224. številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. septembra. XVII. leto, 1884. hhaia vsak dan *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s 11 ij sko-ogo rake dežele ca vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 CSSTmm 1 ild 40 kr — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račui Jeden meBec i gia. *u *r. j j ^ zaF meJBec^ po 30 kr. za četrt leta. - Za »uje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila placnje se od četiristopno petit-vrste po (i kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat in po 4 kr., če ae trikrat ali veSkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravni Stv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, .Gledališka atolba". y J UpravniAtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. gld., za računa se po Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" veha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo ,,Slov. JNarocla,'*. Zemljiško-odvezno delo v Avstriji. Šestintrideset let že vrši se velikansko in globoko proračunjeno finančno delo, katero navstalo je v Avstriji leta 18-18, tedaj, ko so z avstrijskega kmeta padle stare spone podložništva, novčoih ter robotnih bremen. Kakor doslej bode delo to le po časi manjšalo se, dežele in jamčujoča država imele bodo fie mnogo (et posla, da se po vsej Avstriji uredi in dovrši zemljiška odveza. Z zanimvanjem se je pričakovalo, katera bode tista kronovina, ki bodo v njej najprvo končano zemljiško-odvezno delo. Sedaj se poroča iz Opave, da je v 25. dan septembra meseca deželni zbor šleziški izrekel deželnemu odboru zahvalo za njega previdno poslovanje glede zemljiško-odveznega zaloga šleziškega, kajti kakor kaže proračun, od leta 1885. naprej dežela ne bode imela več zloga za zemljiško odvezo, zemljiško-odvezno delo v Šleziji bode torej dognano. V očigled temu dogodku je zanimljivo pogledati, koliko imajo še posamezne avstrijske dežele zemljiško-odveznega dolga. Dne 30. junija 1883 znašal je ta dolg na: Spodnjem Avstrijskem . . 20,421.376 star. den. Gorenjem Avstrijskem . . 10,693.137 „ „ Solnogradskem .... 1,198.858 „ Štajerskem .... 11,409.615 „ „ Koroškem..... 3,888.003 „ „ Kranjskem..... 5,359.359 „ Tirolskem...... 2,547.636 „ „ Češkem....... 10,285 905 „ „ Moravskem...... 13,029.459 „ „ Šleziškem...... 295.648 „ „ Goriškem..... 695.163 „ „ Dalje v: Istri........ 713.976 „ „ Galiciji in sicer za: upravno okrožje Lvovsko 36,746 409 „ „ upravno okr. Krakovsko . 21,445.147 „ „ Nadvojvodino Krakovsko . 1,681.816 „ „ Bukovini .... . . 9,352.213 „ „ Vkupe . . . 149,754.717 star. den. Kakor se vidi na teh Številih, zemljiško odvezni dolg je po razrib kronovinab raznolik. Bil je že iz začetka, Ler so pokrajine raznolike in raznoljudne, potem zato, ker so zemljiška bremena bila razno, lika, so torej tudi imela raznolika vrednost, a ko-nečno tudi zategadelj, ker so nekatere kronovine za časa osvoboditve imela več svoboduih kmetij, nego Ii druge. Kar se tiče razmerja mej kronovinami in jam-čujočo državo, to so za 1884. leto dežele Galicija, Bukovina in Kranjska pasivne in sicer tako, da je državi za le-te plačati ponapredščine 2,625.600 gl. oziroma 382.151 in 254.116, da se s temi zneski pokrijejo obresti in amortizacijske svote zemljiško-odveznega dolga imenovanih krono vin. Druge dežele pa so aktivne in imajo vsega vkupe od države dobiti 3,522.537 gold. za prebitke nad nakladi, pobranimi za zemljiško-odvezne svote. Kar se še tiče osobito zemljiško-odveznega zaloga kranjskega, to je bil ujegov proračun za leto 1885, ki vsega vkupe zahteva 594.244 gold., potrjen v 4. seji letošnjega deželnega zbora. Dežela bod« plačala 520.08H[old., a zato bode se za leto 1885 16°/0-ni zlog pobiral k davkom na prvo roko torej osobito glede hišnega razrednega in najma-rinskega davka, glede pridobarine in dohodarine k ordinariju pridodavši vse državne doklade, potem pa se bode pobiral 200/a-ni zlog k užitnini od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa. Ostalih 75.560 gold. dobilo so bode iz državnih ponapredščin. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembra.) (Konec.) Poročilo deželnega odbora, s katerim Be predlaga načrt deželne postave, da morajo zavarovalne družbe in društva donašati k stroškom požarnih straž, ter v podporo ponesrečenim ognjegascem in v katerem se poročf o vprašanji zarad upeljave prisilnega zavarovanja, iztoči se upravnemu odseku. Poslanec dr. Mauer poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1883, kateri se odobri in potem o proračunu zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1885 o katerem stavi sledeče predloge: 1. Proračun kranjskega zemljišno-od veznega zaklada za leto 1885. s skupno potrebščino........ 594.244 gld. in s skupno zaklado..... 520.G84 ,, toraj s piimanjkavo..... 73.560 gld. ki je pokriti z obrestnimi državnimi posojili, se odobri. 2. Da se pokrije deželni donesek za leto 1885., naj se pobira Hi",, prikladu na direktne davke in sosebuo od rednega zneska hišuorazrednega davka in davka od hišnih najemščin, pridobninskega in dohodninskega davka z vsemi državnimi prikladami vred, potem 20% priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa. 3. Deželnemn odboru se uaroča, da zadobi Najvišje dovoljenje za pobiranje teh deželnih priklad. 4. Deželnemu odboru se naroča, da v smislu točke 3. pogodbe dne 29. aprila I. 1876. (postava dne 8. maju 1. 1876. drž. zak. št. 72.) zadobi pritrditev državnega zastopa, da se za kranjski zem-IjiŠno-odvezni zaklad določena, 20<7o doklada na di- LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Evropska družba. Karakterna črta, ki odlikuje evropsko družbo od naše je, da oua neizmerno več zahteva vsega, kar se tiče obstanka življenja in običajev. Kitajci se mnogo trše drže starih naprav, in ne vsprejmo t»\ko hitro novih običajev in naprav, kakor Evropci. Premena vzgledov in okusov sploh se ne vrši tako momentalno, a nič ni težjega, kakor s korenino iz: • ruvati stare običaje, ki so prešli v življenje in kri. Pred vaem je treba, da bi samo življenje dokazalo njih neugodnost, in novi toki preido v občinstvo. Ta zamena starega z novim vrši se počasi in zahteva velike vztrajnosti. Moji rojaki, ki so, kakor jaz po-kusili sad evropske civilizacije, umejo ceniti po do-8tojinstvu njene dobre strani, in jako radi obiskujejo Evropo. 0 Kitajcih vedno govore, da se nezaupni, neverjetni, ne vem zakaj, to pa za nas v jako slabem smislu. O nas bi se samo moralo govoriti, da smo praktični. To svojstvo nas sili vedno iskati Brednjih sredstev, da se pomnimo s krajnimi zahteva-nji. V Evropskej družbi nahajajo se povsod nasprotja. Jedni žive dobro, drugi jako slabo. V tem, ko se jedni vesele, drugi vedno togujejo. Jaz bi imenoval zapadni svet državo krajnostij, (empire des exception) v razloček od naše države sredine (empire de milieu). Višja civilizacija osupnila je nas z mnogim nepričakovanim, a nam ni dala nič pozetivnega. Pred nami ni gladka bliščeča povrbnost zlatega liva, ki je prišel iz rok spretnega livca, ampak ruda, v katero je redkokje pririnila zlata žila; vse drugo predstavlja le zmes, in da dobimo čisto zlato, treba je kemične analize. Razkošnosti nas razburjajo, pa ne dajo nikakega jasnega pojma o napredku. Pojasnil bodem s primerom; Anglija je bogata dežela, govore Evropci, ker so tam veliki kapitali; po mojem pa to nema nikakega smisla, in moglo bi se samo reči, na Angleškem so bogatini. K podobnim izvodom pride se povsod, ako se rabi formula: ab uno disce omneB (po jednemu izuči Be vse). To formulo so vedno potrebovali, ker ni bilo dovolj časa izučiti istinite odnošaje stvarij. O vsem sodijo le površno, ne pa točno. Jaz si prizadevam dan za dnevom zapomniti razne dogodke mojega Pariškega življenja in moral sem razdeliti svoje zapisnike na dva dela, prvemu dal sem uaslov: „klicajiu, drugemu: „ vprašaji". Jaz sem že višje povedal, kaj je vodilo našega zakonodavca, da je ločil družbo možkih od družbe ženskih. V Parizi sem imel večkrat priložnost bivati v zasebuih salonih. Pravili so mi že prej, da bo tu nekdaj cveteli oddelni saloni, in so bili tedaj središče uma in bleska. Sedaj jih je ostalo le malo, pa v njih še vedno vladajo umne, izobražene ženske. Možki jako ljubijo taka zbranja, če tudi večkrat postanejo žrtva svojih umstvenib pomanjkljivosti. Kaj more biti mičnejitega, kot je ženski um! To je nekaj nerazumljivega. To je nekaj nezapopadljivega. ob jednem je lehko lahek in globok. S čim se more primerjati šaljivi blesk smejočih se očij, ko one na ničemer ne obstanejo, a letajo od predmeta do predmeta kakor metulj, lesketajoč se v solnčnih žarkih ! Moj idejal „ženski um", to je moje prolession de foi. Zares še jaz nesem izdelal določenega tipa in ga ne morem obrisati z jasnimi barvami. Jaz sam častilec uma. To je jedina razvijajoča in zadovoljujoča moč. Res umen izobražen človek se ponižno ozira na proste ljudi; on razume ločiti od prirode Človeka, ki ni neumen, in ne more prenušati nič posilnega. nič ponarejenega iu ne trpi nikakega ponavljanja tujih besed. Ženske imajo v tem oziru posebno rektne davke s tretjiosko po cesarskem patentu dne 10. oktobra 1. 1849. drž. zak. št. 412. upeljano pri-klado vred zniža za leti 1885. in 1886. za vsako leto na 16% doklado od v.-eb predpisanih direktnih davkov, toraj sosebno glede rednega zneska hišno-razreduega davka in davka ud hišnih najemdčin, pri-dobninskega in dohodninskega davkt. Poslanec Luckman stavi predlog, naj bi se izkaz davkov, katerega dobiva deželni odbor od c. k. finančnega ravnateljstva, predložil po davkarskih okrajih razrejen, isto tako od Ljubljanskega mesta, vsako leto deželnemu zboru. Odobre se potem predlogi finančnega odseka in vsprejme predlog g. Luckmanu. Poslanec dr. P o k 1 u k a r poroča v imenu upravnega odreka glede uravnanje Save med Čer-nučami, Št. Jakobom, Podgradom, Dolom in Lazam* in nasvetuje, naj bi se izrekla zahvala c. kr. vladi, da je dovolila podporo; isto tako naj se izreče zahvalu izvrševalnira organom vlade, za vse od sedaj dogotovljena dela, kar se pa tiče zaželjene denarne podpore za te vodne zgradbe, ni*j o njih sklepa in poroča finančni odsek. Poslauec g. Robič, opozoruje vlado, naj bi se še bolj ozirala na uravnavo voda v kranjski deželi, da se deželi ue pripeti jeduuka nesreča, kakor se je zgodila Koroški in Tirolski. Sava dela velikansko škodo, in ako se hoče sploh kaj zdatnega pomagati, mora se struga Save skozi in skozi uravnati. Zato pa naj vlada dovoli izdatno podporo, kakor se je dovolila za uravnavo Drave in Zilje iz državnega zaklada. Govornik kouečno gorko priporoča državnim poslancem, da naj delujejo v državnem zboru pri sestavljati j i proračuna na to, da se bodo hudourniki po kranjski deželi uspešno zavarovali. Deželni predsednik baron \V in kler pravi, da je že ukazai stavbenim in gozdnim organom, da stvar preiščejo, da bod>j vlada na podlagi dotičnih poiz-vedeb mogla staviti predloge miuisterstvu. Ko se sklene nova državna postava, katera pride na vrsto v prihodnjem zasedanji državuega zbora, potem bode mogoče za uravnavo hudournikov dovoljevati večje svote. Deželni predi- duik misli, da bode vlada ustrezala opravičenim zahtevam kranjske dežele. Poslanec Faber opozarja vi mio na škodo, katero napravljajo hudourniki v Kočevsko-Ribniškera okraji, poslanec dr. Sterbenec pa ua Krški okraj, kjer voda veliko škodo dela od Mirne do Št. Ru-perta. Poročevalec dr. P oklu k ar pravi, da vode delajo na Kranjskem neizmerno veliko škodo. Dr-žavci poslanci so v tej zadevi bili v državnem zboru zmiroin delavni in bodo v prihodnjem zasedanji državm ga zbora še tem bolj, ko se ima skleniti po-Btava, katera bode za take namene ustanovila poseben z<»klnd, v katerega sa ima nabrati mnogo denarja v ta nainen iu iz katerega bode labko dajati za uravnavo hudournikov velike svote. Dr. Poklukar kouečno ?e opazuje, da Sava tudi v nje gorenjem teku pomročlije mnogo škode, isto tako Bohinjska Sava, Bistrici iu Kokra. Pri glasovanji se vsprejmo nasvetovani predlogi. Poslanec g. Svetec poroča v imenu upravnega čutje. One znajo bolje kakor kak akademik presoditi v istini umne ljudij. Strašno je neprijetno sedeti v družbi človeka, kateri že ima naprej pripravljene odgovore na vsa vprašanja, kateri nema nikakega lastnega prepričanja in ponavlja tuja mnenja o različnih predmetih. V prisotnosti takega subjekta se nikdar ne more začeti živ in mičen pogovor. Zanimiv razgovor razvije se tedaj, kadar se zbero izobražeui bistroumni ljudje, ne vedofi poprej, o čem bodo govorili. Jaz nikakor ne ljubim mešane družbe, dasi tudi je sedaj v modi! V jako obrazovanih salonih videl sem večkrat zbrane najraznoobrazneje ljudij! Tu vidite znamenitega profesorja, njegovo umno govorjenje poslušajo z veliko pozornostjo; poleg njega Bedi kak bistroumni akademik, in h kratu se nahaja bas v tem salonu malo proč šaljivec, ki oponaša s čudovito toenoBtjo vse navzočne. Čudil sera Be, da taki ljudje zavzemajo častna mest:«, in da bo aristokrati in akademiki ue sramujejo njih navzočnosti. Pri nas v Kitaj i jako gledajo na etiketo v oduošaji mej različnimi stanovi. V Franciji je etiketa, kakor so mi pravili, prišla iz mode. Člani akademije obnašajo se z velikim dostojanstvom. Ta naprava je podobna našim učenim. Jaz jo jako čislam; ono je izvir duševne aristo kracije iu se nahaja v jako cvetočem stanji. odseka o upeljavi taks za ogledovanje živine pri izdava nji živinskih potnih listov in nasvetuje: „Tarifa k postavi za občinske takse za vojvodstvo kranjsko z dne 3. decembra 1. 1868 dopolnujn se s sledečo točko: 24. Za ogledovanje vsake Živali, vršeče se po zvedenem človeka pred izdavanjem živinskega potnega lista, — gld. 1 kr. do — gld. 8 kr." Nemški tekst ostane, kakor ga predlaga deželni odbor. Se vsprejme v obliki zakona. Poslanec dr. Samec pa predlaga resolucijo, da bi se ne sililo, da morejo c. k. živmozdravniki vse sejme ogledavati, če so prav še tako daleč od meje hrvatske, in naj bi se nadzorovali le važnejši semnji pa c. kr. živinozdravnikib. Potrdi se postavni načrt ia vsprejme predlog dr. Samca. Podpore se dovoli Alojziju Ganglu za nadaljevanje podobarskih študij, slikarjema Ludovik Grilcu in Anton Ažbetu vsakemu 100 gld. zalogi podpornega društva slovanskih dijakov v Gradcu pa 200 gl. Potem se seja sklene. Kmetijska razstava v Krškem. Iz Krškega 28. aept. [Izv. d op.] Na^u mesto ima praznično obleko. Zastave, narodne in cesarske, vihrajo s hiš. Ljudstvo prihaja od vseh stranij, kmet iu gospod, delavec in graščak se približujeta velikemu šolskemu poslopju. Godba budi meščanstvo iz sladko nemirnega spanja. Po žarna straža iu meščanska garda koračiti po mestu in skrbiti za red, ki je vzgleden. Ob 9. uri je bila slovesna hv. maša, celebritana po g. mestnem vikarji Knavsu k pomočjo gg. kapucinov. Navzočni razni dostojanstveniki in množica ljudstva. Pred cerkvijo in šolo stoji krasen pokrit oder (paviljon), okinčan z velikanskim cesarskim orlom, sestavljenim iz železnega kmetijskega orodja z raznimi grbi iu velikimi narodnimi iu cesarskimi zastavami. Velika muožca naroda čaka otvorenja. Na paviljon dojde razstavni odbor z drugimi dostojanstveniki. Predsednik kmetijske podružnice g. častni ko-rar Poljak govori z lepim nagovorom o zgodovini in namenu ter pomenu razstava in zakliče trikratni „Živio" presvitlemu cesarju. Godba spremlja. V imenu občine govori župan in poslanec Pfeifer, v imenu deželnega odbora dr. Vošnjak. Navzočen je tudi deželni poslanec dr. Papež. V imenu kmetijske družbo pozdravlja tajnik Pire množico. Na to sl pri sviranji godbe podajo v poslopje k razstavi gospoda in kinetsko ljudstvo. Rizstava jo v 4 dvoranah in na dvorišči (stroji). Velikanski utis. Vso se čudi, da Dolenjska tako blago producira. RazstavIjaleev že nad 100. Obiskovalcev v prvih 2. urah 298. Popoludne je govor kmetijskih strokovnjakov, gg. Pirca in Ogulina ter tombola na prostem. Razstava goveje živine in konj je v sredo in četrtek. Premije za pridelke Be dele v petek. Za znižanje vožnje po železnici se je pravočasno prosilo in daneB (28. septembra 1884.) se je prošnja odbila. — Taka je južna železnica. Kitajske ženske nosijo znake odličja, kakeršne pristoje činu njih mož. Ta običaj ima jako plodo-tvoren upliv in treba bi ga b jo, kolikor ga je moč razširiti; on spodbuja k popolnosti. Le dajte ženskam priložnost na ta način pridobiti si visoko stopinjo, in gotovo bode to marsikateremu možu koristilo. To je jako dobro, kajti častihlepnost ženske, sili mož-kega k popolnosti, in je tudi velika tolažba za moža, da on pridobi kako čast svojej ženi — to bi ohranjevalo ljubezen mej zakonskimi, ki je že jako redka sedanje čase. Opazil sem, da v Evropi možki ne skazujeje drug drugemu take časti, kakoršna gre njih druž-bmemu položaju V navzočnosti hišne gospodinje govore jako previdno, in uljudno, kadar so pa sami, kakor v klubu, pa jako prosto. Slišal sem, kako se na Francoskem posmehujejo čislanju činov; nikdo se ne ponaša s svojim činom, samo nekateri publo-glavci povsod razglašajo svoje zasluge. Mene je to kar osupnilo, da možki nemajo razl»čnih noš. Kaj je ueki bilo povod, da so se opustile noše, po katerih so se razločevali razni razredi občinstva? Morda 80 s tem hoteli utrditi jednakost? Meni se zdi, da nikomur neso vseč sedanje črne suknje. Mene samega je nekolikokrat, ko sem bil vabljen, prosila hišna gospodinja, da naj Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 29. septembra. V štajerskem deželnem zboru stavil je konservativni poslanec Karlon predlog, da bi deželni odbor v sporazumljenji z deželno vlado do prihodnjega zasedanja pregledal volilni red in nasvetoval potrebne premembe. Skoro v vseh avstrijskih deželnih /.borih vlada ta krivica, da večino odločuje vele-posestvo, in sicer kacih deset veleposestnikov. Kamor se ti obrnejo, tja se aagne izid volitve v veleposestvu in večina v deželnem zboru. Tako se zgodi, da veHk del veleposestnikov nema prav nobenega zastopnika, velikokrat celo oni del, ki plačuje večino davkov, drugi del pa odločuje po svojej volji v deželnem zboru. Temu bi se pa dalo odpomoči, ko bi vele-posestvo volilo po volilnih okrajih, tedaj bi v tej skupini v jednem okraji bili izvoljeoi konservativci, v drugem liberalci, in bili bi obe stranki zastopani. V deželnem zboru bi tudi potem veleposestvo s svojimi glasovi ne dalo kar jednej stranki velike večine, ker bi ne vrglo vanj poslancev samo jedne politične barve. Sedaj pa imajo n. pr. v štajerskem deželnem zboru liberalci dvotretjinsko večino, ko bi pa bilo le nekaj veleposestnikov drugače volilo, bi pa še večine ne imeli. To napako hočejo konserva* tivci odpraviti in tako tudi druge skupine v deželnem zboru povzdigniti do kake odločilne veljave. Težko pa. da bi njih prizadevanje imelo kaj uspeha, ko liberalci ne gledajo na pravico, ampak samo na lastno gospodstvo. Šolski oJsek čeikega deželnega zbora je v petek se posvetoval o mnogih peticijah za vsprejem Kvičale zakona. Na predlog nemških odsekovih članov volil se je poročevalec po listih. Izvoljen je bil češki gimnazijski ravnatelj Pokornv. Ta bode tudi poročal o tem zakonu, ako pride pred zbor. — V soboto je Herbst stavil deželnemu zboru predlog, da se spremeni deželno ^borski volilni red tako, da tudi petakarji dobe volilno pravico. Liberalci so se v državnem zboru temu protivili, ko so pa videli, da petakarji neso nikjer dosti premenili volilnega izida, jim hočejo priznati volilno pravo. Čehi na Dunaj I sklenili so v nekem shodu, obrniti se na deželni šolski sovet, da dela na to, da se osnujejo občinske javne šole s češkim poučnim jezikom v X, okraji. Privatna šola društva „Komenskj/" ne more vsprejeti nad 100 čeških otrok, ker ima premalo prostora, sredstev pa to društvo nema, da bi osnovalo Še več šol. S cer je pa občina zavezana ustanoviti češke šole, ker tam živeči Čehi ravno tako plačujejo šolske priklade, kakor Nemci. Zato je pa shod sklenil, delati z vsemi postavnimi sredstvi, da dosege češke šole. To bo še upitje v Izraelu! To je pa tudi opomin ua naše ljudi. Čehi še na Dunaji, ki velja fe» nemško mesto, hočejo imeti šolo s češkim učnim jezikom, mi pa bi naj trpeli, da bi v sloveuskej Ljubljani zaradi par nemških otrok se naši otroci učili v tujščini. Dolžnost je tukaj vseh slovenskih poslaucev skrbeti za to, da se hitro zopet prekliče dotična naredba. Šloiijsttl deželni zbor vsjirejel je u ■■('■rt zakona, ki prepoveduje zavarovalnini društvom, da bi zavarovancem na'ožili prinos, katerega morajo po zakonu z dne 6. decembra 1882 plačevati gasilnim društvom. Društva, ki bodo prestopila to prepoved, morala bodo plačati 200 gld. globe. Dr. Menger iu tovariši so pa predlagali, da naj bi deželni odbor preudaril do jrbodnju seje, ali naj bi se osnovala deželna zavarovalnica in o tem poročal deželnemu zboru v bodočem zasedanji. Več BOdeev na Ilrvatikem je prestavljenih, Iin to iz političnih uzrokov. Pri poslednjih volitvah se namreč ueso dovolj vneto potegovali za magja-rone, ali pa so bili tako predrzni, da so vladi nas- pridem v narodni obleki. Vedno sem slišal hvaliti svojo obleko; čudili so se živosti naših tkanin, in elegantnosti našega kroja. Čudna uganka ? Vse žalujejo po nošah, katere so izginile, pa nikdo ne poskusi jih zopet upeljati. Za tolažbo prirejajo Bi koBturairane plese in štejejo jih za največje zabave Bvetnega življenja. Tako se mi je posrečilo videti pridvorne noše prejšnjih vlad, počenši s Francom prvim, končavši b poslednjimi Časi kraljestva, kedar se že začenja propadanje noš. Tu na plesu mogel sem ponoviti zgodoviuo in videl, kako so ti v navadni obleki tako nekazni ljudje, najedenkrat dostojni, blagorodni, ponosni, veličastni, in sploh to, kar bi imeli biti ljudje. Srečne ženske — one so do današnjega dne ohranile svoje krasne toalete. Moda se po gostem menja, pa ona ne uničuje, ampak še skuša posnemati stare noše. Ženskam nikoli ne pride na misel, napraviti si družbinsko nošo, in čudno je, kako, da so to dovolile možkimV One ljubijo blesteče noše, pa so dopustile njih uničenje! To vprašanje sem po gostem stavil Parižankam, pa mi neso mogle dati povoljnega odgovora. Jedna izmej njih mi je rekla, da je črna obleka jako prikladna, pa je vender pristavila, da bo se nekdaj ločile politične stranke po protne može volih. Pa tudi več političnih uradnikov J bodo prestavili iz jednakega uzroka. Res lepa volilna j svoboda cvete v Hrvatskej. % nanje države. Kohanovska komisija za reformo uprave v lin -»iJi začne zopet svoja posvetovanja sredi meseca oktobra, kakor poročajo ruski listi. Ta komisija že deluje, pa brez vsega uspeha. Tudi sedaj bode teško njeno delo kaj uspešnejše, kajti ovira jo povsod birokratični uradni aparat mesto, da bi jo podpiral. Druga liolaiidska zbornica je s 68 proti 14 glasom sklenila, pretresavati načrt zakona, da se bode tudi za regentstva smela preminjati ustava. Zastopniki avstrijski, francoski, nemški in ruski izročili ho v petek egrlptovsKeJ vladi noto, v katerej protestujejo proti samovoljuej ustanovitvi amortizacije egiptovskega dolga. Nekateri mislijo, da je to nasvetovala egiptov3kej vladi Anglija, da bi tako Bpravila egiptovsko finančno vprašanje zopet pred evropsko konferenco. To se ji bode morda tudi posrečilo, a ne ve se, bode li u-d konference ugoden za Angleže Dopisi. Iz Krškega 27. septembra. [Izv. dopis.] (Kmetijska razstava) otvorila se bode jutri in trajala do 3. oktobra. Mesto je ozaljšano z zastavami. Šolsko poslopje, v katerem je razstava, je izborno ozaljšano. Pred šolo krasen oder (paviljon), Gostje prihajajo od bliiu in daleč. V 4 dvoranah obilo dolenjskih pridelkov, viua, ovočja, zelenjave in druzih poljskih pridelkov. Na dvorišči kmetijski stroji. Vse se veBeli veselega dneva. J* — Izpod sv. Ine pri Ribnici, konec septembra. Temna noč pokrivala je zemljo in črni oblaki zagrinjali so obzorje! Ura odbila je v Ribniških zvonikih jednajsto v noč in čul se je hripavi glas Ribniškega „nochtwochtarja" : „Poslušajte purgarjit Ura je jednajst odbila . .. in odmeval je po ulicah in strunskih kotih, in človeku se je zdelo, kakor bi čul nekak »Memento mori!" — Tedaj pa mi je prišel na misel z nova „vh.dni mežnar ' — dopisnik najnovejšega dnevnika in Šu-kljejev „nochtwochtaru za Ribniško dolino. In zdelo se mi je, da čujem hripavi glas vladnega „roežnarja" od sv. Ane, upijoČega po predalih najnovejšega dnevnika, kakor bi hotel slovenski svet tu doli klicati iz i dolzega spanja, svareč ga: naj pazi, da se ne po- ) gubi . . . iu uaj sluša njegov mežnarsk in vladen 1 glas (ha ha!), drugače zapel mu bode — „memento mori!" - Pa — „iz misli rodi se misel", iu tako rodila se je tudi v meni ta, da Šuklje ima slabega „nochtwocbtarja" tu doli, postavljenega pa v Ljubljani, kajti glas njegov se brezuspešno razlega po časnikarskem Benjaminu, baš tako kakor odmeva brez vsacega uspeha iu utiša glas Ribniškega „nocht-wochterjau po tržkih ulicah in kotih ! — In to je — škaudal! Pa tudi tedaj, ko bi tu vladni mežnar zvonil v polovičarsko-oficijoznem listu »plat zvona" iu zje-dinjeui Šukljejev „uochtwochtaru upil, da kje „gori", ne hotel bi mu „radikalni" slovenski svet verjeti, mnrveč hudobno bi se mu smejal, in kričal bi: Bog daj vsem ti.....pamet!" Iu to, gosp. urednik, je tudi — škandal! noši, „samo od francoske revolucije sem izginili so kostumi," pristavila je. „Ali razumete, gospod mandarin?" Nesem jo več izpraševal; iu prebral sem odgovor mej besedami. Imel sem priliko biti na velikih oficijalnih plesih, in videti, kako pristopajo k mizi za jedi iu pijačo. To je res jako zanimiv prizor. Jaz bi bil mogel zapisati v svojih zapiskih v poglavji o etiketi sledečo opombo: »Ljudje, ki zavzemajo najvišje dru-žbinske stopinje v evropskej družbi, nemajo pravice useBti se za mizo v pričo glavarja drŽave, a padejo na bufet z vojnim pogumom." Privrženci realistične šole mogli bi opisati podobni prizor, nazvavši ga „sprijem črnih sukenj". To je potok, razrušajoč vse pregraje, razlivajoč ves prazen prostor, istino mešanje črnih hrbtov, na katerih se vidijo plešaste glave podprte s po-skrobljenimi ovratniki. Ti glave delajo nekaka nedoločna gibanja; kedar zavohajo duh jedij, planejo na fina jedila, iu nazadnje zleti zaželjena jed v grlo srečnih zmagovalcev. Jaz nesem videl niti jednega plesa, da ne bi bilo tega sprijema. Na velikosvetuih plesih vesele se dosti manj, kakor na oficijalnih; tu vlada hladnost in čutiš se, kakor bi bil v tiskalnici. Jako je težko najti v svetu In kaj bi ne bil, in razen tega škandala tudi še kaj druzega! . . . V začetku dobe življenja najnovejšega dnevnika pridružil se je bil prof. Šukljeju — prof. Stritar s svojimi .Dunajskimi pismi", in tam notri trdil je šolski politikar z Dunaja, da ima on jedini „gnado učenosti". In govoril je ves »korajžen in vesel", da so njega nauki neizogibno potrebni, če hočemo — .srečni postati" ! Pa je dejal profesor in politik S., da je on sum tisti Bog, ki ve razvedriti Slovencem pamet, tolikanj da izprevidijo Bami takoj, kaj je prav, kaj nespametno itd. in je še celo trdil, da ve on sam, kako se večini slovenskega naroda da pomagati k njegovemu blagostanju. In svete dal je ta politik „ex cathedra", kako se da kmetskemu stanu iz revščine do „zelene veje" pripomoči, in vender ni nič — povedal! Je li vedel kakošen svet bi dal, kako bi se dalo pomagati nam? — Ej, — kako naj bi vedel, od kod z<*jel to „gnado", tak politik, tak mož brez vsakojnkih skušenj na političnem našem obzorji ; kako naj bi ž njim vred vedeli svetovati, svariti, učiti in pomagati taki »možje učenosti", „visoke učenosti", kakoršen je baš prof. Šuklje, njegovi pri-trkači in pomagači, če niti ne vedo, da se slovenskemu narodu s strastnim hujskanjem in pisaštvom pripravlja pošastui propad, b kateremu pripomagajo naj lož je sedaj — ko so oklenili se brezpogojno pre-ljubljene vlade. In, kdo ga bode izvlekel iz smrad-Ijive luže, če jih kot sedanje vladne ljubčke — zapusti vladina roka, narod slovenski pa jih pahne zaradi kukavičeuja od sebe in prekolne ter zavrže v tamo — transfug Dežmanovega kalibra, kjer je »jok in škripanje" — z zobmi in razbijanje 8 pestmi? Kdo bode tedaj to popravil in poravnal, kar bode slovenski narod trpel čez čas in kar mu v neblagor pripravljajo sedaj, taki možje in narodni sinovi, ka-keršen je baje zmerni mož S. — urednik nekoleko-vanega dnevnika — prof. Šuklje et tutti quanti, ki igrajo na znane vlodiue strune. — Take misli zbujajo se v človeku — in robat postati moral bi v istini bolj, nego urednik oficijoznega lista ter sjditi: da kar nam ni prejšnja liberalna vlada škodila, pripomoči nam hoče sedaj „vlada spravljivoati" — pod predsedstvom ministra Taaffeja! Le tako naprej, in kmalu se bo glasilo: „Črevljar ne drži se kopita, temne — peresa! Gospod, — pri nas ostani! Domače stvari. — (Dnevni red mestnega odborajavni se j i), katera bode v torek 30. dan septembra 1884. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. C. kr. deželnega šolskega sveta dopis mestnemu šolskemu svetu glede mestnih ljudskih šol. III. Volitev dveh zastopnikov Ljublj. mestnega odbora v glavni odbor za obdelovanje barja. IV. Personalnega iu pravnega odseka poročilo: a) o mestuih redarjev prošnji za podeljenje petletnic; b) o mestnega tesarja Mihela Anžiča prošnji za podeljenje petletnice. V. Finančnega odseka poročilo : a) o prodaji mestnega zemljišča ob Tržaški cesti; b) o Marijine bratovščine Ljubljanske prošnji za znižanje takse pri ogledu merličev glede njenih družabnikov ; c) o Ivana Skubeta, sluge na veliki realki prostoto in raznoobraznost. Če neste dober plesalec, pa se boste vedno dolgočasili. Ali 8te že opazili ravnodušje, s katerim na vse gleda višji svet? To je nekaj takega, kakor led. Plešejo Blovesno, nekaj ljudij se tiho pogovarja, prihajajo, odhajajo; srečujejo se, in se delajo, kakor bi ne poznali drug druzega; jedva dajo drug druzemu roko. Naznanjajo drug druzemu svidenja, in večno nekoga iščejo. Kaka strašna komedija so ti svetni saloni! Jedini svet, kjer se iskreuo vesele, je svet umetnikov; jaz razumem pod tem imeuom to privi-legovano družbo, kjer noben ni niti plemenitnik, niti odvetnik niti beležnik, niti uradnik, niti kapitalist, niti birokrat, niti trgovec,,— ampak umetnik in nič druzega. Biti umetnikom! samo zaradi teh ljudij moreš želeti pripadati k evropskej družbi. Odpustite mi to strankarstvo, kajti jaz ne vidim, čemu bi se mogel navduševati za beležniški ali odvetniški poklic? Nas je v Kitaji nad 400 milijonov, pa opravimo brez njih, pa vendar nič manj pravilno ne opravljamo sodstva, aktov, pogodb — vse, kar ima kaj važnosti za državljansko življenje. Moje navdušenje za umetnike uema mej, kajti to so jedini ljudje, ki so se posvetili vzvišenim smotrom. Oni žive zaradi misli, zaradi tega, da bi pokazali človeku njegovo veličje. Korak za korakom bodre Ljubljanski, prošnji za petletnico; č) o prošnji Matije Zadajo k družbi nezavisnih ljudij, katere nazivljamo umetnike. Oni se ogibajo druzih, nikdo si ne more prisvojiti naslova umetnika, ako ni v resnici. Umetniki vseh dežel si podajajo roke drug druzemu, čez meje držav, in prezirajo politike, ki sanjajo o omejenji narodov. Um človeški v svojih mogočnih teženjih ne pozna daljav, ue potnih listov; čem bolj se bode povzdignil človeški duh, tem prej nastopi vseobčno bratstvo. (Daljo prih.) leta utar in ima posebne lastnosti, kakerSnih pri druzih otrocih ni." — (Prekanjen vlač ugar.) Jakob Sever iz Črnuč je 2e kakega pol leta okrog prosjačil, vmes pa tudi kradel, izgovarja je se, da ne more delati, ker mu je v Trbovljah neki stroj odtrgal roko. In res je nosil roko vso povito. Pri županstvu je rekel, da roke ne sme odvezati, ker so mu v bolnici to prepovedali, in obveza na konci je bila res nekoliko krvava. Včeraj so pa, kakor se nam poroča, slepariji priili na dno in konstatovalo se je, da je Sever popolnem zdravo roko imel nazaj podvito in obvezano. — (Poatojinska jama naslikana) postavljena je za ogledovanje na Dunaji od 4 dne septembra meseca. Za 30 novcev ustopnine je po vrhu videti še kapnik, kakor ga je dala čudovita priroda v Postojinski jami. Morebiti dobomo kaj natančne-jega poročila o tej sliki. Telegram „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 29. septembra. Državni zbor se je slovesno otvoril. Prestolni govor naglasa, da so razmere z Nemčijo, kolikor možno, najožje in da smo tudi z drugimi državami v najboljših prijateljskih odnošajih. Sme se torej z gotovostjo pričakovati, da državnega zbora ne bodo motila vnanja zao-zlanja ter da bode posvetil vso svojo delavnost blagru Ogerske. Prestolni govor omenja, da se reorganizacija magnatskega stola (magnatentafel) sedaj več odlašati ne more, ker je rešitev tega vprašanja za dlje časa velike važnosti. Navaja potem celo vrsto vprašanj, ki čakajo rešitve, kakor: zakon o umirovljenji državnih uradnikov, dopolnitev kazenskega za^ kona s tem, da se uredi kazensko - sodnijsko postopanje, osnova državljanskega zakonika, re-gulovanje Dunava in odstranjenje vseh ovir, ki zadržujejo ladije v Železnih Vratih. Najbolj pa bode treba skrbeti, da dosedanji uspehi za uravnavo ravnotežja v državnem gospodarstvu ne bodo škodo vani, temveč, da se bode redno napredovalo, dokler se doseže popolno ravnotežje. Za ta važni cilj se bode vlada krepko potezala. Prestolni govor poudarja, da bi bilo umestno, podaljšati dobo državnega zbora in pričakuje, da bode za obnovitev carinske zveze mej Avstrijo in Ogersko na obeh straneh primerna pripravljenost. Prestolni govor pozivlje zbor, da se obstoječi prijateljski odnošaji z onimi državama uporabijo v to, da se odstranijo notranji nedostatki in da se odpravijo ščuvanja in razpori mej na« rodnostimi, veroizpovedanji, da bodo vsi zjedi-njeni delovali za prospch blagostanja in v slavo domovine. Meteorologično poročilo. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mokrimi v min. -j o. 2 K 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737 66 mm. 737 06 um. 739-54 mm. -f 10-0" C +174>C 4-12 0" C si. szh. si. szh. brezv. megla j a». d. jas. ......Ml. i S 30 CM 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 742 l-Jmm. 741-54inm. 744-46 mm. 4- 8 4° C 4-18PC 4-ll-8°C nrezv. si. svz. si. vzh. megla jas. d.jas. 0-OOmrn. Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4- 12'8°, za 0-7« in 10° pod normalom. 13-1« in Tržne cene v IJuhljanl dne 27. septembra t. I. Pšenica, hektoliter . . . Rež, u . . . Ječmen „ . . Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, m . . . Koruza, „ . . . Leca „ ... Grah - . . . Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frifien n . . „ povojen, „ . , Surovo maslo, „ Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje Svinjsko KOŠtl IlIMlVO „ Pišče....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , Drva trda, 4 kv. metre . » mehka, „ , , kr. 6 83 5 36 4 39 2 92 4 ! 87 5 20 \ 5 20 \ 8 — 8 — 8 60 2 67 — 96 — 82 — 68 — 74 — 84 — 37, — 8 — 64 — 70 — 66 — 30 — 40 — 17 1 60 1 51 7 50 4 80 XD-a.ixaJs^a, borza dne 29. septembra 11. (Izvirno telegrafično poročilu.) Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... 7.!at.n ren........ . . 5<>/0 marčna renta......... Akcijo narodne banko Ivroditne ikoije . . , I -ondon . .... Srebro ... ........ Napol.............. C kr. cekini. ..... Ncmdke marke .... 4°/0 državne urečko iz !- 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prostu. . Ogrskn zlata renta 6°/, ...... A n i n ti » -.» .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/,, Ktajorake zemljišč, od/oz. oblig. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zeuilj. obč. avstr. 4,/»",'0 zlati zast. listi . Prior. uOlig. Elizabetine zapad, železnice Pri>r. oblig. Ferdinundove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kudolfove srečke .... 10 n Akcije anglo-avstr. banka . . 120 „ Trauimway-društ. vel j. 170 gld. a. v. 80 gld. 75 k. 81 _ 70 „ 1 103 20 95 9 85 « 853 V — 290 # 40 - i 121 55 J 11 66 V, « i 77 .^9 70 - i 124 50 171 50 j 103 — j 122 40 - 1 92 80 ? 88 60 10* 50 i 115 — I 121 _ — •» i 109 75 106 9 50 i 176 Tt 50 J 19 — i 105 rt — o 1 215 60 1 Koncipijent, v beležniških vseh poslih popolnem in v odvetniških poslih večinoma izurjen, službe za katero koli m sečno plačo. Prosilec — po nasprotnikih Slovencev ob službo — ima odlična spričala. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod naslovom}: J. Z., posestnik, poste restante v SniHriji pri Jelšah (St. Marein bei Erlachstein). _g\ na deželi se da od 1. decembra t. I. pod ugod- nimi pogoji v n a je m. Kje? pove upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (588-3) Mejnaroflna linija. Iz Trsta t Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parni k i te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah tu z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „a-erirLaniau, 4200 ton, 10. oktobra. „East -A-rLgrlia,", 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 20O golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (552_20) T. TERZTJILE, generalnega paaažnoga agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eiulliano d» Ani. I»ogluyeu, generalnega agenta v Trstu. ■ llllll'IBHHIF' \ ' T1" NAJBOLJŠI \ Je pristni V Cawley-jev & Henrv-jev v Parizu. PRED PONAREJANJEM SE SVARI!! Pravi je ta papir za cigarete Bamo tedaj, če ima vsak list znamko LE HOUBL.ON in vsak karton varstveno znamko in signaturo Jr rABn/CANTS. I f ii.-.iir (••!•,•• irmMtc 17 Rus BtrUfff i 1'IRIS nemškega in slovenskega jezika v pisavi in govoru popolnem zmožen, z dobrimi spričali, želi v prodajalnico s špe-cerijami ali z mefianim blagom vstopiti. — Ponudbo sprejema upravništvo „Slov, Naroda". (620—1) Pri suhem vremenu trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele česplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane Kupuj« vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi piBtnene ponudbo (508—16) Die Central-Station fur Obst- und Gemuse-Verwaltung In Graz. [Z 5B 1 V ■ B 1 S S. 9«^ ^ CD 11111111111111111 a 1111■ ■■Bratov Koslerjev pivovarna.:: Zahvaljujoč se svojim častitim gostom in slav. občinstvu za mnogoštevilni obisk na vrtu, usojam so naznanjati, da z današnjim dnem otvorim : zimsko pivovarno, \\ katera je popolnem na novo opravljena. Točil bodem izvrstno KoMlerjevo carako pivo, dobra vizeljnka %;ua in pripravljeni bodo pri skrbni postrežbi okusna gorka in mrzlu jedilu. Za mnogobrojni obisk se priporoča gostilničar. V L j u b 1 j au i, 29. septembra 1884. (609) Dokler bode trajalo lepo vreme, ostane gostilniški vrt odprt. Prodaja mleka. S 1. oktobrom prodaju se iz graščine v Dolu prišlo iz- )^ vrstno mleko, liter po S kr.. vsak dan od 6. ure zjutraj do ^ pozno zveoer ^ v prodajalnici gospod Petra Strei-a jf v Čevljarskih ulicah. |T Tudi sprejmć se naročnino za mlclco na mesece, v vsaki ^ množini na dan, in se miroma luhko do 1. oktobra v imenovanoj pro-(iujalnici. (608—2) y^ V BLANKE-jevi TISKARNI v PTUJI je ravno izišla nova knjiga: Sy. Frančišk, vtemelitelj III. spokornega reda. Molitvenik zlasti u Irctjcrednikc, pa tudi za druge verne kristjane. Drugi popravljen in pomnožen natis, s pristavkom: Za leto 1884 izdani razglasi sv. Očeta Leona XIII. zadevajoči III. red, sostavljen od (595—3) Pr. S, Bezjak-a, župnika pri Sv. Marku niže Ptuja. Cena: nevezan 30 kr., v pol usnji 60 kr., v usnji 90 kr., z zlatim obrezom 1 gld. SO Icr. Za dopoŠiljatev po pošti pridenc so znesek od 10 kr. r i zdatelj in odgovorni uredn i k: Ivan Želuznikar. Lastnina in.tisk „Naroune Tiskarne".