Leto XYIII
f Celju, dne 11. marca 1908.
Štev. 29.
Uredništvo
je na SchiDeiJevi cesti §13.—Dopise blagovolite Iran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izha|a trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinariev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje znaten popust.
Jasnosti zahtevamo!
n.
Drugo veliko vpiašanje, katero mora biti pravično rešeno, je vprašanje sodnega jezika, sploh uradnega jezika. Znano je, da je na Češkem navstala po zaslugi nekaterih nemško-naeijonalnih sodnih uradnikov v tem obziru prava anarhija. Državni temeljni zakon v svojem čl. XIX, kakor tudi § 13 splošnega sodnega reca in Stre-majerjeve jezikovne naredbe od leta 1880. priznavajo češčino in nemščino kot popolnoma ravnopravna jezika pri vseh sodiščih na Češkem brez izjeme. Sodni tajnik dr. Freyer je pa dal svo-jemu nemškonacijonalnemu mišljenju izraza v nekem odloku, s katerim je odbil češko tožbo z utemeljitvijo, da češčina ni pri hebskem sodišču uradni jezik.
Najvišji sodni dvor je sicer razsodil, da je ta odlok nepostaven ter da so vsa sodišča na Češkem obvezana uradovati češko in nemško, kakor baš potreba nanese. Toda sodni tajnik dr. Frejer je izjavil, da mu odloki Najvišjega sodišča niso merodajni v tem obziru in je dal dostaviti isto samo razsodbo Najvišjega sodnega dvora češkemu rekurentu z nemškim dopisom.
Pravosodni minister dr. Klein je priznal, da se češki poslanci z vso opravičenostjo pritožujejo proti temu postopanju nemškonacijonalnih sodnih uradnikov (dr. Freyer je dobil takoj celo vrsto posnemovalcev v raznih nemških mestih na Češkem), priznal je,
da je tako postopanje protipostavno, da je pa on, dr. Klein, pravosodni minister, sodnikom nasproti brez moči, ker so sodniki neodvisni!
S to izjavo pravosodnega ministra je dobilo šovinistično postopanje nemškonacijonalnih sodnih uradnikov ofi-cielno sankcijo ali uradno odobrenje ter se širi sedaj po celem Češkem in se bo kmalo razširilo po vsej državi, kajti nemški ministri, nemški poslanci, nemški narodni sveti, nemški občinski zbori in korporacije storijo vse. kar je v njih moči, da bi te šovinistične nazore med nemškim državnim uradni-štvom kolikor mogoče razširili posebno na ta način, da tem uradniškim prvo-boriteljem nemškega šovinizma, kateri svoje narodno prepričanje tudi v svojem uradovanju udejstvujejo kakor dr. Frejer in drugi, pribore u radna odlikovanja in hitrejši postop v službi nego ga imajo njih slovanski kolegi.
To pa vodi naravnost v anarhijo.
Če je Nemcem to po godu, naj jim bode, nam to ni in ne more biti prav; mi smo v Avstriji v večini, država smo torej tudi mi in mi bolj nego oni, — mi zahtevamo red in zakoni-nitost in ta se mora uveljaviti, naj se ji protivi še toliko Freyerjev in naj jim natihoma ploska še toliko Pesch-kov, Kleinov in drugih nemških eks-celenc!
Če se v Avstriji ne more vladati proti Nemcem, treba za vselej in temeljito onemogočiti tudi vlado Nemcev proti Slovanom. Čas je, da si postavijo avstrijske vlade pravičnost za svoje
vodilno načelo mesto dosedanje prakse, po kateri se slovansko večino nemštvu na ljubo pritiska ob steno.
Da bode pa to mogoče, treba se postaviti pri presojevanju jezikovnega vprašanja pri sodiščih na čisto drugo stališče, nego se je postavil minister dr. Klein in Najvišji sodni dvor. Izrecno izjavljam, da odkritosrčno priznavam jnstičnemu ministru njegovo uče-njaško slavo, katero vživa v pravniškem svetu, istotako ne dvomim ne o pravniški ne o etični kvalifikaciji onih članov Najvišjega sodnega dvora, ki so v teh prizivih čeških odvetnikov izdali že večkrat omenjene razsodbe, da je češčina kakor nemščina ravno-praven uradni jezik pri vseh sodiščih na Češkem. V tem prepiru so ravnali vsi — minister in najvišji sodniki — pogrešno. To pa samo zato, ker so se postavili že v naprej na napačno stališče.
Da nam bo mogoče priti stvari do jedra, treba pred vsem odgovoriti na dve vprašanj?: 1. Kak namen imajo sodišča, ali kako nalogo ima sodnik? 2. Kaj je in čemu nam služi uradni jezik?
1. Sodišča so one državne institucije, ki imajo namen braniti in čuvati gmotne pravice državljanov. Državljani si potom državne uprave postavljajo in vzdržujejo sodnike, da jim po zakonu in po svojem najboljšem vedenju in vesti razsojajo njih civilne in kazenske pravde. Idealu sodnika se najbolj približajo oni. katerim narod svojevoljno zaupa to neizmerno važno
in nad vse odgovorno službo ter da temu zaupanju izraza s prosto izvolitvijo svojih sodnikov. Tekom stoletij so se pa razmere tako spremenile, da si svojih sodnikov več ne volimo sami Navstal je iz tega poseben poklie, za katerega treba posebne strokovne priprave, posebnih študij. Dandanes nastavlja sodnike državna uprava mesto nas državljanov. V tem pa ravna po našem nalogu in v našem imenu. Ako bi torej državna uprava imenovala na ta mesta ljudi, kateri niso bodisi iz znanstvenih ali moraličnih obzirov sposobni za sodniško službo, bi s tem zlorabila pooblastilo, ki ga ima od nas državljanov ter imamo mi, ki upravo in sodnike vzdržujemo in ki smo v svoji skupini država pravico, jo posvariti in opozoriti na dolžnosti, katere ima proti nam.
2. Sodnik sodi, kakor smo že rekli, po zakonu in po vesti, je torej v svojj sodbi popolnoma neodvisen. Jezik, v katerem izraža svoje neodvisno storjene sklepe in sodbe je pa samo instrument ali orodje, s katerim vstvarja zvezo med pravico iskajočimi državljani in sodiščem. Odlok ali razsodba je in mora biti pravična, ta se pravi, neodvisna naj bode pisana v katerem koli jeziku. Jezik razsodbe ali odloka ne stoji z neodvisnostjo razsodbe v prav nikaki zvezi; neodvisnost razsodbe je plod etične kvalifikacije sodnika. Sodnik kateri si je v svesti odgovornosti in vzvišenosti svojega poklica in katerega čut pravičnosti prepaja, bo sodil vedno pra-
LI STEK.
Poezija in proza.
(Dr. K. Ozvald.)
(Dalje.)
Prisede prijazen gospodič, pristen »Mfinchner Kindl." Od dobrodušnega soseda zvem, da Monakovci danes slavijo „Nachfeier" onih strelskih slavnosti, ki so se v ogromnem obsegu vršile od 15. do 22. dne julija mesca. D® dvestotisoč gostov — tako mi je s čustvom pripovedoval moj sosed — so zvabile te slavnosti v Monakovo. Raz-ven slavnostnega prostora, da je bilo vse mesto čudovito okrašeno, zlasti »lice, po kterih se je pomikal slavnostni sprevod „strelcev". Aranžma pri okraševanju je bil izključno poverjen umetniškim rokam in to v vsaki ulici pa v vsakem šotoru drugemu umetniku. Parola pa je vseskozi bila — bider-meierton. Kaj ko bi se tudi pri naših narodnih veselicah velikega stila popol-loma ne preziral umetniški moment To bi bila najboljša — in edina — umetniška akademija — za širje sloje.
Na „Kraljevem trgu!"
Če kteri, „Kraljev trg" monakovski ni uzurpiral svojega imena. To je poosebljena harmonija. Mislite si ogromen pravokotnik, čegar stranice in krajša središčnica so z drobnim kam-ničjem posute poti, daljša središčnica pa široka cesta, gladka kakor mizna plošča! Ploskve med stranicami in sre-diščnicami kakor da so pregrnjene z zelenim žametom. Ob krajši stranici pred teboj se na mogočnem jonskem in dorskem stebrovju vzpenjajo veličastne propileje, za teboj pa kipi kakor orjaška igla v vis črn obelisk na Ka-rolininem trgu: in ob daljših stranicah imaš po eno prostrano poslopje v lahkem grškem slogu: na desni gliptoteko, na levi razstavljalnico za umetnine modernega slikarstva. To je »Kraljev trg" monakovski. Zdi se ti, da stojiš sredi Periklejevih Aten, ko ti oko pije vso to klasično harmonijo. Le peklenski smrad za avtomobilom, ki je pravkar zrigal mimo tebe, ti raztrga sveto iluzijo ter te brezobzirno spomni, da živiš početkom 20. veka.
V gliptoteki!
Sam mrzli kamen pa nekoliko istotako mrzle kovine pred menoj in za menoj in nad menoj po posameznih dvoranah in sobanah. Toda spričo tega
kamenja in te kovine mi je toplo v duši kakor ob pomladanskem solncu. Kar je nesmrtni genij Fidijev. Prak-sitelov, Mironov, Skopov, Polikletov, Krezilov, Lizipov . . . gledal „zamak-njen v nebo", vse tisto je vdolbeno v to kamenje in vlito v to kovino. Plamen božanstvenega ognja z Olimpa ki ga je pred več nego dve tisoč leti Prometej vpihnil v to kamenje in to kovino, še danes z nespremenjeno silo sika iz te tvari. Zdi se, da
„studen kamen prima život, dr h če. gamzi. diže glavu; i kroz mrazne živce vruda rek' bi krvce vri mu rieka."
Ta zares božansiven obraz! Kdo bi te pozabil, deviška Atena, kdor ti je enkrat pogledal v oko, v kterem se zrcalita globoka misel in deviški čar ob enem!
In ti, lepa, gubatokrila Artemida. pa tvoje veličastno mirno lice, „bar-berinski" Apol; znanilka miru, rahlo-čuda Eirena, in blagostanje troseče dete ti na roki! Srce je toli preši-njeno olimpske naše lepote, da si jedva upa utripati.
In vi, biser gliptoteški, skulpture z „eginskega" pročelja! Vaše »kamenje kriči", kaj je zamoglo helensko dleto za vnanji okras božjega svetišča.
A poleg veličastno umerjene opere si človek včasi zaželi ljubko kramljajoče operete. In tudi staroklasična umetnost se ni omejevala na upodabljanje božanstva s pomočjo lepih kontur človeškega telesa. — Stojimo pred nagrobnikom drobnega dekleta, ki ga je Morana vzela s seboj, ko je jedva shodilo. Naš kamenosek zagrebe hladno črko v marmor, grški klesar pa je iz njega izdolbel nazoren relief — mrtvecu v spomin in zaostalim v tolažilo. A kako vse drugače od abstraktne črke govori srcu nazorna podoba, to mi dokazuje pričujoča umetnina. V levici dekletce drži ptičko, z desnico pa moli zvesti prijateljici in soigralki gos ki „zlato" svojo punčiko. Ne vem, kako bi se dalo prisrčneje izraziti, kar je smatrala za rajsko srečo „silotica mala".
Ali drug motiv istega žanra, pred-očujoč štiri-, petletnega atleta, ki se s titanskimi močmi bori — z gosjo. Inače nego s pomočjo kamna in dleta je ta idila pač neizrazljiva. Resnost, ki odseva junaku z obraza, bi se branila vsaj „oklepa okorne besede".
Dalje sledi.

vično, po zakonu in svoji vesti to se pravi neodvisno. Jezik, v katerem bo izražal svoje sodbe, ne bo nikdar vplival na sodbo samo.
Določati sodni jezik ni sodnikova stvar ampak stvar onih, ki si sod ni je in sodnike vzdržujejo, torej nas državljanov. Določitev uradnega ali sodnega jezika je torej politična pravica nas državljanov. Ako izda sodnik še tako pravično sodbo v moji pravdi pa v zame tujem jeziku, je s tem sicer kot sodnik zadovoljil moji zahtevi po obrambi mojih materijalnih pravic, z druge strani se je pa pregrešil proti mojim političnim pravicam, ker mi je izdal razsodbo v tujem mi jeziku.
Iz tega navstane torej nova pravda med mano in sodnikom, pravda, ki stoji le v slučajni in čisto mehanični zvezi s prvo, ki se pa v pravnem obziru od prve popolnoma razlikuje. V tej novi pravdi med mano in sodnikom, se morava obrniti na tretjo, obema nasproti čisto nepredvzeto osebo. Zato nikakor ne more biti dopustno, da bi v pravdi za uradni jezik, torej za mojo politično državljansko pravico, razsojal kak tovariš, ali višji mojega prejšnjega sodnika, ki je sedaj v tej pravdi obtoženec. Ako bi v tej pravdi odločala navadna sodišča, bi sodili sodniki v svoji stvari. To se pa proti vi zdravemu razumu in pravnim običajem.
Sodnik je kršil moje politične pravice, zato je v tej pravdi kompetentno v najvišji stopnji Državno sodišče nikakor pa ne Najvišji .sodnidvor.
Iz tega sledi, da se pravosodni minister moti, ako misli, da spada določanje sodnega jezika v vrsto onih sodnih dejanj, v katerih je sodnik neodvisen in nedotakljiv.
Istotako je ravnal Najvišji sodni dvor napačno, da je o teh prepirih sploh sklepal in sodil, ker je inkom-petenten soditi o njih.
Slovenski in slovanski poslanci se morajo postaviti odločno na tu pov-darjano stališče, ako hočejo, da se napravi enkrat tem sramotnim in ponižujočim homatijam konec. Naj si ne dajo imponirati po še tako „učenih" teorijah o neodvisnosti sodnikov in o sodnem jeziku. To vse je juristična metafizika, ki nikakor ne obstoji pred logiko in jasno pametjo. Če res obstoji kak tak zakon, kateri bi dal sodniku pravico soditi tudi v svojih pravdah in določati sodni jezik, ga treba nemudoma odstraniti ter nadomestiti z novim, pametnim, naši dobi in našim .potrebam primernim zakonom. Mi hočemo pravice in pravičnosti povsod — in tudi pri sodiščih in v področju ju-stičnega ministerstva!
Dopisi.
Iz Šoštanja. „Slov. Gospodar" minulega tedna je zopet neusmiljeno planil po meni, to pa brez vsakega vzroka.
Odgovarjam na njegovo zlobno notico vsem v zab vo ter dopisniku v poduk.
Veseli me, da se dopisnik spominja obrtnega, hranilnega in posojilnega društva v Šoštanju, čeprav obžalujem, da nismo tako srečni, da bi nam šlo c. kr. okrožno kot trgovsko sodišče tako na roko, kakor gotovim snovateljem »prepotrebnih" (bolje nepotrebnih) posojilnic. Mi lahko mirno čakamo, ker naše potrebe ne minejo čez noč, ampak vedno bolj kričijo po odpomoči. Dopisnik naj le piše kar hoče, nedeljski občni zbor tega društva ga je lahko poučil da to ni iz klju-bovalnosti vprizorjena prisilna ustanovitev kakoršne so nektere vaših posojilnic. Da je pa mene kot očeta tega društva krstil, naj mu bode, rad mu privoščim ta košček kosti, katero
je »Slov. Gospodar" že neštetokrat oglodal, jaz se le čudim, da sploh še -živim po vseh teh napadih. Kar se tiče nagrade za narodno delo v obliki posojil, prosim, naj bo .»Gospodarjev" dopisnik tako prijazen, in mi pove naslov, kje se dobivajo taka posojila, brez dvoma mu bom zato hvaležen.
Na zahtevo, naj mu odgovorim, kaj je s podporo od »Sudmarke", moram pač reči, da naj bo umazanega dopisnika sram v dno njegove črne, nepoštene in umazane duše, in mu na tem mestu izjavljam, da je največji lopov, kar jih svet nosi. Slovenski listi so tozadevno ob času volitev jasno označili, izjavljam torej osebno, da v svojem življenju nisem občeval ali dopisoval s tem proslulim društvom in da je to le gola hudobija tega lopova, meni gmotno škodovati ter me s takimi zvijačami uničiti. Če bi se vam vaš zlobni namen tudi posrečil, tega ne doživite, da bi me pripravili k takemu koraku. Ali bi ne bilo umestno, če ;bi prašali kako teknejo Judeževi cekini gotovim gospodom v naši dolini, katere sprejemajo za krščanski nank po „Siidmarkinih" šolah? Kar se tiče opazke, da jaz pisarim in kritikujem gotove gospode po listih, vam pač pustim. da si to doraišljujete in si štejem le v čast. Uredniku »Gospodarja" pa svetujem, naj sešteje vse o meni napisane članke, da bo videl koliko papirja je potratil zastonj in da bi ga lahko bolje porabil s pametnimi nasveti za gospodarsko povzdigo slovenskega naroda, če bi mu bilo kaj do tega.
Volk.
Iz Braslovč. Shod »Kmečke zveze" v Braslovčah, v nedeljo, dne 8. t. m. se je popolnoma izjalovil.
Izklicatelji in namenjeni govorniki so svoj prihod zadnji čas odpovedali, ker so si ti gospodje v svesti, da so za nje tla v Braslovčah neugodna. Zato so rajši poslali nekega kmeta iz Pohorja, da bi nas menda v veri utrdil.
Koj pri začetku njegovega govora je bilo lahko spoznati, da se je ta svoj govor že pred par leti na pamet naučiL Na shod so bili povabljeni samo zaupniki (kimovci) »Km. zveze"; bali so se, da bi za ta shod zvedeli tudi naprednjaki, da bi se potem lažje hvalili, kako je sijijno uspel, in ker so se bali, da bi jim kedo nasprotoval ali ugovarjal. Da bi se še bolj varne čutili, povabili so tudi nekaj sosednjih Polzelanov njim na čelu dež. poslanca g. Terglava.
Shod se je vršil v nemškntarski gostilni Štancerjevi. V začetku so smeli v dvorano le sami zvezarji, ker so pa videli, da je teh le mala pešica, ter da so prišli v pretežni večini tudi nepovabljeni naprednjaki, takrat jih je prevzel strah, da se je takoj dovolil vsakomur tudi brez povabila prosti vstop, ker so videli, da ni nikdo vprašal dovoljenja za vstop.
Udeležilo se je shoda približno lOo ljudi a od teh je bilo prav gotovo dve tretjine naprednjakov in ena tretjina zvezarjev.
Zborovanje je vodil dež. poslanec g. Terglav, ki je podelil prvo besedo že omenjenemu pohorskemu kmetu, katerega so le ti zvezarji gledali kauor obljubljenega odrešenika. Po končanem njegovem govoru sta se odzvala k besedi še dva neznatna zvezarska govornika, ki sta nekaj jecljala o nekem hmelju tako, da se ni nihče brigal, da bi poslušal, ker res tudi ni bilo vredno.
Slednjič pa je nastopil še gosp. Čepur, kakor se je on sam imenoval, rekoč: tudi meni je dolžnost, da Vam nekaj povem in sicer, da se potegnem za svojo čast in za svojo osebo, saj veste kako me nasprotniki obrekujejo
in mi očitajo hudodelstvo, jaz pa pravim, da imam lehko vest. Tako se je ta modrijan opravičil pred nami a mi s tem opravičenjem, ako on reče, da ima lehko vest nismo nikakor zadoščeni, ampak se do pičice strinjamo s tem na kar ga je pozival »Narodni list" z dne 20. svečana t. 1. št. 8. da se na pristojnem m estu in na d osto j ni način zagovarja in tako opere svojo čast; ako pa tega ne stori in samo pravi, da ima lehko vest, s tem ši po našem mnenju ni očiščen in mi si tudi lehko mislimo svoje.
Ko je g. Terglav povedal, kako da ima lehko vest, potem pa je zaključil zborovanje, a dvorana je bila že do malega prazna; le nekaj zve-zarskih kimovcev je ost lo, ki so drug drugega volili v pododbor „Km. zveze" za kraj Braslovče.
Vsi drugi pa so se s smehom razšli rekoč, taki govorniki nas pač ne morejo za ničesar ogreti; ako zvezarji nimajo boljših govornikov, potem se lahko sodi, da je »Kmečka zveza" jetična.
Politični pregiei
Domače dežele.
Delavna doba parlamenta in odsekov se menja, ker so delegacije, katere bi imele zasedati še le septembra, sklicane že na 25. maja. Državni zbor se snide 23. marca, velikonočne počitnice bodo trajale 8 do 10 dni; do sklicanja delegacij mora državni zbor rešiti te le naloge: Kontingent rekrutov, trgovsko pogodbo s Srbijo ter državni proračun za 1908 leto. — Proračunski odsek se mora vsled tega podvizati ter bode zasedal vsak delavnik, da bi bil s svojo nalogo gotov do Velike noči. — Deželni zbori so imeli biti sklicani na kratko zasedanje v maju, snidejo se pa še le julija meseca (izvzemši mo-ravski in istrski). Stalni odsek za starostno in invaliditetno zavarovanje bi bil moral zasedati celo poletje, pa ne bode, ker vlada predloži zbornici
dotični zakonski načrt še le jeseni. *
Profesor na nemškem vseučilišču v Pragi dr. Pfersche je objavil 7. t. m. v »Neues Wien. Tgbltt" nov nemški jezikovni predlog. Temeljem ravnoprav-nosti naj bi tvorili po tem predlogu prevodi vseh vlog, vloženi pri kterem uradu v jeziku, ki ni v dotičnem okraju v navadi. To nam je zopet priča, da so Nemci pripravljeni na vse mogoče komplikacije in na vsako še tako nesmiselno pomnožitev uradov in uradnikov, samo da ohranijo nadvlado svojega plemena in jezika nad slovanskimi sodržavljani. In vender so vsi ti predlogi — in naj so se porodili tudi v glavah vseučiliških profesorjev — gol nesmisel. Če ima privatni služ-bodajnik pravico zahtevati od svojih uslužbencev potrebni jezikovne zmožnosti — mora po človeški logiki imeti to pravico tudi država; zato so v dvojezični deželi vsi prevodni uradi nepotrebni, ako znajo vsi uradniki oba deželna jezika. To jo najnaravnejša in najkrajša pot, ki vodi do mirne in jedino pametne rešitve jezikovnega vprašanja. Tako bi vžival vsak narod pri vsakem uradu popolno jednako-pravnost in bi ne bile v nobenem obziru kršene politične pravice državljanov. Uradnik bi pa postal oni, ki bi imel v ta namen potrebno znanstveno, jezikovno in moralno kvalifikacijo. Vsak službodajnik, torej tudi država, dežela in občina ima pravico zahtevati v tem obziru vse, kar se mu vidi potrebno za točno in vestno izpolnjevanje razpisane službe. Kedaj bode prodrla ta tako preprosta resnica trde
butice šovinistov in zaslepljencev, ki iščejo sedaj nek narodni ponos in neko narodno plemstvo v jezikovni nesposobnosti za javno službo v dvojezičnih deželah ?
*
V Hebu so zborovali Nemci vseh strank. Pretresalo se je jezikovno vprašanje na Češkem. Sprejeta je bila resolucija, da se povabi vse nemške deželno- in državnozborske poslance za Češko vseh meščanskih naprednih in klerikalnih strank in zastopnike usta-vovernega veleposestva, predsednike okrajnih zastopov in vse nemške župane na shod, kateri naj zahteva razdelitev vseh centrjffnih uradov na Češkem na nemški in češki oddelek. Sklepe tega shoda se potem prijavi vsem večjim nemškim mestom v drugih provincah ter se je pozove, naj se zedinijo v akciji za obrambo nemške stvari v Avstriji. Z drugimi besedami, Nemci hočejo zanesti sveto vojsko za obrambo njih svete narodne stvari v Avstriji" ali bolje za ohranitev nadvlade nemške manjšine nad slovansko večino v Avstriji. Čas je, da tudi Slovani in še posebno mi Slovenci alarmiramo vse in spravimo zadnjega moža na boj proti tem neopravičenim nemškim napadom. Klin s klinom!
*
Položaj na Ogrskem postaja čedalje Dolj neugoden in neprijeten. Čas se bliža, ko bi vlada morala spolniti kroni dano obljubo ter izvesti volilno reformo. Temu vprašanju se koalicija ne more izogniti, ker jo veže pakt s krono, — stranka neodvisnosti pa noče slišati o volilni reformi in še manj o kakoršni si koli bodi splošni volilni pravici. Dr. Wekerle namerava, k?kor se čuje parlament razpustiti in voktro-jirati volilno reformo. Na temelju splošne volilne pravice izvoljeni parlament bi šel vladi bolj na roke pri reviziji parlamentarnega poslovnika in tudi v drugih vprašanjih. Tako trde eni, drugi zopet vidijo v tem, kakor tudi v postopanju avstrijskih kršč. cocijalcev kateri hočejo po vsej sili Ogre prisiliti. da naj že maja meseca rešijo v delegacijah vprašanje o oficirskih plačah itd., vmešavanje tujih strank v notranje ogrske reči — vmešavanja, kakeršnih ne more in ne sme noben samozavesten Oger mirno trpeti. Ta odpor bo na Ogrskem čedalje bolj ra-stel, ker so kršč. socijalci sedaj kakor obsedeni in zahtevajo pred vsem — rešitev vprašanja o uravnavi častniških plač v smislu Latour - Schrafflovega predloga — potem uvedbo splošne volilne pravice, nove volitve v ogrski parlament — in potem še le nadaljna razpravljanja o vojaških vprašanjih. — Ali bodo imeli Ogrom nasproti toliko moči in toliko odločnosti je seveda drugo vprašanje; verjetno pa ni. Formalna pravica je na strani Ogrov in okolo formalnosti se pa vrti pri nas
vse javno in pri/atno življenje.
*
Na Hrvatskem namerava vlada sabor 12. t. m. sklicati ter ga tudi takoj odgoditi do konca t. 1. in do te dobe vladati absolutistično. Ta čas bi gospod Rauch vporabil v to, da sestavi nove volilne liste in poskusi potem svojo srečo v novih volitvah.
Slovenske novice.
Štajersko.
-- Imenovana sta polkovnik v p. g. Hubert pl. Gelinek v Celju generalnim majorjem in g. dr. Peter Miglič v Ribnici vojaškim polkovnim zdravnikom 1. razr. v pok.
— Samovlada celjskega okrajnega komisarja. Vladni komisar gosp. dr. Breschar, kateri vodi sedaj posle
-celjskega okrajnega zastopa, je dal dne 26. februarja 1908 vsem občinam celjskega okraja razposlati odlok, katerega morajo obč. uradi razglasiti in naznaniti dotičnim posestnikom, kateri imajo njive tik okrajnih cest, da jih morajo tekom jednega meseca za 4 metre od ceste v travnike opustiti, če ne, bodo kaznovani vsak do 200 K globe. Gosp. dr. Breschar se naslanja v tem ukazu na nek § 7 zakona z dne 9. januarja 1870 štev. 20 dež. zak. Gospodine si misli, da so sedaj kmetski posestniki bolj neumni in mehki, kakor so bili pred dobrimi 38 leti, ko je bila postava objavljena. Mi kmečki posestniki dobro vemo, da mora biti okrajna cesta 1. razreda 6 metrov široka, in cesta 2. razreda 5 metrov. Kateri posestnik bi pa hotel svojo njivo dalje proti cesti nategniti, tako, da bi kršil postavno cestno širino, ga ima pravico okrajni zastop kaznovati za 20 K, ne pa kar tako posestnikom zažugati z globami po 200 K kakor je sedaj storil oblastni Breschar.
Za sedaj protestiramo kmečki posestniki odločno proti temu odloku, a se bodemo še na drugem mestu proti njemu oglasili.
Ta slučaj pa kaže prav jasno, kakšno korist imamo kmetje od vladnega komisarja v okrajnem zastopu. Zato bo treba napeti vse sile, da dobimo okr. zastop kakor zahteva pravica, zopet v svoje roke.
—	V gostilni „Stadt Graz" v Celju se vrši danes, v sredo 11. t. m. pevski večer priljubljene družbe. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. Pričakujemo mnogobrojne udeležbe.
—	Nepotrebna ostrost. Mesarski pomočnik A. Jančič iz Teharjev je prosil pri celjskem okr. glavarstvu za obrtni list. Ker je želel ugodno rešitev prošnje, se je obrnil na nekega kon-ceptnega uradnika in mn ponudil petak, češ, „da mu ni na tem ničesar ležeče", če bi dal tudi še več. Uradnik je denar seveda zavrnil, a je Jančiča objednem ovadil, da je bil radi svojega čina obsojen k enomesečni ječi. Bolje bi pač bilo, če bi moža samo podučil in okregal.
—	Neprevidna dekla. 15 letna dekla Marija Leskošek, ki služi pri g. dr. L. Stikerj« v Celju, je imela to navado, da je polivala v ognjišču les s petrolejem, da bi hitreje gorelo. Dasi so jo večkrat svarili in opominjali, naj tega ne dela, je vendar pred nekaj dnevi zopet polila že goreč les s petrolejem. Ogenj je puhnil iz štedilnika in petrolej v posodi, katero je dekle imelo v rokah, se je užgalo. Plamen je zajel tudi dekle in mu je začela goreti obleka. Dekle je začelo kričati, prišli so mu sicer na pomoč, pa je bilo že prepozno.
—	Umrl je v Celju zadnjo soboto umirovljeni štabni zdravnik dr. Vučinič. Pokopali so ga v pondeljek z vojaškimi častmi.
—	Manifestančni shodi za slovensko vseučilišče. Kakor smo zvedeli iz akademienih krogov, nameravajo slovenski vseučiliščniki v Gradcu, na Dunaju in v Pragi prirediti manife-stančne shode za ustanovitev slovenskega vseučilišča, čeprav nekateri krogi menijo, da sedaj ni za to primeren trenutek (?). Kulturna potreba slovenskega vseučilišča je jasna in nujna, o tem ni dvoma. Zato ravna slov. akad. -mladina samo v interesu vsega naroda, ako na primeren način in z vso odločnostjo opozori vlado in državo, naj rešite svoje dolžnosti tudi napram Slovencem.
—	Tovarišem udeležencem poučnega tečaja »Narodne stranke!" Dogovorili smo se, da si bodemo medsebojno dopisovali vsak o svojem delovanju v'domačem kraju v procvit in
napredek „Narodne stranke". Dopisovanje naj nas poučuje, na drugi strani pa zopet vzpodbuja k nadaljnemu krepkemu delu, vstrajnemu in poštenemu. To bode tudi nedvomno rodilo dobrih uspehov. Ne odlašajmo ničesar na jutri, ne obotavljajmo se, ne zanašajmo se na druge: stojmo trdno kakor hrastje in ponosno kakor naše sive gore, saj služimo veliki ideji, vredni vsake žrtve in vsakega napora. Prosim torej poročil! Pozdravlja Vas Cernevšek Fr., Nova Štifta, p. Gornjigrad.
—	Učiteljsko društvo laškega okraja. Kakor se nam poroča, ne bo učiteljstvo laškega okraja zborovalo, kakor domenjeno, v Hrastniku, ampak na Zidanem mostu dne 5. aprila 1908. Isti dan imata sestanek laško in brežiško učiteljsko društvo na Zidanem mostu v svrho pevske vaje za koncert, kateree-a priredi učiteljstvo ob priliki glavnega zborovanja „Zveze" v Celju kot jubilejni koncert. Opozarjamo torej vse tovariše laškega okraja na dan 5. aprila 1908, naj se polnoštevilno udeleže zborovanja in bratskega sestanka na Zidanem mostu.
—	Uradna slovenščina. V Konjicah uraduje sedaj že jeden mesec novi davčni upravitelj Ulm, seveda Nemec. Iz tamošnje davkarije se zato tudi pošiljajo taki le uradni „poklici": N. N. (ime seveda samovoljno nemški spačeno) v Padeschberg se pokliče, osebno k obravnavi zavolj dače v teki 8 osmih dneh dopoldne v pisarnico podpisanega urada priti ter s seboj prinesi knjižicuštv81 Padeschberg (tako se uradno ger-manizirajo imena slovenskih občin) in denarja 61 K 82 h in sicer to tako gotovo kakor bi se Vam moral ovači ta znesek intabulirati na Vaše posestvo. C. kr. davkarija u Konicah." Tako mrcvarijo nemški uradniki na Sp. Štajerskem naš materni jezik. Kaj čuda, da izreka ljudstvo od dne do dne glasneje, da se jih odstrani od nas!
—	Iz Šaleške doline. Kakšen bo okrajni odbor šoštanjski? V zastop je izvoljenih 10 Nemcev (to se pravi 8 nemškutarjev in 2 Nemca) in 22 Slovencev (10 naprednjakov, 10 nazad-njakov in 2 nepristranska). Začele so pa po dolini krožiti vesti, da se je izrazil baje g. Skaza nekemu članu zastopa nekaj o nazadnjaško - nemški zvezi. Mi teh vesti ne verjamemo za sedaj, vendar vam jih poročamo. Kajti v takem slučaju bi bil gotovo Nemec izvoljen načelnikom okrajnega zastopa, kar bi pa vtegnilo imeti za g. Skazo slabe posledice. Gospodje, še je čas. da se stvar mirno prevdari in premisli ter reši brez narodne sramote in škode, Ali bomo potem slovenski kmetje hodili okrog zagrizenih naših nemškutarjev pri okrajnem odboru? Osebnega vprašanja načelnika se za danes ne bomo lotili. Opomnili bi samo, da bi bil pač najprimernejši dosedanji g. načelnik drž. posl. Vinko Ježovnik.
—	Sedemdesetletnico je slavil v nedeljo znani graški vseučiliški prof. Ludvik Gumplowicz.
—	Iz Podloga pri Št. Petru v Savinski dolini. Dne 1. sušca t. 1. je napravilo naše „Izobraževalno društvo" v gostilni g. Fr. Sedmineka kmetsko veselico ali zabavni večer. Uprizoril se je komični prizor „Kmet in fotograf". Prav iz srca smo se vsi smejali prostemu kmetu, ki je fotografu naklonil dokaj sitnosti. — Bralo se je ljudem z obrazov, da so se dobro zabavali. Želja vseh je, da se igra ponovi. Vrli fantje in dekleta, le pogumno naprej! Prihodnjič nastopimo, ako bode prilično g. Juliju Sevniku, nčitelju na Polzeli, tudi z mičnimi pesmimi na oder.
—	Podiužnica sv. Cirila in Metoda na Vranskem je priredilo 8. t. m.
za odraslo mladino že drugo predavanje v let. letu. Učitelj g. R. Vrabl je nadaljeval svoje predavanje o zastarelih nazorih našega ljudstva. Predavanja se je udeležilo nad 100 ljudi. (Priporočamo najtopleje'vsem podružnicam Ciril-Me-todove družbe, da posnemajo ta vzgled! Op. uredn.)
—	Za družbo sv. Cirila iu Metoda se je nabralo 25 K 10 vin. ob odhodnici g. kaplana Ivana Jelšnika od Sv. Jurja ob Južni žel. — Z geslom: „Bog in napredni Hrvati"' je poslal družbi sv. Cirila in Metoda po njenem tajniku g. Bercetn hrvatski rodoljub 10 K. Hvala iskrena!
—	Ustanovitev brzojavne postaje za Zavrč v Halozah je zahteval v državnem zboru državni poslanec g. dr. Ploj. Objednem je zahteval ustanovitev posebnih poštnih ravnateljstev na Koroškem in Kranjskem, da se olajšajo posli graškemu poštnemu ravnateljstvu.
—	Divjega mrjasca so ustrelili v revirju kneza Windischgratza Log-Macelj blizu Rogatca.
—	V Dolu so našli pri podiranju kaplanije 1 meter pod tlami v veži človeško okostje. Ta najdba daje sedaj povod raznim ugibanjem in govoricam.
—	Iz Trbovelj. Zadnjič je stavil nekdo iz Hrastnika na novi obč. odbor v Trbovljah več vprašanj, oziroma prošenj. Kar se tiče novega distriktnega zdravnika, damo dopisniku popolnoma prav, samo nekaj bi pripomnili, namreč, da je to že stara želja trboveljskega prebivalstva in smo radi te zadeve že enkrat v „Domovini" govorili — toda že pred leti sprožena misel in pravična tirjatev je zaspala. Veseli pa nas dejstvo, da ima g. dopisnik tako zaupanje do obč. odbora, kajti po njegovih vprašanjih soditi, pričakuje od novega odbora marsikaj dobrega in času primernega. To je res častno priznanje za novi občinski odbor, upamo, da se bo g. dopisniku ustreglo — če le mogoče.
—	Odbor akadem. tehn. društva „Trlglav" vabi tem potom še enkrat na gledališko predstavo „Revizor", ki jo uprizori društvo dne 15. t. m. s prijaznim sodelovanjem cenjenih mariborskih dam in slavnega tamburaškega zbora bralnega in pevskega društva „Maribor" v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru. Po predstavi je prosta zabava in petje. Začetek točno ob 8. uri. Vstopnice se prodajajo v predprodaji v nedeljo, dne 15, t. m. od 2. do 3. ure popoldne v čitalničnih prostorih v Mariboru in zvečer pri blagajni.
—	Blazni žel. sprevodnik. V Mariboru se je na Glavnem trgu zgrudil nezavesten na tla žel. sprevodnik Rokovnik (doma, zdi se nam, iz Braslovč), kateri je bil šele pred jednim mesecem odpuščen iz opazovalnega oddelka deželne blaznice v Gradcu. V soboto je svoji ženi grozil z nožem, na kar so ga zopet odpeljali v Gradec.
—	Iz Maribora. Porotno sodišče je obsodilo 20 letnega S. Blažiča iz Sp. Poijskave radi uboja k 18 mesečni težki ječi. Fr. Soršaka, kateri je bil obtožen pomoči pri uboju, je sodišče oprostilo.
—	Mariborski glavni kolodvor bodo še tekom tega leta znatno povečali. Uredili bodo več tirov, tudi na novo blagovno skladišče se misli.
—	V Ivnici na Srednjem Štajerskem je razobešena od pondeljka sem na okrajni sodniji bela zastava, v znamenje, da ni nobenega jetnika v ječi.
—	Živinske kuge na Štajerskem. Srab v Žalcu, Braslovčah in Ločiču v ptujskem okraju (pri konjih). Šumeče bule v Rogatcu. Svinjska kuga v Mozirju, Slov. Bistrici, Globokem, Kapelah in na Bizeljskem. — Steklina v SI. Bistrici in na Blanci.
Primorsko.
— Napredna zmaga na Goriškem.
V pondeljek so se vršile na Goriškem ožje volitve iz splošne skupine za deželni zbor. Klerikalci so napeli vse sile, ker so polagali na nje veliko važnost. Vendar pa so bili premagani. Za napredne kandidate (združeni liberalci, agrarci in socijalisti) je bilo oddanih : dr. Al. Franko 12.839, Anton Kriznič 12.874 in državni poslanec Al. Štrekelj 12.879 glasov. Klerikalni kan-didatje dr. Brecelj (12.156), drž. posl. Fon (12.202) in dr. Pavletič (12.083 glasov) so ostali v znatni manjšini. Naprednjaki imajo dosedaj izvojevanih 9 mandatov, klerikalci 3. (Vseh slov. poslancev v goriškem deželnem zboru je 14.) Danes se vrše ožje volitve v kmečkih občinah, ki pa ne bodo veliko spremenile dejstva, da je večina slov. deželnozb. poslancev goriških napredna. Ta temeljiti poraz klerikalcev na Goriškem ne ostane brez globokega vpliva tudi na druge slovensko dežele. Zato se veselimo tndi mi štaj. naprednjaki naprednih zmag na Goriškem in ta-mošnjim naprednjakom na njih prisrčno častitamo!
Svetovne vesti.
— Grozovit požar v šoli. V Co-
ligwoodu, predmestju mesta Cleve-landa v Združenih državah Severne Amerike, v katerem je naseljenih največ Slovencev, je izbruhnil 4. marca v javni ljudski šoli velik požar, v katerem je našlo smrt nad poldrugo stotino otrok, med njimi okrog 50 slovenskih.
O tej gozoviti nesreči poročajo sledeče podrobnosti: „Ker je bila peč preveč zakurjena, nastal je v šolskem poslopju, v katerem je bilo nad 400 otrok, požar. Poslopje je imelo le dva odprta izhoda, vsled česar je nastala pri vratih grozovita gnječa ter so večji manjše pomandrali. Med temi boji pri izhodu se je zrušilo prvo nadstropje in mnogo otrok je padlo v klet. Obupani starši in množica meščanov so morali gledati, kako so jim otroci živi goreli. Ko se je celo poslopje zrušilo, so nagromadili pred pogoriščem cele piramide ožganih trupel. Prvi dan so izvlekli 146 trupel. Med ponesrečenimi so tudi štirje učitelji in šolski sluga z rodbino. Ognjegascem se je posrečilo iz gorečega poslopja rešiti 5 učiteljic in 105 otrok. Pred pogoriščem so se odigravali pretresljivi prizori. Obupani starši so razmetavali kopice ožganih trupel, da bi našli svoje ljubljence. Groza je prevzela vse gledalce, ko se je pokazalo, da lestve ognjegascev ne segajo do tretjega nadstropja, tako da so bili otroci z učitelji v tem nadstropju izročeni smrti, ker so bila stop-njišča že v plamenu. Prestrašeni otroci so skakali s tretjega nadstropja na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ko je prispela iz Clevelanda velika lestva, je bilo v tretjem nadstropju le še malo živih otrok, a v trenotku, ko so ognjegasci pristavili veliko lestvo, se je zgornje nadstropje zrušilo, plameni so se dvignili do neba, pretresljiv krik je šel skozi vrste množice, in vsi, ki so še bili v poslopju, so zgoreli. Glavna krivda zadene šolskega slugo, ki je peč preveč zakuril ter imel glavni izhod vkljub opetovani prepovedi do konca šolskega pouka zaklenjen. Pred glavnim izhodom so našli po požaru pet čevljev visok kup strašno ožganih trupel. Največ žrtev je Nemcev, ker je kraj po večini koloniziran z Nemci. Pri požaru se je zgodilo tudi več junaških činov. Neki Upton je skočil večkrat v goreče poslopje in rešil 18 otrok, potem pa se je zgrudil na ulici ter izdihnil vsled ran. Neki oče je pri-hitel pred šolo kmalu po izbruhu požara. Ko je zagledal pri izhodu svojo hčerko, stisnjeno v gnječi, skočil je k njej ter jo zgrabil za roko, da jo reši iz gnječe, toda nesrečnemu otroku je izdrl roko, na kar ga je popadla bes-nost, da je rjovel po tleh. Neko učiteljico so otroci v gnječi stisnili, da je umrla. — Šolska voditeljica je vsak teden po enkrat dajala signal, ki je v navadi po v-4eh ameriških šolah. Tudi to pot je dala tak signal, nakar so se otroci v mnenju, da se gre le za vajo, polagoma ravzrstili v vrste ter po vo-
jaško korakali iz šolskih sob. V hipa so švignili plameni iz kleti in v par minntah so objeli celo poslopje. Seveda je bil sedaj konec reda in vse je planilo k ozkemn izhodu, kjer so se za-gvozdili, da niso mogli ne naprej ne nazaj.
—	Bombe v Barceloni. Poročali smo o dveh bombah, ki sta bili nedavno tega vrženi v Barceloni. Sedaj se znova poroča od tam, da so bile znova vržene štiri bombe. Mrtvih je pet oseb. Atentate izvršujejo anarhisti. — Anarhistom se bo odslej v Ameriki slabo godilo. Odkar je napadel nek anarhist čikaškega policijskega načelnika, bo izgnali od tam vse anarhiste, drugod pa jih policija straži. — Ruski teroristi se tudi ne bodo moeli več v Švici skrivati, ker jih bo odslej temeljem pogodbe z Rusijo Švica izročala ruskim oblastim.
—	Bolgarski knez Ferdinand se je dal poleg katoliškega še na prote-stanski način poročiti. Vsled tega so v Rimu zelo hndi in izjavljajo, da tudi niso dali dovoljenja h katoliški poroki kneževi.
Notarski kandidat
začetnik, in
stenograf - strojepisec
se iščeta. — Ponudbe upravna ništvu »Domovine". 3 2
od 16. do 35. leta se sprejmejo k trajajočem, lahkem in dobro
plačanem delu v tovarni v Gradcu Moserhofgasse 50—54.
T najem se da
v Pamečah pri Slovenjgradcu hiša
Z gostilno in prostorom za
«
eventuelno trgovino blizu farne cerkve. Tudi polje, travnik in vrt se odda. Najemnina po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Juri Marsel p. d. Pirpank v Pamečah pri Slovenjgradcu.
171 3-2

158 4—4
SUKNA
in modno blago za obleke priporoča firma
na Češkem. Tvorniške cene. £ Vzorci franko.
Dabilo na
174 1
redni občni zbor
^Hranilnice in posojilnice v Rogatcn"
reglstpovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil
t nedeljo, 15. marca 1908, ob pol 5. uri pop. t posojilniški pisarni s sledečim sporedom:
1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1907. 3. Eventualne volitve. 4. Slučajnosti.
OPOMBA. Ako bi ne bil občni zbor tega dne sklepčen, se vrši drugi občni zbor tri tedne pozneje z istim dnevnim redom, kateri sme brezpogojno sklepati.	174 i	JSTačselstiro.
Temeljito trgovsko izvežban
mladenič
23—26 let star, neoženjen, zmožen nemščine in slovenščine v besedi in pisanju, se sprejme v večjo tvornico. — Natančne ponudbe s fotografijo in .*. prepisi spričeval se naj pošljejo pod naslov
Haasenstein in Vogler A. G. Dunaj I.
164 y—2

poceni in kmalu. Kdor potrebuje dosti in lepe stelje za živino, jo lahko dobi blizu okrajne ceste in vsake mitnine prosto. Naslov pod Šifro „hostau 161 poste restante, Griže pri Celju.
169 3-3
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Služkinjo
sprejme takoj rodbina, ki biva sedaj v večjem mestu ter se preseli spomladi na imenitno grajščino. Pogoji: znanje lepe slovenfičine, izkušnje v gospodinjstvu, priporočila od rodbin, zdravje, srednja starost. Plača po dogovoru. Ponudbe se naj pošiljajo g. F. KMETlC, Gradec - Brockmanngasse 1(8*HI. 157 5—4
Razpis natečaja za sanitetnega zdravnika
t okolišu Tojnik okolica, h kateremu pripadajo občine ŠkoQa-vas, Noyacerkey, Dobrna, Smartin t Kožni dolini, YišnjaTas,
Frankolovo in Bezovica.
Letni prispevek je:
1.	od deželnega odbora štajerskega . . .....................200	K
2.	od okrajnega zastopa celjskega.............. 200	„
3.	in od navedenih občin l°/0 na rednem davku, ki znaša letno okoln 500	,
torej vkup . . 900 k
Prosilci, ki so slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožni in ki so avstrijski državljani naj vložijo prošnjo pri podpisanem distriktnem zdravstvenem odboru najdalje do 15. aprila 1908.
Zdravstveni okoliščni odbor za Vojnik in okolico
dne 6.sušca 1908.
173 i	Predsednik: J. Lipnft.
I Milan Hočevar
lBi—ii=i Glavni trg št,
Glavni trg št. 10
Priporoča popolnoma sveža in kaljiva deteijna, travina, runkelnova, svinjske salate,korenjevega in vrtna semena. Rafija za vezanje trte, galico, žveplo, bartelnovo klajno apno, kakor tudi vse vrste cerkvenih sveč, kadilo, oljčno olje in vse @ drugo v mojo stroko spadajoče blago. @
^nES=E=Sli====n5l: 11= vS
Savinski
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-izkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KYEDER fe S^E!
ar si
24 a4—28
Nova vinska postava SoZVvT Zvezni trgovini v Celju
Cena 60 vinarjev, po pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah
lil
JI
P.£j25ESa5H5B5E5E5E5E5H5ESHSrHSE5H b db dSaSSb db H5HSBS db dSBSab dbliggSHSHb db db db db dSHb db db db cLgaSHSBSHb rib dS5£
iasES
lfozičke
za otroke, korbe in kovčege za potovanje, taške za v roko, galice, dežnike jn galošne, priporoča
P. Kostič v Celju.
iESESESESE5čL5E5E5£5ESE5čL5E5E5E5ES£5ESE5ESE^