Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto.
Cena posamezni številki Din. — 50.
TRGOVSKI UST
kV
rvV
-e>'
to
&
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN
Uredništvo In upravnIStvo je v Ljnbljant, Gradišče Stev. 17/1. — Dopisi se ne vračajo — Štev. pri čeke vr ,#-V jiibljanl 11.953. — štev telefona 552. Naročnina xa ozemlje SHS s letno D 60*—, za pol leta D 30'—, 2a Četrt leta D 15'—, mesečno D 5*—,	®	90*—.	—-	Plača In toil se v Ljubljani
. ■ ■ 	\ ."v 	—					
LETO V.	LJUBLJANA, dne 13. aprila 1922.		m	ŠTEV. 44.
IJst stane od 1. marca 19*22:
celoletno Din. 75.-, t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25. t. j. (1< 25.—).
rlezgod. zavarovanje . nameščencev.
trg.
Ministrstvo za socijalno politiko je, kakor smo poročali, lani izdalo v.ako i o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode. Sedaj pa je izdelalo to ministrstvo, ki očividno trpi na pomanjkanju reelnega in pozitivnega dela, načrt za razdelitev trgovskih podjetij in obratov v nevarnostne razrede in tabelo za določevanje nezgodnih odstotkov.
Nezgodno zavarovanje v trgovini je ,že samo na sebi novotarija, ki je ne pozna nobena moderna država. Seveda tak luksus si dovoli lahko samo tako urejena in vzorna država, kakor je Jugoslavija, ki hoče prednjačiti v zaščiti brezoposelnosti in pohajkovanja na državne stroške in v oviranju dela in pobijanja produkcije in podjetnosti pred vsem svetom. Načrt ministrstva je tako fantastičen, da ga pri najboljši volji ne moremo smatrati za resnega. Navesti hočemo čitateljem le par primerov: Največji nezgodni odstotek je določen za lesno trgovino in znaša 39 %, za njo sledi trgovina s kamenjem, zemljo, ilovico, rudo in ostalimi surovinskimi produkti na debelo 31%, potem trgovina s stroji, orožjem in prometnimi sredstvi 25 % enako trgovina s konji in živino 25 %, potem trgovina z žitom na debelo 20 %, trgovina s sadjem na veliko 20 % in tako dalje po 16, 12, 9, 6, 4% do 2% kot najnižje postavke, ki velja za urarsko, galanterijsko, mešano trgovino in konzumne zadruge.
Načrt na primer določa za sadno trgovino v velikem 16 %, na drobno pa 4% nezgod, za trgovino z mlekom, ki se razvaža 16 %, za špecerijsko, delikatesno in kolonijalno trgovino 4 %, za mešano blago pa 2%. Takoj nato je za manufakturo en gros odmerjen nezgodni odstotek s 6%, pri konfekciji pa z 2%; zaloga piva in vina s 25 %, prodaja piva in vina pa na 4%. Kolportaža 12 %, nabiranje cunj 16%, nakup jajc (menda radi tega, ker se jajce tako rado razbije) 16%, prodaja jajc pa
4 a'
* t) •
Trgovski potniki 12%, informacijske pisarne 4 % in posredovalnice 2 %; konečno denarni zavodi 2 %, zastavljalnice 6 %, posojevalnice blaga 9 %.
Človek se nehote vpraša, ko je Pregledal to tabelo, v kateri nevarnostni razred spada potemtakem Potnik, ki ima pogum, da se pelje Po državni železnici iz Zagreba proti vzhodu in kdo bo plačal zavarovalnino zanj?
Informirali smo se pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu, ki *ma pri velikem številu članov in dolgoletnem poslovanju najboljšo izkušnjo in prakso o nezgodni statistiki pri trgovskih strokah. Zagotovilo se nam je, da se pri devetsto Planili dogodijo k večjemu trije neugodni slučaji na leto, ki pa so vsi
vseskozi lahkega značaja. Težja poškodba je v trgovinskih obratih izredna izjema.
Toda načrt ministrstva je šel preko tega. Kaj nemu mar statistika, kaj nega brigajo ekonomska utemeljevanja, kaj nega interesirajo finančne posledice nepremišljenega načrta. Brez vsake besede se je sfantaziral ta monstronozen načrt, po katerem hočejo že s 1. julijem začeti poslovati.
Človeku zastaja razum. Zaman iščeš vzroka, zakaj je v kolonijalni stroki riziko večji kot pri mešanem blagu, zakaj pri nakupu jajc štirikrat toliki, kot pri prodaji, zakaj pri sadni trgovini na debelo petkrat tako velik kot na drobno. Nikdo ti ne more dati pojasnila, najmanj pa načrt , sam.
In medtem ko ministrstvo za so-cijalnp politiko z vso resnostjo zbija take neumestne šale in se igra z interesi naše celokupne trgovine, sedi ministrstvo trgovine in industrij, ki je kot najvišja inštanca obrtne oblasti, brezdvomno v prvi vrsti poklicano braniti naše interese, skrižanih rok mimo v božanski nirvani in ne najde niti/ najmanjšega povoda, da napravi takim blaznim načrtom enkrat a limine konec. Mi mislimo, da če že ne zna ali noče pospešvati trgovine in industrije, da bi bila njegova sveta dolžnost, da vsaj brani -ono slabo razvito in nezadostno organizirano obstoječo trgovino, ki preživlja dovolj kritične čase, pred takimi napadi in pogubonosnimi načrti, kakor je navedeni projkt nevarnostne razdelitve.
V bivši Avsriji je bila trgovina vsaj' tako dobro razvita in organizirana kot sedaj v Jugoslaviji, in je obstojala modema socijalno politična zakonodaja, toda nikdo ni niti sanjal o takih načrtih, kakor bi bilo zavarovanje trgovstva zoper nezgode.
To zavarovanje in v tej obliki po-V1 meni samo indirektno novo obda-čenje trgovskega stanu, ki je popolnoma neosnovano. Že poprejšnji minister za socijalno politiko se je hvalisal, da bo neslo bolniško in nezgodno zavarovanje 200 milijonov dinarjev letno državi. Samo v Sloveniji znašajo zavarovalnine po proračunu strokovnjaka dr. Bohinjca 32 Vo milijonov dinarjev letno, to je še enkrat toliko kakor vsi direktni davki skupaj.	.	.	•
Aparat za pobiranje teh prispevkov obstoja zaenkrat samo pri nas v Sloveniji, na Hrvaškem se sedaj organizira, v Srbiji ga pa sploh ne poznajo. In v času, ko država sploh nima tehnične možnosti, dai izvede izvrševanje zakona po celi državi, se pojavljajo že novi načrti, kakor je opisana nezgodna razvrstitev.
Ali naj bo mar slovensko trgovstvo poskusni zajec za celo državo? Ali naj se da pet let popreje izžemati na skupen račun, predno bo dana možnost, da se izvede zakon po celi državi? Naše organizacije tega ne bodo nikdar dopustile, da se s takimi nezrelimi projekti posameznih neodgovornih uradnikov ministrstva za socijalno politiko obdavčuje trgovina. Poživljamo trgovsko in obrtniško zbofnico, da najenergičneje zavzame stališče proti tem nakanam.
OSlaSojte v Jrgouskem um
Ukinjenje inšpektor, drž. železnic?
> Direk<| ja državnih železnic v Zagrebu rovari zadnji čas z vso energijo pri ministrstvu saobračaja v Beogradu, da bi dosegla ukinjenje še zadnje železniškoobratne instance za Slovenijo, namreč inšpektorata drž. žel. v Ljubljani.
Kakor znano, se je dr. Žerjavu po velikem trudu in naporu posrečilo doseči v investicijskem programu za prvo notranje posojilo, da se je določil za zgradbo inšpektorata v Ljubljani kredit v znesku 1 milijona di-narjfev. To je bilo približno pred letom dni. Od takrat so se seveda cene stavbenemu materijalu, mezde stavbenega delavstva in ostala režija tako podražila, da ponudnik letos po zimi, ko je bila razpisana oddaja del za zgradbo inšpektorata, ni bil v stanju izvršiti načrt po proračunu, ki je bil sestavljen lani po takratnih cenah, marveč je zahteval še 170.000 dinarjev poviška.
Vsled tega je smatralo ravnateljstvo v Zagrebu, ki je našemu prometu zelo naklonjeno, ukinjenje za najbolj umestn#, da je stavilo ministrstvu železnic predlog, da naj se cel inšpektorat ukine, osobje porazdeli po Hrvaškem, proge in obrat podredi Zagrebu, kamor naj se prenesejo tudi ostala agenda. V Ljubljani naj bi ostala samo dva prometna kontrolorja, ki po mnenju Zagreba za naše potrebe popolnoma zadostujeta.
Ta predlog je našel v ministrstvu samoumevno splošno odobravanje in tudi minister g. Stanič se nagiblje k temu, ker pravi, da se v programu določenih kreditov po zakonu o državnem računovodstvu ne sme prekoračiti in tudi ne brez zakona povišati.
Ne bomo debatirali o tem, ali in v koliko ima zakon pri današnjih razmerah prav, pribijemo samo eno, da se je za zgradbo srbijanskib prog ponovno in sicer za neprimerno večje zneske prekoračilo preliminarje in da je bilo to takrat popolnoma v redu in tudi po zakonu možno in dovoljeno.
Ni nam treba razlagati, kaj pomeni ukinjenje inšpektorata v Ljubljani za naše trgovske kroge posebno, kar se tiče vozovne službe, izvoznega prometa in komercijelnih zadev. Vsak od naših trgovcev je na lastni koži to občutil in ve, kaj bo posledica direktne podreditve pod Zagreb. Potem zavladajo pri nas hrvaške razmere in potem je konec našega izvoza.
Znano nam je, da igrajo v vprašanju samostojnosti inšpektorata v Ljubljani odnosno njegovega ukinje-nja nekateri osebni antagonizmi ali nasprotstva veliko in morda celo glavno vlogo. Zato se zavarujemo proti temu, da bi se pri odločevanju v tem vprašanju zamenjala stvar z osebami. Mi se ne identificiramo ne t, eno ne z drugo skupino oseb, ki vidijo v vprašanju inšpektorata svoj samonamen. Nam gre edinole za to, da obranimo na teh ubogih par progah vsaj toliko in tak promet, kakor ga imamo sedaj.
Za Slovenijo smo imeli po prevratu lastno ustanovljeno drekcijo državnih železnic, ki je bila sestav.
ljena največ iz evakuiranega slovenskega dela tržaške direkcijo in iz uradništva drugih ravnateljstev, ki se je po prevratu vrnilo v domovino. To ravnateljstvo je dne 2. novembra
1919 ministrski svet ukinil na predlog ministra železnic Draškoviča in sicer zato, keu ta direkcija vkljub opetovanim urgencam ni hotela odstopiti perzonala za proge na Hrvaškem in v Slavoniji. Minister Draško-vič je takrat izrecno povdarjal, da je to samo prehodnji štadif in da dobi Ljublajna svoj samostojni prometni urad nazaj, ko se bo na Hrvaškem promet ustalil.
Razvoj razmer pa se je usmeril v praksi čisto drugo pot in od takrat jadramo vedno bolj in boli v odvisnost Zagreba. Inšpektoratu se je odvzela ena kompetenca za drugo; z novim poslovnikom z meseca julija
1920 se je brez dovoljenja ministrstva podredilo strojni, progovzdrže-valni referat, materijalno skladišče v Dravljah in signalno delavnico v Ljubljani zagrebški direkciji. Z julijem 1921 se je moral se gradbeni referat preseliti v Zagreb.
Da ne bi se kdaj samostojnost inšpektorata obnovila, pa jc v prora-. čunu za leto 1922, ki ima biti definitiven proračun, zagrebško ravnateljstvo ukinilo samostojno budgeti-ranje inšpektorata in podredilo potrebe za inšpektorat v svojem sumar-nem proračunu.
Kakor smo obveščeni proračunski odsek parlamenta še ni razpravljal tega proračuna in zato poživljamo vse člane odseka, brez razlike političnih strank, da se energično za stvar zavzamejo, da se vzpostavi zopet ločen proračun za direkcijo Zagreb in za inšpektorat Ljubljana. Opozarjamo na to sedaj in pričakujemo, da bodo vsi poslanci složno nastopili v tej zadevi, dokler je še čas in da ne bodo uganjali prazne demagogije, kadar bo prepozno.
Zahteva samostojnega inšpektorata je dovolj utemeljena v tem, da ima zagrebška direkejia preveliko število kilometrov in da vsled tega ne more obvladati celega omrežja ter ne posveča program v Sloveniji one pažnje, ki je za reden obrat potrebna. Dosedanja odvisnost od Zagreba je postala za naše proge že zelo kritična. Enkrat moramo oddati tja stroje, drugič pomagati z vagoni, medtem ko njihove delavnice ne popravijo onih vagonov, ki ležijo že dve leti pokvarjeni po raznih postajah. Sedaj želi Zagreb, da bi še one vagone, ki prihajajo iz Julijske Benečije za izvoz našega blaga, oddajali na Hrvaško, mi pa bi mirno gledali, da se nam naše izvozno blago skvari.
Inšpektorat šteje sedaj 483.780 kilometrov. Ako bi se mu pridelila proga Bubnjarci—Karlovac in Karlo-vac—Csaprag (132 km) bi znašala celokupna kilometraža 615 km, kar je za samostojnost prav primerna jednota.
Ravnateljstvo v Zagrebu pa je nbsprotno tudi ustanovitvi železniških delavnic v Ljubljani. Zato je licitacijo, katero bi bilo imelo že lavno izvršiti, zavlačevalo dosedaj, tako da obstoja velika nevarnost, da se- bo ta denar porabil v druge namene in bomo potem zaman čakali na uresničitev naše dolgoletne želje.
Ako ne poslane inšpektorat v Ljubljani popolnoma samostojen, odnosno, ako bi se imel celo ukiniti, potem bo treba vsako reklamacijo, vsako tarifno vlogo poslati v Zagreb, v vseh vozovnih zadevah in po vse informacije se obračati v Zagreb. Koliko pomeni to izgube časa, koliko nepotrebnih stroškov, ker se mora tam čakati na rešitev po cele tedne, medtem ko se sedaj te zadevo ekspeditivno in takoj na licu mesta rešujejo, ker so referenti kot domačini dobri poznavalci razmer.
Vsled tega je nujno potrebno, da se vse merodajne gospodarske korporacije zavzamejo za osamosvojitev inšpektorata, ker ne moremo dovoliti, da bi se slovenske železnice upravljale iz Zagreba, ako so se do-sedaj upravljale od tukaj.
Revizija avstrijske carinske tarife.
V Avstriji se pripravlja revizija carinske tarife. Brezdvomno je bila revizija vsled spremenjenih političnih in gospodarskih razmer neobho-dno potrebna, kajti do sedaj veljavni carinski sistem je bil vstvarjen pred kakimi dvajsetimi leti za gospodarsko enoto, ki je komaj, komaj podobna današnji Avstriji. Znano je vsem, kako slab upliv je imela dualistična ustava bivše Avstrije na njeno carinsko politiko. Carinska tarifa bivše monarhije je bila zgrajena na pogodbi, sklenjeni med avstrijsko in buda-peštansko vlado, torej na kompromisu dveh držav bistveno različne gospodarske strukture in nasprotujočih si trgovsko-političnih interesov. — Z ene strani je stala bivša Avstrija z njeno uprav v zadnjem desetletju pred vojno tako močno vzrastlo industrijo in njeno potrebo po uvozu živil, z druge strani pa agrarna Madžarska. Leto 1918 je to gospodarsko enoto razcepilo in po razsulu se začne perioda popolne trgovsko politic. anarhije. Mirovna pogodba je stari sistem trgovinskih pogodb, ki je bil v veljavi več nego četrt stoletja, in nove države so sklenile med seboj carinsko-politične provizorije. Za razmerje med Jugoslavijo in Avstrijo je zado-bila moč stara srbska carinska tarifa. Glavni cilj nove Avstrije je bil, da stopi z državnimi naslednicami v pogodbeno razmerje, kar se ji je tudi napram Jugoslaviji posrečilo. Čeravno je bil to velik korak naprej, je bil vendar ta položaj zelo pretiran, kajti ekstenzivna interpretacija pogodb dovoljuje večkrat, da se dela to, cesar bi se v pravem smislu pogodbe ne smelo delati. Naravno, da je čutila Avstrija potrebo, da napravi v svoji carinski zakonodaji remeduro. Projekt nove carinske tarife je poslan gospodarskim korporacijam v izjavo in po mrzlični hitrosti, s katero se ga je pripravilo, je za pričakovati, da bo tudi v najkrajšem času postal zakon.
V kolikor je bila nova tarifa ozir. nje načrt že priobčen v listih, se da sklepati, da prevladuje v nji princip visoke carinske zaščite. Kratkovidnost industrijskih krogov podpira tukaj brezmejno željo finančnega ministra, ki stremi za tem, da si pridobi velike dohodke po zelo lahki poti. Ta egoizem državnega liska pa ne pozna obzirnosti niti pri predmetih, koje ne posreduje Avstrija, to so po večini polufabrikati in surovine. Akoravno podraži ocarinjenje teh predmetov proizvoda tv o zelo važnih industrijskih panog, se vendar ni mogel finančni minister odločiti za to, da bi se tem dohodkom odrekel. Fiskalič-nim potrebam odgovarja tudi razdelitev carinske tarife. Razglašena je splošna tarifa z višjimi postavkami m tarifa z manjšimi postavkami, ki stopi na miesto do sedaj prakticirane tarife in katero se bo laktično tudi uporabljalo. Poleg tega pa vsebuje zakon še tretjo minimalno tarifo, Iti pa ni razglašena in ki določa minimalne postavke, ki naj bi bile skrajna meja, pod katero se pri tarifnih pogajanjih z inozemstvom nikakor ne sme seči. Carinske postavke so določene v zlatih kronah za 100 kg, ozir. za komad.
Kar se tiče prometa z Jugoslavijo bodemo ugotovili, ako primerjamo do sedaj priobčene postavke za uvozno carino sledeče stanje. Jugoslavija stoji kot uvoznik- žiia v Avstrijo na prvem mestu za Zedinjenimi državami. Tekom leta 1920 bi bilo uvoženih v Avstrijo celokupno 6,104.504 q in Jugoslavija sama je od tega uvozila 1,547.603 q. Med tem, ko znaša sedaj uvozna carina v Avstrijo za pšenico po maksimalni tarifi 7.50, po minimalni 6.30, bo znašala sedaj po prvi 2, p odrugi pa je uvoz prost, isto velja za rž. Za oves se plača sedaj še 6 in 4.80, med tem, ko se bo plačalo po novem po splošni (maksimalni) tarifi 1, po pogodbeni pa bo uvoz ovsa prost, isto velja tudi za ječmen, med tem ko bo uvoz koruze, čije uvoz iz Jugoslavije je znašal v letu 1920 758.294 q, po obeh tarifih (arine prost. Za moko, od katere je uvozila Jugoslavija v Avstrijo tekom 1. 1920 148.419 kvintalov, se je do sedaj plačalo po maksimalni tarifi 15, po pogodbeni je pa bil uvoz carine prost, po novi tarifi se bo plačalo 7 in 2. — Isto velja tudi za mlinske produkte iz riža. Sliv smo izvozili v Avstrijo tekom leta 1920 za 11.277 kvintalov, za uvoz se je plačalo do sedaj (14) 3, v novem načrtu se ta postavka ni spremenila. Za uvoz klavnih volov se plača sedaj (60) 9.40 za komad, po načrtu pa samo 4, uvoz iz pogodbenih držav pa bo carine prost, isto velja tudi za uvoz bikov in krav, godnih za klanje, med tem, ko se plača sedaj za uprežne vole (60) 9.40, je predloženo po novem načrtu (40) 20, za uprežne krave in bike se plača do sedaj (30) 30, po novem se bo plačalo (v kolikor se načrt ne spremeni) (60) 20. Med tem, ko se je do sedaj plačalo za uvoz živine po enotni postavki, so predvidene v načrtu za uvoz uprežne živine višje postavke nego za uvoz klavne živine. Za konje, kojih smo uvozili v 1.1920 777, to je za Madžarsko največ, so določene v načrtu 4 postavke in sicer: za luksuzne konje se bo plačalo (20%) 20% vrednosti, za druge konje nad dve leti (100) 50, do 3edaj (i00) 60, za konje do dveh let (50) 20, do sedaj (50) 30, za konje za klanje (4), uvoz iz pogodbenih držav je pa prost. Uvoz mesa se je do sedaj carinil po (30) 30, načrt predvideva v splošni tarifi 20, v pogodbeni pa je uvoz svežega mesa prost. Že iz tega je razvidno, da so agrarni krogi z ozirom na težak položaj tržišča z živili žrtvovali svoje interese, interesom splošnosti. Sploh pa bi bilo spričo sedanjega aprovizacijskega položaja absurdno zopet uvajati carino na žito in živino.	(Konec prih.)
Davščina od „valutar-ne razlike".
(Prirastkarina.)
Eden najpravičnejših davkov je bila davščina od vrednostnega prirastka nepremičnin, toda le tako, kakor jo je zamislil zakon z dne 4. junija 1912 (kranjski deželni zakonik št. 34).
Ta zakon je bil prikrojen seve samo za normalne, predvojne razmere. Te so se pa sedaj po preobratu temeljito izpremenile ter bi bila največja krivica, ako bi se hotel uvesti ta zakon z bistveno, kar neizpre-menjenim besedilom za mesto ljubljansko i znova.
Krivica bi se godila vsem hišnim in zemljiškim posestnikom. Trgovski stan, ki spada v Ljubljani več ali manj tudi med posestnike, bi bil iz-nova udarjen.
Prirastkarina se je pobirala od dne 1. julija 1912 dalje; na štajersko ozemlje je bila raztegnjena šele po preobratu. S finančnim zakonom m
1.	1920-21 je bila pa ukinjena.
Pri vsakem, četudi samo deloma odplatnem prenosu . nepremičnine (kupne, izročilne, menjalne pogodbe itd.), je bilo plačati poleg državne 5 odstotne pristojbine tudi prirastka-rino. Izvzete so bile vobče samo pogodbe med najbližjimi sorodniki.
To davščino je imel plačati vselej prodajalec (izročevalec) sam; če se pa od njega iz kateregakoli vzroka
ni mogla izterjati, jo je moral plačati kupovalec (prejemnik). Navadno je prevalil plačilo te davščine prodajalec že kar v kupni pogodbi sami na kupovalca. Pa naj je bila zadeva že tako ali tako, faktično jo je trpel navadno le kupovalec, ker je moral prevzeti v svojo plačilno obljubo ta ali davščino samo, ali pa je moral plačati prodajalcu toliko višjo kupnino.
Namen bivšega deželnega zakona, da bi bil omejil špekulacijo z zemljišči in da bi bil odbdavčil onega, ki je naredil dobiček v resnici, torej navadno že celo ni bil dosežen. Tudi finančni efekt te davščine je bil minimalen, dokler se je vršila odmera tako, kakor jo je zamislil zakonodajalec, to je, dokler se je odmerjala davščina od prirastka na vrednosti nepremičnine, ne pa od pozneje, šele po preobratu, nastale valutarne razlike.
Zakon z dne 4. junija 1912 je nameraval obdavčevati samo prirastek na vrednosti nepremičnine. To obdavčenje je, kakor rečeno, popolnoma pravično. Če se naredi kje kaka nova cesta, nova železnica, kako večja zgradba itd., pridobe vsa posestva v bližini naenkrat veliko večjo notranjo vrednost, to je vrednost do-tičnega zemljišča je sama na sebi, in zlasti v primeri z zemljšči, ki so kje drugod in ne v bližini teh naprav, naenkrat mnogo večja.
Ta vrednostni prirastek je bil dosežen brez sodelovanja posestnikovega in ne da bi bil imel on pri tem kake izdatke. Tak prirastek na vrednosti nepremičnine, imenovan tudi »nezasluženi« prirastek so vsi finančni politiki razlikovali od »zasluženega« prirastka, to je od onega, ki ga je dosegel posestnik sam s tem, da je naredil pri posestvu kako izboljšanje, da je napravil kako novo zgradbo itd. Ta poslednji prirastek se je smatral samo ob sebi umljivo vedno in v vseh deželah, ki so uvedle zakon o prirastkarini, kot davščine prost ter se je dotični znesek vselej izločil iz odmeme podlage.
Ako pa razmotrivamo vrednostne razmere nekoliko globlje, pridemo še na neko tretjo vrsto prirastka na vrednosti, to je na ono večjo vrednost, ki jo je doseglo kako zemljišče vsled tega, ker se je vrednost zemljišč v teku več let splošno nekoliko dvignila. Prebivalcev je v kakem gotovem ozemlju vedno več, dočim je množina razpoložljivih zemljišč vedno manjša.
Obdavčenje tega tretjega prirastka na vrednosti je ravno tako upravičeno ter se ni vsled tega na to vrsto prirastka od zakonodajalca še posebej prav nič oziralo.
Imamo pa še neko četrt« vrsto prirastka na vrednosti nepremičnine, ki je pa samo navidezna. To je razlika med svoječasno pridobitno iti med sedanjo prodajno ceno, v kolikor ne temelji ta razlika na »zasluženem;; in na »nezasluženem prirastku« vrednosti in tudi ne na splošnem povišku vrednosti nepremičnin kot takih, temveč samo na — sedanji devalvaciji valute.
Ta del razlike med pridobitno in prodajno ceno je po vseh zdravih načelih človeške pameti in tudi po načelih finančnih politikov samo navidezni prirastek ter je neobdavčljiv!
Zakon z dne 4. junija 1912 je bil sklenjen v normalnih, predvojnih razmerah in se na valutarne razlike, ki bi utegnile nastati tekom let, ni prav nič oziral, ker se na take razlike takrat sploh ni moglo misliti ter je bil zakon sklenjen tudi samo za dobo 5 let. Koncem leta 1917 je bil podaljšan še za eno leto; tudi takrat se za to četrto, le navidezno vrsto prirastka še ni vedelo.
Z naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 17. februarja 1919, Uradni list št. 367 (LIH.) je bil raztegnjen zakon na vse ozemlje deželne vlade za Slovenijo. Na izpre-membo valutarnih razmer se ni pri tej raztegnitvi prav nič oziralo. In ravno to je napak!
Tendenca zakona je bila ta, da bi se obdavčil »nezasluženi« prirastek in ravno tako tudi oni prirastek, ki
je nastal vsled splošnega povišanju vrednosti nepremičnin v razmerju z drugimi objekti. Nikakor pa ni bil namen zakona, da bi se bila obdavčila tudi valutama razlika, za katero se dne 17. februarja 1919 sploh ni vedelo, da bo dosegla kdaj tako višino.
Povojne razmere so se razvile seveda vse drugače. Vrednost naše valute je padala čim dalje huje. Ko-na je vredna sedaj ravno toliko kakor svoječasno krajcar!
Zakon o davščini od vrednostnega prirastka pa za te anormalne razmere hi bil prikrojen. Po mrtvem besedilu zakona se je davščina kar nadalje odmerjala. Pač so vlagale prizadete stranke vse polno pritožb, ki so bile docela utemeljene. Po besedilu zakona so se morale vendar vse zavrniti, kajti zakon ni imel nikakih določb glede večje ali manjše vrednosti valute. Po § 5 zakona o davščini o prirastkarini je bila podvržena davščini vobče vsa razlika m “d pridobitno in stujilno ceno; na valutarne razmere se ni bilo prav dč ozirati!
Večja krivica se ne bi bila mogla goditi strankam nego se jim je t>o-dila na ta način. Pritožbe so bile vendar vse zastonj. Zakon je bil tu in odmera se ni mogla vršiti drugačd V svrho upoštevanja valutarne razlike bi se bilo moralo besedilo zak> na izpremeniti. Do te izpremembe pa sploh ni prišlo, temveč je bil zakon, kakor povedano, ukinjen.
Mestna občina ljubljanska pa je sklenila, da se uvede ta zakon za okrožje mestne občine še za nadalje, in sicer v bistvu kar neizpreme-njeno.
Plačevati ne bo torej davščine samo od »nezasluženega prirastka« in od »splošnega poviška« vrednosti nepremičnin, temveč tudi od — valutarne razlike! Ta valutama razlika je pa v primeri z nezasluženi m prirastkom« in v primeri s »splošni n poviškomc vrednosti nepremičnin vobče tako velika, da se mora smatrati kot nekaj nedopustnega, ako se ne izvzame iz obdačbene podlage.
Z inimo vestjo lahko rečemo, da odpada od razlike med prejšnjo pridobitno ceno in med sedanjo prodajno ceno vobče najmanj % na neobdavčljivo valutam« razliko in največ samo % na »nezasluženi prirastek«; in na »splošni povišek« vrednosti nepremičnin.
Obdavčiti bi bilo torej uajveč samo V4 cele razlike, ne pa vso razliko.
Zakon z dne 4. junija 1912 je bil narejen za normalne razmere. R:u-mere so se pa sedaj izpremenile in izpremeniti je treba tudi zakon!
Navedimo primer!
Nekdo je kupil leta 1915 hišo v.a
60.000	K ter jo proda danes za 600 tisoč kron. Na stroških, ki jih je imel svoječasno ob pridobitvi (za pismo, za prenosnino, za prepis itd.) se mu računa v dobro 5 % pridobitne one, to je 3000 K (pač premalo!). Vštevni vrednostni prirastek znaša torej >37 tisoč kron. Davščini zavezani vrednostni prirastek znaša pa (po odbitku 10 % celotne pridobitne cena) 530.700 K. — Davščina bi znašala 120.042 K.
Prodajalec je dal 1. 1915 polnoveljavno valuto, ki je imela isto vrednost, kakor takratni srebrni ali zlati denar. Za ta denar bi bil kupil takrat lahko, na primer, 60 konj.
Sedaj je dobil sioer po številu desetkrat toliko, toda v primeri t. vrednostjo srebrnega ali zlatega denarja še manj nego je svojčas za hiš« sam dal! Za teh 600.000 K 'recimo vendar kljub temu, da bi si kupil i lahko sedaj kakih 66 konj. — Kaj ie sedaj pravi dobiček, pravi vrednostni prirastek? Na vsak način samo tisti znesek, kolikor je teh 600.000 kron sedaj efektivno več vrednih nego svoječasnih 60.000 K, torej le toliko, kolikor odgovarja, na primer, vrednosti 6 konj, ker je prodajalec faktično samo za toliko na boljšem.
Če se zakon o prirastkarini že za mestno občino ljubljansko iznova uvede, naj se izpremeni tako, da bo upošteval izpremenjene valntarne razmere, ali pa naj se imenuje »Za-
T n C o V s K f LIST
3‘
koii o davščini od valutarne razlike« ne pa »Zakcn o davščini od prirastka na vrednosti nepremičnin«.
Da bi bila obdačba valutarne razlike s finančno gospodarskega stališča krivica, to so uvideli tudi —- v Beogradu. Samo mi Slovenci, ki se toliko hudujemo nad raznimi novejšimi davčnimi uredbami in zakoni, bi bili tukaj tako kratkovidni ali pa naravnost krivični!
Z zakonom o proračunskih dvanajstinah za mesec januar in februar 1922 (Uradni list št. 3 iz 1922), člen 8, je uvedla to davščino namreč tudi beograjska občina. Upoštevala je pa pri tem valutamo razliko ter bo obdavčila na ta način res le samo pravi vrednostni prirastek. Sedanja prodajna cena, izražena v dinarjih, se bo vzela namreč samo z eno šestino, ne pa s polnim zneskom.
V zgoraj omenjenem primeru bi se vzela na ta način prodajna cena torej namesto s 600.000 K samo s 100 tisoč kron, tako da bi znašal vštevni vrednostni prirastek namesto 537.0''0 kron, samo 37.000 K.
Beograjska občina bo zahtevala davščino torej samo od 37.000 K, ljubljanska pa od 537.000 K!
Ker je odstotna lestvica progresivna, bo plačati v Beogradu od zneska 37.000 K tudi mnogo mpnjši odstotek, nego pri nas v Ljubljani od
537.000	K. Razen tega se računa prodajna vrednost tudi v dinarjih, medtem kobi se računala pri nas še kar v kronah!
Zakon o davščini od vrednostnega prirastka, kakor ga namerava uvesti mestna občina ljubljanska, bi bil torej, ako se ga premotriva s finančno gospodarskega stališča, nestvor in očividna krivica. Obdavči se naj samo pravi prirastek na vrednosti nepremičnine; valutama razlika pa se naj na en ali dragi način še posebej upošteva in iz odmerne podlage izloči.
Dva predloga za izenačenje davč. zak.
(Konec.)
F. Tantijemui davek.
znaša v
a) Sloveniji 30 % tantijemnega zneska,
b) na Hrvatskem in v Vojvodini 19.50 % tantijemnega zneska.
c) Bosna in Hercegovina tantijemnega davka ne pozna.
d) Isto velja za Srbijo.
Pisatelj sicer, omenja, da se v v Bosni in Hercegovini prejete tanti-jeme obdačujejo povodom odmere tecevareni (posebne pridobnine). A to velja v obče tudi za Slovenijo.
Dalje navaja, da se v Srbiji oa prejetih tantijem plača davek in sicer davek od hišnog rada z davčnim merilom 1%—8%.
Pri nas se pa plačuje efektivno 30% ni tantijemni davek in poleg tega se prejemnik obdavčuje z dohodnino (1% do 16%).
O. Obdačba plač in mezd.
I. Primer. Državni uradnik, samec, ima letne plače in stanarine 3600 dinarjev in draginjske doklade pa 4500 dinarjev .
Davek bi znašal v:
a) Hrvatski in Vojvodini 126 din. 50 para,
b) v Srbiji, črni gori, Bosni in Hercegovini, Slovenji in Dalmaciij 139 din. 20 para.
II. Primer. Zasebni uradnik ima prilično isto plačo kot zgoraj navedeni državni uradnik.
Plačal bi v Sloveniji in Dalmaciji 342 din. 52 para,
b) v Bosni in Hercegovini 160 din, 08 para,
c) na Hrvatskem 770 din. 67 para,
d) v Vojvodini 898 din. 35 para,
e) v Srbiji 1439 din.
Nadalje izkazuje pisatelj v koliko vplivajo avtonomne doklade na višino davkov. Ako presegajo avtonomne doklade gotovo mejo, ima to za posledico, da se konsumira celi dohodek. To je čisto lahko mogoče, ker imamo v naši državi občine, kjer se pobirajo 300% do 1000% ne in še
višje avtonomne doklade. N. pr. občina . Oštariji« pobira 2020% ne, »Bu-čica« pa 2659% ne avtonomne doklade!
Ako vpoštevamo ge avtonomne doklade, bi zgoraj navedena delniška družba plačala (pri čistem bilančnem dobičku po 138.000 dinarjev) na državnih davkih in dokladah v
a) Zagrebu-65.115 din. 50 para,
b) v Karlovcu 77.537 din,
c) Mitroviči 178.236 din.
V slednjem slučaju plača delniška družba torej na davkih več, kot je sploh imela čistega bilančnega dobička.
Pisatelj nato analizira, kateri davčni sistem bi bil za našo državo najprikladnejši.
Obdačbo donosa samega zametuje, ker ne vpošteva davčno moč davčnega zavezanca.
Donosnostni davek z dohodnino kot korektivom (mešani davčni sistem) vodi do nove neenakomernosti, čeprav je ta hiba manja kot pri Čistem donosnostnem davčnem sistemu.
Pač pa predlaga pisatelj kot edini možni sistem »porez po ličnem prihodu in imovini«. (Dohodnina s korektivom za fundirane dohodke.)
Dohodki izvirajo iz rente ( v najširšem pomenu besede) ali pa iz delovanja davčne stranke odnosno iz obeh faktorjev.
Cela priredba predlaganega enotnega davka obstoji v tem, da se ugotovi (oceni) dejanski celokupni dohodek davčnega zavezanca in sicer iz osebnega dela in iz premičnega in nepremičnega kapitala. Obveze stranke zmanjšujejo dohodke. Objektni davki bi odpadli.
A pridobitna moč davčne stranke, ki črpa svoj dohodek edino le iz svojega osebnega delovanja, pa vzlic enakosti dohodka, vendar ni enaka pridobitni moči davčnega zavezanca, ki či-pa svoje dohodke iz osebnega delovanja in iz kake rente, ali pa iz rente same. Čim manje par-ticipira davčna stranka s svojim delovanjem na dohodkih, tem jačji je njena pridobitna moč.
Radi tega predlaga pisatelj, da se. k enotni dohodnini prevzame še korektiv, t. j. posebno progresivno lestvico za dohodke iz fundiranih dohodnih virov.
Ker je davčna plačilna moč davčne stranke temelj za pravilno davčno odmero, se morajo seveda osebe, kojih gospodarska in plačilna moč trpi pod gotovimi pogoji, nižje ob-dačiti, kot one osebe, ki so v ugodnejših razmerah. Vsled tega je ob-dačiti samce.
Drugi pisatelj stoji v svoji knjižici »Pogled na reformo neposrednih poreza« na stališču, da bi moral naš novi davčni sistem sloneti deloma na čelu kontingentiranja davčnih bremen in poleg tega pa še na načelu kvotitetne odnosno proporcijo-nelne obdačbe. Pri slednji obdačbi se vsakega davčnega zavezanca ob-dačuje po gotovem ključu to Je davčnem merilu, ki je tem višji, čim večja je davčna moč davčne stranke.
Pisatelj predlaga, da se zgradi naš davčni sistem v smislu zgoraj navedenih načel in da se vpelje:
zemljarina, hišni davek, davek od poklica (sem spadajo obrtniki, delavci in uradniki), davek na trgovino in industrijo in rentni davek. Delniške družbe naj plačujejo enoten davek in sicer dohodarino.
Gospodarsko in torej tudi davčno močnejši naj bi plačali poleg teh davkov še dohodnino in »kao apen-diks istoga u svrhn korelacije — še imovinski davek«.
V podrobnosti se ne moremo spuščati. Pripomnimo pa, da se predlog Vučkoviča precej naslanja na oni mešani davčni sistem, kateerga imamo že sedaj v Sloveniji in v Dalmaciji.
V kolikor moremo presoditi državne potrebe in gospodarsko učinkovitost obeh predlogov (t. j. P. Le-tic-f in pa predlog g. Vučkoviča), bo-slednji predlog brezdvomno sprejet v naši državi. Res je enotna dohodnina, kakor jo predlaga P. Leti-ca bolj modema in idealnejša. a
vzlic temu nima upanja, da bi se vdejstvovala v dogledni bodočnosti. Zahteva namreč izborno izvežbano finančno upravo, in visoko davčno moralo. V vsakem drugem slučaju pa preti državi velik izpadek na dohodkih.
JKer pa naše razmere še niso tako dozorele, je uvedba enotnega dohodninskega davka za sedaj nemogoča!
Sicer pa velja to ne le za nas, ampak tudi za druge države, če tudi se vedno ponašajo, da stoje kulturno najvišje.
izvoz in uvoz.
Izvoz ječmena iz Čehoslovaške. V
jeseni preteklega lela je bilo na Čeho-slovaškem 30.000 vagonov ječmena na razpolago za izvoz. Vsled neugodnih prometnih razmer se je pa izvozil le neznaten del te količine. Monopol izvoza je imel sindikat v svojih rokah. Sindikat se trudi, da dobi tudi letos ta monopol v svoje roke, no izgleda, da se mu to ne posreči vsled vsestranskega pritiska vseh pridobitnih krogov. Po ugotovljenih produktih se nahaja na Cehoslovaškem še danes 15.000 vagonov ječmena pretekle žetve, za katero je izdano izvozno dovolilo.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Zunanja trgovina Češkoslovaške. V
1. 1921 je izvozila Češkoslovaška blaga za 96,457.668 meterskih stotov, uvozila pa blaga za 39,617.169 meterskih stotov. Izvoz je prekašal uvoz za 56 milijonov 840.499 meterskih stotov. — Leta 1920. je znašal uvoz 23,384.412 meterskih stotov, izvoz pa 60,022.209 meterskih stotov.
Industrija.
Produkcija svile v Italiji. Po poročilu italijanske »Banca Commerciale«, je bilo leta 1920 v Italiji 670 predilnic in 164 tkalnic. Zadnje so zaposlile 23759 oseb, med temi 21.851 žensk. Kar se tiče eksporta svile, je bila v letu 1920 in 1921 Švica največji odjemalec. Sledeča statistika nam da sliko o uvozu in izvozu umetne in naravne svile v prvih 6 mesecih zadnjih treh let: Izvozilo se je tekom prvih šestih mesecev 1. 1919 ža 369,236.960 Lir, leta 1920 za 1.522, 154.567 Lir, leta 1921 za 1.486,678.351 Lir. Izvozilo se je 1. 1919 za 153,203.207 Lir, 1. 1920 za 471,556.050 Lir, leta 1921 za 1,306,337.556 Lir. Plus izvoza je tedaj znašal v letu 1919 za 216.033.762 Lir, v letu 1920 za 1.050,598.519 Lir, v letu 1921 za 1.306,337.556 Lir. Izvoz v vse države je bil v letu 1921 za 2 odstotka manjši nego v januarju — juniju 1. 1920, medtem, ko je bil uvoz za 61 odstotkov manjši, nego je bil uvoz preteklega leta.
Denarstvo.
Ekvivalent franka. Začenši s 1. aprilom tekočega leta se bo računalo kot ekvivalent franka 15 (petnajst) dinarjev, to se pravi, pri plačilu telefonskih in brzojavnih pristojbin za inozemstvo, l)o treba plačati za vsak frank ali del franka petnajstkratni iznos v dinarski moneti.
Stanje papirnatega denarja v Avstriji je zopet narastlo za nad 22 milijard n.-a. kron, tako da znaša sedaj 303 milijarde in 68 milijonov n.-a. kron.
Zmanjšanje dohodkov od davka na poslovni promet Finančni odbor je razpravljal o dohodkih, katere se pričakuje od davka na poslovni promet in kojl so predvideni v iznosu 400 milijonov. Odbor je prišel do prepričanja da se ne bo doseglo to svoto in da dohodki lega davka ne bodo večji od 200 milijonov. Ugotovljeno je, da se je v preteklem letu izplačalo od tega davka: v Dalmaciji 560 tisoč Din., na Hrvaškem in v Slavoniji 5,611.777 Din., v Sloveniji 1,452.733 Din., medtem ko nimamo še podatkov o vplačilih za Bosno in Hercegovino, a za Srbijo se jih vobče ni moglo dobiti, ker se v preteklem letu tam ta davek sploh ni pobiral.
Davek na vojne dobičke. Davek na vojne dobičke se bo po soglasnem reše-uju zakonodajnega odbora pobiral tudi za leto 1920. Interesenti se opozarjajo, da so v členu 3 c) zakona o proračun-
skih dvanajstinah za marec in april 1922 določene sledeče olajšave za plačauje davka. Predvojni povprečni dohodek, ki je določen v kronah, se vzame izjemno z odredbami zakona o davku na vojne dobičke v odnosu s čistim dohodkom, doseženimi v letu 1920, v štirikratnem iznosu. Kjer ni predvojnega dohodka, ali je manjši od 10.000 Din, se bo vzel z 10.000 Din. Davek na vojne dobičke se ne bo pobiral od onih oseb, katerih dohodki Jniso večji od 25.000 Din. Davčna obveznost po čl. 3 in 52 zakona o davku na vojne dobičke, je določen za vse leto 1920, počenši od svote
10.000 Din. Za leto 1920 se bo izvršila uova razdelitev tega davka. Davek na vojne dobičke za leto 1920 se bo pobiral v vseh pokrajinah naše države.
Carina.
Nor carinski tarif v Španiji. V Španiji je izza 16. februarja t. 1. v veljavi nov carinski tarif. Po tem tarifu so pogodbene države oproščene od plačanja valutnega agia.
Promet.
Prometne omejitve. • Sprejemanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Nemčijo potom ponovne predaje preko postaje Passau je do nadaljnega ukinjeno. Dovoljeno je sprejemati živadin meso. Izjemna transportna dovoljenja, izdaja ravnateljstvo Regensburg. V tem slučaju mora stranka napisati v tovorne m listu dan in število dovoljenja rav-nateljstva Regensburg. — Opozarjamo vnovič, da je sprejemanje in odpošiljanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Passau loko tudi še nadalje ukinjeno. Dovoljeno je sprejemati in odpošiljati živad in sveže meso. Postajam se naroča, da se strogo drže te prometne omejitve. — Radi prenapolnjenja postaje Hartberg je sprejemanje pošiljk premoga in opeke, ki je naslovl jena na stiidtische Ziegelei Edvard Gogler in Hariberg« do nadaljnega ukinjeno. — Kadi stavke je sprejemanje vsakovrstnih pošiljk, ki so naslovljene na Spiri-tusfabrik, Wertheimer v postaji Pardu-bice (Pardubitz) in na »Spiritusfabrik Pick«. v postaji Roudnice (Roudnitz) do nadaljnega ukinjeno. — Za pošiljke lesa, ki so namenjene v Trieste punti franchi, je potrebno transportno dovoljenje od strani Magazini Generali Trieste. Prazne cisterne so dovoljene brez dovoljenja. — Sprejemanje pošiljk kostanjevega lesa v vozovnih nakladih, ki so naslovljene na »Vereinigte Gerbstoff und Chemische Fabriken A. G. in Frauental« za postajo Frauental-Gams, je ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadr-že in stavijo pošiljateljem na razpolago. — Radi stavke je sprejemanje vsakovrstnih pošiljk, ki so naslovljene na »Spiritusfabrik Hudolin« za vse kolodvore v Olomucu (Olmtttz) ukinjeno. Medpotne pošiljke se zadrže in stavijo odpošiljateljem na razpolago. — Reeks-pedicije so v vseh postajah v Burgen-landu zopet dovoljene. — V postajah Bohumin (Oderberg) in Tešin C. Š. D. (Teschen) so reekspedicije na Poljsko prepovedane. Reekspedicije so v teh postajah le tedaj dovoljene, ako se izvedejo v 24 urah po dohodu pošiljk. V izvirnih tovornih listih mora biti nova namembna postaja z rudečo tinto napisana. — V postaji Petroviče u Vamežic (Petrowitz) so reekspedicije na Poljsko so prepovedane. Pošiljke za Rumu-nijo preko postaje Kiralhaza ko le tedaj dovoljene, ako se jih ponovno preda v postajah Marchegg, Košiče (Kas6a) ali Zilma (Isolna). — Odprema pošiljk potom ponovne predaje za postajo Arad je do vključno 18. t. m. ukinjeno.
Povzetje pri pošiljkah paketne pošte. Povzetje pri blagovnih pošiljkah je dovoljeno od t. t. m. dalje do 5000 dinarjev. Poleg nove težne in morebitne vrednostne pristojbine ter dostavnine ali obvestnine znaša pristojbina za po-vzetne pošiljke: od 1 do 25 Din. 70 par; od 25 do 50 Din. 1 Din; od 50 do 100 Din. 1.50 Din; od 100 do 300 Din. 2 Din; od 300 do 500 Din. 3.50 Din; od 1000 v do 2000 Din. 5.00 Din; od 2000 do 3000 Din. 7.00 Din; od 3000 do 4000 Din.
9.00 Din; od 4000 do 5000 Din. 12.00 D.
Iz nalil organizacij.
III.	Vseslovenski trgovski shod v Celju. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja svojim članom sledeče: Po skle-
4
TRGOVSKI LIST
pu seje širšega odbora Zveze trgovskih grernijev in zadrug, se vrši dne 30. aprila t. i. ob pol 9. uri dopoldan tretji vseslovenski trgovski shod v Narodnem domu v Celju. Referati bodo obsegali glavna aktuelna gospodarska vprašanja, po njih pa bo dana možnost udeležencem shoda, da stavijo samostojne predloge, katere je treba primemo utemeljiti. Predlogi morajo biti konkretni in se morajo tikati gospodarskih zadev * našega trgovstva. Politične debate na Khodu so izključene.
Gremij (zadruga) naj o tem obvesti svoje člane, ki se nameravajo udeležiti shoda, da naj svoje predloge, ki jih nameravajo staviti, po možnosti naznanijo poprej zvezni pisarni, da bi jih bilo mogoče v resolucijah vpoštevati. Za pismena naznanila je zadnji rok 20. t. m. — i Prijave radi prenočišč in udeležbe v Celju je pošiljati gremijalni pisarni v Celju. Natančni dnevni red se bo objavil pravočasno v Trgovskem listu.
Razno.
Kranko-češka trgovska zborniea. —
Leta 1915, torej še med vojno, se je-ustanovila v Parizu francosko - češka trgovska zbornica. Ta zbornica se je sedaj spremenila v francosko-čehoslo-vaško trgovsko zbornico. Občni zbor te nove institucije se je vršil dne 27. Februarja 1922 v Parizu.
Padanje cen v Ameriki. Od novega leta do konca marca so padle cene vsem i predmetom približno za 13.6%. Vendar pa so cene skoro še za 887% višje nego so bile pred vojno. Življenjske potrebščine so se pocenile za 15%, oblačila za 29 % kurjava in razsvetljava za 7%, med tem stanovanjske cene vedno rastejo in so narasle v 3 mesecih že za 6 odstotkov.
Poljske odredbe proti draginji. Poljski finančni minister je odredil po nalogu ministrskega sveta uajenergičnej-šo prepoved izvoza živil. Ta odredba se v glavnem nanaša na žito, govejo živino, prašiče, mešano blago, mast in jajca. Zajedno se je ustanovila tudi komisija, ki bo izvajala brezobzirno kontrolo nad izvrševanjem odredbe.
Odobritev avstrijsko - češkoslovaške trg. pogodbe. V narodni skupščini je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se predlaga trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena dne 14. maja 1921 med Ce-ško-slovaško in Avstrijo, v odobritev.
313, ček 309—310, Pariz 2825—2880, Praga 620 -632, Švica 6150 —6175, Dunaj 4—4.125, Budimpešta 38.50—39, Varšava 0—9..50; valute: dolarji 304 do 306, češke krone 604—612, 20 kron v zlatu 950—0, funti 0—1380, napoleon-1 dori 980—0, nemške marke 114—117, lire 0—1670.
Jadranska banka 1150—1180.
Ljub. kreditna banka 945 —980.
Slov. eskomplna banka 650—0.
Trbov. premogokopna družba 0—1060.
Beograd, devize:	lx>ndon	345—,
350, Pariz 720—725, Newyork 0—79.50, Milan 422—425.50, Praga 154.50-155.50, Berlin 26.40-26.60, Dunaj 1.03-1.04, Bukarešt 0—61; valute: leji 57.75 — 58.25, češke krone 152—154, nemške marke 27.50—0.
Curih, devize: Berlin 1.85, Ne\v-York 5.14, London 22.77, Pariz 47.55, Milan 27.90, Praga 10.25, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.60, Varšava 0..13, Dunaj 0.066, avstrijske krone 0.07.
Poslano.
S strani uglednega obrtnika z dežele smo dobili sledečo notico:
»Plati i šiiti.«
Glasom razglasa fin. delegacije so predpisi dohodninskega davka za leto 1921 v prvi polovici tega meseca pri pristojnih davčnih uradih odnosno pri predstojniku domicilske občine davčnega obvezanca na vpogled.
Povprašuje po vzroku tega nebroj ponesrečenih predpisov ozir. uredb pom nožu jočega novuma, dobil sem za odgovor, da primanjkuje uradništva in da se mora slediti s papirjem.
Tržna poroSlo.
Zagreb. Žito. Pšenica 4-25 Din., koruza 3.50 Din., oves 3.25 Din., rž 3.45 do 3.50 Din., ječmen 3.17 do 3.25 Din., moka (štev. 0) 6.25—6.50 Din., otrobi 2.25—2.37 Din.
Cene žitu v čehoslovaški. Kg pšenice 3.10—3.35 Kč, koruza kg 2.35 do 2.45 Kč, ječmen kg 2.30—2.50 Kč, rž kg 2.70-2.90 Kč.
Žitni trg. V zadnjem času je padla cena pšenici v Čikagi od 134.5 centov pri bušlu na 133 centov. Pri koruzi od 63 dve tretjine centov pri bušlu na 58 tri četrtine. — Cene gredo še nadalje navzdol.
Cene kož. Pri nas se plačuje kilogram surove kože od 42 do 48 kron, v Nemški Avstriji kg goveje kože 950 do 10Q0 Ka., cela konjska koža 12.000 do 13.000 Ka, v Nemčiji funt goveje kože 25—36 mark, funt telečje kože 50 do 60 mark..
Borza.
Zagreb, devize: Berlin (izpl.) 107 do 110, Milan 1660—1695, London 1380 do 1400, ček 0-1390, Newyork 311 —
Ali se Vani, gospod urednik, la utemeljitev zdi logična?
Razun nekterih nezasedenih mest se število uradništva dosedaj ni re-stringiralo; da bi ga kar naenkrat zmanjkalo, dvomim, ker se sicer ne bi toliko govorilo in pisalo o nameravanih odpustitvah. — Brezdvomno pa je, da si državni finančni aparat toliko uradništva obdrži, da s svojimi zahtevki ne pride v zastoj.
In papirja, — smešno! Davčni fis-kus, ki dan na dan razvija večjo po-željenje po žepih ubogega davkoplačevalca ne najde par tisoč kron za ta vsakomur itak skrajno nepriljubljen — papir.
Davčni obvezanec naj pri tem slabem vremenu prenaša cele ure hoda do svojega predstojnika, če ga ne najde doma —naj to s zabavo« prenaša potrpežljivo še en- ali dvakrat — da izve svojo dolžnost do države.
Oglejmo pa si obvezančevo stališče tudi iz vidika praktičnosti in morale.
Po obstoječih predpisih sme predstojnik predpis le onemu pokazati, kogar zadeva.
Kdor živi na deželi ve, da se !e v bore maloštevilnih slučajih pazi na uradne tajnosti; na prstih bi naštel one, ki se strogo drže oblastvenih podukov in predpisov. Ob primitivnosti stanovanj naših županov, ki so največkrat obe pisarne obenem, drugače ni mogoče.
Bodo li — povsod in vsi naši župani pazili na to, da samo prizadeti davčni obvezanec izve svoj predpis in nikdo drugi. — Bojim se zelo, da bodo prišli ti podatki pogostokrat do
nepoklicanih ušes konkurenta, zavi-stnika ali celo osebnega sovražnika!
Koliko nepotrebnega kritiziranja, koliko srda in ovaduštva bode ta uredba povzročila, koliko preklinjanja nedolžnih komisij, koliko rekur-zov in nepotrebnega dela bode posledica tej nepraktični, davkoplačevalcu naravnost razžaljujoči naredbi?
Praksa je že davno ovrgla vse slabše strani davčnih izvršitev in ne-umevno nam je, zakaj se eksperimentira s takimi poskusi. Če se je — 'in to nedvomno — dosedaj praksa dobro obnesla, zakaj se s takimi novostmi vzbuja nezadovoljnost med davčnimi obvezanci, najsi bodo isti trgovci, obrtniki ali kmetje, nezadovoljnost nad državno upravo, zlasti nad uradhištvom, ki po večini tega ne odobrava.
Ali naj res za trgovca in obrtnika velja tudi sedaj geslo — »plati i šuti«?
Z.
M n
kontrolne trakove. šekovrie zvitke, barvo Itd dobavlja ANTON RAVHEKAR, Ljubljana, Pred škofijo 20. Glavna zal. pridatkov NRK.
IVAN JAX IN SIN
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C. 2.
Šivalni stroji Is
Na drobna!
n
V«e vrste usnja: boks, ševro, ('•rni iii barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. I*etra cesta štev. 30.
\ \ li	toMr \
—WL za pletenje
jSSgSR^ Izborna konstrukcija in e*e*»antna izvršitev ir to* B5S'	vame	v	Linču.
Ustanovljena leta 1867.
poučuje breiplitio.
?i$aini stroji .Adler*.
Ceniki zastonj in franko. Začasno znižane cene.
iz prvih tovaren: DUrkopp. - - - Styria, Waffenrad,
/\ S' ‘v
/ \ / \ /
KOLESA
/\/V\/\A/\
\
/ Veletrgovina
) A. Šarabon
) v Ljubljani
\	priporo*«
(_ špecerijsko blago S
Samostojno žensko
moc
z daljšo prakso
sprejme takoj
Jos. Terpin & komp., Rakek.
! i
ii : : : : • ■ m m
i! : :
I :
■ m m m
\
/
\
/
\
/
\
/
>
>
raznovrstno itganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko 22, vodo,
Lastna p ra tarna za kavo Ui mlin m elita v« i alektrUnim obratom. Ceniki na razpolago.
/
\
/
>
\
/
>
\
/
\
\S\S\S\/\S\S\S
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Postaja Grobelno na Južni železnici In od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod,(Tempel, Styria, Donati).
TEMPEL-VRELEC
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
STVRIA-VRELEC
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim
jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
OONATI-VRELEC
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemn katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni,
debelosti, hemoroidom, putiki i t d.
Dnčftčkfl tlntlnn	naibolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično*
nUsUdlui tJlUUIIU saliničnih rudninskokislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. == Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem po tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
RogaSko
SlDtiim ^ najmodernejše in največje zdravilišče v celi Jugoslaviji. Hyd_roterapija, elektroterapija inhalatorij,
_	gimnastika za zdravljenje, kopeli z oglikovo kislino, slane, smrečne, parne, žračne, solnčne kopeli in
kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni in brzojavni urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, voiaška godba. — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole, kposojevalna knjižnica, lepi parki itd. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago
sezija od i. maja do 30. septembra.	Ravnateljstvo	drS.	zdravilska	Rogaška	Slatina.
Tel. St. 261 in 413. - Brzojavni naslov: „8anka“, Ljubljana.
Seinišfe glinica 50,000,000 K. - * Rezervni zg Kladi 45,000.000 K.
X-5"u.Tol3št3a.slc:eL kreditna ‘beuifr.fcsL
LJUBLJANA, Stritarjeva aaSIca 2, se priporoča ib vse v bančno stroko spadajoče posle.
i	Podružnice:	Celfe, Gorica, Kranj, Maribor, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, SpEit, Trst. '	jt
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Lista.« — Glavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin a Ljubljani.