Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) 19. vaja. /— b. Boben. tzjMJido izmed vas ne pozna bobna? To je pač prijetna igrača. Marsikateremu izmed vas je prinesel sv. Miklavž to igračo. Oglejmo si jo. Iz česa sestoji boben? Na kaj tolčemo? S čira tolčemo? Boben je vam torej prijetna igrača. Tudi vojaki imajo boben, pa je večji in ni igrača. Kadar vojaki korakajo po cesti, jih bobnar (tambor) z bobnora — oživlja. Plemič-bahač. (Pripovedka) Kralj je irael raladega plemiča, katerega so imenovali plemiča-bahača, ker je vedno veliko obljubil, a malo storil. Kralj pa je imel tudi šaljivca (norca) in ta je hotel bahača poboljšati. Posrečilo se mu je tako-le: Nekega dne bi jedel kralj rad pečene ptice. Reče torej plemiču: »Pojdi v gozd in ustreli rai deset ptičev!" Plemič pa odvrne: ,,Ne deset, ampak sto ptičev ti hočera ustreliti". BDobro", pravi kralj, nako si tako dober strelec in mi jih prineseš sto, dobiš za vsakega srebrnjak". Šaljivec to sliši, vzame boben, gre pred plemioem v gozd, kjer je bilo najvee ptičev, ter jih skliče z bobnanjem in jira reče: ,,Ptičice, skrijte se! Plemič-bahač pride sem ter vas hoče poloviti." Ko pride plemio v gozd, ne vidi nobenega ptiča; vsi so se namreč poskrili. Ko se vrne s praznim žepom, je bil sto dni zaprt, ker ni držal svoje obljube. Ko je bil zopet prost, mu reče nekega dne kralj: ,.Rad bi danes imel pri obedu pet rib". Plemič se spornni na sto dni zapora, vendar se prenagli ter reče: ,,Ne pet, ampak petdeset rib hočem vjeti." Kralj mu pa odvrne: MAko si tako dober ribič, da rai prineseš petdeset rib, dobiš za vsako cekin." Šaljivec to sliši, vzarae boben, gre k jezeru, skliče z bobnanjem ribe ter jim reče: wRibice, bežite! Plemio-bahač pride sem ter vas hoče'poloviti." Ko pride plernič k jezeru, ne raore ujeti nobene ribe; vse so namreč splavale k drugemu bregu. Ko se zopet vrne s praznira žepom, ga kralj zapre petdeset dni, ker ni držal svoje obljube. Ko je petdeset dni preteklo, mu reče kralj: ,,Rad bi obedoval zajca''. Plemič se spomni svojega zapora ter reee: ,,Gospod, hočem ti prinesti najraanj deset zajcev". Kralj rau odvrne: ,,Ako si tako dober lovec in mi jih vloviš deset, ti hočera dati za vsakega tri cekine." Šaljivec gre zopet z b o b n o m v gozd, skliče z bobnanjem zajce in jim reče : ,,Zajci, skrijte se! Plernič - bahač pride ter vas hoče postreliti." Ko plemič pride, ni mogel ves dan nobenega zajca ustreliti. Kralj ga zopet zapre deset dni, ker ni držal svoje besede. Ko je zopet prost, mu reče kralj: BRad bi obedoval jelena". Plemič se spomni svojega trpljenja, katero mu je provzročilo njegovo bahaštvo. Zato mu odvrne ponižno: ,,Hočem iti v gozd ter pogledati, ako bom mogel ustreliti jelena". Ko se poda v gozd, res ustreli jelena. Z velikim veseljern ga prinese kralju. Ta se smeje ter rnu reče: ,,Glej, kako lahko je obljubo držati, ako se nič nemogočega ne obljubi". Saljivec se je sraejal v pest, zakaj plemič je postal od tistega dne ponižen. Plemič je bil velik bahač. Veliko je obljubljal, a raalo storil. Vse se rau je smejalo. Ostal je vendar isti bahač. Sele večkratni ostri zapor ga je izpametoval. Ne obljubujte torej veliko, posebno pa nič nemogočega. Prav resničen pa je pregovor: wKdor veliko govori in obljubuje, mora veliko znati, ali pa veliko lagati". Česa je vojakom treba. (Glej Slavček I. stran 30!) Kadar pridejo vojaki. Boben bobna: bom brbam, spet vojaki grerao k vam, boben bobna: bom brbara, dobrih postelj dajte nam! Boben bobna: bom brbam, danes gremo kam drugam, cesar plačatu \\\ tam. Iskanje glasu i. t. d. 20. raja. h. Hiša. (Popis.) Hiša je poslopje. Ima notranje in vnanje dele. Notranji deli so: veža, hodnik, sobe, kuhinja, jedilna shramba, stopnjice, pritličje, nadstropja, podstrešje in kleti. Vnanji deli hiše so: podstava, zidovi, okna, vrata, streha, dimnik, lina, žleb, strelovod, vetrnica. Mlada zidarja. (Pripovedka.) »Pridi Dragica", pravi Makso, ,,hočeva hišo zidati, zate in zame, za očeta in mater in hlevček zraven za konja in kočico za psička. Vzameta kamenčke za zidanje ter začneta zidati da je bilo veselje jih gledati. Zid je vedno večji. Okna in duri morajo tudi biti, in zgoraj naredita streho. Spodaj je delavnica za očeta. Iz veže navzgor se pride po stopnjicah na podstrešje, iz veže navzdol pa v klet. Zraven hiše pa sezidata hlev, kateri ni tako visok, in zraven hleva pa postavita kočico za psa. Ko vse to dovršita, sta zelo vesela ter od veselja ploskata z rokami. — Makso in Dragica sta bila pridna otroka. Rada sta ubogala svoje starše. Ti so jima kupili več igrač, tako tudi karaenčke za zidanje. S temi katnenčki sta sestavila marsikaj. Posebno lepo sta znala hišo sestaviti. Bila sta vsekdar pridna in vesela. Pridne otroke, veselo srce iraa rad Bog in tudi Ijudje. Otrokovo domoljubje. (Glej Siavček I. stan 9!) Moj dom. (Deklamacija.) (Glej Slavček II. stran 38!) Otrokova cesarska pesem. (Glej Slavček I. stran 34!) Cesarska pesem. Iskanje glasu i. t. d. 21. vaja. k. Kladivo. Kladivo je želeano ter iraa leseni držaj. Ker je rokodeloi potrebujejo, kadar delajo, zato je kladivo orodje. Imamo pa tudi kladiva, kojih ne more človek vzdigniti, arapak jih vzdiguje voda. Ta kladiva so zelo velika in težka. Njihov ropot se sliši daleč okrog. S temi kladivi obdelujejo kovači v ognji omehčano železo ter izdelujejo iz njega razna orodja. Umnl kovač. (Pripovedka.) Nekdaj je živel v nekern mestu kovač, ki je zbog svoje razuranosti in spretnosti slovel daleč okoli. Videl je veliko sveta ter doživel mnogo čudnih dogodeb. Ko pa postane bolj prileten, se naseli v svojern rojstnem kraju. Nekoc prenoei pri njem možiček z oslom. Kovač mu dobro postreže, podkuje osla, ne da bi zahteval plačila. To se dopade možičku in rau reče: »Povej tri želje in izpolnile se ti bodo." Ker so kovaeu radi kradli bruške, želi, naj nikdo, kdor bo splezal na hruško, ne more zapustiti hruške brez njegovega dovoljenja. Ker so v njegovi sobi večkrat kaj ukradli, želi tudi, naj nikdo ne more brez njegovega dovoljenja v sobo, kot skozi luknico pri ključavnici. Po vsaki teh nespametnih želj oporainja ga možiček, naj najboljšega ne pozabi. nNajboljše je dobra pijača", pravi kovač, želira torej, naj v mojem kozarcu nikdar ne zmanjka dobre kapljice. »TVoje želje se bodo spolnile", pravi možiček ter odjaha. Kovač živi še veliko let zdrav in vesel, zakaj dobra kapljica v kozarcu, katere ni nikdar zmanjkalo, ohrani ga zdravega in trdnega. Slednjič pride tudi k njemu smrt. Kovač je navidezno zadovoljen iti ž njo, a prosi jo sarao, naj rnu odtrga za popotnico nekaj hrušek, zakaj on je preslaboten, da bi splezal na drevo. Komaj spleza na hruško, pravi kovač: ,,Ostani na hruški!" Rad bi natnreč še živel. Smrt poje vse hruške z drevesa, potem se pa prične post in shujšala je tako, da so ji ostale same kosti. Na zemlji ni nihče več umrl. Slednjič gre kovač k smrti in se pobota ž njo, da ga bo v prihodnje v miru pustila. Smrt odhiti jezna, da se ne more nad kovačem maščevati ter naščuva nanj hudobca. Kovač že od daleč zagleda hudobca. Hitro zapre duri, drži s pomagači rneh k luknjici ključavnice in ko hudobec skozi luknjico pribrenči, ga vjame v meh ter istega zaveže. Hitro dene meh s hudobcern na naklo in ga z najtežjimi kladivi toliko časa obdeluje, da je bil hudobec ves polomljen in da ves potrt obljubi, da se ne bo več prikazal. Dolgo časa še živi kovač. Ko mu pa urarejo vsi prijatelji in znanci, naveliča se tudi on življenja. Poda se torej na pot v nebesa, kjer prav ponižno potrka. Sv. Peter odpre in v njem spozna kovač možička, kateri ga je velikokrat obvaroval in mu slednjič tri želje izpolnil. Toda sv. Peter mu pravi: ,,Glej, da se spraviš, nebesa ti ostanejo zaprta, zakaj pozabil si želeti najboljše — zveličanje!" Tudi v peklu in v vicab ga niso hoteli sprejeti. Zato se poda h kralju Matjažu, kjer spi ž njim še dandanes ter pričakuje, da bo kralj Matjaš vstal ter vnovič nastopil svoje kraljestvo. Sv. Peter je obiskal kovača. Ker ga je tu dobro pogostil, obljubil rau je, spolniti tri želje. Opominjal ga je, naj si želi najboljše. Kovač je skrbel le za telo, na dušo je pa pozabil. Ko se je naveličal živeti, sprevidel je, kako lahkomišljeno je ravnal. Zatorej pazimo na svoje zdravje, a skrbirno pred vsern za svojo dušo, zakaj: Truplo mora kmalu umreti, duši vedno je živeti, oj, skrbi sicer za telo, pred vsem pa duši za nebo! Kovaška pesem. (Glej Slavček I. stran 25!) Kovač. (Glej Slavček II. stran 30!) Iskanjeglasui. t. d. , Pripornnja: Pri tej vaji se opozore otroci lahko na vprašaj in sicer tako-le: .-,. Kakšuo znamenje smo stavili do sedaj med posamezne besede? Kaj naredite navadno na koncu stavka? Zdajle bodetn stavil vam nekaj vprašanj. Kje ste zdajle? Kdo se uoi z vami? Koga raorate poslušati? Koga raorate ubogati? I. t d. Pomnite: Taki stavki, s katerimi vprašujera, so vprašavni stavki. Za vprašavnim stavkom stavimo vprašaj. (Se pokaže na tabli.) Gasih vprašamo tudi z eno samo besedico. Take besedice so vprašavne besede. nZa vprašavnimi besedami stavimo tudi vprašaj". Poslušajte, kako jaz vprašavne stavke in vprašavne besede izgovarjam. (Se izgovarjajo.) Kdo zna še tako izgovarjati ? (Dalje prih.)