I
I                             0 mački, petelinu in kosi.
I                                               (Ijs eeščinc od Božene Nemeove, prevela Janja.)
¦                                                                           fffonce.)
¦                    Prišedši  do kralja,  de gospod:   nMilostivi  kralj!  Ta človek  iina inaeka —
¦          lovca; to je žival, ki lovi rniši in ako bi vsiša milost ukazala, bi ga ou prodal. I                  ,,Je-li to resnica, kupim ga. rad."
¦                    BMilostivi kralj! ako nii pokažete kde je kaj niiši, lehko se takoj prepričate, v        kako je ume moj maček loviti."
K                  Odvedli  so Mihalja v oumnato,  kder jih je bilo toliko,  da so kar mej no-
¦         garai sein ter tja švigale. Mihalj razveže malibo, maček izskoči in tako urno jame I         raiši daviti, da rau niti jedna ne. nteče.   Kralj se je neizmerno vzradostil na tem H        ter takoj ukazal,  da se Mihalju  izplača deset tisoč  zlatov za maeka.   Mihalj je
¦         veselja poskočil, ko je dobil toliko noveev in radosten se je napotil proti domu. K                  Dva dni po njegovem  odhodu pa se kralju zmisli,  kaj bode potem  maček m        žrl, ko miši več ne bode. Nihče ni tega vedel in Mihaij je vže otisel. Takoj ukaže ¦•        kralj, da najboljši jezdec zasede najhitrejšega konja in naj Mihalja o tem popraša.
¦     ¦             Mihalj je v tem korakal še po istej cesti,  po katerej je bil prišel v raesto. K        Četrti dan zagleda za seboj jezdeea, ki ga vže od daleč kliče.   Mihalj  se ustavi. m        Jezdec prijaše do njega in ga začne pol nemški, pol češki vprašati po nečem, česar m        pa Mihalj ni mogel razumeti. Da bi mu olajšal vprašanje, vpraša ga neraški: ,,Was?"
¦                    Ali na to besedo se jezdec obrne in odjaše,  kakor bi ga bil veter odnesel.
¦          Mihaij de sam v sebi: nTa človek je blazen," in stopa svoj pot dalje.
¦                    Ves potan ia oprašen vrnil se je jezdec, a jedva stopivši raz konja, hitel je
¦         h kralju in začel v jednej sapi: nMilostivi kralj, žalostna vest: ko maček raiži po-K        lovi, lotil se bode nas!"
¦                    nKdo ti je to rekel ?" vpraša ga prestrašen kralj.
—•¦< 150 >¦•—
«Oni človek, kateri namje roačka prodal. Na cesti sem ga dohitel in vprašal, kaj bode žival žrla, ko raiši ne bode vee in on mi je rekel: Vas! —
Takoj skliče kralj vse svoje svetnike, da bi ukrenili, kaj je z mačkom začeti. Po dolgem posvetovanji ukrenejo, da se zapre v fiumnato in pred duri postavi dvojna straža, da ne bode mogel ven.
Najvišji general je dobil takoj povelje, da postavi pred duri štiri močne in neustrašne može na stražo. Noč in dan je stal na vsaeera kraji po jeden in strahii umiral, ako je le kaj zaropotalo v čumnati. Drugo noe je bilo tiho, ker je bil maeek vže vse miši polovil. Eano v jutro, ko se v čuranati še ni nič ganilo, rnislil si je mož, stojee blizu okna, kaj to pomeni. Opogumi se in stopi v čumnato. Ali gorje! Maček je sedel na okuu — a ugledavši kosmato brado in čepico, prestrašil se je, ubil okno in skočil ven. Drugi mož zasliši krik in hiti gledat; a tii zagleda v čumuati vojaka ležečega vznak na tleh.   V jednej sapi hiti h kralju in kliee:
,,Kako zlo, kralj railostivi, kako zlo! Hudobni ta mišji lovec izginil je iz čumnate in požrl mi tovariša, ki je stal pri oknu. Bog zna. kde sedaj bega, ko-liko ljudi je vže požrl! Oj, to je nesreča!"
Tako so vsi začeli hiše zapirati, kder se je bil kdo skril, kralj pa je ukazal najsrčnejšim možem, da se naj oblečejo v okovje in gredo nad mačka. Takoj se je zgodilo. In ako so tudi tri dni iri tri noci sledili za mačkom, o mačka ni bilo duha ne sluha.
Bratje pa so v tem živeli složno in miruo, gospodarili lcpše, nego poprej, ker so vedoli, da se po sedaj nimajo na nie več zanašati. Često so sedeli zunaj na klopi pred svojo kočo in se posmehovali — glupim Ijndom.