Letnik 1912.
10G3
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVII. — Izdan in razposlan 18. dne septembra 1912.
Vsebina: (Št. 186 in 187.) 186. Ukaz, s katerim se izvršitveni ukaz k zakonu o uravnavi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtnem obratu deloma izpreminja in dopolnjuje. — 187. Ukaz, s katerim se na podstavi § 74 a obrtnega reda izdana posebna določila deloma izpreminjajo glede odmorov v delu v obrtnem obratu.
136.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari in z ministrom za bogočastje in nauk z dne 12. septembra 1912. 1.,
s katerim se izvršitveni ukaz k zakonu o uravnavi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtnem obratu deloma izpreminja in dopolnjuje.
Na podstavi § 1, člen VI in VII, in § 4 z zakonom z dne 18. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 125) deloma izpremenjenega in dopolnjenega zakona z dne IG. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21) o uravnavi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtnem obratu se ukazuje tako :
Člen I.
Na mesto §§ 2, 3, 5, 6 in 7 z ministrstvenimi ukazi z dne 11. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 125), z dne 10. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 97), z dne A. maja 1898. 1. (drž. zak. št. 76), z dne 8. aprila 1904. l.(drŽ. zak. št. 35), z dne 20. avgusta 1904.1.
(drž. zak. št. 99) in z dne 5. maja 1906. 1. (drž. zak. št. 97) izpremenjenega in dopolnjenega ministr-stvenega ukaza z dne 24. aprila 1895. 1. (drž. zak. št. 58), s katerim se je izvršujé zakon z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21) o uravnavi počitka ob nedeljah in praznikih v obrtnem obratu dovolilo obrtniško delo ob nedeljah v posameznih kategorijah obrti, naj stopijo nastopna določila:
g 2.
Obrtniško delo se dovoljuje ob nedeljah v obrlih, navedenih v pridejanem seznamku.
V obrlih, navedenih v tem seznamku, mora ostati nedeljsko delo, za katero se smejo privzemati vednoleneobhodnopotrebnedelovne osebe, omejeno edinole na tam za pripustna oznamenjena opravila ter na izrečno oznamenjene nedelje in nedeljske ure s tam postavljenimi pogoji in pridržki. Vsa druga dela, kakor pripravljalna ali druga postranska in pomožna dela, morajo počivati.
Ako je pa za opravljanje spredaj izrečno dovoljenih del, potem za razsvetljavo, kurjavo in zračenje delovnih prostorov in za hladilne naprave v navedenih ohrtih potrebno obratovanje parnih kotlov, motorjev ter pomožnih strojev in aparatov (sesalk, pulsometrov, montejusov, dvigalnikov, dinamostrojev, akumulatorjev, naprav plinovih
(SlovcnUch.)
186
generatorjev, strojev za proizvajanje mraza in njihovih pomožnih aparatov, ventilatorjev, pihal i. dr.) ali porabljanje živali, je ob nedeljah dovoljena strežba in pažnja teh strojev in aparatov in pažnja na živali.
§ 3.
Delovnim osebam, ki imajo ob nedeljah opravila v obrtih, oznamenjenih v prvem in drugem odstavku § 2, dalje nego tri ure, je dovoliti nadomestni počitek po določilih omenjenega seznamka.
Delovnim osebam, ki imajo ob nedeljah dalje nego tri ure opravila v postranskih in pomožnih delih, v tretjem odstavku § 2 izrečno oznamenjenih za dovoljena, je dovoliti nadomestni počitek v isti izmeri, kakor je to omenjeno v omenjenem seznamku gledé delovnih oseb v tistih delih, za katera je opravljati dotična postranska in pomožna dela.
§ 4.
Nedeljsko delo je dovoljeno tudi v vseh drugih ne v g 2 imenovanih obratih z omejitvijo na neob-hodno potrebne delovne osebe, da se razsvetljujejo in kurijo delovni in sušilni prostori, da se ohranijo tople in podkurijo peči, da se obratujejo hladilne naprave in da se streže k obratu spadajočim živalim. Prav tako je dovoljeno podkuriti parne kotle pred začetkom ponedeljskega obrata.
8 6.
Delovnim osebam, ki imajo ob nedeljah dalje nego tri ure opravila v delih, oznamenjenih v gg 4 in 5, je dovoliti nadomestni počitek po določilih g 12, drugi odstavek.
§ 7.
Določiti izjeme od predpisa nedeljskega počitka se gledé nastopno naštetih obrti prenaša na politična deželna oblastva:
a)	spletalci naravnih cvetlic in trgovci z naravnimi cvetlicami ;
b)	trgovinski vrtnarji, gledé narejanja cvetličnih šopkov in vencev;
c)	izdelovalci umetnih cvetlic;
d)	frizerji, brivci in lasuljarji;
e)	peki;
f)	sladčičarji, kolačarji in mandoletarji, potem medarji in prodajalci sladčičarskega in medar-skega blaga;
g)	mesarji, vštevši konjske mesarje in trgovce z divjačino;
h)	prekajevalci mesa in klobasarji;
i)	mlekarne, mlekarji in prodajalci mleka;
k)	kostanjarji;
l)	obratovanje obrtniških, pretežno za instrukt vne namene služečih vzornih delavnic na razstavah ;
m)	fotografi;
n)	izdelovanje in prodajanje sodavice;
o)	izdelovanje umetnega ledu in prodajanje ledu.
Člen II.
§ 4 ininistrstvenega ukaza z dne 24. aprila 1895. 1. (drž. zak. št. 58) dobi napis „g 5“.
Spredaj omenjenemu ministrstvenemu ukazu se prideva kakor priloga naslednji seznamek:
Seznamek.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
1. Semenarnice.	
V mescih oktobru do vštetega aprila pri sušenju, pri izvzemanju posušenih storžev, ter pri čnenju semenja iz storžev.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
2. Morske soline.	
V mescih maju do vštetega avgusta za dobivanje in spravljanje soli.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
3. Trgovinski vrtnarji.	
a)	za dela, ki so potrebna za negovanje gredic, rastlin v loncih in drevesnic, po 2 uri dopoldne in popoldne ; b)	za kurjenje rastlinjakov in pokrivanje gnojnih gredic skozi 3 ure.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali > kak delavnik ali po ti ur počitka 2 dneva v tednu.
4. Zavodi za rejo in pitanje perotnine.	
a)	Za nadzorovanje valilnih aparatov; b)	za krmljenje perotnine po 2 uri dopoldne in popoldne; c)	za prejemanje blaga, ki pride v nedeljo po železnici.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
5. Plavilnice za železo (plavži, fužine).	
a) Naprave plavžev (vštevši naprave za praženje):	
Za dovažanje oglja, koksa, rud in primeskov, za strežbo vodovodov, mehovja in aparatov v ogrevanje vetra in čiščenje plina, za vsipanje in za odpuščanje, za granuliranje in odvažanje žlindre, za narejanje maščljev in za odvažanje sirovega železa (grodlja) na skladišča.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
b) Bessemerske in martinske naprave, ki so s plavži v neposrednji zvezi: Za dovažanje stopljenega sirovega železa (grodlja) v konverterje.za dovažanje vmesnega izdelka k martin-skim pečem, za strežbo generatorjev in mehovja, za vsajanje in topljenje v konverterjih in martinskih pečeh, za odpuščanje gotovega izdelka v kokilje in za njegovo odvažanje, ter za odvažanje žlindre na skladišča.	
c) Bessemerske in martinske naprave, ki niso v zvezi s plavži, nadalje fužine za topilniško jeklo in valjarnice, katerim se streže iz peči za pudljevanje, varjenje ali globokih peči: Prestanek obrata ob nedeljah se lahko omeji na 12 ur tako, da se začne napolnjevati peči po času, ob katerem se menjava delo, v nedeljo ob 12. uri opoldne ali ob 6. uri zvečer. Od tega časa naprej je dovoljeno nedeljsko delo za dovažanje sirovega železa k topilnim pečem in topljenega gradiva v konverterje, j za dovažanje vstavka k martinskim pečem in pečem j za topilniško jeklo, oziroma k predogrevalnim pečem, za strežbo generatorjev in mehovja, za vsajanje in topljenje v konverterjih, martinskih pečeh in pečeh za topilniško jeklo, za odpuščanje gotovega izdelka v kokilje, njega odvažanje in vstavljanje v globoke peči, nadalje za odvažanje žlindre na skladišča ter končno za skupni obrat valjarnic, ki se jim streže iz peči za pudljevanje, varjenje in iz globokih peči;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali ' kak delavnik.
d) pudljevalnice in valjarnice: Ako je bil obrat v teku tedna na praznik pretrgan najmanj 24 ur, je proti poprejšnjemu zglasilo pri obrtnem oblastvu dovoljeno, s tem odpali delovni dan izravnati s lem, da se za delo porabi prva nedelja, ki pride po prestanku;	
e) peči za elektro-jeklo: Pri strežbi peči vštevši vlivanje in za odvažanje litega izdelka in žlindre na skladišča do konca 1915.1.	
6. Izdelovanje kovoslovnih izdelkov.	
a)	Ob plavžarskem dobivanju izdelkov za obratovanje peči (pražilnih, redukcijskih in topilnih peči) in za čiščenje in vlivanje topljenega izdelka v palice, klade ali ploče; b)	ob dobivanju izdelkov uporabljaje električni tok (to se pravi elektrotermiško ali elektrolitiško) za obratovanje	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
elektropeči, topilnih peči, razkrojevalnih aparatov, absorpcijskih aparatov za plinaste razkrojevalne produkte ter za vlivanje topljenih produktov v» palice, klade ali ploče, končno za parafinovanje in zamota-vanje ferrosilicija.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
7. Izdelovanje pološenega posodja.	
Za strežbo nepretrgoma obratovanih topilnih peči za lošilno maso in za to, da se vzdržujejo žgalne peči v ogretem stanju.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
8. Žgalnice apna, mavca, magnezita in dolomita, izdelovanje cementa.	
a) Žgalnice apna:	
a) pri neprestano delujočih pečeh na okna z omejitvijo na delovne osebe, neobhodno potrebne pri žgalnem procesu, pri vsajanju in pobiranju gradiva, pri opravilih, imenovanih nazadnje, pa s prestankom najmanj 12 zaporednih ur;	
ß) pri krožnih pečeh za žganje;	
*(■) pri pečeh z nepretrganim kurjenjem za kurjenje, ako se podkurijo v soboto pred 6. uro zvečer; h) žgalnice mavca:	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Pri pečeh na okna, in sicer z omejitvijo na delovne osebe, neobhodno potrebne pri žgalnem procesu, pri vsajanju in pobiranju gradiva.	
c) žgalnice magnezija in dolomita, izdelovanje cementa:	
Pri žgalnem procesu, pri vsajanju v peči, pri pobiranju in odnašanju žganega gradiva, potem pri vrtečih se pečeh tudi za obratovanje plavnih kamenic in izdelovanja ogelnega prahu.	
9. Opekarnice, narejanje proti ognju trdnih kamenov in žganih plošč iz karborunda in smirka.	
a) Pri žgalnem procesu, toda z omejitvijo, da je peči s pretrganim kurjenjem podkuriti najkasneje v soboto ob 6. uri zvečer. h) Za nadzorovanje in uravnavanje sušilnega procesa. j	.	■ '	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali j kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaj« v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
10. Oplakovalnice kaolina.	
Za strežbo neprestano obratovanih sušilnih peči.	24 ur počitka nasledujo nedeljo ali kak delavnik.
1	V 11. Industrija za glinasto blago.	
a) Za strežbo gorečih peči, izvzemši ne neprestano obrato-vane topilne in mufljeve peči;	
b) za pobiranje jeder oblik, predevanje, ozir. obračanje sirovega blaga na sušilnih stojalih, kolikor je to potrebno, da se zabrani izprememba oblike tega blaga, 3 ure do najdalje 9. ure dopoldne;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
c) za nadzorovanje in uravnavanje sušilnega procesa.	
12. Steklarnice.	
Za strežbo generatorjev, za kurjenje peči za steklo, vsajanje zmesi in črepinj, za vodstvo topilnega procesa in da se raztezalne peči ohranjajo tople ; v steklarnicah s pečmi na lonce razen tega za delo steklarjev (pihačev, raztezačev) in njihovih pomagačev, potem za strežbo hladilnih in razte-zalnih peči, ki je s tem v zvezi, ako in dokler se more dokazati, da je med začetkom dveh zaporednih izdelovanj poprečno več nego 28 ur, za 12 nedelj v letu največ, kijih je narediti razvidne v seznamku, ki se piše po § 1, čl. IV zakona z dne 16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21).	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
V prejšnjem odstavku zahtevani dokaz je podati s posebnim seznamkom, v katerem je vpisati za vsak posamezni koledarski dan začetek in konec izdelovanja. Ta seznamek je na zahtevanje predložiti obrtnemu oblastvu ter obrtnemu nadzorniku in ga hraniti najmanj eno leto po zadnjem vpisu.	•
13. Izdelovanje ogljenih elektrodov in drugih iz plastičnega oglja narejenih predmetov.	
Za strežbo že gorečih peči z nepretrganim kurjenjem.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščajo v § 2, tretji odstavek, in v g 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
14. Narejanje leseninskega posodja.	
Za kurjače, ki so neobhodno potrebni pri sušenju stiskanih posod.	24. ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
15. Izdelovanje akumulatorjev.	
Za nadaljevanje začetega procesa formovanja. -	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
16. Fabrikacija plutca.	
Pri sušilnih napravah, obratovanih po postopku s proti-tokom, za uvažanje plutcev v sušilne kanale, za njih izvažanje in za naprej pomikanje vozičkov v teh kanalih.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
17. Strojarstvo.	
K večjemu 2 uri do 9. ure dopoldne:	
a) v strojarstvu z rdečilom in hromom za obračanje in premikanje (mešanje, gonjenje, prevlačenje) kož, za menjavanje vode, za vzemanje kož iz strojnih sodov, za njih preohešanje, oziroma snemanje v sušilnici, nadalje v mescih maju do vštetega septembra za vdelavanjc svežih kož, došlih v soboto zvečer;	{
b) v irharstvu za strojbo kož in za menjavanje vode ter za raztresanje volne, da se posuši.	—
18. Zavodi za snaženje čreves.	
a) Za snaženje v soboto zvečer došlih črev do najdalje 9. ure dopoldne;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali z kak delavnik.
b) za sušenje črev.	*
19. Naprave za parjenje, sušenje in sortiranje svilnih kokonov.	
«) Za strežbo parilnih in sušilnih peči; b) za manipulacije s kokoni, ki so v neposrodnji zvezi s parilnim in sušilnim procesom, toda izvzemši njih snaženje in sortiranje;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik. '
c) za nadzorovanje svežih kokonov.	
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v g 5 našteta (pomožna in postranska) dela :	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
20. Belilstvo.	
a) v obratnem oddelku „Belilnica“ za oklorovanje, okiso-vanje in pranje dve uri največ do 9. ure dopoldne;	(	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali j kak delavnik.
b) za polivanje preje in tkanin, ležečih na belišču, eno uro predpoldne in eno uro popoldne.	
21. Barvarstvo.	
a) V barvarstvu na črno za nadziranje oksidacijskih stanic;	*
b)	v barvarstvu z indigom za premešavanje vsebine' v indigovih čebrih; c)	v barvarstvu svile za odpiranje liidravliških stiskalnic blaga, ki so ponoči od sobote na nedeljo pod pritiskom, in za dovršbo kemijskih procesov, pričetih že v soboto predpoldne, toda samo do nedelje ob 12. uri opoldne.	S i	24 m’ počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.'
22. Tiskanje tkanin.	
Za nadziranje oksidacijskih stanic in za premešavanje vsebine v indigovih čebrih.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali j kak delavnik.
23. Narejanje lesenine, celuloze, lepenke in papirja.	
a) Za sušilni proces, izvzemši porabljanje sušilnih cilindrov, in za nadziranje belilnih slanic, toda samo pri belil-nicah s hlorovirn plinom;	
b) za obratovanje brusilnih aparatov za les in z njimi neposrednje spojenih razbiralnih aparatov, rafinêrjev, lovilcev vozlov, strojev za lepenko in pokrove ter holanderjev, kotalnikov in strojev za gnetenje snovi, toda šele od nedelje od ti. ure zvečer naprej;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
c) za dobivanje žveplaste kisline, za prirejanje luga, za strežbo kuhalnikov staničnine s pripravljeno tvarino za vlaganje, za celulozo, izluževanje, pranje in osuševanje ter za vhlapljanje končnih lugov v nepretrgoma kurjenih pečeh.	
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela: •	j Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje | nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
24. Žitni mlini.	•
a)	Mlinom na veter za mletje in za vsipanje mlevskega izdelka v vreče ; b)	mlinom z lastno vodno silo in, ako je osebje manjše (2—3 osebe), v enakem obsegu kakor mlinom na veter;	24 ur počitka naslednjo nedeljo, ako se ni v prejšnjem tednu delavcem itak dovolilo najmanj 24 ur nepretrganega počitka, ker se je obiat prekinil po svojem svojstvu.
c) vsem mlinom:	
a) za razkladanje žita, dovedenega v mlin, in za nakladanje moke, ki je iz tujega žita in se iz mlina odvaža, do 10. ure dopoldne;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
ß) za razpečavanje moke in kruha ter za razpošiljanje teh izdelkov v svojih vozovih ob nedeljah ob urah, določenih za trgovino z živili, in ob ponedeljkih od 3. ure zjutraj naprej.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
25. Sladarstvo in pivovarstvo.	
a) Sladarstvo:	
a) za namakanje ječmena izvzemŠi donašanje, nadalje za mehčanje ječmena in za opravila, ki jih zahteva kalilni proces in so neobhodno potrebna za njega nepretrgano vzdrževanje ;	
ß) za nepretrgano obralovane sladovne sušilnice vštevši odstranjevanje sladovih kali ; b) Pivovarstvo:	1 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
a) pri hlajenju začimbe in pri glavnem vretju;	
ß) za snaženje in pripravljanje sodov (delo na škalo-nih) do 12. ure opoldne, nadalje za odpuščanje piva v sode in za odvažanje piva odjemnikom.	
1 / v 26. Sušilnice in žveplarnice hmelja.	
V mescih avgustu do vštega novembra.	24 ur počitka naslednjo nedeljp ali kak delavnik.
(Slovenisch.)
187
1 Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa 1 — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
27. Izdelovanje cukra,	
a) Pri izdelovanju sirovega cukra: za dovažanje pese iz kleti prav blizu fabrike, v pesnici, pri difuziji, saturaciji, vapneni postaji, filtraciji, izhlapljalni postaji, v polnilnici s centrifugino postajo, na eukrovih kaščah, izvzemši za-motavanje. naposled za obrat sušilnic za zrezke ;	Vsako drugo nedeljo 24 ur, ako se lahko obrat ob nedeljah pretrga najmanj 6 ur ali ob menjavi tedenskega dela v nedeljo vrine enkratno reservno delo. Toda v poslednjem primeru se moštvo, ki se menja, ne sme porabljati za delo po 12 ur po svojem rednem opravilu in pred njim in dovoliti se mu mora nadomestni počitek najmanj v izmeri, dovoljeni izmenjanim delavcem. Ako se delavcem gorenji nadomestni počitek no more dovoliti zaradi posebnih razmer obrata, naj velja 18urni počitek, ki se podaje ob nedeljah iz menjave dela v zmislu § 3 min. uk. z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 85), za nadomestni počitek.
b) pri čiščenju cukra: za razkladanje sirovega cukra, kadar bi se obrat moral pretrgati, če bi se razkladanje opustilo, pri afmaciji, razpuščevalni postaji, filtraciji, izhlapljalni postaji, v spodijišču, v polnilnici s centrifugino postajo vred, vštevši napolnjevanje kristalnega cukra v vreče, v prostoru za poprodukte, v sušilnih izbah in na eukrovih kaščah, izvzemši zamotavanje, končno v izdelovanju kockastega cukra za vlivanje in stiskanje, vštevši vnašanje litih, ozir. stiskanih ploč ali drogov v sušilne izbe;	Za osebe, ki imajo opravila pri delih v centrifugini postaji, vštevši napolnjevanje kristalnega cukra v vreče, vprostoru za poprodukte in v spodijišču, končno v izdelovanju kockastega cukra za vlivanje in stiskanje, vštevši vnašanje litih, ozir. stiskanih ploč ali drogov v sušilne izbe, 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali j kak delavnik. Za vsa ostala dela kakor ad a).
c) pri razcukrovanju melase: za osmozovanje, za narejanje in razkrajanje kalcijevih in stroncijevih saharatov in za obrat žgalnih peči, prekapnih, hladilnih in polnilnih aparatov, ki je s tem združen.	Za delavce pri stroncijanskih pečeh 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik. Za vse ostale delavce kakor ad a).
* 28. Izdelovanje sukusa (soka iz sladke koreninice).	
Pri ekstrakciji, vhlapevanju, kuhanju in sušenju.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
29. Izdelovanje sirupa in grozdnega cukra (škrobnega cukra).	
Za kuhanje škroba z žvepleno kislino, za nevtralizacijo, za odhlapevanje in čiščenje (filtracijo), pri narejanju grozdnega cukra tudi za kristalizacijo in sušenje.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjeria opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
3Ö. Sušilnice cikorije, pese, zelenjave in sadja.	
Za kurjenje in strežbo sušilnic, ki se obratujejo nepretrgoma. ter za snaženje in rezanje (drobljenje) posušenega blaga.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
31. Izdelovanje konserv, sadnega soka in salam.	
Za tista opravila, kojih odlaganje bi imelo posledico, da se izpridijo snovi, ki jih je podelati:	
a) Pri izdelovanju mlečnih konserv za dovažanje, slajenje in vkuhavanje mleka ter hlajenje kondensata celo leto;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
b)	za podelovanje svežih rib celo leto; c)	pri izdelovanju salam v mescih novembru do vštetega februarja ;	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
d) pri vseh drugih konservah in pri izdelovanju sadnega soka v mescih maju do vštetega novembra do 2. ure popoldne.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
32. Vinsko kletarstvo.	
a)	Za stiskanje grozdov in vinske drozge ; b)	za prevzemanje mošta ob trgatvi ; c)	za nadziranje vrelnega procesa.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
33. Žganje in čiščenje špirita, izdelovanje stiskanih droži.	
V nepretrganih obratih:	
a) Pri žganju špirita:	
a) za obrat hlapi), za drozganje, vretje in prekapanje, za strežbo jam pomijnic in za dobivanje sladil (glej št. 2o a);	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
ß) za izročanje pomij do 10. ure dopoldne.	
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek:
b) Pri čiščenju špirita: za prekapanje.	*
c) Pri izdelovanju stiskanih droži:	
a) za obratovanje hlapil in mečkal zelenega sladu, za drozganje, čiščenje, vretje in prekapanje, penjenje, ozir. ločenje, pranje in stiskanje droži in za dobivanje sladu (glej št. 25 a);	,	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
. ß)za oblikovanje in zamotavanje droži do 10. ure dopoldne; za odvažanje in odpravljanje droži do 12. ure opoldne.	
34. Izdelovanje oda (jesiha).	
Za prelivanje octovine, za pažnjo na vretje in pa za kurjenje octovih izb.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
35. Izdelovanje krompirjevega škroba.	
Za odvzemanje krompirja iz kleti, za njega umivanje in drganje, za dobivanje škroba, za dobivanje in čiščenje sirovega škroba in za podelovanje odpadkov škroba, končno za osuševanje in sušenje čiščenih izdelkov.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali I kak delavnik.
36. Dobivanje prirodnih rudninskih vod in njihovih soli.	
a)	Za prevažanj« steklenic k izvirku (vodnjaku), za napolnjevanje, zamaševanjein odvažanje steklenic v skladišče; b)	za obrate, delujoče z vakuuin-aparati, tudi za odcejanje, vhlapevanje in koncentrovanje rudninske vode ter za kristalovanje luga.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
37. Kemijska industrija.	
Kolikor obrat ne dopušča prestanka:	
Za strežbo pražilnili, žarilnih, redukcijskih, topilnih, plamenečih in elektro-peči, nadalje destilacijskih, sublima-cijskih in elektro-kemijskih aparatov, nadalje razkrojevalcih aparatov (autoklavov), aparatov za razvijanje plina in kompresorjev, potem lužarniških, koncentracijskih, kondensa-cijskih, kristalizacijskih, ekstrakcijskih in sličnih naprav.	Za vse točke : 24 ur počitka naslednjo | nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih ] z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
Zlasti je nedeljsko delo dovoljeno pri izdelovanju nastopno navedenih kemijskih produktov, in sicer gledé tam zaznamovanih opravil, oziroma delovnih procesov:	
a) Izdelovanje žveplene kisline:	
a) Izdelovanje angleške žveplene kisline: dovažanje železnega kršca, cinkove svetlice in žvepla k se-žigalnim pečem, strežba peči. glowerskih in Gay-Lussacovih stolpov in svinčenih stanic, koncentracija in čiščenje kislin, odtakanje koncetrovane kisline v posode, v katere se spravlja, in zapiranje (liitiranje) teh posod;	
ß) izdelovanje kadeče se žveplene kisline (s kontaktnim postopkom): narejanje žveplenega dioksida, vštevši dovažanje sirovin, čiščenje in sušenje žveplenega dioksida, strežba kontaktne peči in absorpcijskih posod, potakanje kisline v posode in zapiranje teh posod;	
Y) koncentracija žveplene kisline z omrazovanjem zredčene kisline (narejanje monohidrata): polnjenje in izpraznjevanje omrazovalnih stanic, spravljanje gotovega izdelka v zanj namenjene posode, zapiranje in prevažanje teh posod na skladišča.	Za vse točke : 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
b) Fahrikacija sode z njenimi stranskimi obrati:	
a) Izdelovanje sode po Leblancovem postopku : Obrat sodo topilnih peči in kalcinovalnih peči, izluže-vanje raztopljenine, olilapevanje in kristalizacija lugov ;	
ß) izdelovanje solne kisline in glavberjeve soli: Obrat razkrojevalcih in absorpcijskih aparatov ter kalcinovalnih peči za sirovi sulfat in potakanje kisline;	•
Y) proizvajanje antihlora: obrat absorpcijskih aparatov, vhlapevanje in kristalizacija lugov;	
8) dobivanje žvepla iz ostankov sode s karbonizo-vanjem in po precipitacijskem postopku: Obrat apnenih peči, kompresorjev, metil za kalužo, kar-bonizovalnih aparatov in sežigalnih peči za žvepleni vodik, oziroma polnilni proces;	
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek:
s) izdelovanje amonijakove sode: Obrat apnenih peči, pripravljanje slanice, izdelovanje apnenega mleka, podelovanje lugov in bikarbonata. c)	Izdelovanje solitrove kisline po elektrokemijski poti: Razen strežbe električnih peči, kondensacije in koncentracije še potakanje kisline. d)	Izdelovanje jedkih alkalij (jedkega natrona in jedkega _ kalija) itd. : Napravljanje in vhlapevanje lugov, topljenje, vlivanje in zamotavanje izdelka. e)	Izdelovanje pepelika: Obrat ogljenilnih in kaleinovalnih peči, napravljanje, izhlapevanje in krislalovanje luga. f)	Izdelovanje galuna, žveplenokisle ilovice in ilovičnega hidrata: Obrat peči. napravljanje luga, proces usedanja, vhlapevanje in kristalizacija. g)	Izdelovanje krvnolužne soli: Obrat peči, lužarstvo, koncentracija in kristalizacija. h)	Izdelovanje hipermanganskokislega kalija ter regeneracija kromove kisline po elektrolitiški poti, izdelovanje kro-move soli: Strežba razkrojevalnib posod, dobivanje vodikovega plina, obrat peči, napravljanje luga, vhlapevanje in kristalizacija. i)	Izdelovanje klorovega apna in alkalikloratov : Obrat aparatov za razvoj in absorpcijo klora ter regeneracije magnezije, polnjenje in zapiranje posod, namenjenih za klorovo apno, ob podelovanju odvajajočega ne vezanega klora na klorovokisle alkalije, strežba absorpcijskih aparatov, vhlapevanje lugov, izstiskavanje kaluže in kristalizacija sirove soli. j)	Izdelovanje vodotopnega stekla: topljenje v počeli na ničke in izlivanje. k)	Izdelovanje stroncijanovega karbonata: Strežba peči na mufle (redukcija), ekstrakcija žarečega produkta, razkroje-vanje lugov žveplenega stroncija z ogljikovo kislino in strežba razvijačev ogljikove kisline. l)	Izdelovanje klorovega barija: Obral topilnih peči, izluže-vanje raztopine, odhlapevanje in kristalizacija lugov.	Za vse točke : 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik. /
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščajo v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela :
Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek:
m)	Izdelovanje bakrene galice: Strežba peči za klorujoče praženje, lužarstvo praženega blaga, filtracija, usedanje bakra z žveplenim vodikom, izstiskovanje in praženje žveplenega bakra v neprestano obratovanih rovnih pečeh, izluževanje bakrene galice, vhlapevanje in kristalizacija lugov.
n)	Izdelovanje rudninskih barv:
a) Izdelovanje ultramarina: Pažnja na obrat peči;
ß) izdelovanje cinkove beline: Obrat sežigalnib peči;
-f) izdelovanje surikov, minija in svinčenega glaja: Obrat peči;
8) izdelovanje svinčene beline: Obrat oksidacij'kih stanic, pažnja na izpiranje in sušenje.
o)	Izdelovanje karbidov po eleklrotennski poti: obrat ektro-peči, napolnjevanje in zamotavanje gotovega izdelka ter obrat apnenih peči.
p)	Izdelovanje koksa in dobivanje amonijaka: Obrat kokso-vih peči, vlaganje premoga, pobiranje koksa, izpiranje premoga, kolikor je potrebno za vzdržavanje obrata peči, obrat destilacijskih aparatov, kompresorjev in hladilnih aparatov ob proizvajanju amonijaka.
q)	Izdelovanje destilacijskih produktov iz lesa in kotrana:
a) Izdelovanje lesnega špirita in lesnega octa: Obrat retort in destilacijskih aparatov ter izdelovanje octovokislega apna;
ß) izdelovanje kotranskih produktov: Dovršba prejšnji dan pričetega destilacijskega procesa in odtok ostankov.
r)	Kuhanje oglja v ogljenicali in kopah: Pažnja na oglje-nice in kope, prižgane v soboto pred 6. uro zvečer.
s)	Čiščenje smole: Topljenje in filtracija.
t)	Izdelovanje saj : Obrat žarečih peči.
u)	Izdelovanje ekstraktov iz barvnih in strojnih tvarin : Izluževanje sirovin in vhlapevanje ekstraktov.
Za vse točke : 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela :	1 Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje j nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
v) Izdelovanje salicilne kisline : Sublimacijski in kristaliza-cijski proces.	
w) Izdelovanje kleja in albumina: Razmakanje svežih kosti, pranje beljenih sekancev, ekstrakcija kleja, kuhanje kle-jeve juhe, nje izlivanje v oblike, rezanje svežega kleja in strežba klejevih, albuminskih in krvnih sušilnic in odtakanje seruma.	Za vse točke : 24 ur počitka naslednjo | nedeljo ali kak delavnik.
x) Izdelovanje sirovega celuloida: Valjalni, stiskalni in sušilni proces.	
38. Industrija tolšč.	
a) Pri prestanka ne dopuščajočih obratnih operacijah destilacijskega in ekstrakcijskega postopka za obrat destilacijskih aparatov, za izpiranje in predavanje prečiščenih mas, odpravljanje ostankov iz kotlov in za obrat žehtečih peči za spodij,	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali | kak delavnik.
b) Pri topljenju sirovega loja v mescih aprilu do vštetega oktobra do 12. ure opoldne.	
39. Čistilnice rudninskega olja in izdelovanje cerezina.	
a) Za destilacijski proces:	
a) v napravah z nepretrganim obratom za slrežbo destilacijskih aparatov in predlog;	
ß) v obratih, v katerih se ne destiluje brez prestanka, za odpravljanje ostankov iz kotlov, ki so se ohladili ponoči od sobote na nedeljo, in za njih snaženje dve uri do 8. ure zjutraj.	
b)	Za prečiščanje, beljenje, ogrevanje in ocejanje rudninskih olj. • c)	V izdelovanju parafina: Za neprestano hlajenje sirovih olj, za kristalizacijski proces, za ločenje parafina od olja (t. j. za delo na precejalnih stiskalnicah in hidrav-liških stiskalnicah, vštevši pripadajoče delo pretapljanja in vlivanja) ter za strežbo in nadzorovanje izznojeval-nega procesa ter za nadaljevanje, oziroma dovršitev že začetih ekstrakcij.	24 m- počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
d) V izdelovanju cerezina: Za nadaljevanje, oziroma dovršitev že pričetih ekstrakcij.	
. j Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih obrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa —- toda pripuščajo v § 2. tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek :
40. Izdelovanje plinov za svetilne, kurilne namene in za namene sile.	
Za dovažanje sirovin iz zalog plinarne, za obrat aparatov za izdelovanje plina, za čiščenje plina in porazdeljevanje plina ter za skladanje ostankov v področju plinarne.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
! 41. Samostojne elektrarne ter naprave za elektriko, ki so samo del obrtniškega obrata kakor njegov pomožni obrat. Za opravila, ki so združena z nadziranjem in strežbo dinamostrojev, transformatorjev, akumulatorjev in pomožnih 1 aparatov.	Za delavnice z manjšo storilnostjo: 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu. Za vse ostale delavnice : 24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik.
42. Javna razsvetljava.	
Za vzdrževanje in strežbo svetilnic, oziroma svetečih predmetov.	J	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
43. Podjetja z omnibusi in dostavnimi vozovi.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.	,
44.. Obrt najemnih voženj za prevažanje oseb (fijakerji, enovprežniki, motorna vozila itd.).	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednn.
45. Posojanje prevozil za osebe (ježnih živali, ladjic, motornih vozil itd.).	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
46. Avtomobilske garaže. Za neodloživa dela.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu. •
(Slovenlsch.)
188
Nedeljsko delo je dovoljeno v nastopno navedenih ohrtih z omejitvijo na spodaj oznamenjena opravila in izmere časa — toda pripuščaje v § 2, tretji odstavek, in v § 5 našteta (pomožna in postranska) dela:	Delavcem, ki delajo ob nedeljah dalje nego 3 ure, je dovoliti za nadomestni počitek:
47. Brodništvo po notranjem vodovju.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
48. Podjetja za mrliške pogrebe.	
Za polaganje mrličev na mrtvaški oder, za pogrebne svečanosti, za prevažanje mrličev in pogrebe.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
49. Podjetja za ponujanje osebnih služb (zavodi postreščkov, nosači, vodniki, sli i. dr.).	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
50. Prevažanje blaga, prevoz pohištva.	
Za dovažanje brzovoznega blaga in popotne prtljage na železnice in parnike in za nje oddajanje, ozir. prevzemanje in dostavljanje brzovoznega blaga in popotne prtljage prejemnikom. Za prevoz pohištva tiste nedelje v preselitvenih rokovih, ki pridejo na dan, določen s posebnimi predpisi ali, ako jih ni, s posebno navado v kraju, da se izpraznijo stanovanja, ali na enega izmed šest prejšnjih dni.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
51. Gostilničarska in krčmarska obrt.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
52. Kopališča.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
53. Preskrbovanje vode.	
Za vzdrževanje strojnega obrata, da se dviga in porazdeljuje voda.	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali pn 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
54. Godcevska obrt. •	24 ur počitka naslednjo nedeljo ali kak delavnik ali po 6 ur počitka 2 dneva v tednu.
Člen lil.
Ta ukaz dobi moč 1. dne oktobra 1913. 1.
Kolikor se s tem ukazom za določene obrtne kategorije ali za določena opravila izjavlja, da je doslej ne dovoljeno nedeljsko delo sedaj dopustno, se je moči poslužiti dovoljenja nedeljskega dola že pred začetkom veljavnosti tega ukaza, ako se hkratu izpolnjujejo v tem ukazu posebej izdani predpisi o nadomestnem počitku. Poprej pa je podati pismeno naznanilo na obrtno oblastvo, ki mora o tem nemudoma obvestiti obrtnega nadzornika.
Heinold s. r.	Roeßler s. r.
Hussarek s: r.
18 Î.
Ukaz trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za notranje stvari z dne 14. septembra 1912.1.,
s katerim se na podstavi § 74 a obrtnega reda izdana posebna določila deloma izpreminjajo glede odmorov v delu v obrtnem obratu,-
Na podstavi § 74 a obrtnega reda (razglas trgovinskega ministra v porazumu *z ministrom za notranje stvari z dne IG. avgusta 1907.1. (drž. zak. št. 199) se zaukazuje takole:
Člen I.
Nastopno našteta določila § 1 z minislrstve-nimi ukazi z dne 2. aprila ! 897.1. (drž, zak. št. 88). z dne 4. marca 1898. 1. (drž. zak. št. 44), z dne 16. oktobra 1903. 1. (drž. zak. št. 210), z dne
9.	januarja 1905. 1. (drž. zak. št. 7), z dne 21. februarja 1908. 1. (drž. zak. št. 48) izpremenjcnega in dopolnjenega ministrstvenega ukaza z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 82), s katerim so se izdala na podstavi § 74« obrtnega reda posebna določila glede odmorov v delu v obrtnem obratu, se razveljavljajo:
Točka 1 ; točka 2; točka 3; točka 5; točka G; točka 7, lit. a)\ točka 8; točka 9, prvi odstavek; točka 10; točka 1 1 ; točka 13; točka 14; točka 20; točka 24.
Člen II.
Na mesto v členu I razveljavljenih določil naj stopijo naslednja določila:
1.	Plavilnice za železo (plavži, pražarnice, zavodi za koks, pudlovaluiee, jeklarnicc, tople valjarnice, velike fužine in velike stiskalnice, livarne za železo in jeklo):
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, ki imajo posla v neprestanem obratu, se lahko preloži med konec pete in začetek devete delovne ure in se lahko vrši z menjavo; ta opoldanski odmor pa se ne sme skrajšati pod eno uro. Ostali odmori oznamenjenih pomožnih delavcev se lahko določijo po teku obrata.
V jeklarnicah, v katerih se obratujeta samo dve martinski peči, se lahko skrajša opoldanski odmor pomožpih delavcev, ki imajo posla pri obratovanju peči, na pol ure. Na tem ne izpreminja nič okolnost, da se v dotični jeklarnici obratujejo tudi peči druge kategorije.
Enako ugodnost uživajo jeklarnice, v katerih se obratujeta samo dve topilniški peči ali dve elektropeči.
2.	Polosčcvalnice:
Opoldanski odmor topilcev in kurjačev se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo po teku obrata.
3.	Kovinska industrija (delavnice za baker, med, nikelj, toinbak, pnkfong, svinec in kitajsko srebro, zvonarnicc, livarnice medi, kositra in cinka i. dr.):
Opoldanski odmor ljudi pri pečeh se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo po teku obrata. Isto velja o odmorih valja-čev izvzemši njihov opoldanski odmor.
5. Apnarnicc, ceniontarnice, lnagnczitarnicc, dolo-mitarnice, sadrarniee in opeknrnice, stroncij,-inske naprave, izdelovalnicc glinastega blaga, porcelana in karborunda; opeknrnice za apneni pesek; delavnice za cementni skrilj iz azbesta:
a)	odmori za pomožne delavce, zaposlene v žgal-
nem procesu:
a) Pri ogljeniških, poljskih, staničnih in rnuflovih pečeh ter specijalnih pečeh
industrije za glinasto blago in porcelan, ! se lahko odmori določijo ali delijo po teku obrata. Opoldanski odmor pomožnih delavcev, zaposlenih pri pečeh industrije za glinasto blago in porcelau, razen palilcev (kurjačev in netilcev) se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh kurjačev in netilcev se lahko določijo po teku obrata.
ß) Pri rovnih pečeh se lahko vrši opoldanski odmor palilcev z menjavo palilnega osebja, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh palilcev se lahko določijo po teku obrata.
Pri obratih rovnih peči, pri katerih ima na enem delu posla samo en palilec in ni pripravnega nadomestnika, se lahko odmori določijo ali delijo teku peči ustrezno.
f) Pri krožnih pečeh se lahko posamezni odmori palilcev (kurjačev) določijo ali delijo ustrezno teku obrata,
8) Pri vrtečih se pečeh se lahko vrši opoldanski odmor mlinarjev za oglje, palilcev, delavcev pri pečeh za vlivanje kaluže (napolnjevalcev) in voditeljev klinkerjev, ki so zaposleni v nepretrganih obratih, z menjavo in njih začetek se lahko določi ustrezno teku peči; ta opoldanski odmor se ne sme skrajšati pod eno uro. Ostali odmori oznamenjenih delavskih kategorij se lahko določijo ustrezno teku obrata.
s) Pri elektro-pečeh se lahko posamezni odmori pomožnih delavcev, katerim je poverjena strežba peči, določijo ali delijo ustrezno teku obrata.
b)	Opoldanski odmor pomožnih delavcev, zaposlenih pri procesu mletja, ozir. luženja (lomilcev kamna, lužarjev, mlinarjev, mazačev) se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo ustrezno teku obrata
c)	Opoldanski odmor pomožnih delavcev, zaposlenih pri utrjevalnem procesu v opekarnicah za apneni pesek, se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo ustrezno teku obrata.
d)	Opoldanski odmor delavcev v delavnicah cementnega skrilja iz azbesta, zaposlenih pri holanderjih in strojih za pokrove, se lahko
vrši z menjavo, toda ne sme se skrčiti pod eno
uro. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se
lahko določijo ustrezno teku obrata.
ti. Obrat steklarni:
Enourni opoldanski odmor steklarjev in raz-lezačev (er pomožnega osebja teh delavskih kategorij mora imeti vse moštvo dotične kategorije hkratu in preložiti ga je kolikor mogoče v sredino delovnega časa; ostali odmori se lahko določijo ustrezno teku obrata. Eventualno je prej imenovanim pomožnim delavcem dovoliti dva primerno deljena odmora po 45 minut, ki ju mora imeti hkratu vse moštvo dotične kategorije. V obratih, v katerih traja dejanski delovni čas k večjemu devet ur in se konča najkasneje ob dveh popoldne, se lahko opoldanski odmor imenovanih pomožnih delavcev skrajša na pol ure.
Uledé topilskega osebja se lahko opusti ustanoviti naprej določene čase za začetek opoldanskega odmora ter ostalih odmorov; opoldanski odmor se pa ne sme skrajšati pod eno uro.
Opoldanski odmor delavcev, ki imajo posla pri nadziranju in ogrevanju raztezalnih, hladilnih pečeh in temper-pečeh na lonce, nadalje pri avtomatsko obratovanih pihalnih strojih za steklenice in steklene ploče, ter vlagačev se lahko vrši prav ako kakor ostali odmori teh pomožnih delavcev z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro.
7. Tekstilna industrija:
a) Belilstvo, barvarstvo, tiskarstvo, apretura, likalstvo, valjalstvo, perilstvo:
Opoldanski odmor pomožnih delavcev v belil-nicah in barvarnicah se ne sme skrajša1 i pod eno uro, preloži pa se lahko od primera do primera do pol ure pred začetkom ali po začetku z; ves obrat običajnega opoldanskega odmora.
Opoldanski odmor delavcev, porabljanih v kon-tinue-barvarstvu, pri nadziranju parnih aparatov, pri sušilnih in oksidacijskih uredbah, pri kuriščih in pri babinem procesu, se lahko vrši z menjavo, toda no sme se skrajšati pod eno uro.
Ostali odmori, ki jih je razen enournega opoldanskega odmora dovoliti pomožnim delavcem, ki imajo posla v belilstvu, barvnrstvu, tiskarstvu, apre-turi, liknlstvu, \aijalstvu in perjlstvu, se lahko določijo ustrezno teku obr ta.
8. Izdelovanje lesovine, celuloze, lepenke in papirja:
Opoldanski odmor delavcev, ki imajo posla pri kurjenju, pečeh, pripravljanju in izhlapevanju luga, pri kuhalnikih, belilnem, pralnem in sušilnem procesu, pri aparatih za brušenje lesa, holandeih, osuševalnih strojih, strojih za lepenko in papir ter pri strojih za pergamentni papir in za kaširanje s sušilnimi cilindri, se lahko vrši z menjavo in skrajša na pol ure. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo ustrezno teku obrata.
!). Žitni mlini :
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, ki imajo posla pri mlelnem procesu, se lahko vrši z menjavo in se lahko skrajša na pol ure, ako se dovoli tem pomožnim delavcem razen tega še po pol ure odmora dopoldne in popoldne.
Drugače se sme opoldanski odmor vršiti sicer z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro; pri tem se lahko ostali odmori določijo ustrezno teku obrata.
10.	Cukrarnice (iabrike sirovega cukra, précisée-valnico [rafinerije] cukra) :
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, ki imajo posla v pesni postaji, vštevši kopališče pese, v difuziji, pri stiskalnicah zrezkov in sušilnicah za zrezke, se lahko, skrajša na pol ure; ta odmor se lahko vrši tudi z 'menjavo, kjer to ni mogoče z ozirom na obral, ga je vsemu delavstvu dotične postaje dati hkratu.
Za strežno moštvo aparatov, porabljanih v obratnih stadijih od čiščenja soka do vštetega o d lotevanja sirupa od kristalov, nadalje za pomožne delavce, ki imajo posla v apneni postaji v fabrikah za sirovi cuker. ter za strežno moštvo raztopilnih, čistilnih in vakuum postaj, za pomožne delavce, zaposlene v polnilnici, pri centrifugah za hlebe in pri centrifugah za lite kocki’ v čistilnicah cukra, ter za pomožne delavce, zaposlene v osmozni postaji, se lahko opoldanski odmor skrajša na pol ure in vrši z menjavo.
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, ki imajo posla v ostalih postajah centrifug čistilnic cukra ter fabrik za sirovi cujcer, se mora vršiti hkratu in se ne sme skrajšali pod eno uro.
Ostali odmori pomožnih delavcev, oznarnenje-nih v treh »prednjih odstavkih, se lahko preložijo ustrezno teku obruta,
11.	Izdelovanje sirupa in grozdnega cukra (škrobnega cukra) :
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, zaposlenih pri cukrovanju. filtraciji, vhlapevanju in kri-stalovanju, se lahko vrši z menjavo in se lahko določi prav tako kakor ostali odmori teh pomožnih delavcev ustrezno teku obrata, toda ne sme se skrajšati pod eno uro.
13. Pivovarstvo, fabrjkacij» sladu, žganjarstvo, fa-brikacija octa (izrzemšl izdelovanje vinskega octa), izdelovanje likerjev (Izvzemšl narejanje likerjev po mrzli poti), izdelovanje stiskanih droži, izdelovanje umetnega ledu in mraza:
Opoldanski odmor v neprestanem obratu zaposlenih pomožnih delavcev se lahko vrši z menjavo in se lahko določi prav tako kakor ostali odmori teh pomožnih delavcev ustrezno teku obrata, toda ne sme se skrajšati pod eno uro.
14. Kemijske industrije:
Opoldanski odmor pomožnih delavcev, ki imajo posla pri ne prekinljivih kemijskih operacijah (procesih) in pri delih ob pečeh (pražilnih, žarilnih, redukcijskih, topilnih, žgalnih, kalcinovalnih, pla-menskih, destilacijskih in elektro-pečeh), nadalje pri razkrojevalnih aparatih (avtoklavih), absorpcijskih, sublimacijskih in elektrokemijskih aparatih, potem pri delih v lužilnih, koncentracijskih, kondensacij-skih, kristalizacijskih in drugih takih napravah, se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Za posebno kvalifikovane pomožne delavce, ki opravljajo pretežno samo nadzorovalno službo, se lahko opoldanski odmor, ako ni osebja za menjavanje, določi ali razdeli ustrezno teku obrata. Ostali odmori se lahko določijo za vse v tem odstavku oznamenjene pomožne delavce ustrezno teku obrata.
Izjemna določila prvega odstavka se ne uporabljajo na pomožne delavce, ki se porabljajo za taka opravila, pri katerih so v nevarnosti zaradi zdravju škodljivih plinov, par ali prahu.
V sprednjih odstavkih ukrenjena določila veljajo tudi za fabrikacijo škrobu in fabrikacijo hlipnih olj, prav tako za ogljenitev lesa, izdelovanje ogljenih elektrod in drugih iz plastičnega oglja narejenih predmetov, za industrijo tolšč (izdelovanje sveč, mila, glicerina in margarina), fabrikacijo cerezina, čiščenje rudninskega olja, za plinarne svetilnega plina in vodenega plina, za izdelovanje drugih plinov, vštevši utekočinjevanje, za fabrikacijo ein-kovih barv in za cinkarne,
“20. Strežno osebje za parne kotle, parne stroje in druge motorje, ter za p lino ve generatorje in sorodne uredbo:
a)	Opoldanski odmor strežnikov parnih kotlov in parnih strojev se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ako ni pripravnega osebja za menjavanje, se lahko vrši enourni opoldanski odmor tako, da morajo strežniki v odmoru sicer opravljati njim naloženo nadzorovalno službo, da pa ostanejo oproščeni vseh drugih del, ki niso v zmislu obstoječih zakonitih predpisov pridržana, da jih opravi preskušen strežnik. Ostali odmori se lahko določijo ustrezno teku obrata.
b)	Opoldanski odmor strežnikov drugih motorjev ter plinovih generatorjev in sorodnih uredb se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ako ni pripravnega osebja za menjavanje, se lahko vrši enourni opoldanski odmor tako, da morajo strežniki v odmoru sicer opravljati njim naloženo nadzorovalno službo, da pa ostanejo oproščeni vseh drugih del, kojih oprave ni treba v interesu obratne varnosti pridržati strežnikom samim. Ostali odmori se lahko določijo ustrezno teku obrata.
V ostalem se lahko začetek odmorov pod a) in b) oznamenjenega strežnega osebja ravna po začetku odmorov v tistih obratnih oddelkih, za kojih namene služijo dotični parni kotli, parni stroji, motorji, generatorji i. dr.
24. Samostojne elektrarne ter električne naprave, ki so samo del obrtnega obrata kakor njegov pomožni obrat:
Opoldanski odmor strežnega moštva strojev za dajanje sile, generatorjev in stikalnih tabel se lahko vrši z menjavo, toda ne sme se skrajšati pod eno uro. Ostali odmori teh pomožnih delavcev se lahko določijo ustrezno teku obrata.
Pri samostojnih elektrarnah ali elektrarnah in sekundarnih postajah z manjšo storilno sposobnostjo, ki so sestavina drugih obrtniških naprav, pa od njih bolj oddaljene, se lahko, ako ni osebja za menjavanje, odmori pomožnih delavcev določijo in razdelé ustrezno teku obrata.
V ostalem se lahko začetek odmorov spredaj oznamenjenega strežnega moštva ravna po začetku odmorov v tistih obratih, za kojih namene služi dotična električna naprava.
Člen III.
Oba sklepna odstavka § 1 ukaza z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 82) dobita napis „§ 2“, § 2 spredaj omenjenega ukaza dobi napis „§11“.
Kakor dopolnilne predpise je vstaviti nastopna določila :
§ 3.
Skupna doba odmorov pomožnih delavcev, posebej oznamenjenih v § 1, točka 1, točka 2, točka 3, točka 5. točka 6, točka 7 lit. a), točka 8, točka 9 prvi odstavek, točka 10, točka 11, točka 13, točka 14, točka 20 in točka 24, se ne sme skrajšati nasproti zakoniti izmeri.
§ 4-
Vsem v tem ukazu ne posebej oznamenjenim pomožnim delavcem tam naštetih obrtnih kategorij je dovoljevati odmore od dela neomejeno po zakonitem predpisu.
§ 5.
Kjer se v neprestanih obratih z opoldansko (polnočno) uro delovni čas ne razdeli v dva približno enaka dela, je pomožnim delavcem v tistih obrtih, gledé katerih ukrepa ta ukaz posebne zaukaze o opoldanskih (polnočnih) odmorih, dovoljevati glavne odmore v enaki izmeri ob drugem -pripravnem času.
§ 6-
Tam, kjer je po določilih tega ukaza dovoljeno držati se odmorov z menjavo, se lahko v ta namen pritegnejo tudi nadomestniki.
Tem poslednjim je odmore dovoljevati med delovnimi urami v zakoniti skupni izmeri ter dovoliti eno uro opoldanskega (polnočnega) odmora. Ti odmori se lahko določijo ustrezno teku obrata.
§ 7-
Kjer je v neprestanih obratih v zmislu sprednjih predpisov vobče poskrbljeno «a delo v odmorih po nadomestnih delavcih, se ob nedeljah taki nadomestni delavci izjemoma tedaj ne pritegnejo, kadar bi moralo delo teh nadomestnih delavcev biti edino le opravljanje nadomestnega dela. V teh primerih se lahko odmori ob nedeljah primerno skrajšajo.
§ ».
Ako se vršč odmori z menjavanjem, je treba poskrbeti za to, da se v odmorih pomožnim delavcem, ki ostanejo v delu, ne stavijo take zahteve z ozirom na intenzivnost dela, da bi se s tem zvišala nevarnost nezgod in da bi bilo v nevarnosti zdravje in življenje delavcev.
§ 9.
Za pomožne delavce, ki imajo posla v neprestanih obratih v delih po osem ur najdalje, se lahko skupna doba odmorov skrajša na pol ure; od tega je četrt ure trajajoč odmor preložiti kolikor moči v sredino delovnega časa in vrši se lahko z menjavanjem. Ostali odmori se lahko določijo in razdelijo ustrezno teku obrata.
§ io.
Pomožni delavci, ki se porabljajo v neprestanih obratih za opravila, kojih popolnoma zanesljivo opravljanje terja posebno kvalifikacijo v interesu
varnosti obrata ali delavstva, se lahko, če ni pripravnega osebja za menjavanje, silijo, da tudi v odmorih nadzirajo, kolikor je neobhodno potrebno. Posebna določila § 1. točka 20, se s tem ne izpreminjajo.
Prav tako se lahko v neprestanih obratih tam, kjer to terja oskrbovanje obrata brez tožbe, javna varnost ali varnost delavcev, pomožni delavci v brezpogojno potrebni izmeri in s pogojem, da se jim nudi primerna prilika izrabljati delovne odmore, kakor je določeno, silijo, da se v delovnih odmorih mudé v bližini delavišča, da so v nujnih primerih in ob posebnih dogodkih pripravljeni za pomoč.
Tiste kategorije delavcev, ki se silijo, da nadzorujejo ali da so pripravljeni v delovnih odmorih, je v zmislu § 88 a, odstavek 1, lit. c), obrtnega reda zaznamovati v delovnem redu.
Člen IV.
Ta ukaz dobi moč 1. dne oktobra 1913. 1.
Heinold s. r.
Roeßler s. r.