N*jy. jajo armade v osrednjo Kitajsko, od koder bodo poslane na severno fronto in proti Sanghaju. SANGHAJ, Kitajska, 1. oktobra. — Japonci zatrjujejo. da imajo natančno obvestilo, da kitajsko strategijo proti Japoncem vodi vrhovni poveljnik sovjetske armade v Sibiriji maršal Vasilij Ga-lents Bluecher. Poročilo na japonsko časnikarsko aegnturo Do-mei iz Nankinga pravi, da maršal Bluecher vodi kitajski odpor po telefonu iz svojega glavnega stana v Sibiriji. Isto poročilo tudi pravi, da je cesta čez zapadni del province Sinkiang polna tovornih avtomobilov, ki vozijo municijo in druge vojne potrebščine iz Sibirije na. Kitajsko. LONDON, Anglija, 1. okt. — Med angleškim narodom postaja vedno bolj glasna zahteva, da Anglija bojkotira japonsko blago. Javnost tudi zahteva, da je sklicano posebno zasedanje parlamenta, da razpravlja o japonsko-kitajski vojni, ne glede na posledice. ^ Angleška delavska stranka je pričela veliko a-gitacijo za izvanredno zasedanje parlamenta in v tem jo podpirajo liberalci in celo nekateri konservativci ♦ ... Na zapadni obali, pa tudi v Pennsylvaniji in v New Yorku se snuje zarota proti Labor Relations Boardu. SEAT LE, Wash., 1. okt. — Ko se je mudil tukaj predsednik Roosevelt, so mu povedali, o. ved i m in plemenom. Black je izstopil iz Klana se prodno je postal senator. Gonjo pro hi njemu so vpri zori 1 i predvsem nasprotniki New Deala. Iznobiti so se ga hoteli, ne zato, ker je bil sv o ječa s-no Kukluksklanec, pač pa zato, kor je kot senator zagovarjal socijalni in gospodarski program predsednika Roosevelta. NOVA AMMAIRIIAR-KA "BROOKLYN" Admiral Harris Laning jo včeraj izvršil svoj zadnji uradni čin, predno je stopil kot poveljnik tretjega mornariškega okraja v pokoj, ko je postavi L v službo novo veliko križarko "Brooklyn." Admiral Laning je včeraj do-služil svoje 46. službeno leto v ameriški vojni mornarici. Nje. gov naslednik bo admiral O. W. Woodward, ki je bil do sedaj dodeljen mornariškemu departmental v Washington«. V Norfolk, Va,, pa je kapitan E. D. McWhorter prevzel novo matično ladjo za aeroplane "Yorktown," ki je veljala $20,000,000. Drugi fašistični napadi so bili pri Useni in Carabanchelu, južno od Madrida ter okoli Vseučiliškega mesta, v zapad-nem delu Madrida. . HENDAYE, Francija, 1. okt. Špaaski vladni častniki pravijo, da pošiljajo fašisti močna ojačenja proti Jaci blizu francoske meje, da bi vstavili vladno ofenzivo. V Jaci je važno železniško križišče in bo posebno velikega pomena, ako bo Francija v resnici odprla svojo mejo za orožje in vojaštvo. Dalje proti jugu na aragon-ski fronti so republikatici dodeli 11 milj do Saragosse. 50 vladnih aeroplanov je tudi pričelo ofenzivo pri Zueri, nekaj Vladno poveljstvo hoče odre zati fašistične armade pri Jaci, Saragossi in Huesci ter odpreti glavno cesto *za prevoz niunici-je iin orožja iz Francije,. Republikanska armada je v štirih dneh zavzela 70 kvadratnih milj ozemlja na aragonski fronti. Republikanska ofenziva pa je tudi zmanjšala fašistični pritisk na asfcurski frontj, Z asturske fronte so morali fašisti umakniti celo italijansko divizijo in več škadronov aeroplanov. Republikanci so potisnili nazaj fašiste pri Useri, da jim je bilo mogoče požeti več akrov ječmena, ki so ga bili posejali komaj 200 jardov od sovražne 'bojne črte. HITLER BO VRNIL OBISK MUSSOUNUU BERLIN, Nemčija, 1. okt. — Hitler se bo odzval Musso-linijevemu vabilu in ga bo obiskal v Rimu. To bo že drugi Hitelrjev obisk. V Italijo na-mejaw odpotovati spomladi. OTROŠKA PARALIZA POJEMA WASHINGTON. D. C., 1. okt. — Zvezni zdravstveni u-rad naznanja, da je začela o« troška paraliza pojemati. ^ Prejšnji teden je bilo 879 slučajev te bolezni, v tekočem tednu pa ?amo 730. Največ o-trok je zbolelo v državah lili« noisu in pennsylvaniji. ^^^ o 44 a L A S NARODA" New York, Sattnday, October 2, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3Z. Glas Naroda 99 Frank AMI J. Lapsha, Sec. a*, x. i. 8LABKAlODi mt tt ^ i * ••••*• • • »nmt« I tw> mm m m mm • m mm m* It New tak a Mle lste «... fM0 Zt pol Mt;l>iH.(M« podita la oeetaoa pe Momt Order. Prl tail prcJtUe NvellHe m prloMoJejo. Deut aej ee Uacevetl kraja aarotelkov. preetaaa. da « at. da httreje Yearly HOD nedelj la NAMOA". Zlf W. It* Street, Ne« Ml H. f, Telephone: CHelsea 3—1242 'i a i ■■ 11 LAHI MORAJO IZ SPANSKE Politična komisija na zborovanju Lige narodov je sprejela uajostrejše resolucijo z ozirora na špansko državljansko vojna. K ^solucija zahteva od Italije, da v teku enega meseca od-jiokli* svoje vojaštvo iz SŠj>an>ke, ali pa bo Francija odprla "Vojo mejo ter bo dovolila prosto pot za orožje in vojake za span ko republikansko vlado. Kot pravi neko i»oročilo na Associated Press, name-tavata Anglija in Francija Italiji predlagati, da so sovražnosti na Španskem ustavljene za čas, ko bodo tuji vojaki odhajali iz Španske. List 44Paris Matin", ki je navadno vedno dobro obveščen, pravi, da sta Mussolini in Hitler oklenila, da še dalje dajeta generalu Francu svojo pomoč, dokler fašisti ne dosežejo zmage. Toda Matin pravi dalje, da Hitler Mussoliniju ni obljubil večje vojaške pomoči na Španskem, temveč samo diplomatsko pomoč. Delegati so tri dni v vročih debatah razpravljali glede resolucije, ki pa je bila slednjič sprejeta na pritisk angleškega delegata Walterja E. Elliota, francoskega delegata Yvona Delbosa in ruskega delegata Maksima Litvinova. Najbolj se je upiral resoluciji irški delegat Eamon de Yalera in pri tem so ga podpirali delegati Avstrije, Madžarske, Portugalske, Bolgarske in Južne Afrike. Sprejem resolucije je bil zagotovljen, ko se je delega-f >m posrečilo pregovoriti de Valero, da se zdrži glasovanja, nakar je bila resolucija soglasno sprejeta. Angleški vnanji minister Anthony Eden je posvaril Benita Mussolinija, da bo na njegove rame padla odgovornost. Eden je izrekel to svarilo italijanskemu poslaniku Dili o Orandiju, kateremu je rekel, da ima sedaj Mussolini najlepšo priložnost, da z dejanjem pokaže, da je iskreno mislil, ko je Berlin izjavil, da Nemčija in Italija želita mir. wish Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU »Ml t UR t IJt $lLtt fTTfe 1« V ITALIJO Za $ 6.35 .......... Ur 1M I itn_ur m $ tt J« .......... Lir Stt f rat__Ur lttt tiiut,_ur mm mm_t* mm 88 OBfS SEDAJ HITRO HENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVftžENE SPREMEMBI GORI AU DOLI Izplačila v ameriških dolarjih ^ ■■p dobi t lanja tepUOfo t ddarjik. • ♦ _ TO OOlI UM H nunoJBiNo $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas rt«r*la* m1 N. I. POŠILJATELJE OPOZARJAMO, JOŽE ZELENO, Vrhnika. (Nadaljevanje.) Ker je bilo' vedno lepo vreme, smo se čee dan sončili na dveh prostornih krovih prednjega dela ladje. Na gornjem krovu je Ibil tudi precejšen bazen vode, v katerem je bilo o vročih dneh polno kopalcev o-bojega spola. ..Popoldne so vodo y njem znižali, nakar so me* li v njem otroci največji užitek. Menda je "bilo četrti dan, ko smo zopet ugledali v. daljavi o'bris Azorsfkih otokov, ter smo v dogledno kratkem času že vozili mimo njih. Na stolpu ever tilnika »so oddali z malim topota tri strele v pozdrav, parnih je pa odzdravil z bnčečo sireno ter z razvejenimi zastava-ve» več stotisoč žensk, ki so dobro izvežbane kot bolničarke. Te ženske imajo težavno in odgovorno nalogo, skrbeti za ranjene in bolne vojake. V skraj. nem slučaju prime kitajska ženska tudi za orožje. vsakovrstnem siru, mesu, polžih, olivah, česnu, čebuli in — konjskih figah. Treba je bilo tiščati nosove, v duhu pa peti ono: duhovi nam rajski tu iz štorov puhte. Ko smo se napol kloroformi-rani na koncu ulice nekoliko oddahnili, smo naročili vodniku, da po takih parfumiranili ulicah ne več, in smo se peljali po vzjpenjači visoko nad Neapel v San Martino. Od tam je krasen razgled na mesto in zaliv ter na stari ognjenik Vezuv, iz katerega se vedno po malem kadi, kakor starem oeancu iz fajfce. Na San Martino pridejo bogataši iz Florence, Milana, Tu- tivno žive revni sloji. S pločnika se je videlo pri vratih v sobo krojača, kateri .je pri vratih šival. V enem kotu mali štedilnik, par stolov, za raz-drapankn zagrinjalom pa široka razkopana postelja za celo ditužino. Enakih enosobnih stanovanj ctla vrsta. V drugem zopet je eden popravljal pletene stole, v tretjem čevljar, potem šivilja, itd. V ™P™fr mestu smo si ogledali tudi znamenito galerijo, katera mi je bila v spominu še iz leta 1920. Ker se je čas odhoda parnika bližal, smo se vrnili in kmalu odjadrali naprej. Prihodnjega dne 11. . julija, JESENSKE MISLI Ko je človek mlad, mu je življenje nekako naklonjeno iu mu nudi dolgo, dolgo mladost. Že vsaj zdi se mu, da je dolga in večna. L»e škoda, ker te dobrote ceniti ne zna. Živo se spominjam, ko mi je bilo štirinajst, petnajst let. Križ božji, saj zime ni hotelo biti konec in poletja tudi ne. Moje največje hrepenenje je bilo, da bi čimprej učakal dvajseto leto in da bi bil fant meti fanti. Leta so pa šla po polže vo. V hrepenenju po starosti nisem cenil zlate mladosti in sem jo potratno zapravljal. Dosegel sem dvajseto leto, kakor popotnik, ki z velikim naporom dospe na vrh klanca. Po tem je šlo nekaj časa lepo, po ravnem, zdaj se pa že obrača nizdol. hitreje in hitreje. To je jesensko razmišljanje, ki se mu vdajam vselej, ko se dnevi skrajšajo, in ko zjutraj namesto v zlato zoro v megleno in deževno jutro pogledam. Temu se pa pridružijo še druge navšečnosti. Kakor zad- \ . , j , . smo se ustavili pred slovitim rina in drugod na oddih ter je - , . , . T-i __ _ l___m ____i___i_v ,francoskim letoviščem Nice. Tam so s parnika razložili kakih šest avtomobilov, iz prvega razreda pa se je izkrcalo tu- videti na vrtovih pred palačami krasne palme, oleandre in cele grede vsakovrstnega cvetja. Oleandri rastejo tudi po pobočju kot pri nas bukovo ali drugo grmičje. Doli prid hribom pa smo imeli dovolj vpogleda, kako primi- V uredništvo stopi rojak, namenjen v stari kraj. Poznalo se mu je, da ga je življenje precej zdelalo, ni mi; pa vzelo korajže in mu ni pregnalo mladosti iz srca. Njegov smeh je bil sočen, vsaka njegova beseda je izražala zadovoljstvo in up v lepšo bodočnost. Pokazal mi je potni list, iz katerega sem razbral, da je di več potnikov, med drugimi j enajst let starejši od mene. tudi .predsednikova mati. Ko se pogovarjava, se zako- Ob morju in pobočju tega le- tali po pisalni mizi pero (Nadaljevanje na 4. strani.) Iz Jugoslavije da je družina -med drugimi na nižjem krovu, pa .mi pripomni, da je naročila svoji strežnici, da prinese iz njene sobe sladkarij za ljubke otroke, ki so se igrali na nižjem krovu. Prosil sem ljubeznivo gospo »e dovoljenja za fotografski po. snetefo, kar mi je rade volje pri častnika visoka vitka postava volila. Pri slovesu si nisem mladega fanta Takoj smo spoznali, da je predsednika Roosevelta najmlajši sin John. Nekateri, ki so imeli svoje kamere so hitro izrtlbili "priliko ter ga vzeli na "kontrofe." Jaz pa sem stopil mogel kaj, da ji ne bi poljubil roke, s katero je božala svojega prvorojenca — našega priljubljenega p r e d s e d nika Roosevelta. Drugi dan 10. julija, smo pri-vozili mimo otoka Oapri v pri- k njemu, mu segel v roko in iz- j s tan išče starodavnega mesta raeil željo, da bi njegov oče še, Neapel. Ob pristanišču je no- tretjič kandidiral za predsednika, pa mi je pripomnil, da je Se 8 let precej dolga doba. Nas etari pregovor pa pravi, da v tretje gre rado. Sesti dan vožnje simo dospeli, ob mrakta v Gibraltar, kjer smo oddali pošte, katero je imel prevzeti drtigi dan v Ameriko vozeči parnik Rex. Sivi Skalnati orjak "The Rook of Gibtaltar" gleda na morsko ožino -kot biafcroooki sli aLi i vojak angles, imperija- va moderna stavba, v kateri se tiaja carinama, bančni, poštni in drugi uradi. Izkrcalo se je tam veČina italijanskih potnikov z družinami. Povedano nam je "Bilo, da ostane parnik tam 5 ur. zato je odšlo dosti o-stalih potnikov v'skupinah z vodniki si starinsko mesto, ker čas ni dopuščal, da bi si ogledali tudi zgodovinske izkopnine Porapeja. Vodnik njpi je razkazal zanimivosti mesta, med drugimi h&rjem na morju. Iz Budve poročajo o strašni borbi mladega mornarja Šime Vuksamoviča iz Stivta z besne, čimi morskimi valovi. Z majh- pade na tla. Oba se skloniva, toda on je bil hitrejši od mene. — Kar pu>ti, Zgaga, — mi pravi, — bom jaz pobral. Se/ lažje sklonem, ker sem mlajši kot ti. Kar malo zazeblo me je. Ze sem hotel seči v miznico, yi- .policija izročila zločinskega fa-j*111! P^azati rojstni list in ga kirja sodišču. nahruhti: — Zdaj pa primerjajva, kdo Z letalom so prepeljali jepstarejši: t<: ali, Jaz? Pa nisem segel v miznico in opico iz Pariza. mu n'sem pokazal rojstnega . . lista, ampak sem le v zadregi Veliko francosko letalo je iz- zamrmral: — Ja, kaj hočemo, staramo m no jadrnico je bil na morju, ko , , . , , . * .. ,J „ , , . ikroalo oni dan na zemunskem je prmrumel vihar. Hotel se je zateči v budvansko pristanišče pa mu je motor odpovedal. Na razburkanem morju je ostal vso noč. Zjutraj, ko je bil vihar še strasneiši, se mu je pa končno le posrečilo prispeti v pristanišče, ker je motor njegove jadrnice zopet deloval. Obsodba fakir ja Abdu-ia Hamid-Kana. V spominu je afena fakirja letališču poleg potnikov tudi šimpanza. Opico so kupili v pariškem živalskem vrtu za beograjski živalski vrt in do Ze-muna je potovala z letalom. Strahovita borba z naraslo Savo. Ko smo od 4asn odhajali, jeTkrasno, v modernem slogu, ve- bflo Se tema. Mesto in Iuko pa je razsvetljevalo tisoče žarečih ■žarnic. ,P!red seiboj smo imeli še dva dni vožnje, dva postanka, in si- čina iz marmorja zidano poštno in telegrasko poslopje. Zavili smo v ozko prečno ulico. Tam /pa smo občutili duhove po pločnikih razstavljenih ribah, Zagrebom so ugledali sredi narasle Save čoln, v katerem je ur- iii i tt , .i ®tela ženska, ki je kakor iz Mira Abdula Hamid^ana, ki uma ^ na č Hiteli 60 je pnsel v Beograd z lepo .- • • vi&JMak »Vi "GLAS NARODA" New York, Saturday, October 2, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3X Uli. H. 1RSH: 2ENA ANGLEŠKEGA LORDA Vivare je begal po ulicah kakor vselej, ko mu jc zmanjkalo denarja za njegovo prazno življenje. Hodil je mimo ljudi in hm. Po glavi mu je šlo samo to, kje in kako bo navrtal pri nimi ustnicami. Iz njih so se mu Jiadaj vsipale vsakovrstne sladke laži, za katere je bil v zadregi, če je moral nanje odgovarjati. Že leta in leta ni slišal iz jatelja ali znanca, ki bi ga slu-[njih besedice. Zdaj, ko so se čajno srečal. Edino od tega si je obetal pomoči in izhoda iz zadrege. Prijatelje in znance je delil v dve vrsti, v takšne, ki so njegove prošnje za posojilo brezobzirno odbijali in v takšne, ki so mu posojali denar, povrhu pa mu še dajali lepe nauke. Prve je neka>ko bolj spoštoval in cenil. Kaj je njemu bilo treba moralnih propovedi f Kdor noče delati in je vajen udobnega življenja, se itak ne poboljša, si je rekel. Pridige pa ne aaleiejo uiČ. Sicer pa je bil l«p mož, čeprav je nosil ie oguljeno oble- zopet pregibale, je občudoval ujihovo harmonično linijo, pod katero so se časih prikazali krasni beli zobje, kajti Pepina je nenehoma govorila. Bila je podoba, da mu hoče "povedati vse, kar je zamolčala v teh zadnjih letih, odkar se nista več sešlk. Vivare je pri draguljarju pozorno motril biserje in žlahtne kamne. Jemal jih je tudi v ro- — Moj mož je Edi Brooms, — je hitela (pripovedovati Vi-vaiui. — On živi samo za biče. Ima jih več zbirk. Ni slab človek, ampak vse njegove navade niso baš odlične. Posebno z alkoholom si je dobro v sorodu. Kadar se napije, je odvraten. Takrat prihajajo do veljave njegove najnižje strasti. — Ti si torej nesrečna? — jo je vprašal Vivare. — Ah, ne pom i lu j me, dragi-stari prijatelj. »Hvala bogu, naju cesto loči morje. Jaz imam tukaj hišo in služabnike. Čim se on odpelje, sem prosta kakor ptica in si ne dam kratiti OTOK SAMOMOROV. svobode. Njemu wtiiskey ir ko, ix) enega, občudoval vsake-! lovski psi — meni svoboda! Ta ga posebej in izrekel na koncu'ko živiva vsak zase. Angleški [ radovedni gledat, kako skače- Japonski otok Oshima je že od pamtiveka opevan zaradi svojih naravnih lepot. Zadnje čase je pa zaslovel tudi po samomorih. Na Japonskem si konča vsako leto življenje o-krog 15,000 ljudi. Ljudje, ki razumejo japonsko dušo, trdijo, da se Japonec ne boji tako smrti kakor Evropci, zlasti za to ne, ker misli, da bo po smrti živel naprej in sicer tam, kjer si je življenje 'končal. Zato si Japonci izbirajo za samomor najlepše kraje in otok Oshima je kot nalašč ustvarjen za to. Vlada je kmalu spoznala, da je postala samomorilna epidemija resna nevarnost za japonski narod. iZato si prizadeva preprečiti ljudem izlete na o-tok Oshima, kolikor se to pač da. Prepovedala je izdajati vozne listke samo za otok in zahteva, da morajo potniki obenem ktfpiti tudi vozne listke za novratek. Otok Oshima pa ni priljubljen samo med samomorilci, temveč tudi med turisti, ki cenijo njihove naravne lepote. Radi pa hodijo nanj tudi svojo sodbo kakor bogaitaš, ki ceni življenje zgolj z estetskega vidika. Pri tem se je celo zgodilo, da je pritegnil Bonardo- ko. Kljub temu ni gleda) mr-|vi celo v sporu, ki se je bil raz ko izpod čela. Nasprotno, nje- vnel med draguljarjem in Bogova lica so se vedno smehlja-1 nardovo. Slo je za ceno. Ker la — in ta smehljaj je bil vedno'niso mogli sporazumeti, je uganka vsem, ki so ga poznali. rekla, da bo klicala draguljarja Nihče ni vedel, dali prihaja nje- z okoren in če bi bila rekla, naj jo spremlja do konca sveta, bi ji bil sledil. — pH«dite z menoj v avto, — ga je povabila in 011 je sprejel 7. hvaležnim pogledom. Nato je naročila vozaču: — Peljite nas daleč po gozdih in parkih. — Veste, kaj sem si izmislila, — je dejala, ko so se vrata lord je čudna zver, lahko mi verjameš. In ti! — Jaz, — je dejal Vivare, — z menoj je še vedno po starem. Ne! Ne govorim resnice. ■Čedalje ravnoduNiiejše postajam napram ljudem in svetu. Zdi se mi, da vedno liolj tonem v pekel. Kaj se hoče! Življenje postaja pusto. — Kadar bo tudi okoli mene vse tako prazno, kakor je v meni, takrat — — Zamahnil je z roko, kakor iii hotel pokazati, tla pojde drugam. — Zares se nisi nič spremenil. Samo otožen si bolj kot jo samomorilci v žrelo ognjenika. OD SUŽNJE DO DAME. V nekem pariškem/ penzio-natu se šola zamorka, ki je izredno nadarjena in kaže veliko veselje do znanosti. Francoske sošolke, med katerimi je zelo priljutbljiva, jo kličejo Ninon. Zamorka ima za seboj bogate izkušnje. Doma je iz pragozdov Afrike. Nekoč so njeno rojstno vas napadli divjaki sosednega plemena; njo so ujeli in prodali I kot «nžn jo. Na jbrž bi bila še nekoč. Prejšnje čase si bil ve- ^ ^ da je ni ^^ A_ sel in veder ... — Vidiš Pepina, duša mi je začela nekako s i vet i. Prišel je cas. Avto je dirjal sk dan. Po mizi sredi kabineta so bili razmetani papirji. Luči so bile zastrte, da je bilo v kabinetu mračno. Žarek svetlobe je padal v kabinet skozi zaprta vrata in v sobi so se slišali koraki. Iz kabineta je baron de Cravant zaklical: Armand, ali si ti v sobi ? Koraki so se približali in na pragu se je prikazal grofov sluga v črni livre-ji. slavnosten in resen. — To ste vi, James! Kaj mojega bratranca ni tu! — Že dvakrat sem bil tu, pa ga nisem našel. V dostojanstveni resnosti je sluga povesil oči in zamrniral sam pri sebi v angleščini nekaj nerazumljivih besed. — Kaj pa mrmrate? — je vprašal baron de Cravant, — govorite razločneje. Sluga se je obrnil proč in molčal. — Ah, vi me vznemirjate! — je vzkliknil baron. — Kaj pomeni vaš molk? Vem. da ste globoko udani svojemu gospodu. Mar se mu je kaj pripetilo?... Komtesa mi je naročila poizvedeti, k'i j je z gospodom grofom. Zdelo se j«', da se je slugi uekaj oglasilo v pršili, toda molčal j6. Ves v skrbeh ga je baron odrinil in stopil v spalnico Tu je bilo vse pripravljeno, da bi se grof oblekel za svoj nastop. Orne hlače, bel telovnik, obleka lepo poravnana na ozki in nizki postelji, na mizici je ležala -rajca z -zlatimi srumbi, samovezuica. žepni robec in rokavice. Baron de Cravant se je vprašujoče ozrl po bratrančevi spalnici in zagledal je prazen toaletni kabinet v popolnem redu. Zdaj je bil prepričan, tla grofa sploh ni bilo doma, da ni bil v svoji sobi in blizu svoje žene, ko bi bil moral misliti samo na svoje goste. Zaslutil je v tem jiloboko tajno. Obrnil se je 111 vprašal slugo za svojim hrbtom: — Povejte mi, kdaj je odšel gospod grof! Sluga je spoznal, da ne more več tajiti resnice in zato je sklenil izpregovoriti: — Gospod grof je odšel pred dobrima dvema urama. — In kako? — Sam, peš: — Kako je bil oblečen? — Kakor vsak dan. — Kaj se .ie zgodilo ? Kaj ga je pripravilo do i* ga, da je odšel baš ko bi moral sprejemati goste? V PREDPRODAJI KDOR GA VNAPREJ NAROCl MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu Je Muih pet scvftt-vinskih semljevMov Amerike. Na ilrnifi strani »taljt-vida ac Imena vneta ameriSkih mest to koliko prebivalcev imajo. Nadalje: Koliko prebivalcev Je imela vsaka amerlfika driava pri predxad-nJem On pri zadnjem ljndskrai Štetju: glavno mesto vsake države in Število prebivalstva. Zračna rasdalja med ve^jlnii mesti. Zgodovinski podatki posameatih drtav. Rasdalja med amerMtfml mesti in mesti v Jotnl Ameriki, itd. VELIKOST 17 x 31 palcev ■ntt KMr «*J, to tu mjpp Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 ' IZIDE NOVEMBRA MESECA 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPIS.! E ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. . . S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NAROČITE PRI: f KNJIGARNI "Glas Naroda* 216 West 38th Street New York TT "BL'lB V2R0V1« New York. Saturday, October 2, 1937 TEE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ33. i MOREM TI RAZODETI III ROMAI12 2IVUEB1A O e= CCD ZA "6LASIARQDA" PRIREDIL: I. H. =3511 3 o v SESTANEK PRI' REZADI." •SEHE Holandaka prestolonasleil-nica Julijana je, kakor znano, prebila medene tedne s svojim možem, princem Bernhardom Lippe Bitterfeldskiin v poljskem zdraviliškem kraju Krv-nici. Iz krogov, ki so imeli priliko, da so tedaj občevali z mladima zakoncema, poročajo sedaj, kako je prišlo do tega zakona. "Mogoče bom nekega dne imela toliko moči, da bom z vami o tem govorila — sedaj še ne morem — prestrašno je!" Zadnje besede ji vdarijo kot krik iz njenih ust. In Werner vidi, da jo mora varovati in da je ne sme več dalje vznemirjati. Zato je vesel, da Rena zopet pride v sobo. R»na dobro opazi, da sta se morala oba boriti za zbranost in jima skuša to olajšati s tem, da jima kaj veselega pripoveduje. Takoj tudi izve, da je Werner za Hansa preskibel »službo ter pravi zelo resno in mirno: "Gospici Gardi je mogoče za to samo čestitati, četudi po mojem mnenju mladi gospod ne bo nič kaj veseL Saj nedavno mi je povedal, da se po njegovih žilah preteka samo gosposka kri in da se ne more odločiti, da bi prevzel kako odvisno službo." Garda naguba uči čelo. Mw9di se mi, da klepeta mnogo neumnosti. Kdor hoče vkidati, se mora šele naučiti služiti." Nekaj časa se še pogovarjajo in Rcni se posreči oba zopet razvedriti. Nato pa zazvoni telefon in oglasi se baron Karol Ranek. Svojega sina seveda ni našel v hlevih, temveč ležečega na divanu v njegovi sobi, kadečega cigareto in za topi je-2»ega v nek francoski roman. Nad oe»ovzročila je namreč, da sta se liosti ima v sebi. Pozneje se ti bo še sami zahvalil in na to j poročila tudi mati princa Bern-že komaj ivika. Prosim ,]mvoj gospodu Sasscnu, da se um hanfa in lastnik tega lokala, le Princ Bernhard je bil med svojimi juridičnimi študijami v Parizu still ni gost dancinga "Šeherezade" ki ga votli bivši carski polkovnik Pančuli-ama, ki je zelo izobražena, je v tožbi obširno opisala svoj srečni zakon, ki ga je uničila čudna muhavost usode: Dama je prebila zrelostne izpite v Budimpešti, prišla je pozneje v Italijo iu se je vpisala na turinsko vseučilišče. Tam se je seznanila z nekim madžarskim trgovcem, ki so mu posli v Italiji zelo dobro uspevali. Kmalu potem sta se v Budimpešti poročila. Zakon je bil zelo srečen.. Žena se je odrekla študiju, da bi se lahko posvetila možu in do- B O 2 I C N I IZLETI pod Osebnim Vodstvom v JUGOSLAVIJO naslednici Julijani in je z njo*nra. Sreča je dosegla višek, ko plesal. Ko je potem odšel na po. letne počitnice v neki nemški je opazila, da ji je pričakovati veselega dogodka. Prav tedaj zadnje zapustila kot zaročenca. Pariška "Šeherezada" pa je Ravno na-J kot pravljično simboliko uve- tudi zahvaljujem." "Upam, da bo sedaj Hans pokazal, da je cel mož, ti ]>a mu še moreš reči v njegovo spodbudo, da bo, kadar bo pokazal svojo sposobnost, dobil hoje mesto na Gosegu, kadar bos stopi* v jmkoj. Toda najprej mi mora dokazati, da je zmožen kaj napraviti." "Zelo si dobra, Garda." odgovori baron Ranek malo) umerjeno, kajti ni mil bilo ljulm, ako ga je kdo spominjal na njegovo starost Han* seveda trtdi jeclja nekaj zahvale (Janli in tudi Werner ju ter naznani svoj naštap za prihrd-lkji pondeljek. j Toda tako je bila zadeva srečno končana. Garda je storila, kar je bilo v njeni moči, da bi svojega bratranca privedla na pravo pot. Na hvaležnost ni računala in je tudi vedela, da ji ne bodo nikdar za nobeno stvar, ki jim jo je, ali pa jim jo še Im storila, iz srca hvaležni. Toda tega ni dekila zaradi zahvale in hvaležnosti. Ko se Warner odpravi, j?a obe dami spremite na konjih, na križpotju se Werner poslovi, prej pa še prosi Gardo in Reno ker ste hoteli na polje in ste imeli isto pot z Wernerjem. Na da bi prihodnjo nedelje prišli na kosilo na Bunrverben. "Goapica Holl mora trndi enkrat videti Burgverben in naša gos|>odiiija se je ponudila, da bo za predstavnico in srar-dedttmo. Klau-s že razmišlja o velikanski pojedini, da nama bo delala čast." Tako jima pravi in obe dami smeje sprejmete njegovo povabilo. Prod slovesom se oho izročite pozdrave za KI ansa. Nato se loči jo, toda Werner šo doljro stoji na križpotju in gleda za slokima jalialkaana — ali boljše, 7.a eno. Garda in Rena najdeta oskriinika na njivi, ko preiskuša novi stroj. Uljndno ju pozdravi in ko ?a Garda vpraša, kako kaj gre njegovi mladi ženi, jo žareče pogleda: "O, milostijiva gi^ipica, poje in smeje se ves dan in je presrečna. Najino lojm stanovanje je kot škatljica. Ali nama ne bi ho/teli enkralt dodeliti čatoti, da naju obiščete?" Garda mu smeje prikima. t '"Kmalu enkrat, gospod oskrbnik; tako naglo nočemo motiti. Prihodnji teden pn vas prav gotovo obišče ve." "To bom povedal Liziki; to lm vesela in ponosna." Garda se razgovarja o .kakovosti novega stroja in Rena občuduje Gandino poljedelsko znanje. Ko ove svoje občudovanje. Garda vzdihne: "(ih, Rena, saj za nekaj mora biti človek na svetu — kdo ve — kako dolgo bom še." Rena jo vprašujoče pogleda. "Pri vaši mladosti bo to še zelo dolgo." Zamišljeno gleda Garda pred se. "Toda tudi v mladosti more človek postati nezmožen za delo." "Sedaj Imate zopet črne misli, Ganla, tega ne smete." Garda se vzravna. "Ne, imate prav, nobene ure ne smem zapraviti s potrtostjo, «*ko jo morem še z razumom vžiti. Torej prihodnjo nedeljo nas zopet čaka veselje, V Burgverbemi vam bo Všeč; je le|>a, Stara hiša, pravi stari grad. Zklovje je spodaj debelo en meter in hiša ima mnogo sob. Ravno kaj takega frta sta Sassenova brata po bivanju v trezni Ameriki hotela imeti. Hotela eta imeti nekaj romantičnega, česar v Ameriki ni. In kaj takega najbrže v Ameriki tudi ni mogoče najti. Ali ne mislite, da sta dba brata neka prav posebna mešanica 1" Rena se zasmeje. "Celo Čudovito lepa mešanica; napol pametna Amerikan-ca, ki z igračo opravlja ta ves business, napol pa viteza brez rahu in graje. Vsakdo mora imeti veselje nad njima." Garda se sanjavo nasmeje. •Kaj ne — vsak jih room imeti rad t" "Ker tva sami, vam morem pritrditi, ne da bi mi bilo treba larddti. Gospoda ne si is Ha in se ne bosta mogla pre-To bi bilo todi škoda." omenjeni dzev. polkovnik Pančuli- obmorski kopališki kraj, se je pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Nekega dne je vkuhavala sadje. Za to delo je rabila star časniški papir. Nenadno je obstala. Oči so ji šle slučajno preko vrstic in je opazila ime svojega moža. Stari članek je poročal o neki sodni razpravi v Italiji, pri kateri, so njenega moža zavoljo oderuških cen obsodili na 4 tedne ječe. Ta dogodek, ki se je bil zgodil pred petimi leti in o katerem ni vedela ničesar, je vplivalo nanjo tako porazno, da se je vsa njena ljubezen spremenila v brezmejno sovraštvo, kakor satna pravi. Z možem, ki je sedel v ječi, ni hotela živeti nit minuto več pod isto streho. Ostavila ga je za vedno. Pri razpravi pred prvo instanco je mož menil, da ni dal v času, ko sta živela skupaj, ženi pač nobenega povoda za takšnn postopanje. Prva instanca je njeno tožbo tudi zavrnila. Tudi sodišče se je postavilo na stališče, da moževo svoječasno de janje ni bilo tako težko, . Polkovnik je s svojo im-pozantno zunanjostjo in ljubeznivostjo napravil na prinčevo mater velik vtis, tako da sta se nekoliko mesecev pozneje poročila. Na njeno željo je prišel k poroki v uniformi. Polkovnik PančuHdzev je od-M*1 nalašč zavoljo tega v Varšavo, da si je dal pri nekem vojaškem krojaču ureza t i uniformo tistega riiskejra huzar-skega imlka, s katerem je bil služil do konca vojne in ki je imel tudi v Varšavi svoj sedež. 5SS VA7.N0 ZA NAROCNIKF, Poles naslova Je .uridM do kdaj imate plačano urotnloo. Prrr itc'lka ponikni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. I)a nam pribil nK« iraotrehnega dela ln atrjfikov, Vas prosimo, da nkuflate naroCni-u.i piavotasnc poravnati t'of'.jite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajle našemu sastopoiku v vafiem kraju ali pa kateremu Isoied jaatoplkuv, kojlh Imena s» tiskana s Mtliai črkami, ker so upravičeni obiskali tudi druge naselbine, kjer Je kaj nafti h rojakov naseljenih. LORD ROTSCHILD JE ZBIRAL BOLHE. Poročali smo že, da je umrl poglavar londonske veje Rots-childov lord Rotscliild. Pokojni je slovel po svojih naravoslovnih zbirkah, ki spadajo med najpomembnejše privatne zbirke na svetu. . Njegovo zani. manje je bilo osredotočeno zlasti na majhne živalce in imel je krasne zbirke hrošče v, stenic in bolh. Lord Rotscliild ji* bil silim-c in spadal je med najstarejše in najuglednejše člane kluba starih >amcev. Od leta 1899 do 1910 je bil član spodnje zbornice kot poslanec liberalne stranke. Največji srovor. kar jih je kdaj govoril, se ni nanašal na finančna vprašanja, temveč na ribe. ki niso dosegle normalne dolžine. Lord Rotscliild je sam založil in izdal knjigo o izumrlih vrstah ptic. Stroški so znašali 20,000 fantov šterlingov. Leta 1932 je prodal velik del svojih zbirk, nad 300 tiso." eksenip-larjev, za 100,000 funtov šter-lingov newyorskenm muzeju. Njejrov naslednik mladi Viktor Rotscliild se bavi z biofizi-ko in dela v bančnem zavodu N. M. Rotsehild. V nasprotju z dosedanjo tradicijo T?«>tseliil-^ov, se zelo zanima za sionistie-ni pokret. (Dtlje prihodki ....... d : f Jacob Realk John Slapali Glrard, Anton Nacode Lorain, Loots Balast, John KniaM XonngRtowa, Anton' Klkalj )RZGON: Orefoo City, Ore. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipavaa Conemansh, J. Bwmw> Corerdale in okolica. Mrs. Ivana VEČINA TEH ZASTOPNIKOM IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN PRATIK3; CE NE JIH PA ZA VAS NAKOČE. - ZATO OBlSCETK ZASTOPNIKA. CE KAJ POTREBUJETE CALIFORNJ4: San Frandaco, •X) LOKA DO: Pneblo. Peter Culi«. A. Sani« Walsenborg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolis, ft. TapnnQl 'LLINOI8: Chicago, J. BerCič, J. Lnkanlcfe Cicero, J. FaMaa (Chicago, Cfc wc la miaoia) JoUet, Mary Bamblch La SaUe, J. SpeUch Maacoatah. Prank Angnatia North Chicago ln Waukcgar, ^ * thins Wariek MARYLAND: Kltxmiller. Fr. Vodoplree MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chlaholm, Trank Qonia Ely. Joa. J. Peabel Ereleth, Lools Goale Gilbert, Lools Vessel Hibblng, JoLa Poeie Vlrglna, Frank Hiratich MONTANA: Ronndap, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRA8KA: Omaha. P. Brodarlck NEW YORK: Gowaada, Karl Uttla Valla. Export, Lsals Parrel, Jerry Okorn Forest City, Greenabnrg, Prank Novak Homer City, Fr. Ferench' k Johnstown, Jaha Palants Krayn, Ant Tanielj Loaerne, Frank BaUocfe Midway. Jobn 2nst Pittsburgh In okolica, Philip Philip Pragnr Steeltoa. A. bren Turtle Creek, Fr. SchlfNr West Newton, Joseph Jotaa VARorrrR na "OLAS V A RODA " \TA .TST A REJSI ST.OVENSKT DXEVfTX V AMERTKT tovi.V-a je videti krasne stavbe hotelov, vil in zabavišč, yio morju pa polno motornih čolnov in jaht s francoskimi zastavami, po cestalj na pobočju pa svitanje avtomobilov. Že na zunanjosti so vidi tako razkošje kako more biti šele v notranjosti. Saj je francoska Riviera svetovno znana. Nedaleč od tam je znameniti Monaco in Cannes. Po dobri uri odmora smo krenili proti naši zadnji postaji — Genovi, kamor smo dosjx li popoldne istega dne. A' pristanišču Genove je bilo videti vsKlrane ladje iz Grške, A n tri i je. Afrike in ena z ime-nem nekega beura (pole? latinice tudi v tuiNkein. ali arabskem napisni), ter več pomorskih rnšileev. V i«teni easu se je prav }>o-<"asi privlekla v pristaniške kot napol potopljen morski som vsa blatna italijanska podmornica. najbrže k je ml špansko o-leile. Vekaj moštva se je vozilo na tmpn. Xa parnik so prišli nosaei družbe, vso našo prti ja .aro znesli na pomol ter jo zložili na vi»z. Da l>o manj sitnosti, je ilnržUeni uradnik dokazoval earinskomn uradniku, da je vsa prtliaira za tranzitne ^>otnike. vendar pn je carinik vztrajal, da bo pogledal par kovee^ovI fer pokazal nn vrlin voza ene2ra| mojih in ene^a, last dnisre-ara potnika. Ojoj! pokazal jo ravno istonn, v katerem sem vedel, da je za earinienje nekaj prepovedanega. Carinik so io k sr^ei za trenutek odstranil in že sem U. oktobra: Sat urn ia v Trst Quit-n Mary v Cherbourg 7. (iktoltra: lic de France v Mavre 8. oktobra: P.rciiu'Li v liri-uji'U !>. oktobra: Con to ili Savuia v (ii-tioa 1.'!. oktobra : Norma mile Aqnitania 15. oktobra: Kuro[ia v Itrrnicn v Havre r Clierbourgl1 1<>. oktobra: Ilex v Genoa JO. oktobra: Queen Mary v CberlKiurg oktobra: Vulcan ia v Trst Cliamjilaln v Havre J*i. oktobra: 1 Ilremen v Itreiin n oktobra: Aquitania v Cbcrbours oktobra: lie »le France v Havre "t». oktobra: Conte ili Savoia v (ienoa imel koveejr odprt in potisnil "prepovedan sad" bližnjemu potniku pod površnik, in vse je bilo v redu v par trenotkili. Pa so včasih rokli, da naglica ni nikoli dobra. V tem slučaju se je le izkazala. n n c c Z EMLJEVIDI OHIO: Barhi Otarelaad. WISCONSIN: Milwaukee. Went Allla, ft. Sheboygan, m+ WYOMING: Bock Bprlngs, Diamond vUle, Joa RoUeh Vazno za potovanje. Kdor J« naaenjen potovati v stari kraj ali dobiti kosa ad taaa, Je patrehna, ih Je pooien t *seh stvareh. Vsled naše doljo-letee akotaje Vam ismsrrms dali naJbolJAa pojasnila in tndi vse potrebno preskrbeti, da Je potovanje nosbos in Utre. «*to aa »• bom obrnite na nas xa rsa pojasnila. Ml preskrbboo vse, bodisi prataje xn povraten dovoljenja, potni liste, vlteja In sploh vse, kar Je ta potovanje potrtbns v najhitrejšem taaa, In kar Je ftavno, ta nnjmnjiio stroške. Nedrtavljanl naj na odlašajo do tadnjega trenutka, ker ptedna se dobi h Washtegtoaa povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi Pišite lanj tako) n brnplatna navadila In xagstovljaae Via, da boste poceni la ndsbns petovaU. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau). 216 West 18th Street New York, N. Y. STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVIJE Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7-50 P0KRAJN1 ROČNE ZEMLJEVIDI: Jugoslavija- 30 Dravska Banovina............30 .40 CANADA ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabaaan, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, MIsslppl. Washington, Wyoming .............25 minels, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio. New York, Virginia .............40 NnroOlons Je priMitl si v gotovini. Money Order all poštne tnamke po 1 all I erata. Co pošljete gotovino, rajto KNJIGARNA *GLAS NARODA9' 216 W. 18 Street Hew York, H. T. ii.1 i. i f -