Leto 1907. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem ^boru. Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 1. marca 1907. Vsebina: (Št. 49 in 50.) 49. Zakon o pristojbinskih olajšavah ob konverziji novčnih dolgov. — 50. Ukaz v izvršitev zakona z dne 22. februarja 1907. 1. o pristojbinskih olajšavah ob konverziji novčnih dolgov. 49. Zakon z dne 22. februarja 1907.1. o pristojbinskih olajšavah ob konverziji novčnih dolgov. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: § 1. Od listin, s katerimi se glede že posvedočenega denarnega dolga izpreminja samo višina obresti ali rok za vrnitev ali pa se dolžni iznos preračunja na drugo vrednoto, je plačati, če je bilo dotično opravilo prvotno podvrženo zakoniti lestvični pristojbini in po lestvici II ne gre manjša pristojbina, trdno pristojbino 1 K od vsake pole. To določilo velja sosebno tudi za tiste listine, po katerih se za znižbo obrestne mere more po g 1 zakona o konverziji hipotečnih terjatev za izdajo zastavnih listov upravičenih zavodov in o zemljiškoknjižnem vpisu nove zastavne pravice v redu že držeče sc zastavne pravice, izdajejo niže obrestni zastavni listi. Ako se v tu spredaj oznamenjenih listinah hkratu zviša dolžni iznos, jih je glede razlike šteti za listine o novem opravilu. § 2. Ako pri javnih kreditnih zavodih, vštevši hranilnice. urejene po pravilniku, zavarovalnice, regi-strovana kreditna in posojilna društva in vkupne sirotinske blagajnice, za pretvorbo obstoječih hipotečnih dolgov tabularni dolžnik vzprejme hipotekarna posojila, je od izbrisnih listin in listin zadolžnic, ki jih je izdati o tem povodu, v kolikor ne gre po lestvici II. manjša pristojbina, pobrati samo 1 K trdne pristojbine od vsake pole in za vknjiženje nič pristojbine, 1. ako je iz listine dolžnice jasno, da se ali a) obrestna mera znižuje za vso posojilno dobo in da znižba znaša jnajmanj */4 odstotka, ali b) da se ne razdolžna ali s strani upnika odpovedna terjatev pretvarja v terjatev, ki se vrača v razdolžnih obrokih in ki je ne more odpovedati upnik, ne da bi se pri tem zvišala obrestna mera; dalje 2. ako'Se v listini zadolžnici izrečno izgovori, da rok za poplačilo novega posojila — ne kraté določil prvega odstavka § 5 — ni ustanovljen na manj nego šest let; slednjič 3. ako vsebina listine zadolžnice ali pa pred izbrisom zastavne pravice za starejšo terjatev oddano. pri konvertujočem zavodu položeno izročilo hipotečnega dolžnika, ki je opremljeno s poverjenim (Slovenlich.j 65 podpisom izdajatelja, kaže, da je novo posojilo namenjeno za poplačilo starejše terjatve, ali da se je porabilo zanje. § 3. Da se ugotovi okolnost, ali se je opravila po § 2, št. 1, lit. a) potrebna znižba obrestne mere, oziroma ali se je izvršilo po § 2, št. 1, lit. b) ne pripustnO zvišanje obrestne mere, je zemljiškoknjižno vpisano obrestno mero starejše terjatve primerjati z obrestno mero, po listini zadolžnici namenjeno za zemljiškoknjižni vpis nove terjatve. Gledé nove terjatve je pa, če je obrestna mera po zemljiški knjigi nižja nego obreštovanje, ki ga je dajati po pogodbi, le-to merodajno. Če je bila gledé starejše ali nove hipotečne terjatve obrestna mera dogovorjena né v trdni izmeri, ampak z najmanjšim in z najvišjim iznosom, je ta najvišji iznos vzeti ovedbi znižbe ali zvišanja obrestne mere v podlago. Ob primerjanju obrestne mere obeh terjatev in pa za vprašanje, je-li starejša terjatev obrestna ali ne. se v nemar puščajo zamudne obresti, katere bi bilo morebiti plačati. Upravne prispevke in druge poleg obresti izgovorjene občasne dajatve je pri-računiti obrestim. § 4. Ugodnosti §§ 2 in 3 se ustrezno uporabljajo, ako so zmisloma dani v § 2, št. 1 in 2 navedeni pogoji, tudi na konverzije z odstopom obstoječih hipotečnih terjatev zavodom, oznamenje-nim v § 2. § 5. Pridržki, ki se dogovoré z ozirom na dospelost terjatve za primer, ko bi se ne izpolnile pogodbene zaveznosti hipotečnega dolžnika, ne ovirajo ugodnosti §§ 2 in 4. Isto velja za odpovedne pridržke in pridržke za zahtevo vračila, katere si izgovore hranilnice, urejene po pravilniku, zavarovalnice, vkupnesirotinske blagajnice in hipotečni zavodi po naredbi svojih pravil ali po meri za te zavode obstoječih, državno odobrenih in razglašenih opravilnih ali organizacijskih predpisov. S pridržki v predstoječem odstavku navedene vrste se tudi pri starejši terjatvi ne izključuje, da se ne dà odpovedati v zrnislu § 2, št. 1, lit. b). § 6. Ako je iznos, ki naj se izbriše po izbrisnem izre-cilu, dolga, ki se naj konvertuje, višji uego novo posojilo ali ako nOvo posojilo presega dolg, ki naj se konvertuje, tedaj je k prvi poli izbrisnega izrecila ali listine zadolžnice, razen v § 2 ukrenjene trdne pristojbine 1 K, plačati od višje vrednosti pristojbino po lestvici II. Za vknjiženje novega posojila je od višje vrednosti, če-celokupni iznos posojila preseza 200 K. plačati v tarifnem postavku 45, B, a), zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) ustanovljeno pristojbino. § 7. Če se o posojilu, pogodovanem po §§ 2 do 6, ukrenejo dogovori, ki se ne zlagajo s tam oznamenjenimi pogoji za pristojbinske ugodnosti, se izgubi pravica do ugodnosti. Z ozirom na to izgubo je v primeru dodatnega zvišanja obrestne mere brez pomena, se li zvišana obrestna mera poočiti v zemljiški knjigi ali ne. Stranke, ki sklenejo tak, kolkovni davščini po občih predpisih prislojbinskih zakonov zavezan dogovor, so nerazdelno dolžne naravnost plačati po §§ 2 in 4 odpuščene lestvične in vpisne pristojbine. Te stranke morajo za izmero teh pristojbin pristojnemu finančnemu oblastvu v osmih dneh po sklenjenem dogovoru priznanih izpremenjene pogoje posojilnega opravila. Ako se ne izpolni ta priznanilna dolžnost, je brez uvedbe kazenskega postopka, na podstavi prestopek poistinjajočega izvida od oseb, ki so dolžne plačati pristojbino, nerazdelno pobrati lestvične pristojbine v trojnem, vpisno pristojbino v dvojnem iznosu. § 8- Ako se kaka z vzprejemom novega posojila konvertovana hipotečna terjatev ne izbriše iz zemljiške knjige v enem letu po izdaji nove listine zadolžnice, tedaj se zmisloma uporabljajo določila § 7, alinea 2 do 4, in upniki in dolžniki, kateri so za novo posojilo zahtevali ugodnosti § 2, so nerazdelno dolžni, v osmih dneh po preteku te enoletne dobe finančno oblastvo obvestiti, da se ni opravil ta izbris, ter dodatno plačati pristojbine. § 9. V § 2 oznanienjeni zavodi morajo o koverzijah hipotečnih dolgov, ki so jih izvršili, pisati zapiske (dnevnike), v katere je vpisovati konverzijska opravila, za katera so se zahtevale v §§ 2 in 4 ukrenjene pristojbinske ugodnosti. Ti zapiski, o kojih vsebini in uredbi je ukazoma ukreniti natančnejša določila, morajo obsezati vse istinite povedbe, iz katerih je nioči povzeti, da so dani za pristojbinsko ugodnost ustanovljeni zakoniti pogoji. Imenovani zavodi so nadalje dolžni, finančnemu oblastvu v določenih, občasno vračajočih se rokih, ki se naj ustanové ukazoma, predlagati surname izkaze o konverzijah v prvem odstavku oznamenjene vrste, katere so izvršili. Finančno oblastvo ima pravico, pregledavati zavode, navedene v § 2, da po svojih organih vpogleda v zapiske, omenjene v prvem odstavku, ter pravilnost in popolnost teh pomagal preskusi primerjaje' jih z izvirnimi listinami, katere naj jim predložč ti zavodi. Ako se ne izpolnijo ali ne izpolnijo v redu v predstoječih odstavkih oznamenjene dolžnosti, more se to. ne krateč eventualnih pravnih posledic v gg 79 in 80 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. v (drž. zak. št. 50), kaznovati s kaznimi zaradi nereda po 5 K do 500 K. Ako se neupravičeno zahtevajo v gg 2 in 4 ukrenjene ugodnosti, jamči konverzijo opravljajoči zavod za vse pristojbine, ki s tem odidejo državnemu zakladu, tudi v toliko, kolikor nima že po občih pristojbinskili predpisih plačilne dolžnosti za te pristojbine. § 10. Ako hipotečno terjatev konvertuje zavod, ki ima svo j sedež zunaj ozemlja veljavnosti tega zakona, naj se za ugodnosti v §3 2 in 4 tega zakona oglasi konvertujoči zavod ali dolžnik ter prinese potrebna dokazila najpozneje v 30 dneh po izdaji listine zadolžnice ali odstopne listine pri vodilnem finančnem oblastvu prve stopnje naravnost ali pa po davčnem uradu. V takih primerih je, ako se ne konvertuje odstopoma (g 4), dovolitev pristojbinske ugodnosti zavisna od dokaza, da je izbrisan konvertovani dolg. Zavodi, kakršni so oznumenjeni v prvem odstavku, niso zavezani predpisom v § 9 ; na konverzije, ki jih opravijo ti zavodi, se ne uporabljajo določila § 8. § H- Izpiski iz javnih knjig in prepisi listin, katere je morebiti prinesti za ugotovitev pogojev za pristojbinske ugodnosti, so v ta namen pogojno pristojbin prosti. Na vloge in rekurze. vpodane v isti namen, se uporabljajo določila tarifnega postavka 44, lit (j) zakona z dne 13. decembra 1802.1. (drž. zak. št. 89.) § 12- Zvijačno pridobljenje ugodnosti tega zakona z neresničnimi povedbami v listinah zadolžnicah, izbrisnih in odstopnih listinah, dnevnikih (g 9) in drugih v tem zakonu omenjenih listinah in dokazilih ali z opravili na videz se kot težek dohodarstven prestopek kaznuje po določilih v § 85 zakona z dne 9. februarja 1850. 1. (drž. zak. št. 50.) § 13. Ta zakon, s katerim se razveljavijo zakoni z dne 9. marca 1889. 1. (drž. zak. št. 30). z dne 20. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 209) in z dne 27. decembra 1899. 1. (drž. zak. št. 202). zadobi moč tisti dan. katerega se razglasi, in se uporablja v vseh primerih, v katerih se je listina zadolžnica ali odstopna listina izdala po tem času. g 14. Izvršili ta zakon je naročeno finančnemu ministru. Na Dunaju, 22. dne februarja 1907. Franc Jožef s. r. Heck s. r. Korytowski s. r. 50. Ukaz ministrstva za finance v poraznimi s pravosodnim ministrstvom z dne 25. februarja 1907. 1. v izvršitev zakona z dne 22. februarja 1907. i. (drž. zak. št. 49). o pristojbinskih olajšavah ob konverziji novčnih dolgov. V izvršitev zakona z dne 22. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 49), o pristojbinskih olajšavah ob konverziji novčnih dolgov se ukazuje nastopno: S i. Ugodnost v § 1. zakona je zavisna od pogoja, da je bila prvotna pravna listina o denarnem dolgu podvržena lestvični pristojbini v zakonitem iznosu, in se torej ne uporablja tedaj, ako se za to pravno listino, bodisi na podstavi posebnega zakonitega določila, bodisi v nemar pustivši zakonite predpise, lestvična pristojbina sploh ni plačala ali pa ne v polni izmeri. § -,- Ako se kaka terjatev pretvori v terjatev na drugo vrednoto slovočo, je v ta namen, da se ustanovi obseg v gg 1, 2 in 4 zakona ukrenjenih ugodnosti, iznos terjatve preračunih na kronsko vrednoto (mini-sterstveni ukaz z dne 10. decembra 1901. 1. [drž. zak. št. 208]), in ugodnosti nimajo mesta, ako po podatku tega preračuna iznos nove terjatve preseza iznos prvotne (g 1, odstavek 3 in g ti zakona). S 3. Z javnimi kreditnimi zavodi v zmislu g 2. zakona je (vštevši po hranilničnein pravilniku z dne 27. septembra 1. 1844.. z. p. z. št. 123, ustanovljene hranilnice, zavarovalnice, registrovana kreditna in posojilna društva in vkupne sirotinske hlagajnice) limeti vse zavode pod javnim nadzorstvom, kateri se obrtno pečajo s kreditnimi opravili. Samostojne pokojninske zavode, ki so v zmislu zavarovalnega pravilnika urejeni na zavarovalno* tehnični podstavi in oblastveno odobreni, je gledé na uporabo zakona prištevati zavarovalnim zavodom. § 4. Ako v primerih gg 2 in i zakona kot kon-vertujoč upnik nastopi kak javen kreditni zavod v § 3 tega ukaza oznamenjene vrste, ki ima svoj sedež v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, za dobavo ugodnosti ni potreba prositi finančnega oblastva. Isto velja za tiste konverzije, ki jih samostojno opravi kaka podružnica javnega kreditnega zavoda (g 3 tega ukaza), ki ima svoj sedež v deželah ogrske krone, v Bosni in Hercegovini ali v inozemstvu, podružnica, ki je v ozemlju veljavnosti tega zakona in je vpisana v trgovinskem, oziroma za-'družnem registru. § m Terjatve, za katere se je zaradi tega, ker ni javnih knjig zastavna pravica na kako nepremičnino zadohila z zastavnim popisom, je> šteti za hipotečne dolgove. S 6. Ako se rok za razdolžbo kakega za konverzijo vzprejetega ali odstopljenega posojila v zmislu g 2. št. 2, oziroma g 4 zakona ustanovi na najmanj šest let. toda hkratu izgovori poplačilo posojila v letninah (obrokih), ta okolnost, da je del letninskih (obročnih) plačil opraviti v šestletni dobi opravila, ne nasprotuje pristojbiuski ugodnosti. Ako se poplača nova terjatev v šestletnem roku, s tem se, ako ni v g 7 zakona oznamenjenega primera, ne izgubi pravica do prislojbinske ugodnosti. § 7- Pravni naslov, iz katerega je nastala terjatev, ki jo je konvertovati, je brez pomena za uporabnost pristojbinskih olajšav gg 1. 2 in 4 zakona. S X. Pridržki, kateri se dogovore gledé na dospelost terjatve, ako se ne izpolnijo pogodbene zaveznosti zastavnega (hipotečnega) dolžnika, ne ovirajo ugod nosti v §g 2 in 4 zakona tudi tedaj ne, če konver-tujoči kreditni zavod ne spada med zavode, oznamenjene v g 5. odstavku I. zakona, ali če ti pridržki niso izrečno ukrenjeni v pravilih, opravilnih ali organizacijskih predpisih konvertujočega kreditnega zavoda. Za hipotečne zavode v zmislu § 5. zakona je šteti vse tiste zavode v § 3 tega ukaza oznamenjene vrste, kateri so po svojih pravilih ali po drugih zanje veljavnih, državno odobrenih in razglašenih opravilnih ali organizacijskih predpisih upravičeni za obratovanje hipotečnega opravila. Torej je sosebno tudi s poljedelskimi okrajnimi posojilnicami in posojilnicami iz konti ibucijskih zakladov, ustanovljenimi po zakonih z dne 30. junija 1896. 1. dež. z. in uk. za Češko št. 56, z dne 26. aprila 1900. 1. dež. z. in uk. za Češko št. 32, potem z dne 23. marca 1873.1. dež. z. in uk. za Moravsko št. 31, in z dne 15. marca 1888. L, dež. z. in uk. za Moravsko št. 57., glede v § 5 zakona omenjenih odpovednih pridržkov in pridržkov za zahtevo vračila ravnati kakor s hipotečnimi zavodi. S 9. Ako iznos ob konverziji v zagotovilo postranskih pristojbin izgovorjene varščine preseza iznos za postranske pristojbine prvotne terjatve izgovorjene varščine, je od večjega zneska plačati pristojbine po občih predpisih pristojbinskih zakonov. § H). Izbrisne listine, listine zadolžnice in odstopne listine, za katere se v zmislu §§ 2 in 4 zakona kol-kovna pristojbina plača samo v tam oznamenjenem trdnem iznosu, naj stranke na prvi strani opremijo z zaznamkom, ki meri na to, da se zahteva pristoj-binska olajšava (n. pr. „ pristojhinska ugodnost v konverzijskih stvareh“ ali en.) Ako se na podstavi s takim zaznamkom opremljene listine zahteva zemljiškoknjižna izvedba konverzije. ali če se v dotični tabularni prošnji omenja pravica do pristojbinske olajšave, naj se sodišča, oziroma v Dalmaciji obstoječi hipotečni uradi, nad pomanjkanjem kolka spotikajo samo tedaj in v toliko, kolikor se ni ravnalo po predpisu v §fcj 2 in 4 zakona o plačevanju trdne pristojbine po 1 K od vsake pole listine. Ako so izpolnjeni v predstoječem odstavku «znamenjem pogoji, naj v primerih S 6, C. lit. h zakona z dne 13. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 89) s strani sodišča ne bode spotike zaradi tega, ker se niso priložile kolkovue znamke za zemljiškoknjižni vpis zastavne pravice v prid novi terjatvi. § 11. V § 4 tega ukaza oznamenjeni zavodi in podružnice naj, ako opravljajo konverzije zahtevajoč zakonite pristojbinske ugodnosti, po § 9, odstavku 1 zakona pišejo z zapiski, narejenimi za lastne svrhe, natanko zlagajoč se dnevnik (žurnal) po pridejanem vzorcu A, ki ga je na vsakočasno zahtevo pokazati pregledujočim organom finančnega oblastva (§ 13. tega ukaza). V te dnevnike, katere mora kreditni zavod hraniti najmanj pet let, je vpisati vse konverzije prej omenjene vrste, ki jih je zavod, završil; pišoč dnevnike se je ravnati po navodilu za izpolnitev vzorca, prinafisnjenem obrazcu .4. Konverzije, katere izvršuje samostojno V tu zemstvu obstoječa podružnica kakega tuzemskega javnega kreditnega zavoda, zahtevajoč pristojbinske ugodnosti, je vpisavati v dnevnik, ki naj ga piše ta podružnica, držeč se v predstoječih odstavkih obseženih določil, v dnevnik pa. ki se morebiti piše v glavnem zavodu, naj se ne vzprejemajo. § 12. Za spisavanje v § 9. odstavku 2. zakona ukrenjenih siimarnih izkazov, ki naj jih podajejo v § 4. tega ukaza navedeni zavodi in podružnice, je rabiti pridejani vzorec H z ozirom na njemu pri-natisnjeno navodilo za izpolnitev obrazca. Ti izkazi, v katerih je povedati celokupno število v dotični dobi z zahtevo pristojbinskih ugodnosti završenih konverzijskih opravil in celokupno vsoto tako konvertovane dolžne glavnice — posebe po konverzijah z najmanj V }ii■ r; y . i. ■ ■ * ■ * ■ . - . I f.' k Obojna pola. Vzorec A. Oznamenilo konvertujočega zavoda : Dnevnik o konverzijah hipotečnih terjatev, opravljenih v mescu...leta . . , zahtevajoč pristojbinske ugodnosti §§ 2 ali 4 zakona z dne 22. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 49). Navedba odpovednih pridržkov in pridržkov za zahtevo vračila v § 5 zakona oznanienjene vrste, ki si jih je ob teh konverzijah izgovoril konvertujoči hipotečni zavod (§ 8, odst. 2' ukaza) Navodilo za izpolnitev obrazca. 1. Splošna določila. Vložni listi so namenjeni za vpis po enega konverzijskega primera, v katerem so se zahtevale ugodnosti §§2 ali 4 zakona z dne 22. februarja 1907. 1. (drž. zak. šL 49); pri tem je s kumulativno konverzijo več hipotečnih terjatev z vzprejemom enega novega hipotečnega posojila ravnati kakor z enim primerom konverzije. Te vložne liste je s tekočimi števili po aritmetični vrsli opremiti tako, da se z vsakim koledarskim letom začenja novo z 1 počenjajoče štetje. Vložne liste, ki se nanašajo vsak na en koledarski mesec, je urejene po tekočih številih, vložiti v pripadno ovojno polo. Pri konverzijah, ki jih opravijo vkupne sirotinske blagajnice, se morejo vložni listi na mesto po mesecih, vsak za eno poluletno dobo (od dne I. januarja do 30. dne junija in od dne 1. julija do 31. dne decembra) zbrati v eni ovojni poli. Za koledarski mesec, v katerega spada določeno konverzijsko opravilo, je merodajen dan izdaje listine zadolžnice o novem posojilu, oziroma odstopne listine. 2. Ovojna pola. Na čelu je povedati ime in sedež konvertujočega zavoda. Za povedbo odpovednih pridržkov in pridržkov za zahtevo vračila pri novi terjatvi namenjeni stolpec je izpolniti samo tedaj, kadar je konvertujoči zavod hipotečen zavod (§ 5 zakona in § 8, odstavek 2. izvršitvenega ukaza) ali zavarovalni zavod. Izpolnjuje ta stolpec je dovolj, če se navedejo tista določila pravil ali za zavod obstoječih, državno odobrenih in razglašenih opravilnih ali organizacijskih predpisov, na katere se opirajo pogojeni pridržki, z navedbo dotičnili paragrafov, členov ali enakega. Dospelostne pridržke v § 8, odstavku 1 izvršitvenega ukaza oznamenjene vrste je v nemar pustiti v tem stolpcu. 3. Vložni listi. V navpičnem stolpcu A naj se vzprejemajo podatki I do XII, katere je navesti z ozirom na starejšo terjatev, v navpičnem stolpcu B podatki stolpcev, katere je navesti glodé nove terjatve. A ko se o povodu konverzije obrestna mera zniža za najmanj '/t odstotka (§ 2, št. 1, lit. «za-k o n a), zadostuje izpolnitev stolpcev I do VIII. Samo v drugih konverzijskih primerili (§ 2, št. 1, lit. b zakona) je poleg stolpcev 1 do VIII izpolniti tudi stolpce od IX do XII. ti« (Sloveulsch.) Pri kumulativnih konverzijah več starejših terjatev z eno novo terjatvijo je v vseh stolpcih glede starejših terjatev povedati podatke za vsako izmed njih posebe. V ta namen dobi vsaka starejša terjatev v stolpcu I tekoče ošteviljenje z arabskimi števili, na katera se je sklicavati v naslednjih stolpcih II, III in pa IX do XII. V stolpcu I je gledé starejše in nove terjatve pod a) vpostaviti višino terjatvenega iznosa, pod bj višino zemljiškoknjižno vpisane, oziroma (pri novi terjatvi) za zemljiškoknjižni vpis določene varščine za postranske pristojbine. Izpolnjuje stolpec II (višina obrestne mere in kakih drugih občasnih dajatev pri starejši in novi terjatvi) seje ozirati na določila v § 3 zakona. Gledé starejše terjatve je povedati zemljiškoknjižno vpisano obrestno mero, gledé nove terjatve — razen v § 3, odstavku 1, poslednji stavek, oznaraenjenega izjemnega primera, v katerem je poočititi obrestovanje, ki gaje dajati po pogodbi — po listini zadolžnici ali odstopni listini za zemljiškoknjižni vpis namenjeno obrestno mero; če je bila obrestna mera dogovorjena z najnižjim in najvišjim iznosom, je v vseh primerih vpostaviti najvišji iznos. Upravne prispevke in kake druge poleg obresti pogojene občasne dajatve dolžnikove je izkazati posebe. Stolpec III je namenjen za vzprejem zemljiškoknjižnega oznamenila za starejšo terjatev hipotekarno zastavljene nepremičnine (katastrska občina, vložno število); pri vkupnih hipotekah je dovolj, če se vpostavi zemljiškoknjižno oznamenilo za glavni vložek s pristavkom besede „glavni vložek'. Če je zastavljena nepremičnina v kaki deželi, kjer ni še_zemljiških knjig, je za natančnejše oznamenilo nepremičnine ozirati se na vpis v ingrosacijski ali hipotečni knjigi. Stolpci IV do VIII se tičejo samo in edino nove terjatve. V stolpcu IV je poočititi listino o novem posojilu j oznamenilom „listina zadolžnica“ („dolžno pismo“) ah „odstopna listina“ in oznameniti dan izdaje te listine. V stolpcu V je navesti v listini zadolžnici ali odstopni listini izrečno pogojeni rok za razdolžbo novega posojila (§ 2, št. 2 zakona), in to brez ozira na kake ;pridržke v § 5, odstavku 1, zakona oznamenjene vrste. Iz stolpca VI mora biti razvidno, ali je namen novega posojila za razdolžbo starejše terjatve (§ 2, št. 3 zakona) povedan v listini zadolžnici sami ali pa v izrecilu hipotečnega dolžnika, oddanem pred izbrisom zastavne pravice za starejšo terjatev in hranjenem pri konvertujočem zavodu; v poslednjem primeru je povedati datum izrecita. Pri konverzijah z odstopom seveda ni potreba izpolniti tega stolpca. V stolpcu VII se je sklicati na sodni odlok, ki dovoljuje vknjiženje zastavne pravice za novo posojilo, s po-vedbo tabularnega sodišča, datuma in števila tega odloka. Ako o priliki vzprejema novega posojila poleg dosedanjega tabularnega dolžnika vstopi nov dolžnik v dolžno razmerje, je to dejstvo s povedbo imena in bivališča tega novega dolžnika poočititi v stolpcu VIII. Posebne opombe za primere § 2, št. 1, lit. b) zakona. Stolpca IX in X naj z ozirom na starejšo in na novo terjatev imata povedbo, ali je terjatev vrniti v razdolžnih . obrokih, in pa ali je taka, dajo more odpovedati upnik ali ne. Pri konverzijah, ki jih opravljajo hranilnice, urejene po pravilniku, in vkupne sirotinske blagajnice, se more opustiti izpohiitev stolpca X gledé nove terjatve. Stolpec XI (oznamenilo starega upnika) je izpolniti samo tedaj, kadar je dosedanji upnik kak hipotečen zavod v zmislu § 8, odstavka 2 izvršitvenega ukaza, kaka hranilnica, urejena po pravilniku, zavarovalnica ali vkupna siro-tinska blagajnica; v tem primeru je povedati ime in sedež tega zavoda. Stolpec XII (odpovedni pridržki po § 5 zakona pri stari terjatvi) je treba izpolniti samo s tem pogojem, da je dosedanji upnik kak hipotečni zavod (§ 8, odstavek 2, izvršitvenega ukaza) ali kaka zavarovalnica; za izpolnitev tega stolpca je dovolj, če se navedô tista določila pravil ali za zavod obstoječih, državno odobrenih in razglašenih opravilnih ali organizacijskih predpisov, na katerih sloné pogojeni pridržki, z navedbo dotičnih paragrafov, členov ali enakega. Dospelostne pridržke v § 8, odstavki; 1 izvršitvenega ukaza oznamenjene vrste je v nemar pustiti v tem stolpcu. Povedbe, ki imajo pomen za pravico do pristojbinskih ugodnosti §§ 2 ali 4 zakona, pa niso obsežene v prej omenjenih stolpcih, se lahko vpostavijo z opoinnjo na zadnji strani vložnega lista. Vložni list k vzorcu A. Tekoče število A. Starejša terjatev. B. Nova terjatev. 1. 2. 3. ad 1. ad 2. ad 3. I. Višina: a) terjatve, b) varščine postranskih pristojbin: a) a) II. Višina obrestne mere iu drugih občasnih dajatev (§ 2. št. 1 in § 3 zak.): III. Zastavljene nepremičnine (pri vkupnih hipotekah glavni vložek) : ad 2. ad 3. ad 1. ad 2. ad 3. IV. Dan izdaje listine zadolžnice (§ 2 zak.) ali odstopne listine (§ 4 zak.): V. Rok za razdolžbo novega posojila (§ 2, št. 2 zak.) : VI. Kamen konverzije (§ 2, št. 3 zak.) je povedan v listini zadolžnci Dodatno izrecilo d. d. VII. Sodni odlok o vknjižbi zastavne pravice za novo posojilo: VIII. Pristop novega dolžnika: Samo v primerih § 2, št. 1 lit. b) .vrhutega še izpolniti: IX. Razdolžiiost: ad 1. ad 2. ad 3. X. Odpovednost: ad 1. ad 2. ad 3. ad 1. XI. Oznamenilo starega upnika: XII. Odpovedni pridržki po g 5 pri stari terjatvi: Vzorec II. Oznamenilo konvertujočega zavoda Sumarni izkaz o konverzijah hipotečnih terjatev,'opravljenih v dobi od j'^nnatjado BO.jlno junija dne 1. julija do 31.dne decembra leta zahtevajoč pristojbinske ugodnosti §§ 2 ali 4 zakona z dne 22. februarja 1907.1. (drž. zak. št. 49) : Vrsta konverzije Število konverzijskih primerov Vsota konvertovanih glavničnih iznosov K ! h z najmanj '^odstotno znižbo obrestne mere (§ 2, št. 1, lit. a) zakona) drugi konverzijski primeri (§ 2, št. 1, lit. b) zakona) . . . Vkupna svota. Navodilo za izpolnitev obrazca. Na Čelu je povedati ime in sedež konverlujočega zavoda. V izkazu je sumarno poočititi konverzije, ki jil) je zavod opravil v dobi po pol leta (od 1. dne januarja do 30. dne junija in od dne 1. julija do 31. dne decembra) in ki so zanje zahtevajo ugodnosti zakona z dne 22. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 49). Za koledarski mesec, v katerega spada doloCeno konverzijsko opravilo, je merodajen dan izdaje listine zadolžnice o novem posojilu, oziroma odstopne listine. Izkaz je izpolniti loCeno gledé tistih konverzijskih primerov, v katerih se obrestna mera znižuje za najmanj '/4 odstotka (§ 2, št. 1, lit u) zakona), in glede ostalih konverzijskih primerov (§ 2, št. 1, ht. b) zakona). V navpifinem stolpcu, oznamenjenem s „število konverzijskih primerov“, je navesti število v dotiCnem polu-letju opravljenih konverzij prej omenjene vrste — ločeno po obeh imenovanih kategorijah. — Pri tem je s kumulativno konverzijo več hipotečnih terjatev z vzprejemom enega novega hipotečnega posojila ravnati kakor z enim konverzijskim primerom. V naslednjem navpičnem stolpcu je povedati vsoto tako konvertovanih glavničnih iznosov — istotako ločeno po obeh oznamenjenih skupinah. Varščine za postranske pristojbine se pri tem puščajo vnemar.