Zbirka Delovni zvezki UMAR littp://www.umar.qov.si/avtorski prispevki/ R. Kmet Zupančič, M. Koprivnikar Šušteršič, M. Kovač, J. Kušar, T. Nenadič, J. Povšnar, A. Vidrih Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2014 Delovni zvezek 3/2015, let. XXIV Kratka vsebina; Avtorji v delovnem zvezku analizirajo poslovanje gospodarskih družb po posameznih dejavnostih. Poudarek je na zadnjem letu, to je letu 2014, medčasovne primerjave pa so mogoče z leti 2008-2013. Avtorje zanimajo predvsem glavne značilnosti poslovanja in premoženjsko-finančnega položaja družb s poudarkom na dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjeno dodano vrednost in konkurenčnost posameznih dejavnosti, ter pomembnejši strukturni premiki. Ključne besede; gospodarske družbe, poslovni izid, dodana vrednost, kazalniki uspešnosti poslovanja, statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida, kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, oskrba z elektriko, plinom in paro, gradbeništvo, trgovina, promet in skladiščenje, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne storitve. Zbirka Delovni zvezki je namenjena objavljanju izsledkov tekočega raziskovalnega dela, analizi podatkovnih serij in predstavitvam metodologij s posameznih področij dela urada. S tem želimo spodbuditi izmenjavo zamisli o ekonomskih in razvojnih vprašanjih, pri čemer je pomembno, da se analize objavijo čim hitreje, tudi če izsledki še niso dokončni. Mnenja, ugotovitve in sklepi so v celoti avtorjevi in ne izražajo nujno uradnih stališč Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Objava in povzemanje publikacije sta dovoljena delno ali v celoti z navedbo vira. Izdajatelj: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Gregorčičeva 27 1000 Ljubljana Tel: (+386) 1 478 1012 Telefaks: (+386) 1 478 1070 E-naslov: gp.umar@gov.si Odgovorna urednica: dr. Valerija Korošec (valerija.korosec(Sqov.si) Delovni zvezek: Dejavnosti slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2014 Avtorji in avtorice: mag. Rotija Kmet Zupančič (rotiia.kmet-zupanciccsgov.si), Mojca Koprivnikar Šušteršič (mojca.koprivnikar(Sqov.si), mag. Mateja Kovač (mateja.kovac^gov.si), Janez Kušar (janez.kusar^gov.si), mag. Tina Nenadič (tina.nenadic(Sgov.si), Jure Povšnar (iure.povsnarcsgov.si) in mag. Ana Vidrih (ana.vidrihcsgov.si) Delovni zvezek je recenziran. Delovni zvezek ni lektoriran. Ljubljana, oktober 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338(497.4)"2014"(0.034.2) DEJAVNOSTI slovenskega gospodarstva v luči poslovanja gospodarskih družb v letu 2014 [Elektronski vir] / R. Kmet Zupančič ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 2015. - (Zbirka Delovni zvezki UMAR ; letn. 24, 3) ISBN 978-961-6839-29-7 (pdf) 1. Kmet Zupančič, Rotija 281622784 KAZALO VSEBINE 4 NEKATERE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA IN PREMOŽENJSKO-FINANČNEGA POLOŽAJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2014......................................................................................3 5 PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH..................................9 5.1 KMETIJSTVO IN Z NJIM POVEZANE DEJAVNOSTI (A, CIO in C11 )..........................................................................11 5.1.1 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo ter ribištvo (A)............................................................................................................................11 5.1.2 Proizvodnja živil in pijač (C10 in C11)..........................................................................................................................................16 5.2 RUDARSTVO (B)..........................................................................................................................................................................20 5.3 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (C).......................................................................................................................................23 5.4 OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN PARO (D)..................................................................................................................33 5.5 OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (E).......................................37 5.6 GRADBENIŠTVO (F)...................................................................................................................................................................41 5.7 TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL (G)..........................................................................45 5.8 PROMET IN SKLADIŠČENJE (H).............................................................................................................................................54 5.9 GOSTINSTVO (1)..........................................................................................................................................................................60 5.10 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (J)...............................................................................................66 5.11 POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (L)............................................................................................................................71 5.12 STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (M)..................................................................................76 5.13 DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (N)...............................................................................................81 6 ZAKLJUČKI.............................................................................................................................86 7 SEZNAM LITERATURE IN VIROV...........................................................................................91 8 PRILOGA: Opredelitev kazalnikov, uporabljenih v analizi poslovanja gospodarskih družb.........................................................................................................................................92 PRILOGA K DELOVNEMU ZVEZKU: STATISTIČNE TABELE V EXCELOVI DATOTEKI Kazalo okvirjev, slik in tabel Okvir 1: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno.. Okvir 2: Poslovanje malih podjetnikov v dejavnosti gostinstvo..................................... .51 .65 Slika 1: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti^ v obdobju 2008-201...............................................................................................................................................4 Slika 2: Dobiček Iz poslovanja gospodarskih družb v obdobju 2008-2014............................................................5 Slika 3: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu v obdobju 2008-2014....................................................6 Slika 4: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala In storitev na enoto poslovnih prihodkov v obdobju 2008-2014..............................................................................................................................6 Slika 5: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki v obdobju 2008-2014..............................................7 Slika 6: Razmerje med stroški financiranja za obresti In poslovnimi prihodki ter delež dolga v virih sredstev (desna os) v obdobju 2002-2014^.............................................................................................................................8 Slika 7: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2014..........................................9 Slika 8: Sprememba v strukturi dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v obdobju 2008-201410 Slika 9: Dodana vrednost, njena struktura in zaposlenost v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................12 Slika 10: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v letih 2013 in 2014 ..................................................................................................................................................................................13 Slika 11: Stroški dela v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v letih 2013 In 2014..................................14 Slika 12: Poslovni Izid gospodarskih družb primarne dejavnosti v obdobju 2008-2014....................................15 Slika 13: Neto poslovni izid gospodarskih družb primarne dejavnosti po strukturi v letih 2013 In 2014..........15 Slika 14: Dodana vrednost in njena struktura ter zaposlenost v gospodarskih družbah ŽPI v obdobju 20082014..........................................................................................................................................................................17 Slika 15: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah ŽPI v letih 2013 in 2014...........................18 Slika 16: Poslovni Izid gospodarskih družb ŽPI v obdobju 2008-2014.................................................................19 Slika 17: Neto poslovni izid gospodarskih družb ŽPI po strukturi v letih 2013 In 2014.......................................19 Slika 18: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 In 2014....................................................................................................................................21 Slika 19: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah................................................................................................................................22 Slika 20: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti, 2014.......................................25 Slika 21: Produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) v družbah predelovalnih dejavnosti.............26 Slika 22: Stroški dela v družbah predelovalnih dejavnosti...................................................................................27 Slika 23: Poslovni odhodki in gospodarnost poslovanja v družbah predelovalnih dejavnosti...........................28 Slika 24: Izvozna usmerjenost družb predelovalnih dejavnosti............................................................................29 Slika 25: Finančno poslovanje družb predelovalnih dejavnosti...........................................................................30 Slika 26: Neto čisti dobiček In izguba v družbah predelovalnih dejavnosti.........................................................31 Slika 27: Zadolženost družb predelovalnih dejavnosti.........................................................................................32 Slika 28: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 In 2014...............................................................................................34 Slika 29: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom In paro v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah..........................................................................................35 Slika 30: Dodana vrednost, njena struktura In zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti E v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................................38 Slika 31: Poslovni Izid gospodarskih družb dejavnosti E v obdobju 2008-2014..................................................39 Slika 32: Poslovni Izid gospodarskih družb dejavnosti E po strukturi v letih 2013 in 2014.................................40 Slika 33: Izbrani kazalniki po strukturi v dejavnosti E, leti 2013 in 2014..............................................................41 Slika 34: Struktura dodane vrednosti po oddelkih dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2014.......................................................................................................................................................46 Slika 35: Dodana vrednost ter stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2014............................................................................................47 Slika 36: Poslovni izid družb trgovskih oddelkov v letih 2013 in 2014.................................................................48 Slika 37: Donosnost prihodkov v največjih oddelkih ter skupinah trgovinske dejavnosti v letih 2013 in 2014 49 Slika 38: Obremenjenost poslovnih prihodkov z nabavno vrednostjo prodanega blaga, materiala in storitev v trgovinskih družbah v letih 2009,2013 in 2014.....................................................................................................50 Slika 39: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno v obdobju 2000-2014................................................................................................................................................................51 Slika 40: Finančno poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil v letu 2014......................................................................................................................................52 Slika 41: Zadolženost trgovinskih družb v letu 2014.............................................................................................53 Slika 42: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb v dejavnosti promet inskladiščenje v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 in 2014....................................................................................................................55 Slika 43: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti promet in skladiščenje v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah.............................................................................................................56 Slika 44: Delež v dodani vrednosti ter zaposlenosti vseh gostinskih družb v letu 2014......................................61 Slika 45: Dodana vrednost ter stroški dela na zaposlenega v gostinskih gospodarskih družbah v letu 2014 ...62 Slika 46: Donosnost sredstev gostinskih gospodarskih družb v letih 2013 in 2014............................................63 Slika 47: Poslovni izid družb gostinskih oddelkov v letih 2013 in 2014...............................................................64 Slika 48: Zadolženost gostinskih družb v letu 2014...............................................................................................64 Slika 49: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014.................................................................................................................67 Slika 50: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014.....................................................................68 Slika 51: Donosnost sredstev in prihodkov gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letih 2013 in 2014....................................................................................................................................................69 Slika 52: Zadolženost v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014.......70 Slika 53: Delež posameznih skupin v dodani vrednosti in zaposlenosti dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letu 2014...................................................................................................................................72 Slika 54: Dodana vrednost ter stroški dela na zaposlenega v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letu 2014..........................................................................................................................................................................73 Slika 55: Donosnost prihodkov od prodaje in sredstev v gospodarskih družbah dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 in 2014.....................................................................................................................74 Slika 56: Gospodarnost poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 in 2014.............................................................................................................................................................75 Slika 57: Zadolženost in finančna struktura gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 in 2014....................................................................................................................................................75 Slika 58: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014...................................................................................................77 Slika 59: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014.................................................................78 Slika 60: Donosnost sredstev in prihodkov gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letih 2013 in 2014...............................................................................................................................79 Slika 61: Zadolženost v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014..80 Slika 62: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014......................................................................................................82 Slika 63: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014...........................................................................83 Slika 64: Donosnost sredstev in priliodicov gospodarsicili družb drugili raznovrstnili poslovnili dejavnosti v Ietili2013in2014....................................................................................................................................................84 Slika 65: Zadolženost v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014............85 Tabela 1: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v obdobju 2008-2014..............................................3 Tabela 2: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb (GD) primarne dejavnosti v obdobju 2008-2014.11 Tabela 3: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb (GD) v dejavnosti proizvodnje živil in pijač v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................16 Tabela 4: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb rudarstva v obdobju 2008-2014...........................20 Tabela 5: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v predelovalnih dejavnostih v letih 2008-2014...24 Tabela 6: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb za oskrbo z elektriko, plinom in paro v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................................33 Tabela 7: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja (E) v obdobju 2008-2014.....................................................................................37 Tabela 8: Izbrani kazalniki poslovanja javnih podjetij in ostalih gospodarskih družb (GD) v dejavnosti E, leto 2014..........................................................................................................................................................................40 Tabela 9: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb (GD) v dejavnosti gradbeništva, 2008-2014........42 Tabela 10: Družbe iz gradbeništva, ki so prenehale poslovati* ^..........................................................................44 Tabela 11: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil v obdobju 2008-2014....................................................................................................................45 Tabela 12: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti prometa in skladiščenja v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................................54 Tabela 13: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v gostinstvu v obdobju 2008-2014.....................60 Tabela 14: Izbrani kazalniki poslovanja malih samostojnih podjetnikov v gostinstvu v obdobju 2008-2014..65 Tabela 15: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................66 Tabela 16: Izbrani kazalniki poslovanja nepremičninskih družb v obdobju 2008-2014.....................................71 Tabela 17: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih v obdobju 2008-2014.........................................................................................................................76 Tabela 18: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih v obdobju 2008-2014................................................................................................................................................81 1 POVZETEK V delovnem zvezku na podlagi statističnih podatkov iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida analiziramo poslovanje gospodarskih družb. Analiza zajema obdobje od leta 2008 (ko je prišlo do spremembe Standardne klasifikacije dejavnosti) do leta 2014, pri čemer je glavni poudarek na spremembah v zadnjem letu. Z analizo poslovnih rezultatov gospodarskih družb zajamemo približno polovico dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in okoli dve tretjini dodane vrednosti zasebnega sektorja. Poslovni rezultat gospodarskih družb se je po močnem poslabšanju med krizo v letu 2014 precej izboljšal. Poslabšanje v krizi je izhajalo predvsem iz negativnega rezultata iz financiranja in zmanjšanega dobička iz poslovanja. V letu 2014 je do izboljšanja prišlo pri obeh komponentah, s čimer se je neto čisti dobiček gospodarskih družb s približno 900 mio EUR povzpel na najvišjo raven po začetku krize. Njegov obseg je bil podoben kot v prvih letih prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni pred začetkom krize (2007). Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Pozitivna gibanja so tako kot že nekaj predhodnih let izhajala predvsem iz poslovanja menjalnega sektorja. Na strani poslovnih prihodkov se je nadaljevalo povečevanje prihodkov od prodaje na tujem trgu, po močnem zmanjšanju v preteklih letih pa so se nekoliko zvišali tudi prihodki na domačem trgu. Nadalje so se zmanjšali tudi stroškovni pritiski (stroški dela na enoto proizvoda, pogoji menjave), ki so v prvih letih krize poleg nizkega povpraševanja negativno vplivali na dobičkonosnost družb. Izguba iz financiranja, ki se je pojavila z začetkom krize, kljub zmanjšanju v zadnjih letih ostaja visoka. Visoki finančni odhodki se po letu 2010 zmanjšujejo, najbolj so se v zadnjih letih zmanjšali odhodki iz bančnih posojil, kar kaže na intenziven proces razdolževanja družb, postopno pa upadajo tudi odhodki, povezani z odpisi in oslabitvami. Razmerje med dolgom in sredstvi (kazalnik zadolženosti) gospodarskih družb se je lani znižalo na 58% in je bilo za 7 odstotnih točk nižje od vrha v letu 2008. Lani so se prvič nekoliko zvišali tudi finančni prihodki, ki so se od začetka krize zaradi zmanjšanja vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb zmanjševali. 2 SUMMARY This working paper analyses business results of Slovenian commercial companies using statistical data from companies' balance sheets and profit and loss statements. The period covered in the analysis is 2008-2014 (following the revision of NACE classification in 2008), where the main focus is given to changes in business results during the last year. Commercial companies analysed in the paper are responsible for approximately half of total value added and two thirds of total employment in the Slovenian economy. Business result of commercial companies improved considerably in 2014 after huge deterioration during the crisis. Negative trends at the beginning of the crisis originated from huge financial loss and deterioration of operating profit. Improvement in 2014 stemmed from both components and resulted in total net profit of approximately 900 million EUR which is the highest level since the onset of the crisis and similar to the one created at the beginning of the previous decade. In comparison to the extremely high level reached before the crisis (in 2007) it was still around four times lower. Net operating profit, which grew only modestly after a huge fall in 2009, increased for one fifth in 2014. Its level was approximately one fourth lower compared to that in 2007. As in previous years, the increase in the operating profit derived from tradable part of the economy. On the revenue side we saw a further increase of export revenues while revenues from domestic market increased modestly only last year after declining since the beginning of the crisis. The cost pressures (unit labour costs, terms of trade), which in addition to lower demand negatively affected the profitability of companies in the first years of the crisis, have eased significantly over the past few years. Financial loss, which appeared with the beginning of the crisis, remained relatively high despite a gradual decline. High financial expenses has been falling since 2010, among them the most expenses attributable to bank loans, which is a sign of intensive corporate deleveraging. The ratio of debt to total liabilities (indicator of indebtedness) declined further in 2014 to 58% and was around 7 percentage points lower than its 2008 peak. A gradual decline has been also registered in financial expenses related to write-offs and impairment. In 2014 financial revenues increased slightly for the first time after declining since the beginning of the crisis due to the falling value of shares, interests and other investments. 3 UVOD Strukturne statistike podjetij so pomemben vir podatkov o posameznih dejavnostih gospodarstva, saj omogočajo analize na precej bolj razčlenjeni ravni Standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD) kakor na primer nacionalni računi, ki zagotavljajo predvsem tako imenovane makro podatke o nacionalnem gospodarstvu. Njihova slabost pa je, da se objavljajo s precejšnjim časovnim zamikom. Zato si za bolj tekoče spremljanje gibanj v posameznih dejavnostih pomagamo s statističnimi podatki o poslovanju gospodarskih družb. Uporabljeni podatki za razliko od strukturnih statistik ali nacionalnih računov ne vključujejo rezultatov vseh poslovnih subjektov (poleg gospodarskih družb so to še samostojni podjetniki, zadruge, društva, pravne osebe zasebnega in javnega prava). Z analizo podatkov o poslovanju gospodarskih družb tako zajamemo okoli 55 % dodane vrednosti celotnega slovenskega gospodarstva in 62 % vseh zaposlenih oziroma približno dve tretjini dodane vrednosti dejavnosti pretežno zasebnega sektorja (A-N, R-T). V delovnem zvezku analiziramo statistične podatke iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb^ predvsem z vidika posameznih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Zanimajo nas (i) glavne značilnosti poslovanja in premoženjsko-finančnega položaja družb s poudarkom na dejavnikih, ki vplivajo na ustvarjeno dodano vrednost in konkurenčnost posameznih dejavnosti, in (ii) pomembnejši strukturni premiki. Tako dobimo podrobnejši pogled v posamezne dejavnosti, kar uporabljamo na eni strani kot podlago za napovedovanje bruto domačega proizvoda s strani proizvodnje (dodane vrednosti), ki je sestavni del napovedi gospodarskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj. Na drugi strani pa so te analize ena od osnov za spremljanje napredka pri razvoju in konkurenčnosti podjetniškega sektorja. V posameznih storitvenih dejavnostih, v katerih ob gospodarskih družbah razmeroma velik del dodane vrednosti dejavnosti ustvarijo še majhni samostojni podjetniki, dodajamo tudi kratko informacijo o njihovem poslovanju. Zaradi spremembe Standardne klasifikacije dejavnosti z letom 2008 v delovnem zvezku večinoma analiziramo obdobje po tem letu. Ker se je leta 2008 začela uporabljati nova klasifikacija SKD (SKD 2008), ki se od do tedaj veljavne klasifikacije SKD 2002 precej razlikuje^, podatki AJPES o poslovanju gospodarskih družb za leto 2008 na ravni posameznih dejavnosti niso primerljivi s podatki pred tem letom. Zato smo se v primeru analiz posameznih dejavnosti omejili na obdobje po letu 2008, za celotno skupino gospodarskih družb (poglavje 2) in nekatere dejavnosti, kjer ni bilo večjih sprememb, pa so mogoče primerjave tudi za daljše obdobje. Podatki za vsako od analiziranih let vključujejo gospodarske družbe, ki so v tistem letu dejansko poslovale. ^ Objavlja jih AJPES na podlagi letnih poročil, kijih enkrat letno predložijo gospodarske družbe. 2 Klasifikacija SKD 2008 je podrobno predstavljena na spletni strani Statističnega urada RS (http://www.stat.si). Osnovna razdelitev dejavnosti do ravni oddelkov (dvomestna šifra) pa je razvidna tudi iz statistične priloge, ki je priložena delovnemu zvezku v obliki excelove datoteke. Delovni zvezek ima tri poglavja in statistično prilogo. Uvodu sledi poglavje, v katerem predstavljamo nekatere skupne značilnosti poslovanja in premoženjsko-finančnega položaja gospodarskih družb v Sloveniji. Večino prostora pa v nadaljevanju namenjamo analizi poslovanja družb v posameznih dejavnostih klasifikacije SKD. Vključene so večje dejavnosti zasebnega sektorja brez finančnih in zavarovalniških storitev (K), in sicer: kmetijstvo in nekatere z njim povezane dejavnosti (A, C 10 in C 11), rudarstvo (B), predelovalne dejavnosti (C), oskrba z elektriko, plinom in paro (D), oskrba z vodo, ravnanje z odpadki in odplakami ter saniranje okolja (E), gradbeništvo (F), trgovina (G), promet in skladiščenje (H), gostinstvo (I), informacijske in komunikacijske dejavnosti (J), poslovanje z nepremičninami (L), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti (N). Delovni zvezek končujemo s sklepnimi ugotovitvami, prilagamo pa mu še obsežnejšo statistično prilogo. 4 NEKATERE ZNAČILNOSTI POSLOVANJA IN PREMOŽENJSKO-FINANČNEGA POLOŽAJA GOSPODARSKIH DRUŽB V LETU 2014 Tabela 1: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 51.997 53.897 55.734 57.798 59.726 61.312 63.590 Število zaposlenih' 510.754 479.894 462.643 449.235 435.059 425.833 432.906 Neto^ čisti dobiček/izguba (v mio EUR) 1.657 549,0 -256,5 457,2 332,4 169,2 887,4 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 2.006 1.935 1.800 1.720 1.621 1.517 1.416 Število zaposlenih/podjetje 9,8 8,9 8,3 7,8 7,3 6,9 6,8 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč EUR) 195 215 218 218 222 219 210 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,043 1,030 1,030 1,031 1,028 1,029 1,034 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 1,7 0,5 -0,3 0,5 0,3 0,2 1,0 Donosnost prihodkov (v %) 1,9 0,8 -0,3 0,6 0,4 0,2 1,1 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 35.279 34.168 36.044 37.512 38.006 39.011 40.324 STROŠKI DELA Stroški dela/zaposlenega (v EUR) 21.376 21.674 22.719 23.253 23.630 23.988 24.524 Delež stroškov dela v dod. vrednosti (v %) 60,6 63,4 63,0 62,0 62,2 61,5 60,8 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 65,2 64,9 62,2 61,9 61,2 60,0 58,1 Delež kratkor. obveznosti v virih sredstev (v %) 36,9 35,3 35,3 34,3 34,4 34,0 32,0 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 56,8 55,9 61,0 61,7 61,8 64,1 67,5 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 88,8 89,9 90,5 92,0 90,8 92,1 95,8 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v%) 29,7 28,0 30,7 33,3 34,9 35,9 36,7 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 61,3 62,9 62,0 61,7 62,8 62,4 62,0 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 15,7 15,0 15,4 15,3 15,0 15,2 16,1 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe:' Podatek o številu zaposlenih pomeni povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in je izračunan kot število delovnih ur v koledarskem (obračunskem) letu, za katere so zaposlenci dobili plačo in nadomestilo plače /(deljeno) z možnimi delovnimi urami za koledarsko (poslovno) leto. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. V letu 2014 se je poslovni rezultat gospodarskih družb precej izboljšal. Potem ko se je pod vplivom negativnega rezultata iz financiranja finančnega izida in zmanjšanega dobička iz poslovanja v času krize močno znižal, seje skupni neto^ čisti dobiček gospodarskih družb v letu 2014 povzpel na najvišjo raven po letu 2008 (887 mio. EUR). Njegov obseg je bil podoben kot v ' Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo obračunskega obdobja gospodarskih družb. začetku prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni tik pred začetkom krize (2007). Do izboljšanja je prišlo pri obeh glavnih komponentah poslovnega rezultata. Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Zmanjšala se je tudi izguba iz financiranja, ki pa je ostala visoka. Slika 1: Neto čisti dobiček obračunskega obdobja gospodarskih družb in njegovi glavni komponenti^ v obdobju 2008-2014^'^ EE 1.000 > -1.000 -2.000 -3.000 INeto rezultat iz financiranja INeto rezultat iz poslovanja ♦ Neto čisti dobiček obračunskega obdobja Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe: ^ Poslovni rezultat obračunskega obdobja je rezultat poslovanja družb v njihovi osnovni dejavnosti (rezultat iz poslovanja), iz financiranja (rezultat iz financiranja) in iz drugega delovanja. Ker tretja komponenta predstavlja relativno manj pomemben del celotnega poslovnega rezultata, je v sliki ne prikazujemo posebej. ^ Leta 2006 so se spremenili slovenski računovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogočile medletno primerjavo podatkov (glej tudi pojasnila v uvodu v Kmet Zupančič in drugi, 2007). ^ Podatki za vsa leta se nanašajo na gospodarske družbe, ki so dejansko poslovale v posameznem letu, kar pomeni, da so pridobljeni iz bilanc za tekoče leto. Povečanje dobička iz poslovanja Je ponovno izhajalo iz menjalnega sektorja, v nemenjalnem pa se Je poslovanje še poslabšalo. Dobiček iz poslovanja menjalnega sektorja" se povečuje praktično celotno obdobje po močnem padcu v letu 2009. Z lanskim zvišanjem, ki je bilo najvišje v tem obdobju, pa je prvič dosegel raven leta 2008. Rasti v industriji in prometu, kjer je neto dobiček iz poslovanja že presegel raven leta 2008, se je lani pridružilo še precejšnje izboljšanje v trgovini. Med družbami menjalnega sektorja so bila najmanj ugodna gibanja v gostinstvu, kjer se je negativni rezultat lani še nekoliko poglobil. V družbah nemenjalnega sektorja se predvsem pod vplivom gibanj v finančnem posredništvu (brez bank in drugih finančnih posrednikov^'), gradbeništvu« in nepremičninski dejavnosti rezultat iz poslovanja " Menjalni sektor vključuje gospodarske družbe: kmetijstva, gozdarstva, ribištva (A), industrije brez gradbeništva (B-E), trgovine, prometa, gostinstva (G-l), informacijsko-komunikacijskih dejavnosti (J) (definicija je povzeta po European Commission, Quaterly report on the euro area Volume 12 N.2,2013). ^ Banke in drugi finančni posredniki niso vključeni v bazo statističnih podatkov AJPES o poslovanju gospodarskih družb. 5.000 3.000 2.000 0 poslabšuje vse od začetka krize, lani pa seje prvič prevesil v izgubo. Gre za dejavnosti, kjer je po visokih rasteh obsega poslovanja v predkriznem obdobju, podprtih s splošno ugodnimi gospodarskimi razmerami, rastjo cen nepremičnin in ugodnimi finančnimi pogoji, v času krize prišlo do močnega skrčenja aktivnosti (merjeno s prihodki od prodajep, spopadajo pa se tudi z visoko izgubo iz financiranja. Slika 2: Dobiček iz poslovanja gospodarskih družb v obdobju 2008-2014 2500,0 2000,0 1500,0 1000,0 500,0 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Menjalni sektor vključuje: A kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo, B-E industrijo brez gradbeništva, G-l trgovino, promet, gostinstvo, J informacije in komunikacije (European Commission, Quaterly report on the euro area Volume 12 N.2,2013). Druge dejavnosti predstavljajo nemenjaini sektor. Na strani poslovnih prihodifov se je leta 2014 nadaljevalo povečevanje prihodkov od prodaje na tujem trgu, po močnem zmanjšanju v preteklih letih pa so se nekoliko zvišali tudi na domačem trgu. Prodaja v tujini, ki se povečuje od leta 2009, je tako lani raven iz leta 2008 nominalno presegala za približno 18%. Na domačem trgu, kjer je do okrevanja prišlo lani, pa je za njo zaostajala za 14%. V razmerah šibkega domačega povpraševanja v času krize je večina dejavnosti povečala izvozno usmerjenost svojih prihodkov, lani pa je z okrevanjem domačega gospodarstva večina po obsegu pomembnejših dejavnosti povečala tudi prodajo na domačem trgu. ® v gradbeništvu je bilo poslabšanje poslovnih rezultatov sicer predvsenn posledica visokega prevrednotenja zalog v dveh družbah, aktivnost, merjena s prihodki od prodaje in dodano vrednostjo, pa se je povečala (glej poglavje o gradbeništvu). ^ Padec prihodkov od prodaje v obdobju 2008-2014 v teh treh dejavnostih je bil najvišji med vsemi dejavnostmi. V gradbeništvu in finančnih dejavnostih so bili leta 2014 prihodki od prodaje nominalno za približno polovico nižji kot leta 2008, v nepremičninski dejavnosti pa za več kot petino. 3000,0 0,0 -500,0 Slika 3: Prihodki od prodaje na domačem in tujem trgu v obdobju 2008-2014 -Prihodki od prodaje na tujem trgu -Prihodki od prodaje na domačem trgu (desna os) 52 TJ Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V zadnjih letih so se precej zmanjšali stroškovni pritiski na dobičkonosnost gospodarskih družb. Poleg šibkega povpraševanja so na dobičkonosnost gospodarskih družb od začetka krize negativno vplivali tudi stroškovni pritiski. Do leta 2010 so izhajali predvsem iz rastočih stroškov dela na enoto dodane vrednosti. Ti so v zadnjih štirih letih upadali in se lani že močno približali ravni iz leta 2008. V letih 2010-2012 so se zaradi rasti cen surovin in depreciacije evra precej poslabšali tudi pogoji menjave in s tem razmerje med stroški blaga, materiala in storitev ter poslovnimi prihodki. V letih 2013 in 2014 pa se je s padcem cen surovin na svetovnem trgu obremenjenost poslovnih prihodkov s temi stroški ponovno zmanjšala. Slika 4: Stroški dela na enoto dodane vrednosti ter stroški blaga, materiala in storitev na enoto poslovnih prihodkov v obdobju 2008-2014 77,5 77,0 75,5 75,0 74,5 64 63 62 61 61 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 30 58 28 - 56 26 54 24 22 50 20 48 18 16 46 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 78,0 64 76,5 63 76,0 62 74,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 V strukturi poslovnega rezultata ostaja kljub postopnemu zniževanju razmeroma visoka izguba iz financiranja. Z 1,4 mrd EUR je bila za okoli tretjino nižja kot leta 2010, ko je dosegla vrh, še vedno pa se ohranja na razmeroma visoki ravni iz začetnega obdobja krize (2008-2009). Finančna izguba, ki se je pojavila z začetkom krize, je na eni strani posledica zmanjšanja finančnih prihodkov zaradi znižanja vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb družb v času krize, na drugi strani pa visokih finančnih odhodkov, povezanih z zadolženostjo gospodarskih družb ter odhodki zaradi odpisov in oslabitev. Finančni odhodki gospodarskih družb se po letu 2010 zmanjšujejo, lani so se prvič nekoliko zvišali tudi prihodki. Med finančnimi odhodki večino predstavljajo oslabitve in odpisi ter odhodki iz finančnih obveznosti. Oboji so se z začetkom krize močno povečali. Odhodki iz finančnih obveznosti se pretežno znižujejo od leta 2008. Njihov največji del, to so odhodki iz bančnih posojil, se je od začetka krize več kot prepolovil, kar kaže na intenziven proces razdolževanja gospodarskih družb, zlasti v zadnjih treh letih (2012-2014). Oslabitve in odpisi pa so se ob precejšnjem nihanju z vrha v letu 2010 znižali za približno 14%. Ob hitrejšem zmanjšanju odhodkov iz finančnih obveznosti so v zadnjih dveh letih (2013-2014) postali največji del finančnih odhodkov, njihovo ohranjanje na relativno visoki ravni pa povezujemo z zaostrenimi gospodarskimi razmerami do leta 2013. K višjim finančnim prihodkom v letu 2014 so ob izboljšani gospodarski situaciji največ prispevali višji prihodki iz deležev in drugih naložb. Slika 5: Struktura finančnih odhodkov in finančni prihodki v obdobju 2008-2014 4500,0 4000,0 3500,0 3000,0 2500,0 2000,0 > 1500,0 1000,0 500,0 0,0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 ■ Drugi finančni odhodki ■ Fin. odhodki iz oslabitev in odpisov I Fin. odhodki iz finančnih obveznosti ■Finančni prihodki Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Razdolževanje družb se je nadaljevalo tudi v letu 2014. Razmerje med celotnim dolgom in sredstvi seje v letu 2014 še znižalo (na 58,1 %), od vrha v letu 2008 pa je bilo nižje za približno 7 o. t. Ob visoki finančni izpostavljenosti družb do bank in hkrati neugodnih razmerah v bančnem sistemu so se močno znižale predvsem finančne obveznosti do bank. Razdolževanje do bank je postalo intenzivno zlasti po letu 2011, vrh pa je s procesom sanacije bank doseglo v letu 2014. V tem letu seje najbolj znižal obseg kratkoročnih finančnih obveznosti do bank. Slika 6: Razmerje med stroški financiranja za obresti in poslovnimi prihodki ter delež dolga v virih sredstev (desna os) v obdobju 2002-201 ž? > 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 0,4 0,2 0,0 70 60 50 40 30 20 10 ž? > 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: ' Leta 2006 so se spremenili slovenski računovodski standardi, a po naši oceni spremembe niso bile tolikšne, da bi popolnoma onemogočile medletno primerjavo podatkov (glej tudi pojasnila v uvodu v Kmet Zupančič in drugi, 2007). 0 5 PREGLED POSLOVANJA GOSPODARSKIH DRUŽB PO DEJAVNOSTIH Od začetka krize se je struktura dodane vrednosti gospodarskih družb spreminjala v smeri povečevanja deleža bolj izvozno usmerjenih dejavnosti. Od leta 2008 se je močno skrčil delež gradbeništva (F), v zadnjih letih pa tudi trgovine (G) in finančnega posredništva (K; brez bank in drugih finančnih posrednikov). Hkrati se je povečal delež dejavnosti, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih oziroma so se nanje začele intenzivneje preusmerjati v času krize. V strukturi dodane vrednosti družb se je tako najbolj povečal delež predelovalnih dejavnosti (C) in prometa® (H), to je dveh tradicionalno visoko izvozno usmerjenih dejavnosti, ter oskrbe z elektriko, plinom in paro^ (D), kjer se je obseg mednarodnega trgovanja skokovito povečeval do leta 2013. Povečal se je tudi delež nekaterih na znanju temelječih storitev (iz dejavnosti M in J), ki danes prav tako bistveno več prihodkov od prodaje kot pred krizo ustvarijo na tujih trgih. Slika 7: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v letu 2014 I A I B I C I D I E I F I G I H I I IJ I K I L I M I N I Ostalo (O-S) Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Legenda: A - kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - rudarstvo, C - predelovalne dejavnosti, D - oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - gradbeništvo, G - trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - promet in skladiščenje, I - gostinstvo, J - informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - poslovanje z nepremičninami, M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - dejavnosti javne uprave in obrambe, P - izobraževanje, Q - zdravstvo in socialno varstvo, R -kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - druge dejavnosti. ® Na povečanje deleža prometa je ponnennbno vplivala tudi statusna sprennennba večje družbe v letu 2010, njegov delež pa je naraščal tudi po tem letu. ® Na povečanje deleža dejavnosti je vplival tudi prehod ene družbe iz dejavnosti holdingov (64.2) v dejavnost D z letom 2009, a seje tudi delež te dejavnosti po letu 2009 še povečeval V letu 2014 pa se je zaradi povečanja aktivnosti agencij za zaposlovanje, ki se odzivajo na povečano povpraševanje podjetij po bolj fleksibilnih oblikah zaposlitve v času negotovega gospodarskega okrevanja, izraziteje povečal tudi delež raznovrstnih storitvenih dejavnosti (N). V drugih dejavnostih so bile spremembe manjše. Največje dejavnosti po ustvarjeni dodani vrednosti sicer ostajajo predelovalne dejavnosti (C), trgovina (G), promet (H), strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (M) ter informacijsko-komunikacijske dejavnosti (J), ki skupno ustvarijo več kot tri četrtine dodane vrednosti gospodarskih družb. Slika 8: Sprememba v strukturi dodane vrednosti gospodarskih družb po dejavnostih v obdobju 2008-2014 3,0 2,0 — 1,0 — 0,0 -a o > -1,0 -2,0 -3,0 -4,0 M Ostalo E (O-S) Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Na povečanje deleža prometa (H) je pomembno vplivala tudi statusna sprememba večje družbe v letu 2010, njegov delež pa je naraščal tudi po tem letu. Na povečanje deleža dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro (D) je vplival tudi prehod ene družbe iz dejavnosti holdingov (64.2) v dejavnost D z letom 2009, a se je tudi delež te dejavnosti po letu 2009 še povečeval. V nadaljevanju poglavja predstavljamo podrobnejšo analizo poslovanja družb ter strukturnih sprememb v posameznih nefinančnih dejavnostih zasebnega sektorja (A-N brez K). Javne storitve (dejavnosti 0-Q) in manjši del tržnih storitev (R in S) ter finančno posredništvo (K) pa zaradi izjemno nizke zastopanosti gospodarskih družb v ustvarjeni dodani vrednosti v delovnem zvezku podrobneje ne obravnavamo. C H D N A B J L K G F 5.1 KMETIJSTVO IN Z NJIM POVEZANE DEJAVNOSTI (A, C10 in C11 ) 5.1.1 Kmetijstvo, lov in gozdarstvo ter ribištvo (A) Tabela 2: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb (GD) primarne dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva ter ribištva v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število G D 356 352 354 372 402 407 448 Število zaposlenih^ 4.022 3.852 3.793 3.151 3.087 2.957 3.050 Delež v zaposlenosti vseh GD (v %) 0,79 0,80 0,82 0,70 0,71 0,69 0,70 Delež v dodani vrednosti vseh GD (v %) 0,60 0,62 0,66 0,58 0,61 0,55 0,61 Neto^ čisti dobiček/izguba (v tisoč EUR) -10.052 -8,121 -345 -2,737 -104 -9,295 -17.855 VELIKOST PODJETJA Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 1,721 1,701 1,798 1,527 1.455 1,427 1,286 Število zaposlenih/podjetje 11,3 10,9 10,7 8,5 7,7 7,3 6,8 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povp.sredstva / zaposlenega (v tisoč EUR) 147 153 162 177 185 197 189 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 0,994 0,983 1,011 1,013 1,023 1,003 1,021 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) -1,70 -1,38 -0,06 -0,49 -0,02 -1,59 -3,10 Donosnost prihodkov (v %) -2,34 -2,20 -0,09 -0,80 -0,03 -2,70 -4,51 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 26.985 26.392 29.205 30.914 32.937 31.175 34.766 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v tisoč EUR) 20.077 20.216 20.943 21.492 21.663 21.602 22.130 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 74,4 76,6 71,7 69,5 65,8 69,3 63,7 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 55,4 56,2 55,5 58,6 56,7 58,5 60,9 Delež kratk. obvez, v virih sred. (v %) 32,8 30,9 33,0 35,8 35,0 35,7 37,3 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 70,0 69,2 68,5 64,8 65,5 62,8 59,8 Dolg. pokritost dolg. sred. in zalog (v %) 90,5 93,9 88,8 85,0 84,1 82,3 82,3 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prih. od prodaje na tujem trgu (v%) 20,5 20,5 15,6 18,8 19,7 23,4 30,5 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 63,7 63,4 65,0 64,0 66,0 66,1 65,3 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg.sred. (v %) 19,4 20,0 17,2 18,4 17,4 17,8 18,8 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe:^ Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. Gospodarske družbe s področja kmetijstva in lova, gozdarstva ter ribištva (A, v nadaljevanju družbe primarne dejavnosti) so v letu 2014 zaposlenost prvič po daljšem obdobju zniževanja zvišale in z višjo produktivnostjo ustvarile eno višjih dodanih vrednosti doslej^ Računovodske izkaze je oddalo 448 gospodarskih družb s skupno 3.050 zaposlenimi, kar je bilo 41 družb in 93 zaposlenih več kakor v letu prej. S tem se je razmeroma hitro zniževanje povprečne velikosti družb primarne dejavnosti glede na zaposlenost, pa tudi glede na sredstva na podjetje, tudi v tem letu nadaljevalo. Povprečna produktivnost družb primarne dejavnosti, ki se je v letu 2013 nekoliko znižala, se je zvišala za 12 % in bila za več kot četrtino višja kakor v letu 2008. Zaostanek za produktivnostjo v vseh gospodarskih družbah, ki se je z izjemo leta prej v vsem opazovanem obdobju zniževal, seje s tem vrnil približno na raven iz leta 2012 in znašal okoli 14 %. Družbe primarne dejavnosti so v letu 2014 ustvarile dodano vrednost v višini 106 mio kar je bilo za 15 % več kot v letu prej in je pomenilo tretjo najvišjo vrednost v opazovanem sedemletnem obdobju. Dodana vrednost se je zvišala v družbah iz kmetijske proizvodnje in iz gozdarstva, v družbah iz ribištva in gojenja vodnih organizmov pa seje znižala, a je ostala na višji ravni kot v letih prej. Slika 9: Dodana vrednost, njena struktura in zaposlenost v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v obdobju 2008-2014 120 100 80 o 60 Q 40 20 I Pridelovanje netrajnih rastlin IŽivinoreja ■ GOZDARSTVO Gojenje trajnih nasadov Ostala kmet. proizv. in ribištvo Zaposlenost (d.os) 4 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Pridelovanje netrajnih rastlin, Gojenje trajnih nasadov, Živinoreja ter ostala kmet. proizvodnja so skupine iz oddelka 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. V grafu so razvrščene glede na njihove deleže v dodani vrednosti dejavnosti v letu 2014. Leto 2014 je bilo po dveh letih suše za knnetijsko proizvodnjo razmeronna ugodno. Obseg proizvodnje seje po računih za kmetijstvo povečal za okoli 9%, v tenn rastlinska pridelava za 16 % in živinoreja za 2 %. V gozdarstvu je bilo leto zaznamovano z žledolomom in posledično z večjim posekom in spravilom lesa. ^^ Delež dodane vrednosti gospodarskih družb v skupni dodani vrednosti primarne dejavnosti, ocenjeni po metodologiji nacionalnih računov, je razmeroma nizek, V letu 2014 je po naši oceni znašal okoli 15 %. Večino dodane vrednosti dejavnosti namreč ustvarijo kmetje, ki pa računovodskih izkazov ne izpolnjujejo. 3 2 1 0 0 Slika 10: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v letih 2013 In 2014 60 50 40 30 QC 3 20 o 10 > 0 -10 -20 -30 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine v oddelku 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve so razvrščene glede na doseženo prod u ktivnost v letu 2014. Družbe primarne dejavnosti so lani razmeroma precej zvišale prihodke (za 14,9 %), še bolj pa odhodke (16,2 %). Prihodki so se zvišali v vseh treh skupinah, najbolj finančni, ki imajo sicer najmanjši delež. Poslovni prihodki, ki so bili v večini, so se zvišali za okoli 15 %. Pri tem so se čisti prihodki od prodaje ob večjem obsegu proizvodnje zvišali še za 3 o. t. bolj. Zvišali so se prihodki na domačem, še bolj pa na tujem trgu, slednji za več kot polovico. Delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v skupnih prihodkih od prodaje, ki je glede na povprečje vseh gospodarskih družb razmeroma skromen, seje zvišal na blizu tretjino. Povečala seje usmerjenost na trge EU, kamor so izvozili okoli 96% skupnega izvoza. Odhodki so se prav tako zvišali v vseh treh skupinah. Poslovni odhodki, ki so v večini, so porasli za okoli 13 %. Stroški blaga, materiala in storitev so se zvišali bolj, za okoli 15 % in imeli s tem v skupnih poslovnih prihodkih okoli 72-odstotni delež, kar pa je še vedno manj kot v vseh družbah skupaj. Stroški dela na zaposlenega so se povečali približno enako kot v povprečju družb skupaj, za okoli 2 %, skupno pa pod vplivom večje rasti števila zaposlenih za okoli 6 %. Ker je bila rast dodane vrednosti v tej dejavnosti lani precej večja, seje delež stroškov dela v njej znižal na eno najnižjih vrednosti, a ostal višji kot v povprečju vseh družbi2. Stroški dela v prinnarni dejavnosti so v letu 2014 pomenili okoli 64 % ustvarjene DV, v povprečju vseh družb pa okoli 61 %. Visoki so bili v skupini ribištvo in gojenje vodnih organizmov, kjer so znašali okoli 80 % DV, in v skupini gozdarstvo, kjer so znašali okoli 67 % DV. Slika 11: Stroški dela v gospodarskih družbah primarne dejavnosti v letih 2013 in 2014 QC 3 O 30 n 25 20 -- 15 -- 10 i dela / zaposl. 2013 Bstroški dela / zaposl. 2014 - 90 - 80 - 70 - 60 50 - 40 30 20 10 0 ž? o . -J a^ C) fy' c: > .n ^ o ra o O O O o ■a p! p! t^ O ^ n3 m O > ou n3 > l/l m c .n 'd cu c ČT uo QJ E jifi ci ou E o c o qc < q m o en c^ oc oj >m o c e 'čT m > QJ "o fu m m qj > m > C m >1/1 QJ (.D Q_ M QJ fU QC Ql CD ci 2 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine v oddelku Kmetijska proizvodnja in lov ter storitve so razvrščene glede na višino na zaposlenega v 2014. Izkazane subvencije, dotacije in podobni prihodki so se tudi lani znižali. Vrednost teh izplačil je v izkazu poslovnega izida prikazana z dvema postavkama. Na prvi so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije in drugi prihodki, ki so povezani s poslovnimi učinki in so del poslovnih prihodkov. Ti so v letu 2014 znašali 13,2 mio EUR, kar je za 0,3 mio EUR manj kakor v letu prej, s čimer se je njihov delež v poslovnih prihodkih zmanjšal na okoli 3 %. Na drugi postavki pa so subvencije, dotacije in podobni prihodki, ki niso povezani s poslovnimi učinki in so del izrednih prihodkov. Ti so v letu 2014 znašali 1,8 mio EUR, kar je za 0,1 mio EUR manj kakor v letu prej, tako da se je njihov delež v drugih prihodkih znižal na okoli 40 %. Skupne subvencije, dotacije in podobni prihodki gospodarskih družb primarne dejavnosti so se lani ponovno znižali, za okoli 3 %, in so k skupnemu prihodku teh družb prispevali okoli 4 %". Družbe primarne dejavnosti so predvsem zaradi večje finančne izgube leto 2014 zaključile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih nekaj letih. Neto čista izguba, ki je v letu prej znašala 9,3 mio EUR, se je lani skoraj podvojila, na 17,9 mio EUR. Pri tem se je rezultat iz poslovanja izboljšal, poslabšal pa na ostalih dveh ravneh. Na ravni osnovne dejavnosti seje neto poslovni dobiček z 1,2 mio EUR v letu prej povečal na 8,1 mio EUR. Na ravni finančnega poslovanja seje neto izguba povečala za več kot polovico, na okoli 19 mio EUR, na ravni izrednih dogodkov pa je pozitivni rezultat prešel v negativnega, na okoli 3 mio EUR. K tolikšnemu skupnemu poslabšanju rezultata družb dejavnosti so največ prispevale družbe iz oddelka " Razlike v višini pridobljenih subvencij med leti so lahko tudi posledica časovnih intervalov izplačil, ki ne sovpadajo nujno s koledarskim letom upravičenosti do posameznih ukrepov kmetijske politike. 5 0 kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve. Leto so zaključile z okoli 22 mio EUR izgube, predvsem zaradi izgube iz financiranja. Pri tem so poslovno leto z izgubo ponovno zaključile vse skupine tega oddelka, razen v pridelovanju netrajnih rastlin in v storitvah. Največjo so tudi lani imele družbe v gojenju trajnih nasadov in v živinoreji, obe globljo kot v letu prej. Z izgubo so poslovno leto zaključile tudi družbe iz oddelka ribištvo in gojenje vodnih organizmov, ki pa k skupnemu rezultatu dejavnosti prispevajo razmeroma malo. Nasprotno pa so družbe iz oddelka gozdarstvo, ki so leto prej zaključile s skromnim dobičkom, tega povečale na okoli 4 mio EUR. Slika 12: Poslovni izid gospodarskih družb primarne dejavnosti v obdobju 2008-2014 15 ■ 10 5 - 0 en -5 ■ '^m > -10 - -15 -20 -25 ■ ztt [Neto rezultat iz drugega delovanja BNeto rezultat iz financiranja I Neto rezultat iz osnovnega poslovanja ♦Neto čista izguba obračunskega obdobja 2008 2009 2010 2011 ♦ 2012 2013 2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Slika 13: Neto poslovni izid gospodarskih družb primarne dejavnosti po strukturi v letih 2013 in 2014 -5 c^ -10 > -15 -20 -25 12013 12014 OJ > OJ E o I O o F^ < Q M m o O < O 5 0 5.1.2 Proizvodnja živil in pijač (C10 in C11) Tabela 3: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb (GD) v dejavnosti proizvodnje živil in pijač v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število G D 532 560 592 599 617 642 689 Število zaposlenih^ 14,358 13,329 13.007 12,823 12.886 12,516 12.498 Delež v zaposlenosti vseh GD (v %) 2,81 2,78 2,81 2,85 2,96 2,94 2,06 Delež v dodani vrednosti vseh GD (v %) 2,59 2,77 2,59 2,52 2,60 2,59 2,54 Neto^ čisti dobiček/izguba (v tisoč EUR) 11.898 -109.373 7.688 -2.536 -28.493 -23.681 34.358 VELIKOST PODJETJA Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 5.632 4.594 4,143 4.290 4,026 3.681 3,265 Število zaposlenih/podjetje 27,0 23,8 22,0 21,4 20,9 19,5 18,1 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povp. sredstva / zaposlenega (v tisoč EUR) 206 199 198 196 192 183 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,028 1,039 1,033 1,026 1,031 1,036 1,045 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 0,40 -4,12 0,31 -0,10 -1,13 -0,98 1,50 Donosnost prihodkov (v %) 0,55 -5,61 0,40 -0,12 -1,38 -1,16 1,66 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 32.453 34.071 33.175 33.106 33.392 34.440 35.497 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v tisoč EUR) 19.646 20.202 20.744 20.865 20.906 20.962 21.481 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 60,5 59,3 62,5 63,0 62,6 60,9 60,5 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 58,6 59,7 60,9 61,4 61,5 60,6 57,8 Delež kratk.obveznosti v virih sredst. (v %) 36,6 39,0 42,0 41,9 42,5 42,2 36,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 64,3 59,2 65,6 64,4 64,3 65,8 69,8 Dolg. pokritost dolg. sred. in zalog (v %) 87,5 80,0 85,3 83,8 83,0 84,0 90,8 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prih. od prodaje na tujem trgu (v%) 18,6 18,3 20,2 21,1 22,3 22,0 23,2 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 64,4 68,0 59,6 59,9 59,9 59,8 60,5 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg.sred. (v %) 16,1 15,5 17,6 16,1 16,5 16,0 16,3 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe:' Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. Tudi v živilsko predelovalni industriji (ŽPI; C 10 in C 11) se je dodana vrednost v letu 2014 zvišala, kar je bilo ob približno enaki zaposlenosti doseženo z večjo produktivnostjo dela. Računovodske izkaze je oddalo 689 gospodarskih družb s področja ŽPI, ki so skupno zaposlovale 12.498 zaposlenih^". To je pomenilo 7 % družb več in 0,1 % zaposlenih manj kakor v letu prej, tako da se je povprečna velikost družbe glede na zaposlenost, pa tudi glede sredstev na podjetje, lani ponovno znižala^^ skupaj so ustvarili 443,7 mio EUR dodane vrednosti, kar je okoli 3 % več kot v letu prej in največ po letu 2009. Dodana vrednost se je ponovno zvišala v proizvodnji živil, za 4 % (najbolj v predelavi in konzerviranju rib ter sadja in zelenjave, pa tudi v predelavi mleka), v proizvodnji pijač pa se je ponovno znižala, za 2 % (najbolj v proizvodnji vina). Povprečna produktivnost, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, seje zvišala za okoli 3 %, na 35,5 tisoč EUR, a je bilo to še vedno precej pod povprečno produktivnostjo v družbah predelovalne dejavnosti in tudi v vseh gospodarskih družbah (41 oz. 40 tisoč EUR). Razlika v doseženi produktivnosti med obema osnovnima skupinama se je ohranila. Produktivnost v proizvodnji živil je bila tako za skoraj polovico nižja kakor v proizvodnji pijač. Slika 14: Dodana vrednost in njena struktura ter zaposlenost v gospodarskih družbah ŽPI v obdobju 2008-2014 a: 3 LU > Q 500 400 300 200 100 I Proizvodnja pijač iProizv.pekarskih izdelkov I Ostala proizv.živil ■ Proizv.mesa in izdelkov ■ Predelava mleka • Zaposlenost (d.os) 14 12 >u 10 8 jö un O ü e, ro 6 N 4 2 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine v oddelku C 10 Proizvodnja živil so razvrščene glede na delež dodane vrednosti v letu 2014. Delež gospodarskih družb proizvodnje živil In pijač v gospodarskih družbah vseh predelovalnih dejavnosti je bil v letu 2014 v številu okoli 9-odstoten, v zaposlenosti 8-odstoten, v dodani vrednosti pa 7-odstoten. ^^ S stališča doseganja višje konkurenčnosti bi bil zaželen obraten proces, to je združevanje manjših družb v večje enote. 0 0 Slika 15: Dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah ŽPI v letih 2013 in 2014 70 60 50 QC LU 40 >U O 30 20 10 0 ■ 2013 ^2014 ■ m M ^ :■ J ■ ri ri II ■ II ■ U i t < a. 13 -J > OJ _ n3 -Q O > > .C X.J O > ra OJ O >u >tA n3 E C S m ca O o -a C -o < iE Q O QC Q_ 'w o OJ —, i o T3 "a ra n3 tA n3 > □I u OJ Q. -o o > fU m QJ E 'č: m va QJ Ci rn n3 n3 r-j QC Q_ o -o > OJ o T3 u Ql O □I OJ Q. Q_ > "a OJ □I Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine v oddelku C 10 Proizvodnja živil so razvrščene glede na višino produktivnosti v letu 2014. Družbe ŽPI so v letu 2014 uspele prihodke zvišati (za 1,1 %) z večjim izvozom, odhodke pa znižati (za 2,2%) predvsem z manjšimi finančnimi obveznostmi, oslabitvami in odpisi. Poslovni prihodki, ki predstavljajo glavnino prihodkov, so se zvišali za okoli 1 %, nekoliko manj pa v tem čisti prihodki od prodaje. Zvišali so se le prihodki od prodaje na tujem trgu, za 6 %, na domačem trgu pa so se znižali. S tem se je delež prihodkov od prodaje na tujem trgu v skupnih prihodkih od prodaje približal četrtini, kar pa je bilo še vedno precej manj kot pri družbah predelovalnih dejavnosti in družbah skupaj. Znotraj dejavnosti je izvozna usmerjenost v proizvodnji živil nekoliko višja kot v proizvodnji pijač. Lani seje povečala usmerjenost družb ŽPI na trg EU, kjer je bilo pridobljenih 60 % vseh prihodkov od izvoza. Poleg poslovnih so se zvišali tudi finančni prihodki, drugi pa so se znižali. Med odhodki so odhodki iz poslovanja ostali skoraj enaki kot v letu prej. Skupno znižanje odhodkov pa je bilo predvsem posledica znižanja finančnih odhodkov, ki so bili nižji za več kot 40 %. Pri tem so se znižali finančni odhodki iz vseh treh skupin; močno iz oslabitev in odpisov finančnih naložb ter iz finančnih obveznosti, nekoliko pa tudi iz poslovnih obveznosti. Poslovno leto 2014 so družbe ŽPI po treh letih izgube zaključile z najvišjim pozitivnim izidom v opazovanem obdobju zadnjih sedmih let. Skupni neto čisti dobiček je lani znašal 34,4 mio EUR, kar je bila trikratna vrednost iz leta 2008. V strukturi so rezultat izboljšale tako družbe v skupini proizvodnje živil (dobiček in izboljšanje v primerjavi z letom prej niso prikazale le družbe v proizvodnji krmil in hrane za hišne živali), kot tudi družbe v skupini pijač, ki so vse opazovano šestletno obdobje pred tem izkazovale negativni izid (dobiček niso prikazale le družbe v proizvodnji vina in žganih pijač). Izboljšanje skupnega izida je rezultat izboljšanja na ravni poslovanja, kjer se je dobiček v primerjavi z letom prej povečal za četrtino, in na ravni financiranja, kjer se je izguba prepolovila. Na ravni izrednih dogodkov se je rezultat poslabšal, vendar pa na skupni izid ni imel večjega vpliva. Slika 16: Poslovni izid gospodarskih družb ŽPI v obdobju 2008-2014 150 100 50 0 •jE -50 I Neto rezultat iz poslovanja I Neto rezultat iz drugega delovanja 1 Neto rezultat iz fi na nci ra nja »Neto poslovni rezultat -100 -150 -200 -250 2008 2009 2010 2011 20121 2013 2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Slika 17: Neto poslovni izid gospodarskih družb ŽPI po strukturi v letih 2013 in 2014 40 30 20 10 c^ -10 > -20 -30 -40 -50 -60 □ 2013 2014 a: Q. > o T3 o; —ne T3 -m _0ü —ae T3 3 o; E tiö T? T3 o; d T3 O > d T3 O > O Q. O Q. T3 o; o > o; T3 o; -Q O O > 0 5.2 RUDARSTVO (B) Tabela 4: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb rudarstva v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 66 71 73 72 71 71 67 Število zaposlenih' 3.321 3.094 2.827 2.695 2.678 2.487 2.406 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 0,7 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 0,8 0,9 0,8 0,8 0,8 0,6 0,7 Neto^ čisti dobiček/izguba (v tisoč EUR) -3,286 1.859 -477 -2.287 -11,835 -40,170 -26.700 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 7,333 6.887 7,129 7.371 7.441 6.877 6,643 Število zaposlenih/podjetje 50,3 43,6 38,7 37,4 37,7 35,0 35,9 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč 144 158 180 194 198 204 189 EUR) GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,013 1,044 1,017 1,012 0,992 0,936 0,961 Donosnost sredstev (v %) -0,7 0,4 -0,1 -0,4 -2,2 -7,9 -5,9 Donosnost prihodkov (v %) -1,0 0,6 -0,2 -0,8 -4,1 -14,5 -9,3 Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) PRODUKTIVNOST STROŠKI DELA 47.748 Stroški dela/zaposlenega (v EUR) 32.426 32.695 33.498 34.944 35.586 35.054 37.433 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 73,5 68,4 67,2 69,6 73,6 80,9 78,4 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 49,4 51,2 52,7 55,3 57,5 64,2 70,6 Delež kratk, obveznosti v virih sredstev (v %) 24,7 24,9 25,8 25,6 28,4 33,2 35,1 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 67,1 66,1 64,0 57,6 54,6 45,8 39,2 Dolg, pokritost dolg, sredstev in zalog (v %) 94,1 94,5 92,8 88,6 85,8 80,3 80,4 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v%) 9,2 11,3 14,5 16,3 17,8 23,0 27,9 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 75,4 74,6 75,9 78,9 77,8 78,2 75,1 Delež proizvajalnih strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 32,2 31,5 32,6 29,7 28,7 31,3 26,9 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe:' Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. V letu 2014 se je dodana vrednost v gospodarskih družbah rudarstva (B) po štiriletnem zniževanju zaradi ugodnih gibanj v neenergetskem delu dejavnosti ponovno malo povečala. Dodana vrednost v rudarstvu se je leta 2014 povečala za 6,6 % (in bila za 22,4 % nižja kot v letu 2009). Povečanju je tokrat botrovalo veliko izboljšanje v neenergetskem delu rudarstva, kar je deloma povezano tudi s pozitivnim obratom gospodarske aktivnosti v gradbeni dejavnosti. Dodana vrednost v tem delu rudarstva seje z omenjenim povečanjem ponovno vrnila na raven Iz predkriznega leta. V energetskem delu rudarstva se je v obdobju 2008-2014 dodana vrednost znižala za tretjino, kar pa večinoma ni bilo povezano z zastojem svetovnega gospodarstva. Krčenje dejavnosti premogovništva namreč poteka že dolga leta in vpliva na trendno zniževanje dodane vrednosti rudarstva. Po letu 2013 je Premogovnik Velenje ostal edini slovenski rudnik, ki še aktivno pridobiva premog za prodajo, medtem ko je Rudnik Trbovlje-Hrastnik v postopku zapiranja. Delež energetskega dela rudarstva se je tako v letu 2014 zmanjšal na le še 55% celotne ustvarjene dodane vrednosti v rudarstvu. Slika 18: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 in 2014 10 C3 'E > -10 -20 -30 -40 ■ Neto čisti dobiček v 2013 ■ Neto čisti dobiček v 2014 ♦ Dodana vrednost v 2014 (d. os) 100 80 60 40 20 Pridobivanje Pridobivanje kamna Pridobivanje Drugo pridobivanje Pridobivanje soli Storitve za premoga, nafte, plina gramoza, peska, gline rudnin in kamnin pridobivanje nafte in in uranove rude zemeljskega plina idr. Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V rudarstvu se je v letu 2014 nadaljevalo zmanjševanje števila zaposlenih. Od leta 1995 do leta 2014 se je število zaposlenih znižalo z 8.732 na 2.406, to je za 72,4 % ali v povprečju po 6,6 % letno, v letu 2014 pa seje zaposlenost znižala za 3,3 %. V prejšnjih letih je bilo zniževanje števila zaposlenih povezano večinoma s premogovništvom, kjer seje tudi na ta način skušalo ohranjati konkurenčnost te dejavnosti na liberaliziranem energetskem trgu EU. Po letu 2008 se je pod vplivom šibke aktivnosti v gradbeništvu pričela postopoma zniževati tudi zaposlenost v neenergetskem delu rudarstva, v letu 2014 pa seje zniževanje ustavilo. Potem ko se je v letu 2013 izguba v rudarstvu izjemno povečala, se je v letu 2014 ob ponovnem dobičku v neenergetskem delu precej zmanjšala. Neto čista izguba, ki se je v letu 2013 povzpela kar na 40,2 mio EUR, se je v letu 2014 spustila na sicer še vedno visokih 26,7 mio EUR. K izgubi v rudarstvu je, tako kot v letu 2013, tudi lani najbolj prispeval slabši poslovni rezultat v Premogovniku Velenje^«. K zmanjšanju izgube pa je skoraj tri četrtine prispevalo Vir: http://www.energetika-portal.si/. 0 0 Izboljšanje poslovanja v neenergetskem delu rudarstva. Malo več kot polovico neto čiste izgube je še vedno pomenila izguba iz financiranja, ostalo pa izguba iz poslovanja. Kadar je bila v preteklih letih v rudarstvu zabeležena visoka izguba, je praviloma izhajala iz premogovništva, predvsem kot izguba pri pridobivanju rjavega premoga, po letu 2013 pa je postala izrazito povezana s pridobivanjem lignita. V zadnjih letih je k izgubi v manjši meri prispevala tudi dejavnost odkrivanja novih nahajališč nafte in zemeljskega plina, neenergetske dejavnosti rudarstva pa so bile rahlo v rdečih številkah v obdobju 2011 -2013. Slika 19: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti rudarstvo v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah 2 > 0 Sprememba neto dobička iz poslovanja 2014-2013 Sprememba neto dobička iz financiranja v 2014-2013 Sprememba ostalih komponent neto čistega dobička v 2014-2013 -2 -4 Pridobivanje Pridobivanje kamna Pridobivanje Drugo pridobivanje Pridobivanje soli Storitve za premoga, nafte, plina gramoza, peska, gline rudnin in kamnin pridobivanje nafte in in uranove rude zemeljskega plina idr. Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V energetskem delu rudarstva je tudi v letu 2014 relativno majhno povpraševanje po premogu skupaj s problemi v proizvodnji vplivalo na ohranjanje slabih poslovnih rezultatov. V letu 2014 je bilo po podatkih ELES cenejše elektrike iz hidroelektrarn ob rekordno visokih vodostajih rek za skoraj 30% več kot leto prej, poraba elektrike v Sloveniji se je celo nekoliko zmanjšala, možnosti za donosnejše povečanje izvoza elektrike v druge države pa so bile zaradi nizkih cen elektrike na evropskem trgu precej omejene. Zato seje zmanjšalo povpraševanje po proizvodnji termoelektrarn, hkrati pa so se tudi pri pridobivanju lignita pojavljale tehnične težave pri odkopu", kar vse je vplivalo na znižanje proizvodnje premoga. Po podatkih SURS je proizvodnja velenjskega lignita upadla za 18,8%, proizvodnja rjavega premoga za prodajo pa je, kot je bilo predvideno, prenehala kot posledica zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik. V energetskem delu rudarstva, kamor uvrščamo poleg pridobivanja rjavega premoga in lignita tudi pridobivanje nafte in zemeljskega plina, pridobivanje uranove in torijeve rude ter storitve za pridobivanje nafte in zemeljskega plina (podrazredi B 05.200, 06.100, 06.200, " Vir: STA, Intervju podjetja, Uprava Premogovnika Velenje za STA o tekočem poslovanju In razlogih za insolventnost. 8 6 4 07.210 in 09.100), se je v letu 2014 čisti poslovni rezultat glede na predhodno leto kljub temu nekoliko izboljšal (za 3,5 mio EUR), čeprav je izguba še vedno dosegala visokih 36,2 mio EUR. V letu 2014 so tako v premogovništvu zabeležili 33,5 mio EUR neto čiste izgube, 2,7 mio EUR izgube pa še v dejavnosti storitev za pridobivanje nafte in zemeljskega plina. V neenergetskem delu rudarstva so po treh letih z manjšo izgubo v letu 2014 dosegli zelo dober poslovni rezultat. Neenergetski del rudarstva je do leta 2010 vseskozi posloval pozitivno, kjer je do predkriznega leta 2008 najbolje poslovala dejavnost pridobivanja gramoza, peska in gline, ki je bila tudi najbolj povezana s tedaj visoko aktivnostjo v gradbeništvu (posebej gradnjo avtocest). V naslednjih treh letih so zabeležili manjšo neto čisto izgubo (1,4 mio EUR, 1,1 mio EUR in 0,4 mio EUR), poslovanje v letu 2014 pa so zaključili z 9,5 mio neto čistega dobička. V okviru neenergetskega dela rudarstva sta največji neto čisti dobiček ustvarili dejavnosti pridobivanja kamna ter pridobivanja gramoza, peska in gline, 5,6 mio EUR in 3,5 mio EUR, izboljšanje poslovnega rezultata pa je bilo v obeh dejavnostih podobno. 5.3 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (C) V strukturi predelovalnih dejavnosti še naprej upada delež nizko tehnološko zahtevnih panog, v zadnjih dveh letih pa se ne povečuje delež tehnološko zahtevnejših panog, ki sicer predstavljajo največji delež v strukturi dejavnosti^^. Družbe nizko tehnološko zahtevnih panog so znova ustvarile večjo dodano vrednost (z izjemo tekstilnih), vendar seje njihov delež v celotni dejavnosti v povprečju še zmanjšal (za 0,6 o. t. na 19,4 %). Poleg tekstilnih (za 0,2 o. t. na 2,0 %) so k temu tudi v 2014 prispevale prehrambene družbe (za 0,4 o. t. na 6,8%), kjer je bila rast dodane vrednosti nižja od povprečja vseh družb dejavnosti. Ob nadaljnjem zmanjšanju zaposlenosti se je še zmanjšal tudi delež družb tehnološko najmanj zahtevnih panog v zaposlenosti (za 1,2 o. t. na 23,9 %). Od začetka krize se je najbolj zmanjšalo število zaposlenih v tekstilnih družbah, v letu 2014 za 29,6 % oz. 1.820 oseb, in sicer predvsem zaradi stečaja enega največjih podjetij iz panoge. Delež družb večine srednje nizko tehnološko zahtevnih panog se je znova povečal in sicer v zaposlenosti (za 0,9 o. t. na 35,9 %) in dodani vrednosti (za 0,3 o. t. na 33,2 %). Zaradi ponovnega zmanjšanja števila zaposlenih se je nadalje zmanjšal le delež družb iz proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov v zaposlenosti. Delež družb tehnološko zahtevnejših panog v dodani vrednosti pa se je drugo leto zapored zmanjšal (za 0,8 o. t. na 47,4%). Tako kot v 2013 se je zmanjšal pomen družb iz proizvodnje IKT opreme in električnih naprav (za 0,8 o. t. na 12,9%) in družb iz proizvodnje drugih strojev in naprav. Po precejšnjem Na podlagi Eurostatove klasifikacije ločimo 3 oz, 4 skupine panog po tehnološki zahtevnosti. Srednje visoko in visoko tehnološko zahtevne (tehnološko zahtevnejše) panoge so: kemična in farmacevtska industrija (C20-21), proizvodnja IKT opreme in električnih naprav (C26-27), proizvodnja drugih strojev in naprav (C28), proizvodnja vozil in plovil {C29-30). Visoko tehnološko zahtevni panogi sta farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme. Srednje nizko tehnološko zahtevne panoge so: proizvodnja koksa in naftnih derivatov (C19), proizvodnja izdelkov iz gume in plastičnih mas {C22), proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov {C23), kovinska industrija (C24-25), popravila in montaža strojev in naprav (C33). Nizko tehnološko zahtevne panoge so: prehrambena industrija {C10-11), tekstilna industrija (C13-14), usnjarska industrija (C15), lesna industrija (C16), papirna industrija in tiskarstvo (C17-18), pohištvena industrija in druge raznovrstne predelovalne dejavnosti (C31-32), zmanjšanju v 2013 pa se je povečal delež družb iz proizvodnje vozil in plovil, ki so v 2014 tudi edine prispevale k povečanju deleža tehnološko zahtevnejših panog v zaposlenosti (za 0,3 o. t. na 40,2 %). Tabela 5: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v predelovalnih dejavnostih v letih 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 6.676 6.726 6.906 7.033 7.165 7.334 7.614 Število zaposlenih' 198,011 172.775 166,685 165,515 163.784 160,154 159,979 Delež dejavnosti v zaposlenosti 38,8 36,0 36,0 36,8 37,6 37,6 37,0 Delež v dodani vrednosti vseh družb 35,2 33,2 34,2 35,4 36,0 36,9 37,6 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 588,073 208.983 360,781 542,983 431.948 315.590 867,562 VELIKOST Sredstva / podjetje (v tisoč EUR) 3.512 3.296 3.259 3.252 3.163 3.044 2.893 Število zaposlenih / podjetje 29,7 25,7 24,1 23,5 22,9 21,8 21,0 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva / zaposlenega (v tisoč EUR) 114 130 132 136 138 139 137 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,046 1,033 1,038 1,041 1,039 1,042 1,059 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 2,60 0,93 1,63 2,40 1,91 1,41 3,95 Donosnost prihodkov (v %) 2,35 1,04 1,61 2,26 1,84 1,36 3,58 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost / zap. (v EUR) 32,003 31.523 34,205 36,014 36.374 38.276 40.993 DELOVNA STROŠKOVNOST Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 20.135 20.583 21.955 22.749 23.308 23.878 24.799 Stroški dela v dodani vrednosti (v %) 62,9 65,3 64,2 63,2 64,1 62,4 60,5 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 57,9 56,5 57,3 56,8 55,9 55,8 53,8 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 39,3 36,7 38,1 37,2 36,8 37,5 34,8 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 76,5 76,5 78,7 79,4 80,1 80,4 84,3 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 87,3 91,0 91,6 92,2 91,8 90,9 94,5 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 62,6 62,2 64,8 65,9 66,9 67,1 67,3 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 55,0 56,9 54,2 54,4 55,0 55,0 54,7 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v stalnih sredstvih (v %) 30,1 30,0 30,4 29,6 28,4 27,8 30,8 Slika 20: Dodana vrednost in zaposlenost v družbah predelovalnih dejavnosti, 2014 24 Ü 20 C •i^ 16 •O ?12 s > 4 ■ Dodana vrednost (l.os) ■ Zaposleni (l.os) • Rast dodane vrednosti (d.os) ▲ Rast št. zaposlenih (d.os) 1 . • . 1 • A • • • A 1 : ^ 1 -v-- J * A A ^ A 1 ' L J La .r tl^ 11 rr E Nizko teh. zahtevne panoge I II I I I I I Sik c: o Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko in visoko teh. zahtevne 30 20 10 0 -10 -20 -30 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Produktivnost dela v predelovalnih družbah se je leta 2014 znova izboljšala, k rasti je ob podobnem številu zaposlenih kot leto prej (za 0,1 % manjše) prispevala predvsem večja dodana vrednost (za 7,0%). Po stagnaciji v 2012 se je dodana vrednost predelovalnih družb znova povečala, v vseh panogah je bila rast močnejša kot leto prej. V povprečju se je bolj povečala v družbah nizko (z izjemo tekstilnih) in predvsem srednje nizko tehnološko zahtevnih panog. Po zmanjševanju v preteklih letih je število zaposlenih v predelovalnih družbah ostalo skoraj nespremenjeno, nadalje seje zmanjšalo le v družbah nizko tehnološko zahtevnih panog ter tako prispevalo k izboljšanju produktivnosti v teh družbah. Najbolj se je izboljšala v tekstilnih družbah, kjer je bil padec zaposlenosti trikrat večji od padca dodane vrednosti. V usnjarskih družbah pa je bilo ob povečanju števila zaposlenih izboljšanje produktivnosti najmanjše. V družbah srednje nizko tehnološko zahtevnih panog se je po skromni rasti v predhodnih dveh letih število zaposlenih povečalo za 2,4%. Nadalje se je precej povečala tudi njihova dodana vrednost (za 11,4%), s tem pa drugo leto zapored tudi produktivnost. Najbolj v družbah iz proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer se je število zaposlenih ob rasti dodane vrednosti nadalje zmanjšalo. Dodana vrednost na zaposlenega se je nadalje povečala tudi v družbah tehnološko zahtevnejših panog. Po skromni rasti v preteklih letih najbolj v družbah iz proizvodnje drugih strojev in naprav, ki so znova po letu 2011 ustvarile večjo dodano vrednost in nadalje zmanjšale število zaposlenih. Dodana vrednost seje sicer najbolj povečala v družbah iz proizvodnje vozil in plovil, kjer pa se produktivnost ob podobni rasti števila zaposlenih ni izboljšala. 8 0 Slika 21: Produktivnost dela (dodana vrednost na zaposlenega) v družbah predelovalnih dejavnosti 90 80 70 60 cc 50 >U .liž 40 30 20 12008 12013 12014 -Povpr.2014 I I 10 iiiririiiiiiii iiiiiiiiiiiiii Nizko teh. zahtevne panoge E cg Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko in visoko teh. zahtevne panoge Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Stroški dela v predelovalnih družbah so se ob podobnem številu zaposlenih povečali bolj kot v preteklih letih, nadalje so se povišali tudi stroški dela na zaposlenega. Stroški dela na zaposlenega so bili večji za 3,9 % in so se znova povečali v družbah vseh panog. Zmanjšali so se le v usnjarskih družbah zaradi padca povprečne plače na zaposlenega^'', s tem pa so kljub večjem številu zaposlenih upadli tudi skupni stroški dela. Nasprotno pa seje povprečna plača na zaposlenega povečala v tekstilnih družbah, kjer se je število zaposlenih močno zmanjšalo. V tekstilnih družbah, ki so bile še leta 2013 med najbolj delovno intenzivnimi, seje delež stroškov dela v dodani vrednosti tako močno zmanjšal. Ta se je lani nadalje zmanjšal tudi v družbah iz večine ostalih panog. Četrto leto zapored se je povečal v družbah proizvodnje vozil in plovil, večji pa je bil tudi v družbah iz proizvodnje IKT opreme in električnih naprav ter iz proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov. ' Plača predstavlja večino stroškov dela na zaposlenega, v povprečju vseh družb dejavnosti okoli 73 < 0 Slika 22: Stroški dela v družbah predelovalnih dejavnosti IStroški dela na zaposlenega, 2013 (l.os) ■ Stroški dela v dodani vrednosti, 2013 (d.os) IStroški dela na zaposlenega, 2014 (l.os) ■ Stroški dela v dodani vrednosti, 2014 (d.os) 45,0 40,0 35,0 30,0 85 80 75 70 65 60 55 50 45 40 Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko in visoko teh. zahtevne Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Po zmanjšanju v 2013 so bili višji stroški blaga, materiala in storitev (za 2,9 %), ki v povprečju predstavljajo tri četrtine vseh poslovnih odhodkov predelovalnih družb. Povečali so se predvsem stroški materiala (4,0%), višji pa so bili tudi stroški storitev (2,1 %). V povprečju vseh predelovalnih družb so bili poslovni odhodki višji za 2,3 %. Zmanjšali so se v tekstilnih družbah, družbah v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov ter v proizvodnji drugih strojev in naprav, v katerih seje zmanjšala tudi nabavna vrednost prodanega blaga in materiala. Z izjemo družb iz proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov so družbe iz teh panog ustvarile tudi manjše poslovne prihodke. Poslovni odhodki so se v povprečju vseh družb dejavnosti povečali manj oz. zmanjšali bolj kot poslovni prihodki. Gospodarnost poslovanja se je zato znova izboljšala (z izjemo družb v proizvodnji IKT opreme in elektronskih naprav) in bila večinoma višja kot v obdobju od začetka krize (od leta 2008). Nekoliko nižja je ostala le gospodarnost poslovanja v družbah iz nekaterih srednje nizko tehnološko zahtevnih dejavnosti (proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, popravila in montaža strojev in naprav). Slika 23: Poslovni odhodki In gospodarnost poslovanja v družbah predelovalnih dejavnosti 20,0 15,0 10,0 5,0 0,0 S3 -5,0 cc -10,0 -15,0 -20,0 -25,0 I Gospodarnost, 2013 (d.os) ■ Gospodarnost, 2014 (d.os) • Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala (d.os) - Stroški porabljenega materiala (d.os) LSjioški storitev (d.os) i ^ - y J a. OJ og T: -Ö T: rS T: ni > ro > ro t: > ro c: on C c: E c: . cL Ci cL c: cL ro ro ro ro fi 'c ro ro ro ro ro C to C OJ C to C C to C OJ .Q E ro ><.j c: ro ;> OJ C CJ ni -c: d. "EE OJ E c: C E to OJ o ro to ro C o. CJ E Iii ro ro ÜL c: 'ČL ro o. □ o c: o ro C OJ C E c^ "EE OJ QL ro QL c^ ÜL ro QL cL o Ü. Nizko teh. zahtevne panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko in visoko teh. zahtevne panoge Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 1,20 1,15 1,10 1,05 1,00 0,95 0,90 Po dveh letih stagnacije so se znova povečali prihodki od prodaje na tujem trgu, po zmanjševanju v predhodnih dveh letih pa tudi prihodki na domačem trgu. Prihodki od prodaje doma so se povečali v glavnini panog (v povprečju za 3,2 %), vendar večinoma manj kot na tujem trgu (v povprečju za 4,3 %), tako da seje izvozna usmerjenost predelovalnih dejavnosti zvišala tudi lani (na 67,3%). Na domačem trgu so lani prodajo najbolj povečale družbe iz proizvodnje vozil in plovil (za 33,5 %y\ ki pa so kljub temu ostale najbolj izvozno usmerjena predelovalna dejavnost, saj seje prodaja na tujem trgu po dveh letih zmanjševanja povečala za 8,9%. Nižja kot leto prej je bila tudi izvozna usmerjenost v tekstilnih družbah in v družbah iz proizvodnje drugih strojev in naprav, v katerih so se prihodki od prodaje na tujem trgu (ob rasti na domačem) zmanjšali predvsem zaradi nižjih prihodkov od prodaje na trgih evrskega območja. Zaradi počasnejšega okrevanja domačega trga (prihodki od prodaje so po zmanjšanju v letu 2009 padli tudi v letih 2012 in 2013; na tujem trgu pa le leta 2009) se izvozna usmerjenost Jeseni 2014 je bilo v Sloveniji registrirano podjetje, ki izvaža osebno vozilo nennške avtomobilske znannke proizvedeno v Sloveniji. Zaradi tega so se proizvajalcu tega osebnega vozila prihodki od prodaje na donnačenn trgu močno povečali, saj vozilo proda temu novo registriranemu podjetju, ta pa ga izvozi na tuje trge. Rast prihodkov od prodaje na domačem trgu v proizvodnji motornih vozil je tako po naši oceni precenjena, saj se večina teh osebnih vozil proda v tujino, kar pomeni (višjo) rast prihodka od prodaje na tujih trgih. predelovalnih družb povečuje od začetka krize. V primerjavi z letom 2008 seje najbolj povečala v usnjarskih družbah ter družbah iz proizvodnje drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, kjer se je precej povečal pomen bolj izvozno usmerjenih pododdelkov. Slika 24: Izvozna usmerjenost družb predelovalnih dejavnosti 100 Oü ^^ 80 o "a o > o "a o .C TI O I EU (l.os) ■ Izven EU (l.os) ATrg EU (d.os) tTrg izven EU (d.os) -Domači trg (d.os) 20 60 ^E 40 20 0 ^ > Sr. visoko in visoko teh. Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 0 Slika 25: Finančno poslovanje družb predelovalnih dejavnosti ■ Neto finančni izid, 2013 (l.os) 0,0 .. . || B, -30,0 -60,0 oc Z) LU c^ -90,0 'ee > -120,0 -150,0 -180,0 I Neto finančni izid, 2014 (l.os) — Finančni prihodki (d.os) — Finančni odhodki (d.os) . 200,0 150,0 100,0 Sp 50,0 Ln (U cc: 0,0 -50,0 -100,0 Nizko teh. zahtevne panoge Sr. nizko teh. zahtevne panoge Sr. visoko in visoko teh. zahtevne panoge Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto finančna izguba predelovalnih družb se je po dveh letih rasti zmanjšala. Po zmanjševanju v predhodnih dveh letih so se finančni prihodki povišali (za 19,9 %), odhodki pa so se znova po letu 2011 zmanjšali (za 18,0 %). Neto finančna izguba seje tako zmanjšala na 389,1 mio EUR (550,6 mio EUR v letu 2013). Najbolj so neto finančno izgubo zmanjšale družbe v proizvodnji vozil in plovil, ki so ob močni rasti finančnih prihodkov precej zmanjšale odhodke. Izguba iz financiranja se je precej zmanjšala tudi v kovinskih (višji prihodki in nižji odhodki) in prehrambenih družbah (nižji odhodki), poglobila pa v usnjarski in farmacevtski industriji, kjer so ustvarili precej višje finančne odhodke. Finančni odhodki usnjarskih družb so se povečali predvsem zaradi višjih oslabitev in odpisov finančnih naložb. V farmacevtskih družbah pa so k njihovi nadaljnji rasti največ prispevale višje poslovne obveznosti, višji pa so bili tudi oslabitve in odpisi ter finančne obveznosti. Ob manjši neto finančni izgubi in večjem neto poslovnem dobičku se je neto čisti dobiček predelovalnih družb prvič po letu 2011 povečal in bil najvišji po začetku krize. Po rasti v predhodnih dveh letih se je neto finančna izguba predelovalnih družb zmanjšala (za 29,3 %), znova pa seje povečal neto poslovni dobiček (za 45,2 %) in presegel raven iz leta 2008. Skupaj so predelovalne družbe ustvarile 867,6 mio EUR neto čistega dobička oz. največ od začetka krize (588,1 mio EUR v letu 2008). Neto čisti rezultat se je izboljšal v večini panog dejavnosti, najbolj v panogah, v katerih se je ob rasti neto poslovnega dobička močno zmanjšala tudi neto finančno izguba (kovinske družbe, družbe v proizvodnji vozil in plovil). Neto čisti rezultat so predvsem zaradi večjega neto poslovnega dobička precej izboljšale tudi družbe v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas, v proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkov in v proizvodnji drugih strojev in naprav, ki so leta 2013 ustvarile neto čisto izgubo. Manjši neto čisti dobiček pa so ustvarile družbe v proizvodnji IKT opreme in električnih naprav, v katerih se je zmanjšal neto poslovni dobiček. Neto čisto izgubo pa so zaradi večje neto finančne izgube imele usnjarske družbe. V družbah obeh omenjenih panog sta se poslabšali donosnost prihodkov in sredstev. Slika 26: Neto čisti dobiček in izguba v družbah predelovalnih dejavnosti I Neto dobiček/izguba iz drugega poslovanja ■ Neto poslovni dobiček ■ Neto finančna izguba - Neto čisti dobiček/izguba 500,0 400,0 300,0 ZU 200,0 LU 100,0 > 0,0 -100,0 -200,0 .M- .E^ .E^ .E^ -a .EE .E^ E V J u* •- a a — .?= .E^ .E^ -a .?= .E^ E •i: -i: -a t ti IE E 'S ii C d C •- o E E Nizko teh. zahtevne panoge Sr. nizko teh. Sr. visoko in visoko Nizko teh. zahtevne panoge Sr. nizko teh. Sr. visoko in visoko zahtevne panoge teh. zahtevne zahtevne panoge teh.zahtevne panoge panoge 2013 2014 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Slika 27: Zadolženost družb predelovalnih dejavnosti ■ Zadolženost, 2013 (l.os) ■ Zadolženost, 2014 (l.os) ♦ Kapital (d.os^ — Dolgoročne obveznosti (d.os^ A Kratkoročne obveznosti (d.os) T- 30 70 60 10 Sr. visoko in visoko teh. zahtevne panoge Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Dolgoročne obveznosti v usnjarskih družbah so se povečale za 40,8 %. -15 Zadolženost družb predelovalnih dejavnosti se od leta 2011 zmanjšuje. Po zmanjšanju leto prej se je kapital predelovalnih družb povečal (v povprečju za 3,1 %), manjši je bil le v družbah v nekaterih nizko tehnološko zahtevnih panogah (tekstilna, usnjarska, papirna industrija in tiskarstvo) ter v družbah, ki se ukvarjajo s popravili in montažo strojev in naprav ter družbah v proizvodnji vozil in plovil. Z izjemo usnjarskih družb in družb v proizvodnji vozil in plovil je bil padec kapitala v omenjenih dejavnostih manjši kot padec obveznosti, zato se je njihova zadolženost zmanjšala. V usnjarskih družbah in družbah v proizvodnji vozil in plovil, ki sta najbolj zadolženi dejavnosti, pa se je povečala in ostala višja kot pred začetkom krize leta 2008. Usnjarske družbe so imele večje dolgoročne obveznosti, družbe v proizvodnji vozil in plovil pa kratkoročne obveznosti. Družbe v proizvodnji vozil in plovil so tudi edine povečale delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev, saj so se v družbah ostalih dejavnosti kratkoročne obveznosti zmanjšale. 50 40 0 0 -30 5.4 OSKRBA Z ELEKTRIKO, PLINOM IN PARO (D) Tabela 6: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb za oskrbo z elektriko, plinom in paro v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 206 269 379 531 676 678 669 Število zaposlenih' 7.542 7.745 7.600 7.549 7.507 7.516 7.475 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 1,5 1,6 1,6 1,7 1,7 1,8 1,7 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 3,5 4,3 4,4 4,4 4,7 5,0 4,6 Neto^ čisti dobiček/izguba (v tisoč EUR) 104,895 133.980 173,504 133.195 167,627 165.017 144,170 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 23,681 22.839 17,489 14.093 12,350 12,461 12.729 Število zaposlenih/podjetje 36,6 28,8 20,1 14,2 11,1 11,1 11,2 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč EUR) 1,129 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,035 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 2,3 2,2 2,7 1,9 2,1 2,0 1,7 Donosnost prihodkov (v %) 3,6 3,5 4,2 2,5 2,5 2,7 2,5 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 98.650 103,635 110.095 106,760 STROŠKI DELA Stroški dela/zaposlenega (v EUR) 31,831 33.156 34,813 35.841 36,784 38,236 38.543 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 38,5 36,6 35,8 36,3 35,5 34,7 36,1 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 28,5 29,1 29,4 34,3 39,8 37,8 38,3 Delež kratk. obveznosti v virih sredstev (v %) 15,1 14,3 15,8 18,3 23,1 15,0 15,8 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 88,5 85,7 87,2 82,1 77,0 76,5 76,9 Dolg, pokritost dolg, sredstev in zalog (v %) 101,5 100,7 101,6 99,7 96,3 102,7 103,1 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v%) 8,6 17,2 25,3 36,9 42,3 39,1 39,7 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 80,8 84,5 83,5 84,8 78,2 81,3 80,3 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 33,1 26,6 27,9 26,8 26,6 25,4 24,4 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe: ^ Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. V dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro (D) je dodana vrednost tudi med krizo naraščala, v letu 2014 pa se je znižala zlasti zaradi velikega upada v proizvodnji termoelektrarn. V letu 2014 se Je zmanjšala za 3,6 %, od tega najbolj v dejavnosti proizvodnje termoelektrarn in pri trgovanju z elektriko, medtem ko se Je v dejavnostih distribucije elektrike, oskrbe s paro in vročo vodo ter prenosa električne energije zmerno povečala. K nižji dodani vrednosti v dejavnosti proizvodnje termoelektrarn je po naši oceni prevladujoče prispevala zasičenost trga z električno energijo (doma visoka proizvodnja hidroelektrarn z relativno nizko lastno ceno elektrike, malo nižja poraba elektrike, nizka cena elektrike na debelo v Evropi), kar je privedlo do znižanja proizvodnje termoelektrarn, po podatkih ELES za 26,0 %. Dodana vrednost se je v teh elektrarnah znižala malo manj, za 21,4%. Dodana vrednost se je precej, za 9,8%, znižala tudi v dejavnosti trgovanja z elektriko, kjer je vključeno tako mednarodno trgovanje kot tudi trženje energije odjemalcem na slovenskem trgu. Do znižanja je prišlo na obeh segmentih, ocenjujemo, da zaradi nizkih evropskih cen pri mednarodni dejavnosti in zaradi močne konkurence med ponudniki na domačem trgu. Kljub zelo povečani proizvodnji hidroelektrarn se njihova dodana vrednost ni povečala, iz česar bi lahko sklepali, da so se pri njih nastali viški energije lahko prodajali le po nižji ceni. Dodana vrednost seje v letu 2014 v okviru dejavnosti D najbolj povečala pri distribuciji elektrike, za 5,2 %. V obdobju 2008-2014 seje dodana vrednost v dejavnosti D povečala za petino^^, k tej rasti pa je največ (64 %) prispevala dejavnost trgovanja z električno energijo^^. Po podatkih ELES se je namreč mednarodna menjava elektrike (brez polovičnega deleža Hrvaške v nuklearki) v tem obdobju zelo okrepila (izvoz za 95,4%, uvoz za 56,4%). Daleč največ dodane vrednosti v dejavnosti D ustvarijo v dejavnosti distribucije električne energije (prek 30%), dosti manj, a že približno enako pa v termoelektrarnah in v trgovalni dejavnosti z elektriko. Slika 28: Struktura dodane vrednosti v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 in 2014 Neto čisti dobiček v 2013 Neto čisti dobiček v 2014 Dodana vrednost v 2014 (d. os) Distribucija Proizvodnja Trgovanje z Proizvodnja Prenos električne Oskrba s paro in Oskrba s plinastimi električne energije termoelektrarn električno energijo hidroelekt. in dr. energije vročo vodo gorivi Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto čisti dobiček dejavnosti oskrba z elektriko, piinom in paro se je v letu 2014 znižal zaradi poslabšanja poslovnih rezultatov pri trgovalni dejavnosti in v termoelektrarnah. V dejavnosti Družba HSE je bila leta 2008 registrirana še v dejavnosti holdingov, a smo njeno dodano vrednost zaradi prinnerljivosti podatkov prišteli trgovalni dejavnosti pri elektriki. V trgovalno dejavnost so od leta 2011 uvrščene tudi družbe za trženje elektrike v maloprodaji, ki so bile prej sestavni deli enovitih družb za distribucijo elektrike, kar je delež te dejavnosti dodatno povečalo. 125 35 100 30 75 25 20 50 25 15 0 10 -25 5 -50 0 oskrbe z elektriko, plinom in paro seje zmanjšal za 12,6 % in je bil z okoli 144 mio EUR približno tolikšen kot leta 2008 (z vključenim dobičkom družbe HSE, ki je bila takrat registrirana v drugi dejavnosti). Spremembe neto čistega dobička po posameznih dejavnostih v okviru dejavnosti D grejo pri večini v isto smer kot pri dodani vrednosti, tako da so najbolj poslabšali sicer še vedno zelo dober poslovni rezultat v dejavnosti trgovanja z elektriko, v dejavnosti termoelektrarn pa so precej povečali izgubo. Slika 29: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti oskrba z elektriko, plinom in paro v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah 10 c^ -10 > -20 -30 I I I Sprememba neto dobička iz poslovanja 2014-2013 iSprememba neto dobička iz financiranja v 2014-2013 Sprememba ostalih komponent neto čistega dobička v 2014-2013 Distribucija Proizvodnja Trgovanje z Proizvodnja Prenos električne Oskrba s paro in Oskrba s električne termoelektrarn električno hidroelektrarn in energije vročo vodo plinastimi gorivi energije energijo dr. Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V okviru dejavnosti oslirba z elektril(o, piinom in paro je največja dejavnost oskrba z elektriko (skupina D 35.1). V tej so v letu 2014 ustvarili 91 % dodane vrednosti in 95 % neto čistega dobička celotne dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom in paro. Neto čisti dobiček je znašal 136,3 mio EUR in seje glede na leto prej zmanjšal za 8,9 %. Največ neto čistega dobička, 82,6 mio EUR, so ustvarili v trgovanju z električno energijo, kar je bilo za 17,0 % manj kakor leto prej. Druga po uspešnosti poslovanja je bila z 41,8 mio EUR dejavnost distribucije elektrike, kjer pa se je poslovanje izboljšalo za 26,1 %. Tretja po višini dobička je bila s 25,4 mio EUR dejavnost hidroelektrarn, rezultat v tej dejavnosti je bil za 6,4% nižji kot v predhodnem letu (-6,4 % glede na leto prej). Največjo neto čisto izgubo, v višini 21,3 mio EUR, pa so zabeležili v proizvodnji termoelektrarn, s čimer se je poslovni rezultat glede na leto prej poslabšal za skoraj 80%. Medtem ko je v letu 2013 k izgubi v dejavnosti termoelektrarn najbolj prispevala trboveljska termoelektrarna, je v letu 2014 največ izgube ustvarila Termoelektrarna Šoštanj^s. V tej so še leta 2012 poslovali z velikim dobičkom, v letu 2013 se je ta precej znižal, lani pa so zabeležili zelo veliko izgubo. Na poslovni rezultat so po naši oceni, poleg manjšega povpraševanja po Vir; Mzl, Poslovanje družb elektrogospodarstva, premogovništva In prenosa zemeljskega plina (za leta 2012,2013 in 2014). 0 termoenergiji, verjetno delno vplivali tudi investicija TEŠ 6 ter manjše motnje pri oskrbi z vhodnim energentom zaradi tehničnih težav pri odkopu premoga v rudniku Velenje (gl. poglavje o rudarstvu). Oskrba s plinom (skupina D 35.2) ter oskrba s paro in vročo vodo (skupina D 35.3) sta manjši dejavnosti, poslovni rezultat pa se je v 2014 v prvi malo izboljšal, v drugi pa precej poslabšal. V dejavnosti oskrba s plinastimi gorivi se je neto čisti dobiček v letu 2014 povečal za 10,9 %, na 4,2 mio EUR, kar je blizu večletnih povprečnih gibanj dobička v tej dejavnosti. V dejavnosti oskrba s paro in vročo vodo se je poslovni rezultat poslabšal za skoraj dve tretjini, tako da je neto čisti dobiček znašal 3,7 mio EUR. Pomembna družba v tej dejavnosti je Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki je s pripojitvijo družbe Termoelektrarna-toplarna Ljubljana vplivala na povečanje dodane vrednosti v celotni dejavnosti oskrbe s paro in vročo vodo. K znižanju dobička celotne dejavnosti so v letu 2014 veliko pripomogle visoke temperature v ogrevalni sezoni in posledično precej manj prodane toplotne energije ter relativno nizke cene plina in elektrike (slednje je pomembno, če družbe iz dejavnosti D 35.3 tržijo tudi plin in elektriko iz soproizvodnje toplote in elektrike). 5.5 OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA (E) Tabela 7: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja (E) v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 260 276 287 314 319 331 339 Število zaposlenili^ 8.693 8.812 8.896 9.229 9.228 9.344 8.900 Delež dejavnosti v zaposlenosti 1,7 1,8 1,9 2,1 2,1 2,2 2,1 Delež v dodani vrednosti vseii družb 1,7 1,8 1,8 1,8 1,8 1,9 1,8 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 18.447 9.156 24.075 14.030 11.454 13.550 25.624 VELIKOST Sredstva / podjetje (v tisoč EUR) 8.637 8.329 3.868 3.558 3.474 3.732 3.586 Število zaposlenih / podjetje 33,4 31,9 31,0 29,4 28,9 28,2 26,3 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva / zaposlenega (v tisoč EUR) 251,2 257,9 191,2 121,0 119,6 125,0 136,4 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,00 0,98 1,03 1,02 1,01 1,02 1,03 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 0,8 0,4 1,4 1,3 1,0 1,2 2,1 Donosnost prihodkov (v %) 2,0 1,1 2,3 1,2 1,0 1,1 2,1 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost / zap. (v EUR) 35.927 34.088 34.099 32.896 31.849 33.042 35.100 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 22.909 23,101 23.765 23,699 23.819 23,931 24.452 Stroški dela v dodani vrednosti (v %) 63,8 67,8 69,7 72,0 74,8 72,4 69,7 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 79,6 79,9 56,5 55,9 55,8 49,2 46,5 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 13,6 14,9 33,1 32,1 32,0 28,4 25,4 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 24,6 24,2 72,1 72,8 71,8 79,5 82,2 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 102,7 101,3 105,0 105,4 103,5 106,0 108,2 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v%) 10,3 9,5 16,1 20,4 19,6 17,8 17,3 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 82,9 82,7 60,4 60,5 61,6 64,0 65,1 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 13,8 13,2 23,5 23,0 21,4 17,4 19,6 Gospodarske družbe s področja oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter saniranja okolja (E) so v letu 2014 prvič v opazovanem obdobju znižale zaposlenost, dodano vrednost pa z višjo produktivnostjo ohranile približno na ravni iz leta prej. Računovodske izkaze je oddalo 339 gospodarskih družb s skupno 8.900 zaposlenimi, kar je bilo 8 družb več in 444 oz. 4,8 % zaposlenih manj kot v letu prej. Večletna rast zaposlenosti, ki je bila v obdobju po letu 2008 v tej dejavnosti ena redkih v gospodarstvu, se je s tem prekinila. Ob še vedno naraščajočem številu družb se je njihova povprečna velikost glede na zaposlenost ponovno znižala, a glede na povprečno gospodarsko družbo ostala razmeroma visoka. Povprečna produktivnost dela pa se je drugo leto zapored zvišala, za okoli 6 %, in s tem se je zaostanek za povprečno produktivnostjo v vseh gospodarskih družbah zmanjšal. Ustvarili so dodano vrednost v višini okoli 312 mio EUR, kar je za okoli 1 % več kot v letu prej^". Ponovno seje precej povišala v družbah iz saniranja okolja (E 39), ki k skupni dodani vrednosti dejavnosti ne prispevajo veliko, in tudi v družbah iz oskrbe z vodo (E 36), ki pa imajo v skupni dodani vrednosti pomembnejši delež. Slika 30: Dodana vrednost, njena struktura in zaposlenost v gospodarskih družbah dejavnosti E v obdobju 2008-2014 izbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi, pridobivanje sekundarnih surovin I Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode I Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki I Ravnanje z odplakami 350 300 250 on LU 200 - 150 100 50 10 - 9 - 8 - 7 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine so razvrščene glede na delež dodane vrednosti v letu 2014. Družbe dejavnosti E so letne prihodke nekoliko zvišale z višjimi poslovnimi prihodki, odhodke pa so ohranile na ravni iz leta prej. Med prihodki so se zvišali le prihodki iz poslovanja, ki predstavljajo glavnino skupnih prihodkov, za okoli 1 %, vtem pa čisti prihodki od Delež dodane vrednosti gospodarskih družb v skupni dodani vrednosti dejavnosti E, ocenjeni po metodologiji nacionalnih računov, je po naši oceni znašal okoli 93 %. 0 6 prodaje za okoli 2 Bolj kot na tujem so se zvišali na domačem trgu, s čimer seje razmeroma skromen delež prihodkov na tujem trgu v vseh prihodkih še znižal, na okoli 17 %. Izvozno usmerjenost so znižale družbe iz saniranja okolja (E 39), na okoli 9%, zvišale pa družbe iz ravnanja z odpadki (E 38), kjer je v dejavnosti tudi najvišja, na okoli 27 Med skupnimi odhodki so odhodki iz poslovanja ostali skoraj enaki kot v letu prej. Finančni in drugi odhodki so se znižali, vendar pa je njihov delež v skupnih odhodkih razmeroma skromen. Poslovno leto 2014 so družbe dejavnosti E zaključile z najvišjim pozitivnim izidom v opazovanem obdobju zadnjih sedmih let. Skupni neto čisti dobiček je znašal 25,6 mio EUR, kar je bilo za okoli 12 mio več kot v letu prej in tudi nekoliko več od dotlej najvišjega v letu 2006. Družbe so v primerjavi z letom prej prikazale precej višji pozitivni rezultat na ravni osnovnega poslovanja, na ravni financiranja približno enako izgubo, na ravni izrednih dogodkov pa so dobiček znižale. V strukturi so ponovno pozitivno poslovale vse skupine družb, razen ene, največji dobiček pa so v tem letu izkazale družbe iz ravnanja z odplakami. V primerjavi z letom prej jih je večina izid izboljšala, izjema so le družbe iz oskrbe z vodo. Izid so izboljšale tudi družbe iz saniranja okolja, ki so poslovno leto ponovno zaključile z negativnim izidom, a manjšim kot v letu prej. Slika 31: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E v obdobju 2008-2014 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Rast prihodkov je bila tudi pod vplivonn rasti cen konnunalnih storitev, ta je bila v tem letu 2,5 - odstotna (vir: SURS, Indeks cen življenjskih potrebščin). Izvozna usmerjenost v ostalih dveh skupinah je ostala razmeroma nizka. Slika 32: Poslovni izid gospodarskih družb dejavnosti E po strukturi v letih 2013 in 2014 30 25 20 □C 15 C3 10 > 5 0 -5 2013 12014 A- <5 < Q O ^^ -- CÜ M gc ljj o < < ^^ < < I] O T3 O < Q O ° C T3 T3 Si C^ M --TO aj Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: Skupine so razvrščene glede na izid v letu 2014. Razdelitev na javna podjetja in ostale gospodarske družbe^^ pokaže, da je slednjih precej več, a so manjše, ob višjih stroških dela na zaposlenega pa so tudi lani dosegli višjo produktivnost in višjo dodano vrednost kot v javnih podjetjih. Lani se je število podjetij, ki niso javna, ponovno povečalo, zaposlenost v njih pa se je znižala za več kot desetino. Njihova povprečna velikost se je glede na sredstva in glede na zaposlenost še zmanjšala, medtem ko je v javnih podjetjih glede na sredstva ostala nespremenjena, glede na zaposlenost pa se je povečala za okoli petino^s. Produktivnost, ki je bila v ostalih podjetjih že sicer precej višja kot v javnih, so uspeli povišati, za okoli desetino, in jo s tem približati povprečni produktivnosti v vseh gospodarskih družbah. V družbah, ki niso javne, so ustvarili okoli 57 % skupne dodane vrednosti in okoli 67 % skupnega neto čistega dobička dejavnosti. Tabela 8: Izbrani kazalniki poslovanja javnih podjetij in ostalih gospodarskih družb (GD) v dejavnosti E, leto 2014 Javna podjetja Ostale G D Število GD 60 279 Število zaposlenih 4.211 4.689 Neto čisti dobiček posl. leta (v tisoč EUR) 8.353 12.270 Sredstva / podjetje (v tisoč EUR) 7.495 2.746 Število zaposlenih / podjetje 70,2 16,8 Gospodarnost poslovanja 1,02 1,03 Dodana vrednost (v mio EUR) 133.479 178,921 Dodana vrednost / zaposlenega (v EUR) 31.698 38.154 Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 24.176 24.701 Stroški dela v dodani vrednosti (v %) 76,3 64,7 Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V skupino javna podjetja smo uvrstili vse gospodarske družbe dejavnosti E, ki innajo v svojem imenu besedno zvezo »javno podjetje«. Skupna zaposlenost v javnih podjetjih seje tudi v letu 2014 povečala, rastje bila okoli 3 - odstotna. Slika 33: Izbrani kazalniki po strukturi v dejavnosti E, leti 2013 in 2014 ■ javna podjetja 100 aj Q 80 60 40 20 0 ostala podjetja 4-J 1 1 4-J LO LO O O C C T3 T3 t^ m au ;:> tH tH (T! C o (T! C O ro ro T3 T3 O O Q Q Vir: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 5.6 GRADBENIŠTVO (F) V gradbeništvu se je v letu 2014 aktivnost močno okrepila, poslovni rezultat pa se je poslabšal. Po zniževanju v preteklih letih so se prihodki in dodana vrednost družb v gradbeništvu leta 2014 povečali. Prihodki so se povečali za 1,3%, dodana vrednost za 9,0%, oboji pa so bili še vedno znatno nižji kot leta 2008. Ob višji aktivnosti pa seje poslabšal poslovni rezultat. Družbe kot celota so leta 2014 poslovale z izgubo. Poslabšanje rezultatov ob višji aktivnosti je bilo v prvi vrsti posledica visokega prevrednotenja zalog v zgolj dveh družbah^s; brez teh dveh prevrednotenj bi prišlo do znižanja neto čiste izgube celotne dejavnosti; povečal bi se tudi dobiček iz poslovanja. Slab poslovni izid je tako rezultat pripoznanja preteklih napačnih odločitev, tekoče poslovanje pa je bilo bolj pozitivno. Povečanje prihodkov v letu 2014 je povezano z okrepljenimi investicijami države, kar je vidno tudi v različni dinamiki rasti prihodkov po različnih oddelkih gradbeništva. V letu 2014 so se znatno povečale javne investicije, ki so nadproporcionalno usmerjene v gradbeništvo^". Po podatkih SURS se je vrednost opravljenih del v inženirskih objektih povečala za 32,5 %, v gradnji stavb pa nadalje znižala za 9,0%. Prihodki so se tako močno povečali v oddelku gradnja inženirskih objel 40 30 20 10 G 46.9 G 45.1 G 46.1 G 46.7 G 46.4 G 47.1 Trgovina z motornimi vozili in Trgovina na debelo, razen z popravili le-teh motornimi vozili Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Vir podatltj O 50 40 30 20 10 -10 ■ Dodana vrednost na zaposlenega • Rast DV na zaposlenega (d. os) ♦ Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) 10 Trgovina; vzdrževanje in Trgovina z motornimi vozili in Posredništvo in trgovina na Trgovina na drobno, razen z popravila motornih vozil popravila motornih vozil debelo, razen z motornimi motornimi vozili vozili -2 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Trgovske družbe so v letu 2014 iz negativnega prešle v pozitivni poslovni rezultat, kar je bilo predvsem posledica izboljšanja poslovanja družb v trgovini na debelo. Po zmanjševanju neto čistega dobička po letu 2008, ko je dosegel 443,5 mio evrov^^, so družbe leto 2013 prvič zaključile z neto čisto izgubo v višini 31,4 mio evrov. Ta je izhajala iz za več kot polovico večje neto izgube iz financiranja, medtem ko sta se neto dobiček iz poslovanja in neto dobiček iz drugega delovanja povečala. V letu 2014 seje neto izguba iz financiranja prepolovila, tako da so družbe, ob za četrtino večjem neto dobičku iz poslovanja, leto zaključile z visokim (297,5 mio evrov) neto čistim dobičkom. Tako velika nihanja v zadnjih dveh letih so predvsem posledica precejšnjega zmanjšanja neto finančne izgube družb posredništva in trgovine na debelo, ki seje v letu prej močno povečala. V letu 2014 so družbe znatno povečale tudi neto dobiček iz poslovanja, ki se je v predhodnih dveh letih precej zmanjšal. Poslovanje se je drugo leto zapored močno izboljšalo tudi v družbah trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili^«, ki so za četrtino povečale neto čisti dobiček iz poslovanja in za desetino zmanjšale neto izgubo iz financiranja in poslovno leto zaključile z za tretjino višjim neto čistim dobičkom. Družbe trgovine na drobno pa so leto 2014 prvič po daljšem obdobju zaključile z višjim neto čistim dobičkom kot leto prej, kar je bila predvsem posledica zmanjšanja neto izgube iz financiranja in povečanja neto dobička iz izrednih dogodkov, medtem ko se je neto dobiček iz poslovanja nekoliko zmanjšal. Ob poslovanju z neto čistim dobičkom je bila donosnost prihodkov in sredstev trgovinskih družb v letu 2014 spet pozitivna in višja kot v obdobju 2010-2012. Do leta 2012 se je neto čisti dobiček trgovskih družb zmanjšal na 106 mio evrov. Leto 2012 so družbe prvič zaključile z neto čisto izgubo. 8 6 4 2 0 0 Slika 36: Poslovni izid družb trgovskih oddelkov v letih 2013 in 2014 400 300 200 ^ 100 LU Ci 'ee > 0 -100 -200 Neto dobiček iz drugega delovanja - Neto finančna izguba ■ Neto poslovni dobiček -300 2013 2014 2013 2014 2013 2014 Trgovina z motornimi vozili in popravili le-teh Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Gospodarnost poslovanja trgovinskih družb se je zvišala po petih letih zniževanja, a ostaja nižja kot v povprečni gospodarski družbi. Zvišali so se tako poslovni prihodki kot, sicer nekoliko manj, poslovni odhodki. Ob višji prodaji so se poslovni prihodki povečali za 2,5 %, od tega seje bolj povečala prodaja na tujih trgih, kjer je bilo ustvarjene 21 % vse prodaje. Ob večji prodaji so se zvišali tudi stroški blaga, materiala in storitev (ti zavzemajo 90% vseh poslovnih odhodkov) in stroški dela, medtem ko so se odpisi vrednosti precej zmanjšali. Obremenjenost poslovnih prihodkov s stroški blaga, materiala in storitev seje v letu 2014 malenkostno znižala, a ostala precej višja kot v letih 2008-2011. Po tem ko seje pribitek^^ povprečne trgovinske družbe po letu 2008 zmanjševal, se je v zadnjih dveh letih spet nekoliko povečal. Zvišal se je pribitek v družbah trgovine na debelo in v trgovini z motornimi vozili. Po zmanjševanju po letu 2009 je zadnji dve leti ostal nespremenjen v trgovini na drobno, v kateri pa so razlike med posameznimi vrstami prodajaln zelo velike. Pribitek družb, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno pretežno živilskih proizvodov (diskonti, hipermarketi, marketi...), se znižuje že od leta 2010. Ocenjujemo, da je na znižanje poleg številnih akcij in popustov, s katerimi so si, ob spremenjenih nakupovalnih navadah kupcev in povečanjem previdnosti pri nakupih, družbe poskušale izboriti večji delež prodaje vplival tudi dvig davka na dodano vrednost. Pribitek je izračunan kot razmerje med prihodki od prodaje in stroški za nabavo blaga, materiala in storitev ter stroški dela. Slika 37: Donosnost prihodkov v največjih oddelkih ter skupinah trgovinske dejavnosti v letih 2013 in 2014 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 -5 ra £i o ci -O o -P ra O C1 -O £i T T , Z _ ± — ^ni/i — ■^ni'' Cl ra £i Sä Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto dobiček iz poslovanja se je znatno povečal v družbah trgovine na debelo in trgovine z motornimi vozili. Neto dobiček iz poslovanja družb oddelka posredništvo in trgovina na debelo, ki seje v letih 2012 in 2013 zmanjšal, se je v letu 2014 povečal za 62,9% oz. 124,2 mio evrov in bil podoben kot leta 2011. Povečanje je bilo predvsem posledica prenehanja poslovanja večje družbe, ki je še v letu 2013 poslovala z visoko neto izgubo iz poslovanja kot posledica visokih odpisov vrednosti^®. Ob tem so se za četrtino zmanjšali odpisi vrednosti celotnega oddelka, ob preregistraciji približno 1.500 zaposlenih v novo dejavnost, pa tudi stroški dela. Skupaj so se poslovni odhodki, ob povečanju stroškov blaga, materiala in storitev, povečali za manj kot poslovni prihodki, kar je privedlo do neto dobička iz poslovanja v višini 321,7 mio evrov. Drugo leto zapored se je povečal tudi neto dobiček iz poslovanja v družbah trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili. V letu 2014 so se poslovni prihodki ob večji prodaji novih avtomobilov^® nominalno povečali za 6,6%, poslovni odhodki pa zaradi povečanja nabavne vrednosti prodanega blaga za 6,4 %. Neto dobiček iz poslovanja teh družb je bil tako v letu 2014 Zdravo jedro družbe, ki se je v letih do vključno 2013 ukvarjala s trgovino na debelo s kovinskimi proizvodi, inštalacijskim materialom in napravami za ogrevanje, seje v letu 2014 registriralo v dejavnosti trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z gradbenim materialom, kovinskimi izdelki, barvami in steklom. Število prvih registracij osebnih vozil se je glede na leto 2013 povečalo za 5,0% (lastni preračuni na osnovi podatkov MNZ), večji za skoraj četrtino in je dosegel 61,1 mio evrov, kar pa je bilo še vedno precej manj kot leta 2008, ko se je prodalo najvišje število novih avtov"^®. Slika 38: Obremenjenost poslovnih prihodkov z nabavno vrednostjo prodanega blaga, materiala in storitev v trgovinskih družbah v letih 2009, 2013 in 2014 98 94 90 ž? > 86 82 78 • • 2014 A ♦ 2013 f A 2009 A # A # A H A ♦ • 45 Trgovina z 46 Posredništvo in 47 Trgovina na 47.1 Nespec. 47.3 Spec. motornimi vozili in trgovina na drobno, razen z prodajalne prodajalne z popravila debelo, razen z motornimi vozili mot.gorivi motornih vozil motornimi vozili 47.5 Spec. 47.7 Spec. prodajalne z drugo prodajalne z gospodinjsko drugimi izdelki opremo Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto dobiček iz poslovanja v trgovini na drobno se je v letu 2014 nekoliko zmanjšal. Po zmanjšanju v letu 2011 seje v naslednjih dveh letih povečal, v letu 2014 pa ponovno nekoliko zmanjšal (na 219,5 mio evrov). Zmanjšanje je bilo posledica poslovanja družb največjih dveh skupin (trgovine na drobno v specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi - G 47.3 in trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah - G 47.1), medtem ko so družbe, ki prodajajo predvsem trajno in poltrajno blago^^ izboljšale poslovanje. Družbe obeh največjih skupin so po povečanju v letih 2012 in 2013, v letu 2014 zmanjšale neto dobiček iz poslovanja, kar je bila posledica višje rasti poslovnih odhodkov od poslovnih prihodkov. Na povišanje poslovnih odhodkov so poleg višje nabavne vrednosti prodanega blaga vplivali predvsem relativno višji stroški dela in odpisi vrednosti. Višji poslovni prihodki pa so bili posledica izboljšanja razmer na trgu dela in s tem večje potrošnje gospodinjstev. Ob višji prodaji goriv in nekaterih drugih proizvodov in storitev, ki jih družbe registrirane v tej dejavnosti tudi prodajajo'^^ so se nekoliko povišali poslovni prihodki družb, ki se ukvarjajo s prodajo motornih goriv. Povišanje čistih prihodkov od prodaje družb trgovine na drobno v nespecializiranih prodajalnah, ki jih skoraj v celoti določa poslovanje hipermarketov, večjih marketov in diskontov (G 47.110), pa je bila "" v letu 2008 je bilo prvič registriranih nekaj več kot 72.000 novih osebnih avtomobilov, v letu 2014 pa nekoliko več kot 55.100. Družbe, ki prodajajo predvsenn tekstil, oblačila, obutev, koznnetiko, pohištvo, svetila in električne gospodinjske naprave. Kot so zemeljski plin, električna in toplotna energija, trgovsko blago. posledica višje prodaje v diskontnih prodajalnah, medtem ko seje prodaja največjih treh družb v tej panogi tudi lani zmanjšala. Na spremembe v strukturi te dejavnosti pokaže tudi analiza koncentracije panoge. Ob zmanjševanju števila družb se namreč niža delež največjih treh družb v ustvarjenih poslovnih prihodkih, krepijo pa deleži drugih družb, zaradi česar se stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), po letu 2006 znižuje, je pa še vedno visoka'^^ Okvir 1: Koncentracija v nespecializiranih pretežno živilskih prodajalnah na drobno Za pretežno živilske prodajalne v Sloveniji je značilna visoka koncentracija, ki pa se po letu 2006 zmanjšuje predvsem zaradi povečane prodaje v diskontnih trgovinah. Za nespecializirane prodajalne, ki pretežno prodajajo živila (hipermarketi, marketi, diskonti ...f'^, je bila od leta 2000 značilna krepitev koncentracije, kije bila posledica propadanja manjših družb oz. njihovega povezovanja ali prevzemanja s strani večjih podjetij. Stopnja koncentracije, merjena s Hirschman-Herfindahlovim indeksom (HHI), je v tej panogi po nizki vrednosti v letu 2000 leta 2005 presegla mejo visoke koncentracije (1.800). Potem ko je leta 2006 dosegla najvišjo vrednost (3.387), se je v naslednjih letih zniževala in v letu 2014 dosegla vrednost 2.117. Kljub zniževanju je indeks HHI v vseh letih še izkazoval visoko koncentracijo. Zniževanje koncentracije v zadnjih letih je bilo predvsem posledica krepitve prodaje v tujih diskontih, ki so na slovenski trg vstopili v letih 2005 in 2007. Ti so s širitvijo svojih poslovnih mrež in spreminjanjem nakupovalnih navad slovenskega kupca, do katerih je prišlo tudi zaradi gospodarske krize, v letu 2014 skupaj ustvarili 19,6 % celotnega prihodka od prodaje panoge na slovenskem trgu (leta 2007 6,5 %, v letu 2013 17,9 %). To je vplivalo na padec deleža največjih treh družb v prihodku panoge, ki se je z 82,9 % leta 2007 znižal na 69,4 % v letu 2014. Slika 39: Kazalnika koncentracije v nespecializiranih, pretežno živilskih prodajalnah na drobno v obdobju 2000-2014 3.500 3.000 500 ♦ Delež največjih treh družb v čistih prihodkih, ustvarjenih na domačem trgu (d. os) 2000 2003 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 100 90 80 70 60 50 40 30 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: HHI - Hirschman-Herfindahlov indeks koncentracije. Po tem merilu je visoka koncentracija pri vrednostih Indeksa nad 1800. Družbe, ki so po SKD registrirane v 47.110. 0 Slika 40: Finančno poslovanje gospodarskih družb v dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozli v letu 2014 180 135 90 45 EE > Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili ■ Trgovina na debelo, razen z motornimi vozili ■ Trgovina z motornimi vozili in popravili le-teh ♦ Medletna rast, v % (d. os) 120 90 60 -45 -90 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto finančna izguba trgovinskih družb se je v letu 2014 skoraj prepolovila, kar je izhajalo predvsem iz izboljšanja finančnega poslovanja družb trgovine na debelo. Trgovske družbe so v celotnem obdobju 2008-2014 poslovale z neto finančno izgubo, katere višina pa se je skozi leta spreminjala. Po povečanju v letu 2010 in zmanjšanju v letu 2011, se je v naslednjih dveh letih povečala (na 459,6 mio evrov v letu 2013), v letu 2014 pa skoraj prepolovila in bila z 233 mio evrov podobna kot v letu 2011. Gibanje neto finančne izgube je bilo v preteklih letih v veliki meri posledica finančnega poslovanja večje družbe posredništva in trgovine na debelo, ki v letu 2014 zaradi stečaja ni več poslovala. Poleg poslovanja te družbe, kjer se je vrednost finančnih odhodkov iz oslabitev in odpisov finančnih naložb v posameznih letih zelo različno gibala, so na povečanje neto finančne izgube v letu 2012 vplivale tudi družbe trgovine na drobno''^ ki so poleg ostalih družb trgovine na debelo vplivale tudi na povečanje v letu 2013. V letu 2014 so poleg manjše neto finančne izgube družb trgovine na debelo (za 219,5 mio evrov)"^®, finančno poslovanje izboljšale tudi družbe v trgovini na drobno (za 5,5 mio evrov) in družbe v trgovini z motornimi vozili in njihovimi popravili (za skoraj desetino oz. 1,7 mio evrov). Za družbe slednjih Le-te so neto finančno izgubo povečale za skoraj 40 %, kar je bilo posledica povečanj finančnih odhodkov največje trgovske družbe na drobno, ki pretežno prodaja živila, ki je izvedla odpise, popravke vrednosti in oslabitve v višini 75,5 mio evrov. Poleg stečaja družbe, ki je imela še v letu 2013 za več kot 100 mio evrov neto finančne izgube, je na izboljšanje rezultatov vplivalo tudi izboljšanje poslovanja drugih družb v trgovini na debelo. 0 dveh oddelkov je bilo značilno, da so se ob manjših finančnih prihodkih še bolj zmanjšali finančni odhodki. Slika 41: Zadolženost trgovinskih družb v letu 2014 70 66 62 > 58 54 50 > -10 -15 -20 Trgovina; vzdrževanje in Trgovina z motornimi vozili Posredništvo in trgovina na Trgovina na drobno, razen z popravila motornih vozil in popravila motornih vozil debelo, razen z motornimi motornimi vozili vozili Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Zadolženost trgovinskih družb se je leta 2014 precej zmanjšala in bila najnižja po letu 2008. Kratkoročne obveznosti, ki predstavljajo večino deleža trgovinskega dolga v virih sredstev, so se v letu 2014 precej zmanjšale (za več kot desetino), kar je bila posledica nižjih obveznosti družb trgovine na drobno in trgovine na debelo. Dolgoročne obveznosti pa so ostale podobne kot v letu 2013, ko so se zmanjšale. Skupaj so imele tako družbe za desetino manjše finančne obveznosti kot v letu prej. Ob hkratnem povečanju obsega kapitala se je njihova zadolženost, merjena z deležem dolga v virih sredstev, močno zmanjšala (za 4,5 o. t.) in bila s 60,4 % najnižja v obdobju 2008-2014. Tudi v letu 2014 so najbolj zadolžene med družbami trgovinske dejavnosti ostale družbe trgovine z motornimi vozili in njihovimi popravili. Najmanj zadolžene pa ostajajo družbe v trgovini na drobno, ki so v letu 2014 precej, za 2,8 o. t., zmanjšale zadolženost, kije bila s 60,8 % najnižja v obdobju 2008-2014. 5.8 PROMET IN SKLADIŠČENJE (H) Tabela 12: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti prometa in skladiščenja v obdobju 2008-2014 2014 Število gospodarskih družb 2,996 Število zaposleniii' 33.021 Delež zaposlenih v vseh družbah (v %) 7,6 Delež dodane vrednosti v vseh družbah (v %) 7,3 7,3 8,7 8,7 8,9 9,0 9,2 Neto^ čisti dobiček/izguba (v tisoč EUR) -127,192 -21.751 -13,664 139.629 174.103 197,040 VELIKOST PODJETJA Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 4,689 4.497 4,195 3.870 3,620 3.501 3,383 Število zaposlenih/podjetje 16,7 15,5 14,2 12,5 11,8 11,1 11,0 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč 269 290 300 300 307 315 307 EUR) GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,078 Donosnost sredstev (v %) 1,1 -1,2 -0,2 -0,1 1,4 1,7 1,9 Donosnost prihodkov (v %) 2,8 -3,7 -0,6 -0,3 3,4 4,1 4,4 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 32.407 40.503 44.303 44.839 46.694 48.652 STROŠKI DELA Stroški dela/zaposlenega (v EUR) 23.003 23.009 23.599 23.654 23.891 24.398 24.934 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 65,4 71,0 58,3 53,4 53,3 52,3 51,2 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 82,2 83,0 58,8 58,7 56,3 55,4 53,8 Delež kratk, obveznosti v virih sredstev (v%) 15,6 14,5 15,0 15,9 13,5 16,3 16,1 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 20,6 19,6 49,8 50,1 52,0 54,8 56,9 Dolg. pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 96,4 97,5 98,8 97,4 98,1 97,2 98,1 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 42,8 38,5 38,9 41,3 41,6 41,1 41,5 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 86,4 88,3 81,3 84,8 84,0 81,5 81,3 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 12,5 12,1 12,2 11,5 10,9 11,2 11,7 Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida gospodarskih družb), lastni izračuni. Opombe: ^ Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. V letu 2014 se je dodana vrednost dejavnosti promet in sidadiščenje (H) zelo povečala in je bila precej višja kot ob začetku krize leta 2008*^. V letu 2014 so gospodarske družbe v dejavnosti H ustvarile 1.607 mio EUR dodane vrednosti (za 108 mio oz. 7,2 % več kot leto prej), majhni samostojni podjetniki pa še dodatnih 204 mio EUR (4 mio več kot leto prej). Od slednjega so največji del, kar 88 %, ali 179 mio EUR dodane vrednosti ustvarili majhni podjetniki v dejavnosti cestnega tovornega prometa (še 20,5 mio EUR dodane vrednosti je v okviru dejavnosti H ustvarilo pet srednjih in velikih podjetnikov iz dejavnosti cestnega tovornega prometa). Po dodani vrednosti je tako s 559 mio EUR cestni blagovni promet najpomembnejši v dejavnosti H (in je tudi najbolj prispeval k rasti, pri družbah 48,8 mio EUR), ko gledamo le gospodarske družbe pa so v letu 2014 le malo manj dodane vrednosti ustvarili tudi v drugih spremljajočih dejavnostih v kopenskem prometu (kjer je najpomembnejša družba DARS). Slika 42: Struktura dodane vrednosti gospodarskih družb v dejavnosti promet in skladiščenje v letu 2014 ter poslovni rezultat v letih 2013 in 2014 80 60 40 E > 20 25 20 15 -20 Cestni Sprem. stor. Poštne Železniški Pretovor. Avtobusni Špedicija in Sprem. stor. Skladišč. Ostalo tovorni dej. v storitve promet dej. promet dr. sprem. dej. v dej. promet kopenskem dej. zračnem prometu prometu Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V dejavnosti promet in skladiščenje (H) se je izboljševanje poslovnega rezultata gospodarskih družb nadaljevalo tudi v letu 2014. Po treh letih negativnih poslovnih rezultatov so v letu 2012 dosegli 140 mio EUR neto čistega dobička, ki seje v naslednjem letu povečal za četrtino, v letu 2014 pa je znašal že 197 mio EUR. Končni poslovni izid je še vedno sestavljen predvsem iz velikega neto dobička iz poslovanja (+319 mio EUR) in precejšnje neto izgube iz financiranja (-95 mio EUR). Dobiček iz poslovanja se tudi hitreje povečuje, kot se znižuje izguba Neposredna primerjava podatkov kaže 21,7-odstotno povečanje dodane vrednosti v onnenjenem obdobju. K taki sprennennbi dodane vrednosti pa je v veliki nneri prispevala reorganizacija družbe DARS (povečanje) v letu 2010 in reorganizacija družbe Slovenske železnice (zmanjšanje) v letu 2011. Če vpliv obeh reorganizacij izločimo, bi bila rast dodane vrednosti v tem obdobju v prometu in skladiščenju okoli polovico manjša. V tabeli In grafih ter v ostalem tekstu, kjer to ni posebej poudarjeno, podatkov nismo »popravljali« na zgoraj opisani način. 0 5 iz financiranja (za 30 mio EUR in 10 mio EUR v letu 2014). Najbolj so v dejavnosti H izboljšali poslovanje v spremljajočih storitvenih dejavnostih v kopenskem prometu (za 24,6 mio EUR), v poštni dejavnosti (za 23,8 mio EUR) ter v dejavnosti pretovarjanja (za 21,9 mio EUR), daleč najbolj pa so ga poslabšali v dejavnosti skladiščenja (za 59,5 mio EUR). Največji neto čisti dobiček so v letu 2014 dosegli v spremljajočih storitvenih dejavnostih v kopenskem prometu, 75,1 mio EUR, največjo izgubo pa v dejavnosti skladiščenja, 17,7 mio EUR. Slika 43: Sprememba poslovnega rezultata v gospodarskih družbah v dejavnosti promet in skladiščenje v letu 2014 glede na leto 2013 po komponentah 40 -60 Cestni Sprem. stor. Poštne tovorni dej. v storitve promet kopenskem prometu Železniški Pretovor. Avtobusni Špedicija in Sprem. stor. Skladišč. dej. Ostalo promet dej. promet dr. sprem. dej. v dej. zračnem prometu Vir podatkov: AJPES (statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Oddelek kopenski promet in cevovodni transport (H 49), ki je še v letu 2011 posloval z veliko izgubo. Je v letu 2014 ustvaril že skoraj tolikšen dobiček. V okviru oddelka kopenski promet in cevovodni transport sta po številu zaposlenih (11.045''8 in 6.937''s v letu 2014) najpomembnejši dejavnosti cestni tovorni promet (podrazred H 49.410) in železniški promet (podrazreda H 49.100 in 49.200). V primerjavi s predkriznim letom 2008 je bilo v letu 2014 v prvi dejavnosti 67350 (za 6,5%) več zaposlenih, v drugi pa 2.147 (za 23,6%) manj zaposlenih, slednje pa je predvsem posledica procesa racionalizacije poslovanja v družbi Slovenske železnice. Poleg železniškega prometa se je število zaposlenih v omenjenem obdobju precej znižalo še v špedicijski dejavnosti ter v poštni in kurirski dejavnosti. Celotna dejavnost kopenski promet in Podatek velja za zaposlene v družbah. V letu 2014 je v dejavnosti cestni tovorni promet poleg gospodarskih družb poslovalo še 3.345 nnajhnih samostojnih podjetnikov, ki so imeli 4.811 zaposlenih ter 5 srednjih in velikih podjetnikov s 468 zaposlenimi. Da je podatek primerljiv s tistimi za prejšnja leta, so prišteti zaposleni v matični družbi Slovenske železnice d. o. o. ter v S2 Vleka in tehnika, ki sta sedaj registrirani v drugih dejavnostih. Število majhnih samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih se je v dejavnosti cestni tovorni promet v omenjenem obdobju znižalo dosti bolj kot število zaposlenih pri gospodarskih družbah, in sicer za 3.550, ali za 30,3 %. cevovodni transport, ki je leta 2008 še dosegla skromen dobiček, je do leta 2011 močno poslabševala poslovanje, do lanskega leta pa je neto čisti dobiček okrepila na 80 mio EUR. Dejavnost cevovodni transport je v obdobju 2008-2014 v okviru kopenskega prometa poslovala najstabilneje, z neto čistim dobičkom med 5 in 10 mio EUR (v letu 2014 7,7 mio EUR), medtem ko so vse ostale dejavnosti v več letih ali vsaj občasno poslovale z izgubo, predvsem povezano z gospodarsko krizo. V železniškem prometu v zadnjih letih spet poslujejo z dobičkom. Poslovanje na železnici se je po letu 2009, ko je bila ustvarjena velika neto čista izguba (v višini 29,7 mio EUR), izboljševalo do znatnega dobička v letu 2013 (21,4 mio EUR). V lanskem letu pa seje neto čisti dobiček zmanjšal na 16,9 mio EUR (v zadnjih dveh letih zaradi primerljivosti vključimo poslovni rezultat Slovenskih železnic d. o. o. ter SŽ Vleka in tehnika). Tako razširjena dejavnost železniškega prometa je v lanskem letu ponovno imela precej večje finančne odhodke od finančnih prihodkov (izgubo iz financiranja). Poslabšanja pri financiranju ni nadomestil niti boljši rezultat iz poslovanja, kije bil tudi posledica povečanja obsega poslovanja, saj se je po podatkih SURS obseg prepeljanega blaga po železnici (merjeno v tonskih kilometrih) v letu 2014 povečal za 8,2 %. Zato so se tudi čisti prihodki od prodaje v razširjeni dejavnosti povečali za dobrih 53 mio EUR (za 10 %), a so se poslovni odhodki povečali še malo bolj. V okviru poslovnih prihodkov je država za spodbujanje prevoza (zlasti potnikov) po železnici v letu 2014 namenila prek 58 mio EUR subvencij, kar je bilo za skoraj 15 % več kot leto prej. Dejavnost cestnega tovornega prometa (podrazred H 49.410) že tretje leto zapored močno povečuje dobiček, dve leti pa povečuje tudi vrednost sredstev. Po stečajih nekaterih večjih družb v letu 2011 je dejavnost že naslednje leto poslovala s solidnim neto čistim dobičkom, ki se je do leta 2014 okrepil na 52,7 mio EUR. Izboljšanje končnega poslovnega izida je posledica povečanja neto dobička iz poslovanja (+17 mio EUR). Neto izguba iz financiranja je v letu 2014 znašala okoli 12 mio EUR in seje v primerjavi s prejšnjima dvema letoma malenkost povečala. Čista izguba družb, ki so poslovale z rdečimi številkami, seje lani zmanjšala za 1 mio EUR, čisti dobiček družb s pozitivnimi rezultati pa se je izboljšal za 13 mio EUR. Skupna zadolženost dejavnosti cestnega tovornega prometa seje po začetku krize daleč najbolj znižala leta 2012, za 173 mio EUR, nato pa je bolj ali manj stagnirala (lani manjše povečanje, za 24 mio EUR). Po letu 2012 pa seje znova precej povečala vrednost sredstev, samo v letu 2014 za 96 mio EUR, oziroma za 10,8 %, kar tudi kaže na krepitev dejavnosti. Vrednost sredstev v družbah cestnega tovornega prometa tako v primerjavi z letom 2008 zaostaja še za manj kot desetino. V mestnem in primestnem kopenskem potniškem prometu (razred H 49.31) zadnji dve leti poslujejo s pozitivno ničlo, v medkrajevnem in drugem cestnem potniškem prometu (podrazred H 49.391) pa s solidnim dobičkom. V prvi dejavnosti so od leta 2008 do leta 2012 poslovali z nekajmilijonsko neto čisto izgubo in šele v zadnjih dveh letih spet ustvarjajo neto čisti dobiček, ki pa je dosegel le okoli polovico mio EUR. V medkrajevnem avtobusnem prometu pa so po letu 2008 večinoma dosegali manjši dobiček, ki pa se je nekoliko okrepil šele v letih 2013 in 2014, ko je znašal 12,3 in 11,1 mio EUR. Javni avtobusni prevozi potnikov so podobno kakor prevozi potnikov po železnici subvencionirani. Tako so tudi nekoliko zmanjšane subvencije pri medkrajevnih avtobusnih prevozih nekoliko vplivale na poslovni rezultat. Sicer so v mestnem prometu v letu 2014 dobili dobrih 20 mio EUR subvencij (tretjina vseh poslovnih prihodkov), v medkrajevnem prometu pa 29 mio EUR (17% poslovnih prihodkov). Po podatkih SURS so v letu 2014 v mestnem potniškem prometu prepeljali približno toliko potnikov kot leto prej (za -0,4% manj), v cestnem javnem linijskem prometu pa so obseg prevozov potnikov nekoliko povečali (za 4,0 %, merjeno v potniških kilometrih). V vodnem prometu (oddelek H 50), kjer je osrednja dejavnost pomorski blagovni promet, so tudi v letu 2014 dosegli zmerno pozitiven poslovni rezultat. Potem ko so še v letu 2008 poslovno leto zaključili z 8,3 mio EUR neto čistega dobička, je ta v naslednjih letih (z izjemo manjše izgube v 2011) dosegal le nekaj milijonov letno (v letu 2014 2,9 mio EUR). Velik del dodane vrednosti vodnega prometa poleg nekaj večjih pomorskih ladjarjev ustvarijo tudi družbe, ki opravljajo storitve vleke in asistence ladij v koprskem pristanišču. V zračnem prometu (oddelek H 51) so po daljšem obdobju v letu 2014 spet poslovali z dobičkom, ki pa je bil dosežen tudi ob velikem znižanju vrednosti sredstev v zadnjih nekaj letih. V letu 2010 je neto čista izguba znašala prek 20 mio EUR in se je v naslednjih nekaj letih zniževala, v letu 2014 pa so zabeležili 2,9 mio EUR neto čistega dobička. V dejavnosti zračnega prometa pomembno mesto zavzema družba Adria Airways, kjer so tudi s prestrukturiranjem družbe in dezinvestiranjem pomembno prispevali k izboljšanju poslovanja celotne dejavnosti zračnega prometa. V zračnem prometu se je v obdobju 2008-2014 namreč vrednost sredstev zmanjšala za prek 60 %, zaposlenost pa za 44 %, obenem pa se je pomembno izboljšal kazalnik zadolženosti, saj se je delež dolga v virih sredstev znižal na 77 % (z 205 mio EUR v letu 2010 se je dolg znižal na le 62 mio EUR v letu 2014). Največ dobička v okviru dejavnosti H še naprej dosegajo v skladiščenju in spremljajočih prometnih dejavnostih (oddelek H 52), a se je le-ta lani po nekajletni rasti malo zmanjšal. Oddelek sestavljajo raznovrstne dejavnosti, poleg prekladalne in špedicijske dejavnosti še skladiščenje in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem, vodnem in zračnem prometu. Po večji izgubi v letu 2009 so v oddelku 52 nato neto čisti dobiček povečevali, v letu 2014 pa se je znižal na 102,4 mio EUR (poslabšanje za 17 mio EUR). V okviru oddelka H 52 so največ neto čistega dobička ustvarile spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu (tam tudi družba DARS; 75 mio EUR) ter dejavnost pretovarjanja (tam tudi družba Luka Koper; 32 mio EUR). V teh dveh dejavnostih seje rezultat poslovanja glede na leto prej tudi najbolj izboljšal (za 25 in 22 mio EUR). Najslabši poslovni rezultat (18 mio EUR neto čiste izgube) pa so lani zabeležili v dejavnosti skladiščenja, kjer seje poslovanje v okviru oddelka 52 tudi daleč najbolj poslabšalo (za 60 mio EUR), kar je bilo povezano zlasti z dejavnostjo blagovnih rezerv. Oddelek H 52 je v letu 2014 dosegel 197 mio EUR neto dobička iz poslovanja (sicer malo več kot leto prej, a podobno kot zadnjih nekaj let), še vedno pa tudi 70 mio EUR neto izgube iz financiranja (povečanje za dobrih 5 mio EUR v letu 2014). V okviru družb prometa in skladiščenja je tako oddelek H 52 ustvaril 62% neto dobička iz poslovanja in skoraj tri četrtine neto izgube iz financiranja. V poštni in kurirski dejavnosti (oddelek H 53) se je po veliki izgubi v letu 2013 poslovni rezultat lani močno izboljšal. Neto čista izguba poštne in kurirske dejavnosti je predlani znašala 15 mio EUR, v letu 2014 pa so dosegli 8,5 mio EUR neto čistega dobička (v poštni in kurirski dejavnosti poslovanje pomembno določa družba Pošta Slovenije). V poštni in kurirski dejavnosti se je tako v letu 2014 neto dobiček iz poslovanja povečal s 4 mio EUR na 10 mio EUR, neto izguba iz financiranja pa se je zmanjšala z 19 mio EUR na manj kot 1 mio EUR (v letu 2013 so bili izjemno visoki predvsem finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb). 5.9 GOSTINSTVO (I) Tabela 13: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v gostinstvu v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 2.318 2,459 2,541 2.641 2.733 2.870 3.028 Število zaposlenili' 17,255 17.700 17.067 17.042 16.281 15.656 15.988 Delež dejavnosti v zaposlenosti 3,4 3,7 3,7 3,8 3,7 3,7 3,7 Delež v dodani vrednosti vseii družb 2,3 2,5 2,4 2,5 2,5 2,4 2,3 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) -27,620 -37.373 -59.425 -70.155 -93,927 -32.722 -70.885 VELIKOST Sredstva / podjetje (v tisoč EUR) 1.004 1,008 995 905 847 776 702 Število zaposleniii / podjetje 7,4 7,2 6,7 6,5 6,0 5,5 5,2 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva / zaposlenega (v tisoč EUR) 127 133 146 140 144 142 133 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,022 1,013 0,987 0,988 0,987 0,992 0,971 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) -1,3 -1,6 -2,4 -2,9 -4,0 -1,5 -3,3 Donosnost prihodkov (v %) -2,4 -3,6 -5,6 -6,5 -8,7 -3,1 -6,5 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost / zap. (v EUR) 24,068 23.253 23.679 24.528 25,411 25.319 25.351 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 16.990 17.157 17.927 18.068 18.397 18.565 18.801 Stroški dela v dodani vrednosti (v %) 70,6 73,8 75,7 73,7 72,4 73,3 74,2 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 58,0 62,0 63,6 63,0 64,2 64,7 65,6 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 26,4 29,4 30,1 29,0 30,2 28,9 30,1 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 50,6 44,9 42,3 42,8 41,6 41,3 42,4 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 86,2 81,3 79,5 80,3 79,5 81,8 84,3 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 4,4 3,8 3,4 3,4 4,1 3,6 3,4 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 83,0 84,8 86,0 86,5 85,9 85,5 81,2 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 10,0 8,9 8,9 9,3 8,8 7,9 8,1 Dodana vrednost in število zaposlenih gostinskih (!) družb sta se v letu 2014 povečala. Kljub temu je ob hitrejši rasti dodane vrednosti v povprečju vseh gospodarskih družb njihov delež v skupni dodani vrednosti upadel na 2,3 %. Po zmanjševanju od leta 2009 seje lani povečalo tudi število zaposlenih, tako da je produktivnost dela v gostinskih družbah (dodana vrednost na zaposlenega) v letu 2014 ostala podobna kot v letu prej. Ob višjih stroških dela na zaposlenega pa se je za 0,8 o. t. (na 74,2 %) povečal delež stroškov dela v dodani vrednosti. Boljše kot pred letom so poslovale družbe, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač (I 56)), in so v letu 2014 ustvarile 46,1 % celotne gostinske dodane vrednosti. Te so ob precejšnjem povečanju števila zaposlenih in njihove produktivnosti zmanjšale tudi delež stroškov dela v dodani vrednosti, ki je bil z 80,6 % najnižji po letu 2009. Še nadalje pa sta se zmanjšala dodana vrednost in število zaposlenih v družbah, ki se ukvarjajo z gostinskimi nastanitvenimi dejavnostmi (I 55), in so ob povečanju stroškov dela na zaposlenega povečale tudi delež stroškov dela v dodani vrednosti. Največji del oddelka nastanitvenih storitev sicer predstavljajo hoteli in podobni obrati (I 55.1), v oddelku strežba jedi in pijač pa restavracije in družbe druge strežbe jedi (I 56.1). Slika 44: Delež v dodani vrednosti ter zaposlenosti vseh gostinskih družb v letu 2014 60 50 40 SS 30 > 20 10 ■ Zaposleni BDodana vrednost Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov Dejavnost počitniških domov, avtokampov, taborov Dejavnost restavracij in druga strežba jedi Priložnostna priprava in dostava jedi ter strežba pijač Gostinske nastanitvene storitve Dejavnost strežbe jedi in pijač Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Gostinske družbe so v letu 2014, po enoletni prekinitvi poslabševanja poslovanja, ponovno poglobile neto čisto izgubo. Gostinske družbe so v celotnem obdobju poslovale z neto čisto izgubo, ki se je povečevala do leta 2013, ko se je zmanjšala za skoraj dve tretjini na 32,7 mio evrov. Izboljšanje se ni nadaljevalo v lanskem letu, saj seje neto čista izguba več kot podvojila in bila s 70,9 mio evrov ena izmed najvišjih v celotnem obdobju. Poslabšanje je izhajalo predvsem iz povišanja neto izgube iz poslovanja, s katero sicer poslujejo gostinske družbe že od leta 2010. Večja je bila tudi neto izguba iz financiranja, manjši pa neto dobiček iz izrednih dogodkov. Zaradi slabšega poslovnega rezultata sta se negativni donosnosti prihodkov ter sredstev gostinskih družb še poslabšali. Z višjo neto čisto izgubo so v letu 2014 poslovale družbe obeh 0 oddelkov. Poslabšanje pri družbah nastanitvenih dejavnosti je bilo v celoti posledica slabšega poslovanja hotelov in podobnih obratov, pri družbah, ki strežejo jedi in pijačo, pa slabšega finančnega poslovanja restavracij in drugih družb, ki strežejo jedi. Slika 45: Dodana vrednost ter stroški dela na zaposlenega v gostinskih gospodarskih družbah v letu 2014 40 -I- 30 ■ Dodana vrednost na zaposlenega • Rast DV na zaposlenega (d. os) ♦ Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) 20 10 4 Gostinstvo Gostinske nastanitvene storitve Dejavnost strežbe jedi in pijač Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Družbe, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač, so po dveh letih ponovno poslovale z neto dobičkom iz poslovanja, družbe nastanitvenih dejavnosti pa so v letu 2014 močno povečale neto izgubo iz poslovanja. Poslovanje gostinskih družb je bilo po letu 2009, ko so še poslovale z neto dobičkom iz poslovanja, iz leta v leto slabše, tako da so leto 2012 končale z neto čisto izgubo iz poslovanja v višini 14,2 mio evrov. Ta seje v letu 2013 zmanjšala za tretjino na 8,8 mio evrov, v letu 2014 pa povečala na 31,5 mio evrov, kar je bilo največ v celotnem obdobju. Povišanje je bilo posledica delovanja družb nastanitvenih dejavnosti, ki so po neto dobičku iz poslovanja v letu 2009, naslednja leta poslovale negativno, najbolj prav v letu 2014, ko seje neto izguba iz poslovanja močno povečala (za 320% oz. 25,7 mio evrov) in dosegla 33,7 mio evrov. To je izhajalo iz dejavnosti hotelov in podobnih obratov, kjer so se, ob povečanju poslovnih odhodkov, poslovni prihodki zmanjšali, kar je pripeljalo do za 24,5 mio evrov višje neto izgube iz poslovanja. Med poslovnimi prihodki so se, ob podobnem številu prenočitev turistov^i kot v letu prej, čisti prihodki od prodaje zmanjšali za skoraj 3 %". Med poslovnimi odhodki pa so se ob zmanjšanju stroškov blaga, materiala in storitev ter stroškov dela močno povečali odpisi vrednosti, ki so bili z izjemo leta 2013 visoki tudi v preteklih letih. Družbe, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač, so v letu 2011 poslovale z dobičkom iz poslovanja, ki se je v naslednjih dveh letih prevesil v izgubo. Ta seje v letu 2013 zmanjšala za skoraj petino na 0,8 mio ^^ število prenočitev tujih turistov v hotelih in podobnih nastanitvenih objektih se je v letu 2014 povečalo za 1,9%, število prenočitev domačih turistov pa seje zmanjšalo za 2,0 %. Ker so se nekoliko povišale tudi cene nastanitvenih storitev v hotelih (za 0,6%), bi padec prihodkov od prodaje lahko bil posledica manjše potrošnje turistov za dodatne storitve v hotelih. 3 2 1 0 evrov. Izboljšanje seje nadaljevalo tudi v letu 2014, ko so družbe poslovale z neto dobičkom iz poslovanja v višini 2,2 mio evrov. Izboljšanje povezujemo tako s sicer skromno rastjo zasebne potrošnje in povečanim obiskom tujih turistov kot tudi z učinki boja proti sivi ekonomiji. Podatki Ministrstva za finance in Davčnega urada RS namreč kažejo, da se je v letih 2013 in 2014 izboljšalo prostovoljno izpolnjevanje davčnih obveznosti in število samoprijav ter zmanjšalo število kršitev ob inšpekcijskih pregledih". Število zaposlenih v teh družbah se je tako v letu 2014 povečalo za 6,6 %, čisti prihodki od prodaje pa za 7,4 %. Slika 46: Donosnost sredstev gostinskih gospodarskih družb v letih 2013 in 2014 -1 -2 -3 -4 -5 -2014 -20 13 I Gostinstvo Gostinske Dejavnost hotelov in Dejavnost strežbe Dejavnost restavracij nastanitvene storitve podobnih obratov jedi in pijač in druga strežba jedi Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki Iz bilance stanja In Izkaza poslovnega Izida), lastni Izračuni. Finančno poslovanje, ki se je poslabševalo v celotnem obdobju 2009-2012, se je v letu 2013 znatno izboljšalo, v letu 2014 pa ponovno poslabšalo. Neto izguba iz financiranja, ki je bila najvišja v letu 2012 (77,9 mio evrov), se je tako po zmanjšanju v naslednjem letu, v letu 2014 povečala za skoraj tretjino na 37,6 mio evrov. Poslabšanje je bilo posledica poslovanja družb obeh oddelkov, kjer so se ob povišanju finančnih odhodkov precej zmanjšali finančni prihodki (predvsem iz deležev in poslovnih terjatev). " Od avgusta 2013 do nnarca 2014 je bilo tako skupaj prostovoljno plačanega 96 mio evrov več DDV kot v prinnerljivenn obdobju preteklega leta. Najbolj Izstopajo dejavnost pralnic In kenničnih čistilnic, trgovina na drobno na stojnicah z živili in pijačami, trgovina, vzdrževanje in popravila nnotornih koles, druge nastanitve za krajši čas, popravila komunikacijskih naprav, slaščičarne in kavarne, trgovina na drobno v cvetličarnah, proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic, oddajanje zasebnih sob gostom, strežba pijač. Slika 47: Poslovni izid družb gostinskih oddelkovv letih 2013 In 2014 10 -10 c^ -30 £E > -50 -70 201^ I 2014 Gostinske nastanitvene dejavnosti Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Gostinske družbe so leta 2014 še povečale zadolženost, na kar so vplivale družbe, ki strežejo jedi in pijačo. Dolg gostinskih družb se je v letu 2014 povečal še za 0,9 o. t. na 65,6% virov sredstev. Povišanje je bilo posledica poslovanja družb, ki strežejo jedi in pijačo, katerim so se močno povečale kratkoročne obveznosti, ki so tako v letu 2014 predstavljale že več kot polovico njihovega celotnega dolga. Ob manjšem kapitalu se je njihova zadolženost povzpela na 80,2 % virov sredstev, kar je bilo največ v obravnavanem obdobju. Finančna pokritost sredstev družb nastanitvenih dejavnosti pa seje v letu nekoliko izboljšala, prav tako se je ob nižjih kratkoročnih in dolgoročnih obveznostih zmanjšala njihova zadolženost. Slika 48: Zadolženost gostinskih družb v letu 2014 85 30 75 65 55 I Delež dolga v virih sredstev, v % ♦ Kratkoročne obveznosti, rast (d. os) Gostinstvo Gostinske nastanitvene dejavnosti Dejavnost strežbe jedi in pijač 10 -10 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 80 20 70 0 60 Okvir 2: Poslovanje malih podjetnikov v dejavnosti gostinstvo Pomemben del dodane vrednosti dejavnosti gostinstva poleg gospodarskih družb ustvarijo samostojni podjetniki^", in sicer skoraj četrtino skupne dodane vrednosti dejavnosti. Največji delež imajo v dejavnosti strežbe jedi in pijač, kjer ustvarijo približno 40 % celotne dodane vrednosti panoge. Število malih podjetnikov, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač, se je po rasti v letih 2008-2011 v naslednjih treh letih zmanjšalo na 4.594. Število njihovih zaposlenih se zmanjšuje že od leta 2009, tako da je bilo v letu 2014 v panogi zaposlenih nekaj manj kot 5.500 ljudi (v družbah v isti panogi skoraj 9.000). Ob povečanju dodane vrednosti se je produktivnost dela v letu 2014 še povečala in bila z 21.840 evri na zaposlenega drugo leto zapored višja kot pri gospodarskih družbah, ki se ukvarjajo s strežbo jedi in pijač. Leto 2014 so zaključili z 22,8 mio evrov neto podjetnikovega dohodka. Neto podjetnikov dohodek, ki seje v letu 2013 več kot podvojil, v letu 2014 pa povečal še za četrtino, so ustvarili iz poslovanja in iz drugega delovanja, neto rezultat iz finančnega delovanja pa je bil negativen. Neto podjetnikov dohodek iz poslovanja seje, po povečanju za 9,4 mio evrov v letu 2013, v letu 2014 povečal še za 4,6 mio evrov, kar je bila posledica povišanja poslovnih prihodkov delno povezana z učinki boja proti sivi ekonomiji, delno pa tudi z lanskim sicer skromnim okrevanjem zasebne potrošnje in povečanim številom tujih turistov pri nas. Zadolženost malih podjetnikov v gostinstvu se je v letu 2014 kljub zmanjšanju obveznosti zaradi manjšega kapitala še povečala. Tabela 14: Izbrani kazalniki poslovanja malih samostojnih podjetnikov v gostinstvu v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število majhnih podjetnikov 4,902 4.985 5.084 5,129 5.035 4.952 4,930 Število zaposlenih^ 7.681 7.469 6.962 6.640 6.301 5.813 5.752 Delež dejavnosti v zaposlenosti vseh malih podjetnikov 12,3 13,0 13,8 13,9 13,9 13,7 13,8 Neto dodana vrednost / zap. (v EUR) 17.641 17,162 17,805 18.673 19,041 21,353 22.255 Delež v dodani vrednosti vseh malih podjetnikov 8,0 8,9 9,2 9,2 9,2 9,8 9,8 Neto^ podjetnikov prihodek (v tisoč EUR) 20.130 14.165 10.535 11.035 9.314 19.407 24.144 Gospodarnost poslovanja 1,059 1,041 1,031 1,030 1,027 1,051 1,062 Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe: ^ Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med prihodki in odhodki obračunskega obdobja oz. podjetnikov dohodek, zmanjšan za negativni poslovni izid. Samostojni podjetniki so razvrščeni po velikosti. Za nnale podjetnike so obrazci predpisani na podlagi Računovodskih rešitev pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih, srednji in veliki podjetniki pa predložijo podatke iz letnih poročil na enakih obrazcih kot gospodarske družbe. 5.10 INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI (J) Tabela 15: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 2,571 2,803 2.982 3.157 3,289 3.372 3.549 Število zaposlenili^ 17.843 17,923 17.753 17.428 17,627 17,234 17,270 Delež dejavnosti v zaposlenosti vseh družb (v %) 3,5 3,7 3,8 3,9 4,1 4,0 4,0 Delež dejavnosti v dodani vrednosti vseh družb (v %) 6,3 6,5 6,6 6,5 6,8 6,6 6,2 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 214,921 110.202 -214,941 85.499 138.986 123,991 123,681 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 1,699 1,599 1.408 1.224 1,190 1.131 1.094 Število zaposlenih/podjetje 6,9 6,4 6,0 5,5 5,4 5,1 4,9 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč EUR) 231 245 244 213 221 222 223 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,080 1,048 1,039 1,065 1,071 1,064 1,053 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 5,2 2,5 -5,0 2,3 3,6 3,2 3,2 Donosnost prihodkov (v %) 6,6 3,6 -7,0 2,9 4,8 4,1 4,0 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 63.823 59.295 61.700 63.057 63.410 63.714 62.269 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 33.565 33,270 34.420 34.237 34,463 35,170 35,771 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v%) 52,6 56,1 55,8 54,3 54,4 55,2 57,4 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 52,5 52,9 56,8 58,6 54,6 54,1 55,3 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 34,0 28,4 33,0 33,9 29,5 26,9 26,5 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 69,4 66,5 65,1 63,8 73,2 72,2 70,4 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 92,5 97,9 97,1 97,8 108,1 109,2 109,5 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 12,6 12,5 13,8 15,1 17,0 20,8 22,4 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 68,4 70,8 66,4 64,9 62,1 63,6 63,5 Delež strojev in naprav ter druge oprenne in naprav v dolg. sredstvih (v %) 24,7 22,9 24,4 24,3 23,2 20,5 19,4 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Obseg dodane vrednosti gospodarskih družb informadjsidh in komunikacijskih dejavnosti (J) se je zmanjšal tudi v letu 2014, s tem pa tudi njihov delež v dodani vrednosti vseh gospodarskih družb. Družbe so ustvarile dodano vrednost v obsegu 1.075,4 mio EUR^^, kar je pomenilo 2,1-odstotno zmanjšanje glede na leto prej. Prispevek dejavnosti J k dodani vrednosti vseh gospodarskih družb se je tako zmanjšal drugo leto zapored, in sicer na 6,2 %, saj se je dodana vrednost vseh družb precej povečala (5,1-odstotna rast). Rasti poslovnih prihodkov in stroškov blaga, materiala in storitev informacijsko-komunikacijskih družb sta si bili precej podobni, 2,1-odstotna oz. 2,6-odstotna, medtem ko je bila rast drugih poslovnih odhodkov občutna, 114,9-odstotna. Med oddelki dejavnosti J se je dodana vrednost zmanjšala v treh, najbolj pa v družbah, ki izvajajo RTV dejavnosti (J 60), za tri petine, vendar te družbe prispevajo zelo majhen delež k celotni dodani vrednosti dejavnosti J (2014: 0,1%, 2008: 1,4%). V telekomunikacijskih družbah (J 61) ter družbah, ki izvajajo računalniško programiranje in svetovanje (J 62), in so prispevale največja deleža k celotni dodani vrednosti dejavnosti J ( 44,4 % oz. 38,4 %), seje dodana vrednost v prvih zmanjšala za desetino, v drugih pa povečala za prav toliko. Slika 49: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * TK - telekomunikacijske dejavnosti. ^^ Majhni sannostojni podjetniki pa so ustvarili za 19,3 nnio EUR dodane vrednosti, kar je bilo za 4,2% več kot v letu 2013, zaradi česar seje tudi nekoliko povečal njihov prispevek k celotni dodani vrednosti dejavnosti J (za 0,1 o. t. oz. na 1,8%). Pri tenn se je število nnajhnih sannostojnih podjetnikov kot tudi število zaposlenih znnanjšalo, in sicer za 4,2 % oz. za 3,1 %. Majhni podjetniki, ki se ukvarjajo z računalniškinn programiranjem in svetovanjem (J 62), še naprej ostajajo najpomembnejši med vsemi dejavnostmi v panogi J, in sicer tako po prispevku k dodani vrednosti kot v strukturi zaposlenih, saj so med samostojnimi podjetniki prispevali 59,0 % oz. 54,4 %, Produktivnost dela se je lani zmanjšala podobno kot dodana vrednost, saj je zaposlenost stagnirala. Število zaposlenih v infornnacijsko-konnunikacijskih družbah seje povečalo zgolj za 0,2%, kar je ob zmanjšanju dodane vrednosti (za 2,1 %) privedlo do še nekoliko večjega zmanjšanja produktivnosti dela (za 0,2 o. t), ki je merjena kot razmerje med dodano vrednostjo in številom zaposlenih. Število zaposlenih se je povečalo v dejavnostih od J 60 do J 63, v zadnjih dveh, ki sta povezani z računalniškimi dejavnostmi, kar opazno (za 3,7 % oz. 5,7 %). Ker se je v teh družbah dodana vrednost povečala še bolj, seje to odrazilo v rasti produktivnosti. Dodana vrednost na zaposlenega celotne dejavnosti J še naprej ostaja nad povprečjem vseh gospodarskih družb, za 54,4%, in sicer predvsem zaradi visoke kapitalne intenzivnosti telekomunikacijskih družb (J 61). Edino družbe, ki izvajajo RTV dejavnosti (J 60), po ravni produktivnosti zaostajajo za povprečjem vseh družb. Telekomunikacijske družbe (J 61) so tako s 110.653 EUR na zaposlenega za 174,4 % presegle povprečno produktivnost vseh družb, vendar se jim je lani ob 1,2 % povečanju števila zaposlenih produktivnost zmanjšala za desetino. Stroški dela dejavnosti J so se lani povečali za 1,9 %, zaradi česar seje ob zmanjšanju dodane vrednosti (za 2,1 %) delež teh stroškov v dodani vrednosti povečal za 2,2 o. t. Dosegel je 57,4%, kar je najvišja vrednost po letu 2009. Slika 50: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014 DVnaiaposlenega »Dynaiaposlenega, rast (dos) »Stroški dela naiaposlenega, rast (dos) 140 120 100 OL Z) UJ 80 »tj 1 60 > 40 20 0 ♦ o > M ♦ ■g ■q. o > 0 01 ■a Oi ■a OL ■a > o £ Oi ■a Oi M - 10 - -10 30 > - -30 - -50 -70 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * TK - telekomunikacijske dejavnosti. Gospodarske družbe informacijskih in komunikacijskih dejavnosti so tudi v letu 2014 ustvarile neto čisti dobiček, ki je bil približno na ravni predhodnega leta in nižji kot pred začetkom krize. Obračunsko obdobje so tudi lani zaključile s pozitivnim rezultatom iz poslovanja in drugega delovanja, izguba iz financiranja pa se je zmanjšala. Neto dobiček iz poslovanja je znašal 151,0 mio EUR in se je glede na leto prej zmanjšal za 13,9%. Neto izguba iz poslovanja je bila ustvarjena v dveh oddelkih (J 60 - radijska in televizijska (RTV) dejavnost ter J 59 - dejavnosti v zvezi s filmi, video- in zvočnimi zapisi). Iz drugega delovanja so družbe izkazale pozitivni poslovni rezultat v obsegu 17,9 mio EUR, kar je pomenilo občutno povečanje glede na leto prej (2,3-kratno). Neto izguba iz financiranja je dosegla 30,4 mio EUR in se je opazno zmanjšala, za tretjino, pri čemer sta dva oddelka (J 59 in J 61 - telekomunikacijske družbe) ustvarila glavnino (več kot dve tretjini) celotne finančne izgube dejavnosti J. Neto čisti dobiček obračunskega obdobja seje tako ohranil na ravni predhodnega leta in je znašal 123,7 mio EUR, kar je pomenilo, da je še naprej zaostajal za ravnijo pred začetkom gospodarske krize. V družbah, ki izvajajo računalniško programiranje in svetovanje (J 62) ter telekomunikacijskih družbah (J 61), še naprej ustvarijo največ neto čistega dobička, 76,6 mio EUR oz. 72,1 mio EUR, le da so ga lani prve povečale za 29,0%, druge pa zmanjšale za 18,0%. Neto čista izguba se je povečala zlasti v dejavnosti J 59, za 80,5 %. Donosnosti sredstev in prihodkov informacijsko-komunikacijskih družb se nista spremenili in sta ostali pozitivni. Slika 51: Donosnost sredstev in prihodkov gospodarskih družb informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letih 2013 in 2014 15 10 O -5 -10 -15 -20 -25 -30 o. ■g Oi ■a o > 'ÖT ■a 5 ■a ,d donosnost sredstev -2013 -2014 o. ■g Oi ■a 'ÖT ■a £ ■a ,d donosnost prihodkov Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * TK - telekomunikacijske dejavnosti. Gospodarnost poslovanja se je lani poslabšala drugo leto zapored. Rast poslovnih odhodkov je bila za odstotno točko večja od rasti poslovnih prihodkov, kar je vplivalo na poslabšanje gospodarnosti z 1,064 leta 2013 na 1,053 leta 2014. Med oddelki dejavnosti se je opazno izboljšala samo v družbah, ki se ukvarjajo z založništvom (J 58) in računalniško-svetovalnim družbam (J 62). Založniške družbe, ki so usmerjene skoraj izključno na domači trg, so precej zmanjšale poslovne odhodke na račun manjših stroškov dela in drugih poslovnih odhodkov, ob hkratnem povečanju poslovnih prihodkov. Računalniško-svetovalne družbe pa so izboljšale gospodarnost zaradi večje rasti poslovnih prihodkov glede na odhodke, pri čemer so predvsem pospešili izvoz storitev v tujino, za 15,0 %, kar je vplivalo na izboljšanje izvozne usmerjenosti za skoraj 2 odstotni točki, na 26,2 %. Družbe, ki izvajajo druge informacijske dejavnosti (J 63) so poleg računalniško-svetovalnih (J 62) edine, ki presegajo povprečno izvozno usmerjenost dejavnosti J, ki se krepi vse od leta 2010. Lani seje glede na prejšnje leto izboljšala za skoraj 2 o. t., na 22,4 %. Zadolženost družb informacijskih in i(omunii(adjsi(ih dejavnosti se je po dveh letih zmanjševanja lani okrepila. Ker je bila rast dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, prvih za 3,7 % in drugih za 0,6 %, večja od rasti vseh virov sredstev, se je zadolženost gospodarskih družb dejavnosti J okrepila za 1,2 o. t. oz. na 55,3 %. Tako je dosegla tretjo najvišjo vrednost v obdobju gospodarske krize. Med oddelki dejavnosti J so družbe, ki izvajajo RTV dejavnosti (J 60) in druge informacijske dejavnosti (J 63), najbolj povečale dolgoročne finančne obveznosti, za dve oz. eno petino. Družbe, ki izvajajo RTV dejavnosti so povečale tudi kratkoročne finančne obveznosti do bank, najbolj pa so jih povečale prav družbe dejavnosti J 63. Povprečna vrednost kapitala dejavnosti J seje še nekoliko zmanjšala tudi lani, za 0,8%, kar je ob rasti dolgoročnih sredstev povzročilo, da seje kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev zmanjšala drugo leto zapored, na 70,4 %. Slika 52: Zadolženost v gospodarskih družbah informacijskih in komunikacijskih dejavnosti v letu 2014 dolg v virih sredstev * dolgoročne obveznosti, rast (tlos) * kratkoročne obveznosti, rast (tlos) 120 100 ■ 80 60 40 20 O 50 - 40 - 30 - 2D - 1D - □ - -ID - -20 g 5.11 POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI (L) Tabela 16: Izbrani kazalniki poslovanja nepremičninskih družb v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 1.725 1.792 1.834 1.891 1.960 1.991 2.085 Število zaposlenili^ 3.463 3.600 3.456 3.235 3.052 2.996 3.069 Delež dejavnosti v zaposlenosti 0,7 0,8 0,7 0,7 0,7 0,7 0,7 Delež v dodani vrednosti vseii družb 1,5 1,6 1,5 1,6 1,6 1,3 1,2 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 45,528 2,980 -25,563 -38.967 -116.690 -192.244 -454,244 VELIKOST Sredstva / podjetje (v tisoč EUR) 2.280 2,513 2.254 2,482 2,303 2.100 2,044 Število zaposlenih / podjetje 2,0 2,0 1,9 1,7 1,6 1,5 1,5 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva / zaposl. (v tisoč EUR) 1.042 1,171 1.180 1,349 1,487 1.404 1,441 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,177 1,160 1,147 1,149 1,015 0,965 0,930 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 1,3 0,1 -0,6 -0,9 -2,6 -4,6 -10,3 Donosnost prihodkov (v %) 5,3 0,4 -3,7 -5,8 -16,3 -32,7 -71,6 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost / zap. (v EUR) 76,395 71,39 6 74,304 81.656 86.298 74,282 70.253 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 22.472 22,67 23.380 24.079 24.163 24.329 24.259 Stroški dela v dod. vrednosti (v %) 29,4 31,8 31,5 29,5 28,0 32,8 34,5 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 74,3 74,8 74,1 76,4 77,8 77,1 82,1 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 35,9 36,4 34,0 29,5 31,1 27,9 25,0 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v%) 38,5 38,0 38,0 33,9 31,8 33,5 23,9 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 81,4 81,4 81,7 88,5 88,1 94,2 92,3 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 2,6 1,2 1,4 3,0 4,7 2,5 3,0 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sred. v sredstvih (v %) 66,8 66,5 68,1 69,8 69,8 68,4 74,6 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 2,1 2,1 2,5 1,9 1,9 1,8 1,6 Dodana vrednost družb dejavnosti poslovanja z nepremičninami (L) se je v letu 2014 še zmanjšala, število zaposlenih pa se je po dvoletnem upadu nekoliko povečalo. Družbe nepremičninske dejavnosti so lani ustvarile za 3,1 % manj dodane vrednosti kot v letu prej, s čimer se je njihov delež v dodani vrednosti vseh družb zmanjšal še za 0,1 o. t. na 1,2 % (od leta 2012, odkar se zmanjšuje, skupaj za 0,4 o. t). Precej manjšo dodano vrednost (za 15,9%) kot pred letom so ustvarile družbe, ki poslujejo z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi (L 68.3), nekoliko manjšo pa tudi družbe največje skupine, ki ustvarijo skoraj 60% vse dodane vrednosti dejavnosti in se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin (L 68.2). Dodana vrednost v tretji, najmanjši skupini družb, ki trgujejo z lastnimi nepremičninami (L 68.1), pa se je po velikem zmanjšanju v preteklih dveh letih^®, v letu 2014 močneje povečala in bila podobna kot v letu 2012. Število zaposlenih v nepremičninskih družbah, ki se je v letih 2012 in 2013 zmanjševalo, pa se je lani nekoliko povečalo, kar je ob zmanjšanju dodane vrednosti vplivalo na nadaljnji padec produktivnosti (dodane vrednosti na zaposlenega) v letu 2014 (za 5,4 %). S tem se je ob sicer nespremenjenih stroških dela na zaposlenega nadalje povečal tudi delež stroškov dela v dodani vrednosti in bil s 34,5 % najvišji od leta 2008. Slika 53: Delež posameznih skupin v dodani vrednosti in zaposlenosti dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letu 2014 70 60 5^ 4 ■Dodana vrednost ♦ Zaposleni 40 s; > 30 20 10 Trgovanje z lastnimi nepremičninami Oddajanje in obratovanje Poslovanje z nepremičninami lastnih ali najetih nepremičnin za plačilo ali po pogodbi Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. V letu 2012 za tretjino, v letu 2013 pa še za četrtino. 0 Slika 54: Dodana vrednost ter stroški dela na zaposlenega v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letu 2014 150 100 50 DV na zaposlenega Rast DV na zaposlenega (d. os) Rast stroškov dela na zaposlenega (d. os) 60 40 20 -20 -40 Poslovanje z Trgovanje z lastnimi Oddajanje in Poslovanje z nepremičninami nepremičninami obratovanje lastnih nepremičninami za ali najetih plačilo ali po nepremičnin pogodbi Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Nepremičninske družbe so v letu 2014 več kot podvojile neto čisto izgubo iz preteklega leta. Poslovni rezultat nepremičninskih družb se poslabšuje že od leta 2009, ko se je začelo zmanjševanje števila transakcij, kasneje pa tudi padanje prodajnih cen na slovenskem nepremičninskem trgu. Poslovno leto 2009 so še vedno zaključile z neto čistim dobičkom v vrednosti 3 mio evrov, ki pa je v letu 2010 ob povečanju neto finančne izgube prešel v izgubo v vrednosti 25,6 mio evrov. V letih 2011-2014 se je neto čista izguba povečala na 454,2 mio evrov. V letu 2014 se je nadalje poslabšalo tako osnovno kot tudi finančno poslovanje. Neto čisto izgubo so poglobile družbe, ki poslujejo z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi (za 231,8 mio evrov), in družbe, ki se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin (za 56,3 mio evrov). Družbe, ki trgujejo z lastnimi nepremičninami, pa so poslovno leto 2014 sicer zaključile s skoraj za polovico nižjo neto čisto izgubo, ki pa je bila še vedno relativno visoka. Donosnost sredstev in prihodkov nepremičninskih družb, ki je bila negativna že v letih 2010-2013, se je v letu 2014 tako še močno poslabšala. Neto izguba iz poslovanja se je lani kljub prekinitvi upadanja prihodkov še poglobila. Neto dobiček iz poslovanja nepremičninskih družb, ki se je zmanjševal vse od leta 2009, se je leta 2013 prevesil v izgubo, ki se je v letu 2014 več kot podvojila na vrednost 39,5 mio evrov. Slabo poslovanje je bilo posledica večjega zvišanja poslovnih odhodkov od poslovnih prihodkov. Zniževanje poslovnih prihodkov, ki je bilo značilno po letu 2010, ko se je število transakcij s stanovanjskimi nepremičninami po podatkih SURS zmanjševalo, se je v letu 2014 prekinilo. Število prodanih stanovanjskih nepremičnin se je namreč v lanskem letu namreč močno (za 28,8%) povečalo, kar je, ob sicer nižjih cenah, vplivalo na rast čistih prihodkov od prodaje. Vendar so se v letu 2014 še bolj povečali poslovni odhodki, najbolj odpisi vrednosti, ki so 0 0 povezani z manjšo vrednostjo nepremičnin, ki jih imajo družbe v lasti. Z neto čisto izgubo iz poslovanja so v letu 2014 poslovale družbe vseh treh skupin, tudi tiste, ki se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin, ki so še v letu 2013 poslovale z dobičkom iz poslovanja. Družbe, ki trgujejo z lastnimi nepremičninami, so sicer poslovale z neto izgubo iz poslovanja, ki pa se je v letu 2014 močno zmanjšala (za 90,1 % oz. 34,3 mio evrov). Družbe, ki poslujejo z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi, pa so ob precejšnjem povišanju drugih poslovnih odhodkov neto izgubo iz poslovanja še bistveno povečale (za 273,1 % oz. 20,7 mio evrov). Gospodarnost poslovanja družb seje tako v letu 2014 še zmanjšala. Slika 55: Donosnost prihodkov od prodaje in sredstev v gospodarskih družbah dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 in 2014 -50 s; > -100 -150 1 1 -1 ■ Donosnost sredstev, 2014 f ■ Donosnost prihodkov, 2014 • Donosnost prihodkov, 2013 1 1 Poslovanje z Trgovanje z lastnimi Oddajanje in Poslovanje z nepremičninami nepremičninami obratovanje lastnih ali nepremičninami za najetih nepremičnin plačilo ali po pogodbi Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Neto finančna izguba Je bila v letu 2014 ob izrednem povečanju oslabitev in odpisov finančnih naložb še precej višja kot v letu prej. Nadaljnje poslabšanje finančnega poslovanja je bilo v celoti posledica dejavnosti družb, ki poslujejo z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi, in družb, ki se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin. Te so poslovno leto zaključile z neto izgubo iz financiranja, ki je bila za 212,2 mio evrov oz. 32,3 mio evrov višja kot v letu prej. Ob sicer nekoliko višjih finančnih prihodkih (za 31,2 in 8 mio evrov) so še bolj povečale finančne odhodke (za 243,5 in 40,3 mio evrov) zaradi višjih oslabitev in odpisov finančnih naložb. Družbe preostale skupine so zaključile leto s podobno neto izgubo iz financiranja kot v 2013. Zadolženost nepremičninskih družb Je bila lani na najvišji ravni od leta 2008. Po zmanjšanju v letu 2013 seje delež dolga v virih sredstev v letu 2014 močneje povečal in bil z 82,1 % najvišji od leta 2008. Rast je bila posledica povečanja dolgoročnih obveznosti, medtem ko so se kratkoročne obveznosti še zmanjšale. Delež se je zmanjšal pri družbah, ki trgujejo z lastnimi nepremičninami, povečal pa pri družbah, ki se ukvarjajo z oddajanjem in obratovanjem lastnih ali najetih nepremičnin. Dolg družb, ki poslujejo z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi, je bil ob siceršnjem zmanjšanju v letu 2014, večji kot celotne obveznosti do virov sredstev, ki so se 0 zaradi nižjega kapitala močno zmanjšale. Ob tem se jim je močno poslabšala tudi finančna pokritost sredstev. Slika 56: Gospodarnost poslovanja gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 In 2014 30 >g -10 -20 1,30 - 1,20 1,10 - 1,00 - 0,90 - 0,80 0,70 Poslovanje z Trgovanje z lastnimi Oddajanje in Poslovanje z nepremičninami nepremičninami obratovanje lastnih nepremičninami za ali najetih plačilo ali po nepremičnin pogodbi Vir podatkov: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Slika 57: Zadolženost in finančna struktura gospodarskih družb v dejavnosti poslovanje z nepremičninami v letih 2013 in 2014 14^ E Delež dolga v virih sredstev 2013 I Delež dolga v virih sredstev 2014 120 ■■ 100 □ Kapitalska pokritost stalnih sredstev 2013 ■ Kapitalska pokritost stalnih sredstev 2014 80 > 60 40 20 -20 -40 -60 Poslovanje z Trgovanje z lastnimi Oddajanje in obratovanje Poslovanje I nepremičninami nepremičninami lastnih ali najetih-nepremičninami za plai+le- nepremičnin ali po pogodbi 0 5.12 STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI (M) Tabela 17: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 10.183 10,703 11.281 11,866 12.442 12.871 13.492 Število zaposlenili^ 28.202 28,914 29.330 29,493 28.596 28.949 28.336 Delež dejavnosti v zaposlenosti vseh družb (v %) 5,5 6,0 6,4 6,6 6,6 6,8 6,5 Delež dejavnosti v dodani vrednosti vseh družb (v %) 6,6 7,5 6,9 6,9 7,0 7,1 6,9 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 278,001 167.888 69.481 118.541 136,868 116.516 207.932 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 658 711 624 598 626 597 543 Število zaposlenih/podjetje 2,8 2,7 2,6 2,5 2,3 2,2 2,1 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč EUR) 225 256 239 235 269 263 259 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,086 1,049 1,048 1,050 1,051 1,050 1,055 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 4,4 2,3 1,0 1,7 1,8 1,5 2,8 Donosnost prihodkov (v %) 6,9 4,4 1,9 3,1 3,6 3,1 5,2 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 42.331 42.803 38.986 39.521 40.759 40.586 42.655 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 26.670 26.886 27.384 27.263 27.683 27.198 27.971 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 63,0 62,8 70,2 69,0 67,9 67,0 65,6 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 66,7 64,8 62,2 61,3 61,8 60,0 56,2 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 46,2 45,4 39,4 38,5 36,1 36,5 34,2 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 62,3 66,5 66,5 67,1 62,0 66,5 74,2 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 89,7 91,7 94,8 95,2 94,8 96,9 103,6 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu (v %) 16,5 17,4 18,0 20,0 23,0 25,3 26,3 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 53,5 52,9 56,9 57,7 61,6 60,1 59,1 Delež strojev in naprav ter druge oprenne in naprav v dolg. sredstvih (v %) 7,1 6,2 6,2 6,6 6,5 6,8 6,9 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opombe: ^ Podatki o številu zaposlenih pomenijo povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju in se zato razlikujejo od podatkov o številu zaposlenih, ki jih objavlja SURS. ^ Razlika med čistim dobičkom in izgubo obračunskega obdobja. Obseg dodane vrednosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (M) se je lani še nadalje okrepil. Družbe dejavnosti M so ustvarile dodano vrednost v obsegu 1.208,7 mio EUR", kar je pomenilo 2,9-odstotno povečanje glede na leto prej (2013: 0,8-odstotno). Njihov prispevek k celotni dodani vrednosti vseh gospodarskih družb se je nekoliko zmanjšal, na 6,9%, saj je bila rast dodane vrednosti vseh družb še večja (5,1-odstotna). Med oddelki dejavnosti M se je obseg dodane vrednosti opazno zmanjšal družbam, ki se ukvarjajo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (M 70), za 6,4%, in prispevajo pomemben delež k dodani vrednosti dejavnosti M. Tem družbam so se poslovni prihodki zmanjšali za 1,3 %, hkrati pa so precej povečale druge poslovne prihodke ter stroške blaga, materiala in storitev (za 10,4 % oz. za 0,8%). Dodana vrednost se je poleg tega zmanjšala še družbam, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in raziskovanjem trga (M 73), ter družbam, ki se ukvarjajo z drugimi strokovnimi in tehničnimi dejavnostmi (M 74), vendar prispevajo manjše deleže k dodani vrednosti dejavnosti M. Slika 58: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Produktivnost se je lani na račun manjšega števila zaposlenih povečala bolj kot dodana vrednost. Število zaposlenih v strokovno-tehničnih dejavnostih se je zmanjšalo za 2,1 %, ob hkratnem povečanju obsega dodane vrednosti (za 2,9%) je bila rast produktivnosti 5,1-odstotna. V dejavnosti M je bilo od leta 2008 zmanjšanje števila zaposlenih zabeleženo le še leta " Majhni samostojni podjetniki pa so ustvarili za 87,5 nnio EUR dodane vrednosti, kar je ponnenllo 2,6-odstotno rast glede na leto 2013. Pri tem se je njihov prispevek k celotni dodani vrednosti dejavnosti M ohranil na ravni predhodnega leta, na 6,8 %. Število majhnih samostojnih podjetnikov dejavnosti M kot tudi število pri njih zaposlenih sta se lani zmanjšali (za 6,9% oz. za 3,6%). Med vsemi dejavnostmi M ostajajo majhni samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo s pravnimi in računovodskimi dejavnostmi (M 69), najpomembnejšitako po ustvarjeni dodani vrednosti kot tudi glede prispevka k zaposlenosti med samostojnimi podjetniki v panogi M (2014; 30,7 % oz, 40,2 %, 2012; 33,9 % oz, 42,3 %), 2012. V družbah, ki se ukvarjajo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (M 70) in prispevajo znaten delež k celotni zaposlenosti dejavnosti M, se je število zaposlenih najbolj zmanjšalo, kar je ob manjšem zmanjšanju dodane vrednosti prispevalo k rasti produktivnosti. V družbah, ki prispevajo največji delež k zaposlenosti dejavnosti M in se ukvarjajo z arhitekturnim in tehničnim projektiranjem, tehničnim preizkušanjem in analiziranjem (M 71), seje lani prvič v obdobju gospodarske krize število zaposlenih povečalo, za 4,9 %, kar je vplivalo na zaustavitev zmanjšanja njihovega deleža v celotni zaposlenosti dejavnosti M. V obdobju 2008—2014 se je zmanjšal s 45,0% na 35,9%. Te družbe so poslovno tesno povezane z razmerami v gradbeništvu, ki so se v času gospodarske krize močno zaostrile, posledično se je vse skupaj odrazilo na zmanjševanju števila zaposlenih v družbah dejavnosti M 71, ki sicer izvajajo storitve, temelječe na znanju. Delež stroškov dela v dodani vrednosti v celotni dejavnosti IVI se je zmanjšal četrto leto zapored, na 65,6%, saj se je obseg dodane vrednosti povečal bolj kakor stroški dela. Slika 59: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014 DV na zaposlenega • DV na zaposlenega, rast (d. os) ♦ stroški dela na zaposlenega, rast (d. os) 70 60 50 OL 40 Z) LU 1 30 > 20 10 0 - 10 15 - 5 > - O -5 > o S o L. ^ ^ > ■ = n; Si 'iT ■re L. O. — o o. o ■a o o. " -äi, o § Ž < OL OL 5 M .g t:; 5 I ■s ° o s > 9 ■S i 0 .E, h ÖT m -a 01 ■ o > Oi > Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Družbe strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti so leta 2014 občutno povečale neto čisti dobiček in tako dosegle najboljši rezultat po začetku gospodarske krize. Obračunsko obdobje so zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom na vseh treh ravneh poslovanja. Neto dobiček iz poslovanja družb dejavnosti M je znašal 193,6 mio EUR in se je glede na leto prej povečal za 14,4%. Izkazan je bil v vseh oddelkih, družbe, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnostjo (M 72) ter veterinarstvom (M 75), so ga povečale najbolj, za 168,7 % oz. 49,5 %. Saldo drugih prihodkov in odhodkov se je povečal za četrtino in je dosegel 22,0 mio EUR. Po treh letih zmanjševanja neto izgube iz financiranja so lani družbe dejavnosti M ustvarile neto dobiček iz financiranja v vrednosti 34,8 mio EUR, k čemur so prispevale edino družbe, ki se ukvarjajo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (M Neto čisti dobiček obračunskega obdobja je tako znašal 207,9 mio EUR in seje povečal za 78,5 % glede na leto prej. Navkljub tako visoki rasti v letu 2014 neto čisti dobiček še vedno zaostaja za ravnijo iz leta 2008, za četrtino, medtem ko je za prav toliko večji od ravni iz leta 2009. Pozitiven končni poslovni rezultat je bil sicer izkazan v vseh sedmih oddelkih dejavnosti M, samo v družbah, ki se ukvarjajo z drugimi strokovnimi in tehničnimi dejavnostmi (M 74), pa se je zmanjšal (za štiri petine). Zaradi precejšnjega izboljšanja končnega poslovnega rezultata se je donosnost sredstev in zlasti prihodkov občutno izboljšala v celotni dejavnosti M, prav tako pa donosnosti ostajajo pozitivne še naprej tudi v posameznih oddelkih. Slika 60: Donosnost sredstev in prihodkov gospodarskih družb strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letih 2013 in 2014 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Gospodarnost poslovanja se je po petih letih stagnacije lani izboljšala. Ker so se poslovni prihodki povečali bolj kot poslovni odhodki (prvi za 5,2%, drugi za 4,7%), seje gospodarnost izboljšala z 1,050 leta 2013 na 1,055 leta 2014. Med oddelki dejavnosti M se je opazno izboljšala zgolj v družbah, ki se ukvarjajo z znanstveno raziskovalno in razvojno dejavnostjo (M 72), in so poslovne prihodke povečale za 14,6 Rast prihodkov je bila v večji meri povezana s prodajo storitev na domačem trgu, za 14,8%, prodajo storitev na tujih trgih so povečali, za 6,3%. Te družbe so tudi lani presegale povprečno izvozno usmerjenost dejavnosti M, za 8,1 o. t. Izvozna Te družbe so povečale finančne prihodke skoraj za tri desetine, in sicer predvsenn zaradi rasti finančnih prihodkov Iz deležev. Finančni odhodki so se jim zmanjšali za desetino. V okviru znanstveno-raziskovalne dejavnosti se krepi predvsem dejavnost družb s področja naravoslovja in tehnologije. usmerjenost dejavnosti IVI se vztrajno povečuje že od leta 2009, lani se je povečala še za eno o. t, na 26,3 %. Nadpovprečno izvozno usmerjenost še vedno dosegajo družbe, ki se ukvarjajo s podjetniškim in poslovnim svetovanjem (M 70) in so na tujih trgih realizirale 42,6% čistih prihodkov od prodaje. Zadolženost se je lani v dejavnosti M opazno zmanjšala in je bila prvič v obdobju 2008—2014 manjša kot v povprečju vseh gospodarskih družb. Znašala je 56,2 %, v oddelkih od IVI 71 do M 73 je bila nadpovprečna, najvišja (68,9-odstotna) pa vztraja v družbah, ki se ukvarjajo z oglaševanjem in raziskovanjem trga. Razmerje med dolgom in obveznostmi do virov sredstev dejavnosti M, ki seje sicer v obdobju 2008-2014 vztrajno zmanjševalo, je tako lani prvič postalo manjše od povprečne zadolženosti vseh gospodarskih družb, kjer je bilo 58,1-odstotno. Pospešena rast kapitala, lani še za 4,7 %, je ob precej manjših dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih vplivala, da se je zadolženost še nadalje zmanjšala tudi lani in tako že dosegla manjšo vrednost kot pred krizo. Pri tem so se zlasti zmanjšale dolgoročne poslovne obveznosti ter kratkoročne finančne obveznosti do bank, oboje za petino. Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev seje precej okrepila, na 74,2 % oz. za 7,7 o. t, in tako dosegla največjo vrednost doslej. Ob večji vrednosti kapitala seje namreč vrednost dolgoročnih sredstev zmanjšala, za 6,2 %. Slika 61: Zadolženost v gospodarskih družbah strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti v letu 2014 dolg v virih sredstev t dolgoročne obveznosti, rast (d. os) > kratkoročne obveznosti, rast (d. os) > 80 60 40 20 ♦ > o S o L. ^ a; oi' ■re L. O. — o o. o ■a o o. " -äi, o § Ž < OL OL 5 M .g t:; 5 I ■s ° o s > o 0 .E, h ÖT m -a 01 ■ o > Oi > 30 - 20 - 10 - O - -10 -20 Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. 5.13 DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI (N) Tabela 18: Izbrani kazalniki poslovanja gospodarskih družb v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih v obdobju 2008-2014 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Število gospodarskih družb 1.456 1.570 1.678 1.756 1.814 1.877 2.087 Število zaposlenili^ 21.829 20.791 20.614 21.282 20.068 19.797 25.429 Delež dejavnosti v zaposlenosti vseh družb(v %) 4,3 4,3 4,5 4,7 4,6 4,6 5,9 Delež dejavnosti v dodani vrednosti vseh družb (v %) 2,2 2,3 2,4 2,5 2,5 2,5 3,0 Neto^ čisti dobiček/izguba poslovnega leta (v tisoč EUR) 3.116 -6.524 -6.638 4.228 2.602 15.815 14.507 VELIKOST Sredstva/podjetje (v tisoč EUR) 547 542 525 511 477 457 460 Število zaposlenih/podjetje 15,0 13,2 12,3 12,1 11,1 10,5 12,2 OPREMLJENOST DELA S SREDSTVI Povprečna sredstva/zaposlenega (v tisoč EUR) 34 40 41 41 43 43 37 GOSPODARNOST Gospodarnost poslovanja 1,019 1,005 1,004 1,012 1,023 1,026 1,021 DONOSNOST Donosnost sredstev (v %) 0,4 -0,8 -0,8 0,5 0,3 1,9 1,5 Donosnost prihodkov (v %) 0,3 -0,6 -0,6 0,4 0,2 1,4 1,1 PRODUKTIVNOST Dodana vrednost/zaposlenega (v EUR) 18.132 18.239 19.096 19.585 20.532 20.859 20.543 STROŠKI DELA Stroški dela / zaposlenega (v EUR) 15.490 15.788 16.416 16.867 16.934 17.406 17.709 Delež stroškov dela v dodani vrednosti (v %) 85,4 86,6 86,0 86,1 82,5 83,4 86,2 FINANCIRANJE IN PLAČILNA SPOSOBNOST Delež dolga v virih sredstev (v %) 73,5 75,1 73,7 72,0 71,6 70,0 71,4 Delež kratkoročnih obveznosti v virih sredstev (v %) 48,1 50,3 49,6 47,1 47,6 46,5 46,7 Kapitalska pokritost dolg. sredstev (v %) 52,5 49,2 49,5 51,5 52,3 55,0 53,0 Dolgoročna pokritost dolg. sredstev in zalog (v %) 97,0 92,3 88,2 90,4 90,3 92,7 94,0 IZVOZNA USMERJENOST Delež čistih prihodkov od prodaje na tujenn trgu (v %) 12,3 10,8 10,7 11,5 13,0 15,5 15,4 STRUKTURA SREDSTEV Delež dolg. sredstev v sredstvih (v %) 50,4 50,7 53,1 54,4 54,3 54,6 53,9 Delež strojev in naprav ter druge opreme in naprav v dolg. sredstvih (v %) 27,3 25,0 23,5 23,9 21,2 20,8 19,8 Dodana vrednost družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti (N) se je lani na račun krepitve dejavnosti posredovanja začasne delovne sile izjemno povečala, s tem pa tudi njihov prispevek k dodani vrednosti vseh gospodarskih družb. Družbe so ustvarile dodano vrednost v obsegu 522,4 mio EUR», kar je pomenilo 26,5-odstotno rast glede na leto prej. Njihov prispevek k dodani vrednosti vseh gospodarskih družb se je tako povečal za 0,5 o. t. oz. na 3,0 %, kar je največ doslej. Nadpovprečno, kar za 106,7 %, so dodano vrednost povečale edino družbe, ki se ukvarjajo z zaposlovalnimi dejavnostmi (N 78)6^. Delež v dodani vrednosti celotne dejavnosti N so s tem nadalje povečale za 16,5 o. t. oz. na 42,6%, v obdobju 2008—2014 pa za 19,0 o. t. Delodajalci se zaradi teženj po večji fleksibilnosti v negotovih gospodarskih razmerah namreč v večji meri kot pred začetkom krize odločajo za najem delavcev preko sklenjenih delovnih pogodb z zaposlovalnimi agencijami, kar je pogojeno s spremembami na trgu dela. Slika 62: Delež posameznih oddelkov v dodani vrednosti in zaposlenosti gospodarskih družb drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014 Vir: Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. ™ Majhni samostojni podjetniki so ustvarili za 36,9 mio EUR dodane vrednosti, ki seje glede na leto 2013 povečala za 34,5 %, s tem seje njihov prispevek k celotni dodani vrednosti dejavnosti N povečal na 6,6 % (2013: 6,2 %). Pri tem se je število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v dejavnosti N povečalo za 43,7 %, število poslovnih subjektov pa se je zmanjšalo za 0,9 %. Med vsemi dejavnostmi N ostajajo majhni samostojni podjetniki, ki se ukvarjajo z dejavnostjo oskrbe stavb in okolice (N 81), najpomembnejši tako po ustvarjeni dodani vrednosti kot tudi glede prispevka k zaposlenosti med samostojnimi podjetniki v panogi N (2014: 51,8 % oz. 55,6 %, 2012: 63,1 % oz. 75,3 %). Gospodarske družbe, ki se ukvarjajo s posredovanjem začasne delovne sile { N 78.2) so povečale dodano vrednost za 123,1 %, kar je hkrati pomenilo, da so prispevale kar 95,9% k dodani vrednosti vseh zaposlovalnih dejavnosti (N 78). Leta 2013 je bil njihov prispevek za 7 o. t. manjši. Produktivnost dela se je ob večji rasti števila zaposlenih v primerjavi z dodano vrednostjo lani prvič v analiziranem obdobju nekoliko zmanjšala. Število zaposlenih se je lani povečalo kar za 28,5 %, predvsem zaradi rasti v družbah, ki se ukvarjajo z zaposlovalnimi dejavnostmi (N 78) ter družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo najema in zakupa (N 77). V prvih se je število zaposlenih povečalo za 105,9 %, s tem se je povečal tudi njihov delež v zaposlenosti dejavnosti N, na 45,9%, v drugih pa za 21,2%, vendar se njihov delež v zaposlenosti dejavnosti N ni spremenil (1,9%). Število zaposlenih se je opazno zmanjšalo zgolj v družbah, ki se ukvarjajo z varovanjem in poizvedovalnimi dejavnostmi (N 80). Produktivnost dela družb dejavnosti N, kije merjena kot razmerje med dodano vrednostjo in številom zaposlenih, je tako dosegla 20.543 EUR in se je zaradi večje rasti števila zaposlenih od rasti dodane vrednosti zmanjšala za 1,5 %. Slika 63: Produktivnost (dodana vrednost na zaposlenega) in stroški dela na zaposlenega v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014 DV na zaposlenega • DV na zaposlenega, rast (d. os) ♦ stroški dela na zaposlenega, rast (d. os) 80 70 60 50 40 30 o fj-i 20 > 10 O OL =) O. -H- Oi (/i o "0 > o ■o > M > oi bß (/i "öT cu__ Oj E ■o .a s L. > > O (/i > O o o C o. > ■- ru O (/i o o o. Q. "öT M (/i o > o L. > > »u .2, o. <73 C Oi S. S 2 "■Ks C oj i:^ (/i i ä 10 -5 -10 Vir: Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. Poslovni rezultat družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti ob precejšnjem povečanju dejavnosti zaposlovalnih agencij med krizo precej presega vrednost iz leta 2008. Družbe raznovrstnih poslovnih dejavnosti so obračunsko obdobje zaključile s pozitivnim poslovnim rezultatom na dveh ravneh delovanja (iz poslovanja in drugega delovanja), iz financiranja pa so ustvarile izgubo, vendar je bila manjša kot pred letom. Po izjemnem zmanjšanju izgube iz financiranja v letu 2013, ko se je prepolovila, seje lani zmanjšala še za 3,0% in dosegla 8,5 mio EUR. Izkazana je bila v vseh šestih oddelkih dejavnosti N, v družbah, ki opravljajo dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (N 79) pa je bila zopet največja. Neto dobiček iz poslovanja je znašal 25,8 mio EUR in se je zmanjšal za 4,6%. Četudi je bil izkazan v vseh oddelkih, se je v treh (N 80 - N 82) zmanjšal. V družbah, ki se ukvarjajo z zaposlovalnimi dejavnostmi (N 78), pa se je povečal kar za 130,6 % (na 8,5 mio EUR). Saldo drugih prihodkov in odhodkov seje ohranil na ravni iz predhodnega leta in je znašal 2,5 mio EUR. Pri tem je bil samo v družbah, ki se ukvarjajo s pisarniškimi in spremljajočimi poslovnimi storitvenimi dejavnostmi (N 82), izkazan presežek odhodkov nad prihodki. Neto čisti dobiček je znašal 14,5 mio EUR in seje glede na leto prej zmanjšal skoraj za desetino. To pa še vedno pomeni, da je bil glede na leto 2008 4,6-krat večji. Med oddelki dejavnosti N seje najbolj povečal v družbah, ki se ukvarjajo z zaposlovalnimi dejavnostmi (N 78), kar za 90,2 %, v oddelkih od N 80 do N 82 pa se je zmanjšal za 60 % in več. Donosnosti sredstev in prihodkov sta se sicer poslabšali, vendar ostajata pozitivni. Slika 64: Donosnost sredstev in prihodkov gospodarskih družb drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letih 2013 in 2014 O. __ -H- __ (/i (/i o "0 o "Ö M > oi > O ■ — "öT "öT C E ■o ■o > > O rü > > o > O (/i Oj (/i O ■o o o. Oi Q. > M (/i o M "o O o. (/i > o "öT > s > o ^ > "öT (/i O — O. to O) o *u C o > £ Oj ^ C ^ Oj -2013 -2014 I . o o. o o. o ■a o o. > o — o- " tu o £ Oi ^Ij donosnost sredstev donosnost prihodkov Vir: Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. Po vztrajnem izboljševanju v letih 2011—2013 se je gospodarnosti poslovanja lani poslabšala. Ker je bila rast poslovnih odhodkov nekoliko višja od rasti prihodkov, prva 19,0-odstotna oz. druga 18,4-odstotna, seje gospodarnost poslovanja nekoliko poslabšala in dosegla 1,021 (2013: 1,026). Med oddelki dejavnosti N se je gospodarnost podobno intenzivno poslabšala v družbah, ki izvajajo varovanje in poizvedovalne dejavnosti (N 80), dejavnost oskrbe stavb in okolice (N 81) ter pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (N 82), in sicer zaradi večje rasti poslovnih odhodkov. Izvozna usmerjenost dejavnosti N se je lani ohranila na ravni predhodnega leta, 15,4-odstotna, v družbah, ki opravljajo dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti (N 79) pa je ostala najvišja, 28,3-odstotna. Te družbe so lani prvič v obdobju 2008—2014 povečale predvsem prihodke od prodaje storitev na domačem trgu, medtem ko so jih prej zlasti na tujih trgih. Zadolženost družb raznovrstnih poslovnih dejavnosti še naprej vztraja na precej visoki ravni in presega povprečno zadolženost vseh gospodarskih družb. Razmerje med dolgom in obveznostmi do virov sredstev se je lani po petih letih postopnega zmanjševanja še nekoliko okrepilo, za 1,4 o. t. oz na 71,4 %, in tako ostaja eno izmed največjih med vsemi dejavnostmi od A do N. Povprečno zadolženost vseh gospodarskih družb še naprej presega za več kot 10 o. t. Pri tem so se na eni strani za več kot desetino povečale tako dolgoročne kot kratkoročne obveznosti, na drugi strani seje za pol manj povečala vrednost kapitala ter za več kot desetino tudi obveznosti do virov sredstev. Kljub temu zadolženost dejavnosti N še vedno zaostaja za ravnijo pred začetkom gospodarske krize (2008: 73,5 %). Najvišja zadolženost ostaja v družbah, ki se ukvarjajo z dejavnostjo najema in zakupa (N 77), 83,7-odstotna. Ker se je vrednost dolgoročnih sredstev (za 10,5%) povečala bolj kakor vrednost kapitala (za 6,7%), se je lani kapitalska pokritost teh sredstev zmanjšala, na 53,0 %, in tako dosegla podobno raven kot pred začetkom gospodarske krize (2008:52,5 %). Slika 65: Zadolženost v gospodarskih družbah drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti v letu 2014 dolg v virih sredstev • dolgoročne obveznosti, rast (d. os) ♦ kratkoročne obveznosti, rast (d. os) 100 80 60 40 ^ 20 ♦ - 130 110 - 90 - 70 ä? > 50 - 30 - 10 -10 £ ■äi, 's > ■äi, Oi ■a % > o — o o. M Oi > o o o. > 0 ■a 01 ._ g " ■5 g Q. > C ^ s > o L. ■re > X! > iS "K Oi ■e s t o ^ ^ C 1 p ~ " ^ o 2 ^ ts 5 ■= Si .2, Oi g ^ C o i ^ Q. Vir: AJPES (Statistični podatki iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida), lastni izračuni. Opomba: * Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti. 6 ZAKLJUČKI Poslovni rezultat gospodarskih družb se je po močnem poslabšanju med krizo v letu 2014 precej izboljšal, neto čisti dobiček je bil podoben kot v prvih letih prejšnjega desetletja in skoraj štirikrat nižji od izjemno visoke ravni pred začetkom krize (2007). Neto dobiček iz poslovanja, ki je po močnem padcu leta 2009 v naslednjih letih le skromno okreval, se je lani povečal za petino, od predkrizne ravni pa je bil za približno četrtino nižji. Pozitivna gibanja so tako kot že nekaj predhodnih let izhajala predvsem iz poslovanja menjalnega sektorja. Lani so se prvič od začetka krize poleg izvoznih prihodkov povečali tudi prihodki na domačem trgu. Stroškovni pritiski (stroški dela na enoto proizvoda, pogoji menjave), ki so v prvih letih krize poleg nizkega povpraševanja negativno vplivali na dobičkonosnost družb, so se nadalje zmanjšali. Izguba iz financiranja, ki seje pojavila z začetkom krize, kljub zmanjšanju v zadnjih letih ostaja visoka. Med odhodki so se v zadnjih letih najbolj zmanjšali odhodki iz bančnih posojil, kar kaže na intenziven proces razdolževanja družb. Razmerje med dolgom in sredstvi (kazalnik zadolženosti) gospodarskih družb se je lani znižalo na 58 % in je bilo za 7 odstotnih točk nižje od vrha v letu 2008. Lani so se prvič nekoliko zvišali tudi finančni prihodki, ki so se od začetka krize zaradi zmanjšanja vrednosti delnic, deležev in drugih finančnih naložb zmanjševali. Gospodarske družbe primarnih dejavnosti (A - kmetijstvo, lov, gozdarstvo in ribištvo) so poslovni rezultat v letu 2014 v povprečju precej poslabšale, družbe živilsko predelovalnih dejavnosti (C 10 in 11 - proizvodnja živil in pijač) pa izboljšale. V družbah primarnih dejavnosti so zaposlenost po daljšem obdobju zniževanja nekoliko zvišali in z višjo produktivnostjo ustvarili eno višjih dodanih vrednosti doslej. Iz poslovanja so poslovno leto zaključili z višjim dobičkom kot leto prej, vendar pa je bil kljub temu zaradi višje izgube iz financiranja skupni poslovni rezultat najslabši v zadnjih nekaj letih. Negativni rezultat so prikazale družbe iz oddelkov kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve ter ribištvo, družbe iz oddelka gozdarstvo pa so nasprotno prikazale neto dobiček, ki je bil precej višji kot v letu prej. Tudi v družbah živilsl