OB 25-LETNICI VELETRGOVINE »LOKA« V ŠKOFJI LOKI Spomladi 1977 je podjetje ABC — Ve letrgovina »Loka« v Skofji Loki prazno valo 25-letnico obstoja. Danes se to tr govsko podjetje ukvarja s prodajo živil skega blaga na debelo in na drobno. Za prodajo na debalo ima tržišče po vsej Go renjski, v Ljubljani pa tudi na delu Pri morske in Dolenjske in v Zasavju. Malo prodajno mrežo sestavlja 59 prodajaln, predvsem živilske stroke, nekaj jih je tudi tekstilnih in tehničnih. V sestavu »Loke« so tudi trije gostinski obrati (re stavracije). Pretežni del prodajaln je v škofjeloški občini, ostale so v občini Ljubljana-Siška, po ena pa še v občinah Tolmin, Ribnica in Tržič. Veletrgovina »Loka« je nastala iz tr govskega podjetja na Trati, ki se je s priklučitvijo nekaterih prodajaln trgov skega podjetja »Lubnik« leta 1952 pre imenovalo v trgovsko podjetje »Loka«. Takrat je podjetje imelo 11 poslovalnic in 40 zaposlenih. V letu 1959 je podjetje pričelo z gradnjo novega skladišča in upravnih prostorov, v katerih je še se daj. Po letu 1961 se je »Loka« usmerjala bolj v detajlistično dejavnost, priključi le pa so se ji prodajalne Kmetijske zad ruge iz Poljanske doline. Število zaposle nih se je povečalo na 70 delavcev. Leta 1962 se je k »Loki« priključilo trgovsko podjetje »Sava« iz Medvod z 9 prodajal nami, trgovsko podjetje iz Gorenje vasi s 4 prodajalnami in še preostale proda jalne trgovskega podjetja »Lubnik«. Leto kasneje se je loškim prodajalnam pri ključilo še 5 prodajaln trgovskega pod jetja »Potrošnik« iz 2irov, leta 1964 pa trgovsko podjetje »Merkur« iz Škofje Lo ke in trgovsko podjetje »Sora« iz Želez nikov. V letih 1965—1970 je podjetje intenziv no vlagalo finančna sredstva v razvoj. Delavci so se zavestno odpovedovali po večanju lastnega in skupnega standarda in čim več prostih finančnih sredstev vlagali v nove gradnje in adaptacije. V tem obdobju so bile zgrajene nove samo postrežne prodajalne v Medvodah, Pir- ničah, Gameljnah, dve v Šiški. Rete- čah, dve v Skofji Loki, v Sovodnju, pri Sv. Duhu in Tržiču. Dograjeni sta bili tudi dve klasični prodajalni, in sicer v Sori pri Medvodah in v Davči. Pred letom 1965 se je maloprodajna mreža širila predvsem z združevanjem majhnih lokalnih trgovskih podjetij. Po letu 1965, ko je že obstajalo močno pod jetje, pa se je pričela živahna investicij ska dejavnost tudi v novih kapacitetah Vse navedene nove prodajne površine po menijo v primerjavi s stanjem leta 1965 naslednjo rast: Leto P™* P?vrš- Index Sklad' p,ovrš-v m- v m- Index Skupne površ v m2 Index 1965 1975 Povečan 2.346 4.098 je 1.752 100 175 1.865 3.070 1.205 100 165 4.211 7.168 2.957 100 170 Tako hitra rast maloprodajne mreže je terjala povečanje skladiščnih kapacitet, zato je podjetje sklenilo prizidati obsto ječemu skladišču 2.440 m2 novih skladišč nih površin. V 10 letih so se prodajne površine povečale za 75 odstotkov, skla diščne za 65 odstotkov oziroma skupno za 70 odstotkov. Pri navajanju uspehov na področju širjenja poslovanja in stal nega izboljševanja preskrbe občanov je treba povedati tudi to, da so bile skoraj vse maloprodajne in druge kapacitete zgrajene z izključno lastnimi finančnimi sredstvi. Da so bili delavci tej nalogi kos, kljub nizki akumulativnosti živil ske trgovine, je bilo treba gospodariti skrajno racionalno in varčevati pri vsem, veliko tudi tiri osebnih dohodkih zapo slenih. Posodobilo se je tudi delo v ad ministraciji, knjiženju in fakturiranju. Ustanovljen je bil fakturni-mehanograf- ski oddelek z nekaj računalniki. V letu 1972 se je k podjetju pripojilo tudi samostojno podjetje Ljudska re stavracija iz Škofje Loke. »Loka« je pre vzela obveznost zgraditi nov obrat druž bene prehrane, ki je velikega pomena, ne samo za delovno organizacijo, temveč tu di za širšo družbeno skupnost, saj je s tem bil v veliki meri rešen problem družbene prehrane delavcev v industrij skem centru v Skofji Loki. Vzporedno z razvojem podjetja se je razvijalo in čvrstilo delavsko samouprav ljanje, ki je sledilo vsem družbenim spre membam. Spočetka so v majhnem ko- 178 lektivu vsi delavci opravljali funkcijo delavskega sveta, pozneje pa so prešli na redne volitve v delavski svet. imenova li upravni odbor in komisije delavskega sveta. V organih upravljanja so bili za stopani vsi deli podjetja, upoštevana pa je bila tudi socialna in starostna struk tura zaposlenih. Po sprejemu ustavnih amandmajev je prišlo do kvalitetnih sprememb v sistemu samoupravnega od ločanja. Poleg delavskega sveta so de lavci izvolili tudi ostale organe uprav ljanja, ki odločajo o uresničevanju po sameznih pravic iz medsebojnih razme rij iz združenega dela (komisija za med sebojna razmerja, komisija za družbeni standard, komisija za obveznosti in odgo vornosti, komisija za delavsko kontrolo). V letu 1973 pa so delavci na vseh zborih v podjetju obravnavali zakone s področja združenega dela, ki so pomenili pomembno etapo ponovnega preizkusa organizacijskega ustroja in materialnih odnosov. Na podlagi družbenopolitičnih in ekonomskih analiz stanja so ti samo upravni akti usklajeni z vsemi spremem bami v našem družbenopolitičnem živ ljenju. Za uresničevanje vprašanj družbenega standarda delavcev skrbi posebna ko misija za družbeni standard. Komisija re šuje v glavnem stanovanjske probleme delavcev, odobrava kredite za nakup sta novanj v etažni lastnini, vendar še ved no prevladujejo prošnje za gradnjo hiš, adaptacije in razširitve. Vzrok temu je verjetno tudi razseljenost članov delov ne skupnosti, ki prebivajo v velika meri na deželi (Poljanska in Selška dolina, okolica Medvod itd.). Nerešenih prošenj ni bilo, razen če prosilec ni izpolnjeval pogojev, ki jih določa sporazum. Pred nost so imeli delavci s slabšimi social nimi razmerami. Komisija je redno spremljala tržna gibanja in prilagajala zvišanje zneskov stanovanjskih kreditov. Naj navedemo za primer, da so bili v letu 1975 odobreni 32 prosilcem stano vanjski krediti v skupnem znesku 1,254.000 din, v letu 1976 pa je bilo ugod no rešenih 38 prošenj v višini 1,267.000 din. Podjetje poskuša ugodno rešiti tudi vprašanja letovanja in rekreacije zapo slenih. Člani delovne skupnosti so se vključili v letovanje v domovih v Por torožu in v Strunjanu, leta 1975 je pod jetje kupilo dve stanovanjski prikolici, leta 1976 pa so se odločili o nakupu še dveh prikolic, saj so bili delavci priprav ljeni del regresa za letni dopust odsto piti za ta nakup. Pa tudi družbena pre- Nova samopostrežna trgovina veletrgovine »Loka« v Železnikih 12' 179 hrana delavcev je uspešno rešena. Za delavce na upravi in skladiščih je pre skrbljen topli obrok med delom, zaposle nim v prodajalnah pa je v glavnem pre hrana regresirana v obliki bonov, ker jim zaradi narave dela ni možno zagotoviti tople prehrane. Do leta 1971 so se k »Loki« priključe vala manjša podjetja oziroma posamezne enote trgovskih podjetij, od takrat pa se »Loka« vključuje v širšo obliko povezo vanja, v združeno trgovsko podjetje ABC — Ljubljana. Med ustanovitelji tega podjetja oziroma inieiator je bila prav Veletrgovina »Loka«, ki je še z nekateri mi podobnimi trgovskimi podjetji (»De- likatesa« v Ljubljani, »Napredek« v Dom žalah, »1. junij« v Trbovljah) ustanovila združeno podjetje. Novo podjetje se je vsako leto povečevalo, vanj so se združe vale poleg trgovskih tudi nekatere go stinske delovne organizacije. Razvoj go spodarstva in integracije v njem so za htevale spremembe tudi v Združenem podjetju ABC, tako se je reorganiziralo skupaj s KIK Pomurka in KK Radgona in še z drugimi v novo sestavljeno or ganizacijo združenega dela ABC — Po murka. S to integracijo oziroma povezo vanjem primarne proizvodnje, predelave in trgovine so delavci uresničili eno os novnih ustavnih načel o združevanju de la in sredstev in o povezovanju proizvod nje s trgovino. Integracija je pomembna tudi zato, ker združuje proizvodnjo in trgovino iz razvitih in manj razvitih področij Slovenije od Jesenic do Lenda ve. Tako je bila 1. julija 1976 ustanov ljena SOZD za kmetijstvo, živilsko pre delavo, trgovino, gostinstvo, turizem in promet, ki združuje več kot 8.000 zapo slenih, realizacija bo znašala yeč kot 7 milijard din, v njej pa bo čez 650 pro dajaln. V letu 1976 pa je bilo ob ponovnem kritičnem pregledu letnih samoupravnih odnosov in organizacije ugotovljeno, da je za nadaljnji razvoj podjetja nujno po trebno še tesnejše povezovanje njegove dejavnosti s podobnimi delovnimi kolek tivi. Tako so stekle priprave za združi tev s sosednjim podjetjem »Peks«, poz neje pa se je v priprave priključilo še gostinsko podjetje »Jelen« iz Kranja. V bistvu gre za reorganizacijo na področju preskrbe prebivalstva z osnovnimi živil skimi potrebščinami in gostinskimi sto ritvami. Nujna pa je tudi gradnja novih skladišč in pekarne na novi lokaciji, ker na sedanji »Loka« in »Peks« nimata več zagotovljenega življenjskega obstoja. »Lo ka« bo imela skladišča, ki bodo v prvi fazi obsegala 5.000 m*. Pomembna značilnost, ki zahteva po vezavo, je podobnost podjetij. Vendar sa mo z združitvijo naštetih podjetij ne bi dosegli cilja. Zaradi tega so delavci skle nili oblikovati znotraj nove delovne or ganizacije temeljne organizacije po de javnostih (proizvodnja, trgovina, gostin stvo) in s 1. 1. 1977 prešli na novo orga nizacijo. »Veletrgovina »Loka« si je v gospodar skem načrtu zastavila še nekaj pomemb nih nalog. Zaključena bo gradnja bla govnice v Železnikih, kjer bo skupno preko 900 m2 površin in dograjena bo tudi samopostrežna v naselju Podlubnik v Skofji Loki, kjer bo skupnih površin prav tako približno 900 m2. Ves opisani poslovni uspeh našega pod jetja je treba pripisati predvsem izredno visoki kvaliteti dela v tej dejavnosti, ki izvira iz stalnega dviganja strokovnosti zaposlenih in produktivnosti dela ter medsebojne povezanosti in enotnosti ce lotnega kolektiva. Ludvik Leben 180