Ur*-éta«ai ti 4BI«v«.Í** I W Su. Uwiilll ITI Ivlepkeae* Lewadale ««v. JS|t V AMERIKI ZNIŽALA LETINO SA IM MILJONOV " . feüÄLJEV. •OVJETWCE JLONCNO ] DIT8KE Lun.loy, 1(T. *vg, _ U Moskv« preku Hig« jeifljaj», üu «u suvjat- ske oblusli v ÜWajini končno «prljule Imnditske in prutlrevolu clonante imgluvarje, ki so hujaku-li prebivalcu ua mooakrc iiüov In na Püvoltu prutl oovjotuig,. im jati ao hctioani Hislzij, Lučenko, Simeuko, Toroščcuko in Käme--nuk, ki ao imali avoja gnusds v Zitoiuirju, Nikolajcvu, Lugausku In Kreuienčuku. t s r i1 ! * ' -}• .....Wjt ■ T-'T yr» If» gf y- n ' w \ r.: " ^ „líela MPS/"! IAVKE prišel rav ie Bayonna, V. J.—Tpjezeumkega delavca ao izkoriščale njegov delodajalec, ampak na njegov |ep preži celo krdelo pijavk, da J ya oberejo še za to .kar mu je o: stalo od njegove mizenio mezde. Tu M* 1 Dczanpuime po auveriii ikimi dola vi Ustni , nM| uakubijo i \ Tukaj javila v ■irincričanjeuje ega delavca im. kar dtfi ed tujezem-pojavijo ttjego rojaki, ki ao rtiči, in ga ine. kratkem pola za po- __________neorganiziranih delavcev pri Standard Oil kompa-iiiji. Uspeli je pa enak ničli. Tu-jezemaki dalvci ao oatali nezaup ni. kot so bili prodno je pričela propagaudg. Do tega prepričanja jo prišel tudi ravnatelj dobrotvornega dola. ki je vodil to propagando. Ko jc praitudiral razmere, je rekclj ftmsisgs,¡rp&smsuttss o»^»»- 11. (a«,. id mi. 'stev-numbek <«* m» trik, a« i o.^ «. „iT. — tn« «>4» k* otn»« «t cu««* », „ a. ». mg, p tt *- " —-» ""M. «t If ^ um, A* »I Q«(.1. IHT. ...U^l « J». Vlfr«. mi Miaar *" KM 0PMWTIS KJUMH .New York. N. Y. - (Federated I Kresa). — Delavske strokovne u uije v New Yorku imajo v načrtu pomožni sklad petindvajset mi I Jono v dolarjev za bedpe dela v ce in kmete v Sovjetski Rusiji ki so prizadeti vsled suče iu la-kote. Na čelu akcije za dosego te ga sklada so organizirale Con tralni svet strokovnih unij. unije izdelovalcev obleke ip kap iu druge. Seje odborov . »e vrše dnevno. . , ' ZAGOVORNIKI tt GOSPOD R&KEGA ODGOVARJAJO MA VPRAŠANJE E DA. ..... Petnajst miljonov tmoatov vloženih kokošjih jajo v shrambah pt odkriva d drago "BOEASTVfl UDUE AME-«KO" PRAVI AVTOR. Idzdelo npjbolj oteikoeujejo zakotni advokatje in volkovi, ki tr-iijo z zemljišči. "Dokler bo tujczeuiec videl v Ameriki le amer»ko zvijačno sleparijo, toliko čooa bo , težko poameričnniti tujezemce," je rekel ravnatelj. V teh besedah jc roaufca. Ko pddc tujezemaki delavec v Ame-riko, ima o Ameriki zelo lopo sli par ^ r n zahteval od njih $60, da al ku i" novo obleko. prtU izjavili, aa njun i« na policijskem eodUča in p H '«•m sU večkrat padli v omedlevl ea. j neve knjige pile, da A-«erika Mi po potih stareg* Rima. PRIPORÜUL UBTAVNO OMEJI-*«V PRIVATNEGA ROGA STVA. New York, N. Y. - "Boga stvo dinostlčnc >Amerikc se konee-tira v rokah nekaj mogotcev, koncetrira «c nu tako visoki stopnji, da je nevarnost ainerüke civilizacijo že tukaj". , ' . Tako pifie Henry H. Klein v svoji novi knjigi Dynastic America and Those Who Control it" (Dinastična Amerika in tisti, ki jo kontrolirajo), ki je pravkar iz žla. Klein ni noben boljlevik in niti ne spada k nobei^j radikalni stranki. Tendenca njegove knjige je, da »Amerika danes hodi po potih starega Rima in sadepe jo ravno tiste usoda kakor je zadela |xarrizbuxv. Pa. -■ ("v iaraiar ponudi svuje produkte «u prodaj, n« dobi zanje nobeno cene K udar pa «r« delavska, gospodinji» v prodajalno.. ftera pUČAti produkte po airediio'Vhoklh, sko-" raj odorufikih cenah. Ako vprafiamu zaidvornika ae danjega gospodarsketa alstoma. od kje to prihaja, da ne more farmar prodati avojih produk Waehington, D. C. Ni samo i ju in ostalu Kvropa, ki trpi miAi, «Amerika je tudi priaade t fMj«'drk|ci depaetmeut vlu poroča, da je lcto&nja leUna ie, pšeuiee, ovsa in belegu rouipirja padla za 3%,OUO,OOU ¡jev, kar pomeni v. (k-narju >,000,000 izgubo farmarjem, zadet je skoraj ves Zapa^ in ilrtlne drlgve, toda eufta v ju iljn je najbolj udarila farmo. > verni Dakotl, IUiuoiau m Hls-eeuriju larmar pnmuu .vu,.» k^t— Ptnnsylvnnsl» druábs, iiós stnv-tov, Če jUi pa «pravi v dennr, jih kok&se med Študenti v privatnih vočasno ne reformira. Največje napake Amerike, ki jih našteva Klein, ao: koncetrirsnje bogastva v rokah vedno manj in manj o-seh, ki kontrolirajo vsako formo trgovine, javne naprave, naturnc zaklade dežele, politične funkcije in ki se izognejo dedSčiuskmim davku s tem, da pred smrtjo rea-dele svoja ogomna premoŽenja. KI e i novo zdravilo je, da, sc sprejme v ustavo določim,'ki "o-meji prekomerna privatua premo-ženja". Iffa Hnjiga" — piše Klein v predgovoru — "dokazuje, da se bogastvo Amerike zgrinja v roke nekaterih. Zgodovina nam kaže, da padcc civilizacije v tej ali uui< državi pričenja a koneetriranjciu bogastva. Dinaatična Gvropu jc mrtva, ^mpak zdaj cveto dinastije v Amoriki, industrijalne in de-nai*\if dlnaatije, ki drže v svojih rukalt življenje in smrt vsega člo veAkega rodu". Kot dokaz koucetriranja bogastva navaja pisatelj starega Ho ckcfellerja, čigar premoženje on ceni ua $2,400,000,000, "Mr. lUi ckefellcr je koloat>a, ki jaše ves kupčijski avet", piše Klein. Ko ckefcllerjevo premoženje ee deli takole: Standard Oil Co. in dru ga petrolejaka imetje, ene mlljar-da dolarjev; železniške delnice iu bondi. 400 miljonov; industrijalne korporacije, rudniki in fmnke, 400 miljonov; zvezni, državni, mestni In inoz<'iiuiki Itoitdi, -Idi miljonov i javne naprave, 2U0 miljonov; zemljišča in prve vkiiji« bc. 100 miljunov dolarjev. ¿nt najlMilj nevarni denarni DR- a»«»gotci so za Roekefellerjcm na šPdi truati jekla, meaa. Imkra. premoga, železnic, plina, ladij, to baka. telefona in telegrafa. " Delavcem ae bi boljš« golilo, ako bi i vrtava omejila bogastvs miljotiarjev in miljardarjevae čita v knjigi '' Ijjudatvo v spl-dl nem si šeli poštene vlade, toda vlada ne more biti poštema, dokler je pod kontrolo velikega In/ niša. ki korumpira vsaao vlado." ROPAR n ORRADEL RANČ _____ III - Bn se«" tolovaj je »kradel dvg bančna ale Jeffrl aove državne banke za $11.800. pa mora prodati tfkora.i napol se-stonj. tedaj dobimo prav zanos ljivo odgovor, da t|fcu zakon, ki je večen, strog in^pespremenljiv uravnava cene. Ce ravno tega človeka vpraiamo. kakšni varoki povzročajo, da mora delavska gospodinja plačevati vse po nedo sr7.no visokih eengb. ^ vdukti nakopičeni v shrani hah in skladiščih. Ima kousnmen-te v svojih pesteh. Plačati morajo črne, ki jih določi truet. Ce se na gromadi prpveČ produktov v teli skladiščih in ehrambeh. te«lgla suvali, da hodu dnevu» delali «iiu uru čes eas v ' gladu Joči m provinci jam RuP k sklep eo stori-delavci v Ccbusluvakiji kakor se poruča is I*i age. im» Kamene v, predsednik vse-ruskega pumoAncgu »dburu. ie dejal, ds sdrtliitev vseli politi«-nil» strank za pomožno ' cijo pml * namenjeni Rdečega križa dokazuje. da su civilno vojuo pruvoel rail prutlievoltiriouarnl elcnienll. Aku lil bile drug« stranke ves čas Iwvoliwije teku sloin« za blagu stspje Rusijs, ne Id bilo eivlluo vojne niti 1 oliko p«»msnjksnja kot je ds«*, Kari Hsdek plšs v "1'ravdi." da ae kapltgliatičgu iu su«dalr«-formističuu časopisje v inozemstvu zelo moti. ko trdi, ds lakota ob Volgi dokssuje, da Je komunizem bankrotiral. "Ako Je glad doksz našega bank ml a. tedaj sa Je kaifttallzcm rmlll lieukruliran. kajti spomniti so |e trelm le na veliko lakoto na Prane»« k cm ob dimu biiriungmg rseshmije. «Irugi fekl je. de je bila v RnsIJI še ve«, krat lakota ga časa carizma in kapitMlkuua. na primer leta IHil., k» s» mllj»ui mrli i\mdu, toda cs> rizern takrat Je še nI bankroll ml." piše Mi. ■ ■ p- r'i .J Kev»l. t'ieteoije. 10. a>g,--Äeai » ri4kili iijetliiUv, ki a» bHI Iz pničeiii «nj «ovjHov, J« danes d»-hli v Nered. UjeMrfM m v do* SE KA VIAJO URADI CARIGRADA wem polsjgjg Cbleanu Iu »kollea V p»(«k delo«»» «Ailačno hi MednoRevernl vetrovi Temperatur» v zadnji J4 urek najvišja 71 najnižja 70 Nolnce Uide ob $ 52. /glde ob 7 J* 1'nri«, 10, Vg, - Velika Hrits-nijg je s pomnijo Italijo poraslls Francijo, ku se je včerai razprav Ijalt» o vprašanju Gornje ftleslje. Poljska ue dobi Gurnle Slezlje kakor je asMtfvsl Kprioiuy, dja poljskih vatešev, in kskor s» sklenili njegovi ssvestdkl v Psci su, NomČija p» tudi pe dobi vse-w . kar je zahtevala Anglija se je namneč toliko spustila v kom. prumis, dg se sporim industrijalns ln premogovniške okrožja razde-le ln nckej dulie Nemci, nekaj pg Praueiis Ju bila doeclu povo*«-, ncfvede^e v tiuraj» Vrhovni svet Je eklctiH, Ua zaou krat seduetgjcjo čete, ki su lo tarn. Pozneje je ps Lloyd Georgs zagnal bomliu v franeuskl te-bor, ko je naznanil ns popoldan ski seji, «j* sta se Anglija ln Ita» lijg sediniU glede na roš^ev gur-uješleskega vprašanja. Prvič s« morajo uvsževutl glasovi volileov pri pleUlssilu, drugič murs Nem» čljs dobiti ludustrijslne kraje ln tretjič naj veščskl določijo mej» v krajih, ki lešu Izven industrija!-ni h okroMJ. W i L Prandoski ministrski predsednik Briand js odgovoril, dg spre j,-me sugestije Lluyda Ueurgg kot podlago sa rešitev gurnješleskefs vprašanja, ldoyd Georg«* j« v svojem govoru udprtu povedal, da problem Gurnjo Hlczije se us 11 Če (Amerike ne «lapypalie, marveč samo treh «uteuinJli drlav, ki i|p poslalo čete v sporno deŠelu, t» h Anglije,rram^W'ttklUc. D»^ Ij« Je rekel, da jftiM* fileslje že 700 lei nemška delale j prej > bile nemšlu koti pu KomamUja frsneoeka iu dalj šam J« Min pod 1 nemško vlado kot js bila Alsoei-Js-Lorens |nhi Prauelju, predim ao jo vseli Nenici leta 1M7I. V dlpluumtflkih krogih s« govori, da je Lloyd George sstu po-pustil nekoliko, ds pridobi Pran-eljo s« svojo oposisije ua i»soro-žit veni konferenci v Wasldugto. nu, Anglija namerava Izigrati trikič.n» putezu proti llenilpgu n» omenjeni k»nf«r«'»ei, Ns popoldanski aajl, ku Jp bilo "rešeno" vprsšsuje tiurnje Sle sije, je l/loyd (le»rge predlagal. di^Sg razpravlja o p»srfd«iVSJlJu med Turki |g Vrk«.vni Jvct Ima rašlti vprašanja, «lazil naj Im mtenta nevtralna aH naj ueUvt vujno v Moli Aziji, franeogl eo mnenja, de Grki ue bodo «kušeli vsetl Ango»»-, ker »o njihov« čet» sdgj preveč »ddaljen» »d njt Itove Imse »I» Sredossmekem morju lioy«| Georg» je p« pokesef, veliko naklon Je n«mt napra^p Orna In poro«5» ee, da ja» sugeatl-ral, dg noj Grčija vzame mandat Carigrada. Prem ija in Italija eto pe odločno proti temu Na dnevnem i*du konfcrong» jg le Dueneir»n> Avatrlje, spor m»d «Altmniju, Jugualgvij» in Grško In vel drugih etveri. PROSVETA zamorec, k H vajo da NARODNE demokracijo, s katero lahka ____ovsn*kegs ljudstva. Nič čudnega ni. da ao bili poslanci oropani imunitete. Kajti kar efečirji »te M, ao letovali ruski caristi, ki , »f, 00 n. M M m lote, M » M pri _so te številno naselili v Jugoslaviji, odkar ne morejo več jim. da to v resnici. ker uvid«- JSTm t nagajko opleta* vttfkšga kmete in delavca. •r ÛRUENTALSKI TEROR V JUCOHAVUI. o se mora pptcrn Inievanje ..pravil Prsv nič ae ne bomo čudili, če nekega dne apelirajo jugoslovanski delprti na ©ionizirane delavce po širnem svetu, da bojkotirajo vse blago, ki prihaja iz Jugoslavije, dokler belgrajeki cincarji ne ravnajo z jugoslovanskimi kmeti ki delavei človeško. Tsk<*no storili španski delavci, ko je njibfcpljenje prikipelo do vrhunca in zdi se, da tudi jugoslovanskim delavcem ne preostaja drugega, da nauče orijentalake teroriste v 6elgradu, da ne živimo več v petnajstem stoletju, b» je bilo na Balkanu v modi odiranje živega človeka aa «ah, in ao lahko takratni orijentaiski teroristi uganjal! svoje brutalnosti, rte da bi jih zadela sodba zaničevanja vsega svita! dil »e 'kot npoadajam. učenca. tisi M ima last Ko sa ss v Jugoslaviji polastile vlade cfritamke družina, to je nekakšen mešanica ciganske, grike in židovske jasno, da * razvije v Jugoslaviji orientalski us aride teror, v primeri s katerim je nekdanji habsburški teror izsa M lili In 1*84 v bivši avstro^grski drf*Wnlč. pri-jentalcem je-od nekdaj delalo največje veselje trpinčenje ljudi na najbolj grozovit način. Tepenje jetnika po po-platih in trebuhu, obešanje jetnika'» noge, da mu glava visi nizdol, nasajanje jetnika rta kol aH paljenje jetnikovih nog nad šarečim ogljem je ori jentaiski način mučenja-Priljubljena je tudi oslepitev jetnikar V ta namen ga«pri-veiejo proti solacu, da ne more ganiti In je primoran gledati v solnce ali mu pa na kratko iztakaejo oči. Pretepanje jetnika z bikovko ja pa pri orijentalcih nekaj vsak-danjsga, nad čimer ss nihče na spodtika. V cincarakih družinah ao podedovane vae alabe orijentalake lastnopti in saradi tega ss ne «ne nihče čuditi, če zdaj prihajajd iz Jugoslavije vesti, ki jih poroča breojav, da ae ljudem kar lasjs ježe na glavi, ko jih čitajo. Kar tjevendan ae pa ne more mučiti političnih na-aprotnikov in tako je bila treba najti vzrok za mučenje. Brsojav je nam povedal, da je bil napravljen napad na Wfsitin Aleksandra. Napravil ga je komunist. Tako poročaH-oflcijelno iz Belgrada. Ali glej ga zlomkat PO par tednih poroča "Arbelter Zeitung", zalo resen socia-liatični dnevnik na Dunaju, da je miniaterski predsednik Pasič izdelal načrt aa navidezni atentat iz političnih vzro-kov. Z drugimi besedami to pomeni, da je bil atentat izvršen, da ae Pasič in njegovi cincarski tovariši lahko ma ščuvajo nad svojimi političnimi nasprotniki. Takoj po atentatu so pričeti zapirati komuniste, a ko se je izvedelo, kdo je pravzaprav izdelal načrt za navidezni atentat, ao poročali, da so pričeli komuniste izpuščati iz ječe. Ceje bilo kaj resnice na tem izpuščanju komunista la ječe, tedaj ja MU tudi Pasičeva poteza, da si opomore, dokler nI dobil od skupščine dovoljenja, da se lahko vsi polove v imenu Mrsda in rada", ki so na potu političnim načrtom cincarakih družin. To ss je zgodilo in za ta in il zakon sa glasovali tudi slovenski liberalci in na* Proti zakonu so glasovali le aociallsti, komunisti in slovenski klerikalci. Pasič je zdaj ifoel, kar ja hotel. Skupščina mu ie dala oblast, da lahko polovi vse, ki mu niso všeč, jih dane po svojih krvnikih na tezalnico, da priznajo to, kar šale Pasič In drugi cincarji, da prlsnajo. Teden kasneje amo že zopet čitali, da ea pometali štlrinaj* tisoč komunistov v ječe, da jim natezajo njih ude po stari metodi španska inkvizicija, bolj trdovratne grešnike pa obesijo tako, da njih noge visa nad ognjem. T« vest je bila komaj dobro razširjena pa Ameriki, je do-šla nadaljna vest, da je btio aretiranih petdeset komunističnih poslancev v Belgradu in vrženih v jalo. Odpravljena je bila pselaniška imuniteta. Pasič je pogaail s po-močjo slovenskih liberalcev in narodnih socialistov «Stavo, ki js bila malo preje sprejeta. Vest prihaja is Pariza, torej je resnična, ker vprav v Parizu radi marsikaj zamotče, kar ja v škodo cincarjem v Be^adu, ki so se polastil! vlade v Jugoslaviji. Od slovenskih liberalcev ni bilo drugega pričakovati, kajti tajnik slovenske liberalne atraatt,ld ss je nallšpala adaj z imenom "demokracije" kot stara vlačila, da se parna gniloba tijenga telesa, je neki Frmnce Majeen. To je tisti Majcen, ki je dejal, da je treba vsakega pretspsti z bikovko, ki ss drzne zaklicatl "živela republika'*. To je Ustj*iko4s*«r, ki js dejal, da je njemu vseeno, ée je samo-rec kralj Jugoslavije, samo da ima Jugoslsvija kralja. In čs ima liberalna stranka takega tajniks, tedaj niso "njeni člani dosti bolji. Kajti če M ne bilo tako, bi takega lizuna ne Unala niti enega dneva za svojce tajnika, ampak M ga apadtls, da se tako obvaruje madeža, da ni nič dragega kot golo orodje beigrajskih cinearjev, katerim je tudi vseeno, kdo je kralj : eincar, pravi cigan ali pa kongoškl V*N refría* kaéti no«« in u t njo Itogodilo sc J*. da ae je kateri e»«* vsMis sli aevedoma pregrešil zoper uiitaijev poduk, vsled ¿eaar «s i* votm drugi u čenee aatošfl, da je laeal. V prvo k h if učitelj posvaril. drugo mu dal že strog ebar. v tretje sa je pa naeristU a palieft Tako ae «odi tudi a mojim dra gim Tonetom, «varilo in ukor pri njemu ue izda aič. trmoglav je in ae vidkn drugega izhoda. ka kor da ne lotim palice in mu iz bi jam kudomdfoo trmo. Daairavsa Jfisvarim uaj se poboljša. vadne boij leze v kašo. Povedal aem Tonetu U javno. & je lašajivo njegovo poletje in to oatane pribito- Vem. da mora biti taiko človeku. ki noai pečat, da je njegovo početje lainjivo. toda ja* sta n# morem pomaga-ti. ker pregovor pravi, kdor lile. ta »ajde in Tone je v sesalci dobil. kar je iakal. ■fesrbuo cestno ni ¡ta osebo. ki je le nosile evoječaeno titel viao-kega aarkvenega dcateiauatts* Moj Tona Je namreč Ml le prvi "cerkmošter" pri eerkvl »res Jezusovega; ali ko je cerkev pogorela (seveda teren ognjahje pogorel tudi Tonetov titel. prav me dolži, da sem ja« vneta kriv. da ia pogoreli hiša božja, ter da duhoviti oče n« morejo 6-sluti v ti paaelbiui, ja« temu ni-sem kriv. Tone asm bi moral najbolje vedeti, kje je «lavna kriv-da. Ako ae bolijo «. mlaljouar priti v tukajšnjo naeeltono. dasi-ravno imajo podeljeno polno moč od nesmotljlvtga papeža, ds lahko odpuščajo vse najbolj kosmate, neslavne gifhe in lašl. ter imajo polno moč izganjati hudiča s r ogrni in ktmjskimi kopiti, mora biti v tukajlnU naaelbint nekaj narobe. Kadi te«a je do* 11 ost klučarjev pogorele' cerkva, da nekaj ukrenejo ln se r^i naselbina .večnega poguMjcnja. kajti ako ni ndbeeega grešn#ka v luknjanji naselbini, ki veruj« v boljo mil o* t. je «o*ovo moj TV n«. ki bo moral opraviti breakoa-Ano dcA«o «ptrved. dn ni očisti svojo koamato dufc>. Oalejmo ti Tonetov odeovor v M. iea "GUa naroda " Z de-belimi črkaali mi piAo v odgovor- Niso in ni minin, da je moja «neba toliko upoitevana pri teh «oapodth. kajti al« sedanH< nredaednik na* rapnbHke nista imela «a čanS liamaanje tbrn«rljen uredni-«tvu poslati tudi «ti*, ako sahte-ve. • L TNine pravi: M*er me je Martin ¿Ustnika r v PrenveU obdol Ml (Sa itev nevth—) mnalh ue-(Vdnih dejanj nem ta ooaval slasilu JRJ .naj Sekal«, da ja re«. kar pile Ara mene: Mesto tata ma je 14. joi. napet napadal v Pronvetl in nu- imenuje Uinika ln aa ponovno »aSaeja v nafte jeo prftel iskati. Sploh pa ne «re pri aferi za ni-kako etavo, temveč edine dokaze. katere tu navedem. Odgovor na prvo toAko: Izvle-iek fe prflo«e zapisnika društva "Tri«lav": 2« besedo se priglasi predsednik in poroča: "Bratje. zadnji č§a opažam uatudno pajb napram našemu društvu? od atrani a«itatorja neke jedno-te, ki plačuje 12 za vsakega no-voknpljem*» 6l«na. M® »knam prati temu. da ae a«iUra pofiite-nim potoni, kajti vsako druStvo je upravičeno do a«itaci>. toda studi «a' mi «onja. ki je vodi (lo-ttčai agitator in je obsodbe vredna. imel sem dogovor s tremi ro-iaki iu določen dan. kdaj «remo ST adravniku na preiakavo. ko sem ftol določenega dna k omenjenim rojakom, da gr<*no k zdravniku, sem dobil nepričakovan odgovor, da eo že bili pri zdravniku. Odgovorili so, da so bili z agitatorjem JSKJ in da jih Ja on pregovorH. da je JBKJ boljša, da bolje podpira svoje člane in daje boljšo- podporo, kfkor pa »NIPJ, ter da ima tudi »sen men t manjši. Pole« tega jim je uatvezel tudi druge iaži. Kar sam jih takoj na mestu prepričal. da jih je oni agitator nala-tje ogorčen sem nad tem i početjem, ter na vas apeliram, da ste na straši in čuvale interese in east SNPJ." Ta odgovor je mojemu jentu na prvo točko. On seveda pravi, da je bil poacvan v pričo vač rojakov, vaaar jas ne vem in ae zato tudi ne «re. gre se samo za laži. ki iih je natvesdL^^H Odgovor na drugo toč"ko:- Te ne prizna, da nisem bil meseea februarja na seji. Ta izjava| zame zadovoljiva, ker v resnit-nisem Wl- Bil pa sem na seji me seča nmrca. kar 011 zanika, da nisem bH. temveč sem pr šel ob četrt na pet. ko je bila naja ie zaključena. Ni res. da eam bil na seji in mimo sede kakor kak poslušen dečko, ni res da sem paoval društvene uradni bs ia aem tolkei s knjigami po 1 To j« samo laž. Ko ««m stopil v dvorauo je bi] lo notri vsega pet dseb z odborom vred. Ako j« bH kdo Skrit pod klopjo to je pa radi mene mogofa. Ko sem vstopil sem lit koj plačal aseament. vzel v roke upM«tik ln vprašal, kako in kdo iam pravico sprejemati -kandida ta* na da bi bili navnoči na ac| ji. ter da bi članatvo o sprejem ti kriti gtnMvnlo. Ffredsednfk dnj Stva ml je odgovoril: "Tebi nič mar. nimaš nič govoriti, ako pa al kaj imel, bi bil prišel na sel jo. kajti seja je zaključena. Tu as bo vodilo naprej, kakor bomo mi Hoteli, teld pa če ni prav. dru| št v o Z snu XI i " Odtovor "društvo puaU" lahek, toda jaa sem ie prevee vplačal tekom IM let. da bi nal •akteve takih bratov od društvs eSntopsl. Skrbel pn bom. da se kodo izpolnjevala pravil« iu ne leptala. kakor aa to sedaj očivid ao dogaja. |Ta*nik društva A. Okoliš na| ta: "Jaa imam pumo od gliv] tajnika, da se sme k društvu vsaj kogsr sprejeti, samo da ga poz-f nata dvn člana, bres VMkegal giaaovauja." Mislim, da ae je taj-nik pošteno «govoril, kajti iai Pisma aŠM videl in na tital.l vsekakor p« ako j« resnica, da jel al. lnjaik knj tnkeg« natvesil.. Je vsega olmojnnj« vreden (Maavoril m>mt "Ako vam je al. tajnik piani pismo, kakor is-Jevbate. je vm člane društv» "Dalmatin-sko-slovenska slogn" št 347 S. N P. J., da prj^ejo dne 14 avg. nn sejo, ker bomo volili delegntn no konvencijo. Brat, kateri ne pri de, bo kaznovan z globo SI. — P, J. Zusal, taj. * "J V ' * I ' ' 1 *- K. . ■ , • „ " ' i,». Olerslaad, 0. — Naznanjnm, da ae bo dne 13. avg." preselila Slov. nar. Čitalniea v Slov. narodni dom. — John SUblaj, knjižničar. KAJ^BCJI SlUUg JI TinCAJ. Chioago. 01. - Hinglin« Bros n Barnum k Bailev je tnkuj. Cirkus ostane tukaj samo še do 14. avgusta. Tako velike*« cirkus« ko ni Mlo tukaj. NjegoVo oaebb> se-stoji iz najboljfth cirkuških u-metnikov, pa tadi dhrje žhnli it» vajajo vaje. kakršnih je bilo da-zdaj še malo videti. • > TI tri jesdfjo na slonih. :ran-trivnl levi skačejo z dirj«jo«th konj. leopardi pa skačejo skoči «Hmffe. Nastavljenih j« okoli ^ „t„ oneb Med njimi se nahajajo naj-1 kolji klovni, ki izvablja io eem smeh. Okoli ato je klovnov, ki s r«t. aimi burkami. Ša1««i |j, .javt^j zabavajo tledalc«. I . Izvoljen je bil odbor dvanajstih čl gnoj»'ki bo znati pod ime-nom Skeijslji odbo*M Iti v kšte-rem bo zgstopanl^ fieilt avstralskili drŽav. Nalogi tjtfea odborii je i«vi Siti vse delb za prefcod unij f in dustrijalnb organizpeljo in d« stopi v najožje stike t delsvski ma političnima stranicama v Av siiiM in Novi mmifi-gi vSkti sklepi kpngrHa ao : Is-java. da avntrtitSkb W«d*tv6 em- fatiAno nastiMeuje kape- ri a lističu i f«ddrateS|L katero vodi Velika Britanija t pt» ti prisilni vaJS*kieh#»i in poziv na vlado, da takofpconcha s pri silnim uov*taiimk>j, . «Mi"' Konarre« jc bil «aklju^ z veli ki m navdušenjem. Novo geslo avstralskega delavstva je: Vsa oblast delavcem! v Asa P»B okret 15J»0 delaveev ja v gfeaniu ie 78 krs Ml strokovnih unij je sHsade tih... Stavko vodij« stavbMi lavci/ici so v boju z daladeigUi k od 1. maja t. I- zoper snilapie me zde in odprto delavnica. Ceatral al delavski svet. v katerim sede večinoma Uompersovi uaza<)nja^i je zsvrgel pirdlot za geoara»»o atavko. toila im«am«ajie unije so jub teme glašovale «a štrajk svko vodf ikmebnl adMir. kl * imenuje "raSlr shd ffle eeaSait ^'"(¿tlbor delavskih vrat). ' Sfl je bila stvor jasa v del jo v Lueernu, ¿visa. Dešegetj' se mcfl dragimi paêsâ» teM • pri dlogona ameriške aniji sMsJ-nikov. da koviaarji prešiefcaj« s l»n»iz\ ajan jem strojnk ia ga orožja ter nmniel|a sa poln je val I pravil i. ^|ill v»«M mi iiiiiiiekl prealoloiiaalaUiiik. rnrr -..v,-s—r loHft mu Kraueii» US| Mflft. IQ. —^ V AM»oiovi»m Uifiu k »mul« m$\mm » IM |>tv1rkuAiv.lltf... kl i« U ««o onebo In pet trtttuänvsl* Mexico at p. Mehika. 9. av* V BI DesMiersts. i« WI m»«/-1 u» Ltreljen. ko ae je r avtomobilu vosi! no eni slavni ulk v reirali, splava na levo. splava im limito, ktegue ee, akrifl se. Pike je ilve. Ne ne-«kontno mejelui seroplai» sede. ssuiolel, je nea-imlen orolek. t.- : , . ¿V Oko ee privedi. Zor ko apoenava pkko, . In «dej i spre govori N tankim, tenkim glaa* kotu. kakor da dela molj sapo. "Httiihi! KaflaU nit ne fromnil hlhHiit AH ja« pomenim veliko. Kaj se me bojiftT Tvoja pljuča» tvoja kodb. tvoje koali, 1tt<4ielie — pov-m hI ae prijetno Mvl. Tudi ja« sem divljeuje. Od t »njega šivi jen ju ae redi moje. Molgaaov nimam. Lvojiii velikih m bdi nimam — meni nlao ni« tre« dne. Hrepenenje imam kakor ti. silo tivljenje l* uiam in voljo 4fWvljanje. <*boll, da bom «drav, d« se ugojlm in ranmtioiim. da napolnim vaa svet. Najlep&i Ho svet samilt baeilov." . v % PU*aaJ' Utegnila v majhno nitko, svila in «auieialju folaf pje ae je pojavila dr.uga. tretje. M.lil^Uv, eto , tfaot, miljon! Vaa mu silijo \ Ust«, v Iios. v uleaa. (Iroten Mrak ga pogrebi Zakrival bi, pa im* more. Val Udje ao odreveneli. grlo je auho in ga* * drgnjeuo. ntisli hite po možganih kakor mravljo, «•e jim reabrakeA mravljifaV . "Nadi veliki eiljil Nafti a vet H cilji!. . Nitke Milijo In silijo. *' življenje tivi od ftivljimja. . ." 7, nepopisnim trudom ««stoka Zorko. dvigne« roke todko kakor dvoje polen, pogrebi klobuk In ho chudi. Veter mu je hotel odneati klobuk. t Smol k a mu ja padla ii oat. kadri j utu Uru*. Ime is pral. motno pijane In odlele mu. ,lt< Kaj je lillo vne aanje.. Ali pol reanlee.. V tirnih ae jr neke j o*\oitodilo« Nemara je ImIo vendar vet kakor eattjr m V Alt. xlo<|ja!* ja vakliknil pmfrnor. Zorko-«a Maotka je Ivila padla ua ujogov rokav, po sdrknile na roko ln na apekla. ''ihlpustite, gospod profraor!" . ' jfo MA tako! No. to nI nit hude*«. Xaapal «m. kajne«ta T Seveda. aaj ar ml je aanjokl. Mehka roka m) ml ja rahlo polotila na telo. druga pa na »rvr Pa totil aern, videl n- Lahno ao odplava le VOO nadlog* in ae iagut*ilr v nedogiednilt tla« Ijavak kakor dim. Potem ie moje teb tagubllo vaa toda. Vaa veai ao «Ajrujalt. atom te je lotil od atogMI. Plaval aotn vimihn v amhn in Upal eem ditntdk, da ae« oblah. M a/, I rud«« l atomi t» o« 00 utSkott V vidavah « druamii. ki ao lik bili laka li od davnina RodMiml aem ae. m t«, jo bilo lok« tuatvo. kakor da mr <4.|ea»u «drevje. «a «I-holi no anano, iaaa «vljenj. hi «o boleaen. Moji »«•gMTaa aa «irml» a pogir.it * '«»I jaoati In sat*- kahani vedno la nojboljftlJk nejil. Dobiti ja tedhShb ateklanie In rasnih loaeev, ti Mi vam doetavimo aank podU, tadno ▼ vaa krajo. (»rocerijam. eladttčaram ia dajal ne «oloaPlne damo prime Cist pri vodjih naročilih. Pi formacija na: FRANK OGLAR» 6401 Snperler Aem. Clevele «a mojega br«U J, Gnadar. Pred sedmimi leti je Uvel nekje v dr iavi Colorado. Rojaka proakn ▼e kdo njegov nooiov, naj mi g» naanani, ako bo ao« ti tal oglas, naj ae prijavi na Matov: (A. Ona dar, Hamptaa Road, & F. D. Box 223. Whitefmh Bay, Wla. (Adv.)