95
Černe bukve.
Žalostno terpinčenje živine smo vidiii S. dan Rož-niga cveta letaš. V. Št. V. na Dolenskim je kupil neki Ljubljanski mesar veliciga in lepo rejeniga bika. Z vervi ga gonjači križem prevežejo, de bi ga varno brez nesreče v mesnico prignali. Bik pa, ki je bil močan in serčan,jim je vender še nadležval. Kaj stori neusmiljeni mesar? Ojster nož vzame in ga porine biku v desno oko, de mu precej izteče in celo pot mu kri iz očesne jame teče; ravno tako ga dregne potem v levo oko, de ga popolnama oslepi. V tacih groznih bolečinah je bilo revno živinče v mesnico gnano, v smert peljano. Tako neusmiljeno oslepljeni bik se je vsakimu v serce smilil, kdorkoli gaje vidil, in očitno so ljudje neusmiljeniga mesarja rotili. Potrebno bi bilo, de bi za take terdoserčne dela de-želska gosposka kazni (strafinge) odločila, ker vidimo, de še tako lepe besede se kamnitniga serca ne primejo.