^ega 7eroizpo7edanja. Kakor se kaže, bodo na ta način po tekmo^anju 7erske šole preobladale popolnoma brez^erako šolst^o. (Dalje prib.)