cemmmu dln............../ePnfc&fflni..............to^ek«mmiinmi.mmmmiiii Visoko šolstvo, kakršno pač je, ne ustre-za nikomur več, ne t.i. združenemu delu, ne delavcem na Univerzi, ne študentom. Sicer pa je to že znano ,,dejstvo" in novi vipi bodo kmalu prvi ,,materialni" korak na tmovi poti reforme visokega šolstva. Cenjeno bralstvo smo o nekaterih problemih okoli vipov, materialnega stanja Univerze in njenih načr-tov že seznanili, serijo prispevkov na to temo pa bomo (za letos) sklenili s poskusom grobe skice temeljnih protislovij reforme, ki vselej z neotipljivega ozadja kot Damoklejev meč visijo nad študentovo glavo. Da se ta proti-slovja še kako ujemajo z globalnimi družbe-ninu, ni nobeno naključje. So le njihov del, ki ga obvladuje ista logika. Časopis študentov Uniserze Edvarda Kardelja v Ljubljani I. Izdaja UK ZSMS, Ljubljana. Uredništvo: Andrej Klemenc, Igor Lukšič, Mojmir Ocvirk, Samo Škrbec, Dejan Verčič (v.d. glavni urednik/, Hasan Iztok Vilič (odgovorni urednik) Oblikovanje in tehnična ureditev: Andrej Kocjan Fotografije tbral: AndrejŠabec Lektoriranje: Samo Koler Tajnikovanje: Nela Malečkar Distribucija: Jure Huwlina. Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, telefon: 319-496 Izdajateljski svet: Ludvik Horvat (predsednik), Andrej Lukšič, Zoran Kariž, Aleš Kardelj, Bojan Klenovšek, Robert Škrlj, Primož Hainz, Matjaž Jevnišek, Igor Lukšič, Andrej Klemenc, Mojmir Ocvirk Tisk: Tiskama Ljudska pravica. Priprava: IBM Dnevnik. Naklada: 5000 tvodov, cena posamezne številke je 12 din. Naročnina za šol. leto 1983-84 za dijake in štitdente 100 din, za ostale posameznike 150 din, za institucije 200 din. Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421-1-70, z dne 22. januarja 1973. Javni sestanki uedništva so ob ponedeljkih ob 20. uri. Uradne ure: vsak delavnik od 10. do 12. ure Št. 9 Datum izdaje: 19. 6. 1984 Reforma visokega šolstva se pravzaprav opira na reformo srednjega, zato se velja vsaj za trenutek ustaviti ob slednji. Cilji reforme so bili, kot je pač značilno za naše cilje, jasni. Reforma prizadevanja v srednjem šol-stvu naj bi povezala šolo in gospodarstvo, dvignila nivo izobrazbe, odpravila elitizem gimnazij in vzpostavila bolj fleksibilen šolski sistem v celoti. Vendar je svetli blišč pološ-čenih ciljev kmalu začel bledeti zaradi nas-protujočih si interesov, ki jih je zakrival. Nekateri so v ,,povezovanju šolstva in zdru-ženega dela" videli najhitrejšo varianto za ztgotovitev za njihove trenutne potrebe usposobljene delovne sile,sepravi prilagaja-nje mladih zastarelim tehnološkim proce-som. Gimnazijski elitizem je seveda preživel papirnate posege in si rešen svojih formalnih gimnazijskih okvirov, še bolj trdno zaščitil hrbet. Splošno duh egalitarizma je samo še do konca poudaril dejanski regionalni eliti-zem, t.j. koncentracijo privilegiranih usmeri-tev v središčih privilegiranih regij. Birokrat-ski pragmatizem in voluntarizem je videl dvig izobrazbene ravni predvsem v prizade-vanjih ,,našega" učitelja (mimogrede, le kdo je potem ,,njihov" učitelj? Ko su oni, i šta hoče? ), ki ,,bo na svojih plečih in v svojem srcu nosil to reformo". V ta namen je tov. Poljanškova tudi prepotovala celo Slovenijo in učiteljskim zborom predavala o ,,liku sociaiističnega učitelja". V novo obliko organizacije šolstva se je stlačila nekolikc zmodificirana stara vsebina, glavni ,,novum" pa so bili še bolj natrpani programi, še večjs j konkurenca med dijaki znotraj ,,razrednega kolektiva" in še bolj obremenjeni učitelji. I Reforma sama se je znašla med dvems [ ognjema. Kakor je bila na eni strani rezultai teženj po preseganju starega, v državnem paternalizmu osnovanega sistema izobraže-vanja, ki ni sposoben slediti zahtevam sodob-nega znanstvenega razvoja, se je po drugi strani ref orma oblikovala v naročju državne (republiške) birokracije, ki ji je pustila svoj neizbrisen pečat. V ravnotežju sil je refbrma| ostala na pol poti, v položaju, ki je omogo- S čal nastop tistim odrešenikom, ,ki so kot alternativo birokratskemu usmerjanju pred-ložili svobodno ,,konkurenco" programov in šol. To pa so v liberalistični celofan zavite želje privilegirane elite 5;par excellence". Toda pokazalo se je še nekaj, namreč, da ne more uspeti nobena reforma, ne da bi se re-j volucionirale same oblike pouka, ne da bi se I spremenila sama vsebina odnosov med uči-'' teljem in učencem. Ta pa se lahko spremeni * le, če se spremeni sama oblika organizacije šole, če se spremeni obseg in vsebina pred-metov, če se izboljšajo materialni pogo-ji .... Kajti nobena ,,reforma" šolstva ne bo uspela ob apatičnosti učencev, ki je ie pasiv- 'na oblika upora db brezsmiselnega drila v ' pogojih boja vseh proti vsem. S poceni ideo-¦|loškimi frazami pa danes, hvalabogu, ,,sub-¦*jektivnega faktorja" ne moreš več motivirati. *O tem naj si bodo na jasnem vsi, ki jim je Teforma šolstva v interesu, pa čeprav samo |zato, ker potrebujejo zgolj bolj izobraženo * delovno silo in so jim besede kot so človeški interes in samoupravljalec zgolj fraze. RE- l FORMA ŠOLE je POGOJ ZA REFORMO * ŠOLSTVA, kakor velja tudi obratno, da je * reforma šolstva pogoj za reformo šole! ^OGLEDALCE, OGLEDALCE NA STENI [JPOVEJ ..,. Trenutek ravnotežja še traja. Odpira pa se nov teren spopada-formalni začetek , jnateri« alizacije" reforme visokega šolstva. Glavi« akterji zakulisnih iger so nam tudi že znaniJ Ne bomo jih reducirali na neke imenskefl oznake, ki same na sebi nič ne pomenijo. Zal nekatere sodi visoko šolstvo še vedno v sferJ družbene porabe^To za regresivno, na tujeB licence navezano in s protezami državniM ukrepov podprto strukturo tudi je. Todfl moti se, kdor misli, da je v njihovem intere« su, da bi univerzo enostavno ukinili. Ne, pačfl pa potrebujejo polizobražene strokovnjakeM ki bodo sposobni upravljati in adaptirati pre9 nešeno tehnoiogijo in se pokorno šopiriti M svojo fakultetno izobrazbo. Takšna je paS mentaliteta tistih struktur, ki so v prvi vrsfH usmerjene na lastno preživetje. Potrebujej koroBRlne oMa*i ideologija, dileme, alternative • Prevladuje mnenje, da postaja oboro-ževanje samo sebi namen. Dotega zaključka je prišlo več ekonomistov (Kaldor, Smith in drugi) zaradi spoznanja, da je oboroževanje prešlo pač že zdavnaj vsako ,,racionalno mejo". Konfuzna je tudi trditev, da oboro-ževanje samo po sebi vodi kapitalizem v pro-pad. Drugi pa spet menijo, da vsako priza-devanje za razorožitev pomeni svojevrstno utopijo. Nam ne preostane torej ntč drugega kot čakanje, da se svet oboroži do te mere, da bo propadel (seveda samo kapitalistični svet po Kaldorjevi in Smithu!) ali pa čakati, da taisti svet ne bo propadel, saj Iahk6 po-stane še precej bolj gnil. Zgoraj podani alter-nativi se izključujeta. Rešitev po ,,jugoslo vansko" — ,,nešto izmedju" v tem primeru odpade. Poglejmo osnovno tezo, ki jo ponuja Mary Kaldor. Militarizem ji pomeni upa-danje ekonomske moči države, v kateri se pojavlja. Ugotavlja, da konstantno mirno-dobno širjenje produkcije orožja tako abso-lutno kot relativno glede na družbeni pro-izvod označuje začetek obdobja ekonom-skega upadanja kapitalizma. Produkcija orožja postaja sama sebi namen, dobiva sa-mosvoje gibanje in nenazadnje, naraščanje vojaške produkcije pospešuje proces eko-nomskega upadanja kapitalizma. Iz zgodbice Mirovna gibanja sledi nauk: bolj se bodo oboroževali (seveda to velja le za kapitalizem) prej bodo pro-padli! Kar je res v tem pojmovanju, je to, da se kapitalizem, še posebej v kriznih časih prav rad zateka k produkciji orožja. Toda prav to dejstvo nasprotuje temu njenemu ekonom-skemu determinizmu, ki tako zelo spominja na Hilferdingovega. Povečanje vojaške pro izvodnje zadržuje zlom, ali bolje rečeno,^ med drugim ohranja kapitalizem. Če se na primer da prezreti preprosto meščansko teorijo akcije—rekreacije (ki pravi, da se kapitalistične države oborožujejo zato, ker se tudi komunistične), pa ta teorija, čeprav se imenuje marksistična, bolj škoduje vsemu revolucionarnemu, naprednemu svetu, ki si prizadeva za mir kot katera koli druga me-ščanska. Po logiki stvari, ki sledi iz te teze, se mirovna gibanja, ki se bore za mir, v bistvu borijo proti zlomu kapitalizma. Mirovna gibanja ponujajo alternativno-boj za mir. Toda kakšen? Mirovna prizadevanja pomenijo proces, ki je v zgodovini doživel največ porazov. Multilateralna pogajanja so, razen redkih izjem, kar po vrsti doživljala neuspehe. Bodo mirovna gibanja s svojo strategijo rešila svet pred uničenjem? Da mir ne bo le ,,posvetitev oboroževanja v miru" Jasno je, da takšna pasivizacijska ideolo-gija ni nič manj ,,nevarna" za neko socialno gibanje kot birokratizem ali kvaziprofe-sionalizem, ki se lahkopojavi na neki stopnji razvoja socialnega gibanja še posebej, ker mirovno gibanje že itak trpi zaradipomanj-kanja ideološke tradicije. To nekateri imenu-jejo glavno pomanjkljivost mirovnega gibanja in mu zategadeij pripisujejo klavrno prihod-nost Klfub temu pa povsod po Evropi v mi-rovnih gibanjih prevladuje mnenje, da se je treba za dosego ciljev, za katere si prizade-vajo, boriti (Jbiti aktiven, da bi ne bili radio aktivni"). Končni cilj gibanja je, da se dose-že stanje razorožitve oziroma podlaga za re-snični mir. Povsem očitno je, da si mirovno gibanje prizadeva za drugačen mir, kot je sedanje ravnotežje strahu v Evropi. Ob tem, da nastopajo zoper jedrsko in drugo oboro-žitev in za korenitejše družbene spremembe na ekonomskem (tako na primer Zeleni v Nemčiji v svoje programe vnašajo elemente samoupravljanja), socialnem, ekološkem in drugem področju. Iščejo alternative, dru-gačne stile življenja, kot jih forsira razvita potrošniška družba. Opaziti je, da postajajo mirovna gibanja, vsaj njihov naprednejši del, (sem gre Steti razna antinuklearna združenja in ekološko gibanje, ki se organizirajo okoli ali ob Zelenih kot najmočnejšem političnem dejavniku sodobnih socialnih gibanj), najro^J volucionarnejši družbeni faktor. Kakorko^B že je, so nov fenomen, hkrati pa pred^| stavljajo kontinuiteto razrednega bpja za t/^J ,,novo politiko", kot jo imenuje Haberma^B Res pa je, da so še vedno nebogljenček, rofl jen zaradi sodobnih družbenih protislovij, l^| so kulminirana v mednarodnem nezaupanjtfl in nenehni oboroževalni tekmi, ki resničn^B ogroža mir v svetu. Teza, ki pravi, da postaj^J oboroževanje samo sebi namen, nima ni^| opraviti z resničnostjo. Rakete in drug^J orožja so čisto konkretne zadeve, ki imaj^| svoj politični, ekonomski in vojaški namei^| Resničen mir ni ravnotežje strahu ali n^M vojna. Mir pomeni veliko več - zaupanjfiH sodelovanje, sožitje. Da bi ga dosegli, je P<^| trebno odstraniti to orožje, ki predstavl|H celo grožnjo takšnemu miru, kot ga imam^| danes. ^M Na vseh mirovnih shodih, ki postajajfl zadnja leta pravilo, so bili podani konkretrS predlogi za razorožitvene procese. V BruslJM pred dvema letoma so na primer predlagal^B da bi morale države enostransko razglasioB svoje ozemlje za brezjedrske cone, kar bifl vključevalo uničenje vsega jedrskega orožjafl na tem območju, ukinitev vseh jedrskih iia drugih tujih vojaških baz, prepoved staciofl niranju tujih vojaških čet, demontiranje žel obstoječih in prepoved nadaljnje gradnjefl jedrskih central. Oborožene države, ki safl zavzemajo za takšne cilje, bi naj bile obor^fl žene samo z defenzivnim orožjem, tiste držiH ve, ki še nimajo jedrskega orožja ali ki bi gS odstranile, pa bi postale mednarodnopravraH priznane brezjedrske cone, druge države pfl bi jim naj mednarodnopravnozagotovile tafl status itd. itd.2). fl Vloga mirovnega gibanja pri tem je dokfl jasna. S svojo množično aktivnostjo bi mčH ralo pritiskati na vlade. Ob tem vse bolj pr9 vladuje spoznanje, da je za učinkovitejlfl igro v parlamentarnih sistemih potreb^H ustanavljati svoje lastne stranke. Za bodoH nost teh strank, pravijo Zeleni v Nemčiji, ifl ni treba bati. Samo struktura v stranki \M zelo raznovrstna, ne glede na verske, poli« tične ali svetovnonazorske razlike. S tem pa so na široko odprta vrata za članstvo m stranki. To ima sicer prednost pri množkfl nosti, ima pa slabe strani glede ideološkfl enotnosti. Toda Zeleni so stranka ,,novegl tipa, v bistvu protistrankarska stranka", kofl nekakšna alternativa klasičnim političninB strankam. Uspeli so z relativmo preprostfl ideologijo aktivirati ogromne množice m zahodni Evropi, za cilje, ki so splošno-1 človeški. 1 Kljub temu velja cpozoriti, da so prizafl devanja mirovnih gibanj ostala vvečini brefl plodna, vsaj kar se tiče zaustavljanja oborfl ževalne tekme. Letno porabi svet za oborol žitev med 700 in 800 milijardami dolarjev.1 Samo v raziskovalni dejavnosti dela čezl 4.000.000 visoko kvalificiranih fizikov im inženirjev, v njej pa je zaposlenih okoli 601 milijonov delavcev. Glavni ekonomski argu-j ment, s katerim nastopajo militarističnJ strukture je ta, da daje produkcija orožja iil storitev povprečno za 75 % večjo profitn(l mero kot ostale gospodarske veje. Ni zanel marljiva tudi ugotovitev, da bi morebitnfl razorožitev poslala na cesto okoli 60 rnilfl jonov delavcev. Vselej doslej v zgodovini sm bili argumenti, ki so nastopali v prid otxfl rožitvi, močnejši od ekonomskih, političnfl in moralnoetičnih, ki so ji nasprotovali. P,plačno prepeljan z lokalnim trajektom iz ' Visa vSplit. mm ' poznem kapitalizmu in da bo tako lahk odkril in razkrinkal vso manipulativno i integrativno prikrivanje. Naša funkcija je torej, da kot političi intelektualci razpolagamo s svojim znanjer v korist razrednemu boju. Solidarizacija socialno-revolucionarnimi gibanji dežel tri tjega sveta je bila odločilna za izoblikovanj naše antiavtoritativne zavesti, kajti tam j podjarmljanje na dlani, ker še ni zakrinkan z utrjenimi meščanskimi menjalnimi odnos Tako smo od tretjega sveta povzeli pojer brezkompromisne, radikalne politike, I zanika puhto, neprincipielno, realno meščai sko politiko. Che Guevara, Fidel Castro, H Ši Minh in Mao Ze Dong so revolucionarji, I so nam posredovali politično moralo bre; kompromisne politike, ki nam je omogočil dvoje; lahko smo odstopili od politike min Ijubne koeksistence, ki jo izvaja SZ v svo skrajno izrojeni obliki in lahko smo ident ficirali teror, ki ga izvajajo ZDA in z njin tudi ZRN v deželah tretjega sveta. Tudi tukaj je Sartre, če vzamemo to 2 kontrast proti ideološko zakrinkanem podjarmljanju v poznokapitalističnih metr« polah, se pravi izvajanju politične svobode i ekonomskega izkoriščanja, ki v obstpječi fazah kapitalizma kot tako ni priznan( izrazito jasno označil podjarmljanje v deži lah tretjega sveta. V nasprotju s tBm, kar j označil kot izkoriščanje, pravi: ,,Podjarmlj; n!a r*o ca i7ra7Q nroHucam \i tom Ha r*\r\\ick\* Hans Jurgen- • To je bit nuklearne tehnoiogije in zatol 'nam jo — z ali brez energetskega primanjklja-j ja skušajo vsiliti. S kapitalom mnogih bilijo-j nov NM naj bi se zgradile sončne elektrarnej v vesolju. Energija naj bi od tam potovala na* *zemljo z laserskim žarkom. Takšen prpjekt čeprav je gospodarska in ekološka norost ima možnosti za realizacijo. Monopoliza-; :ija velikih energetskih koncernov bi bila še >3itnejša in s tem porast moči, razen tega bi )il projekt že vojaško strateško pomemben. "e elektrarne bi, razen prenosa energije z llaserskimi žarki ali mikrovalovi, lahko upo-Irabili tudi za vojaške namene. Da gre tu komajda še za proizvajanje energije, je očitno, kajti sončno energijo bi lahko izkori-(ščali že danes. Toda razlogi odklanjanja uporabe sončne energije ležijo na dlani. Kot vse naravne oblike energije je sončna ener-; gija decentralizirana energija, z malimi . enotami in malo vloženega kapitala. S sta-iišča velikih energetskih koncernov je to temeljna pomanjkljivost. Zadevo otežuje še to, da sončne energije ni malo, da je neiz-|črpna, da so stroški vzdrževanja nizki in da niti ne onesnažuje. Veliki koncerni bi v uporabo sončne energije investirali če bi odpraviii te ,,pomanjkljivosti" in jih preo-brnili v kapitalno intenzivne, visoko centra-lizirane gigantne, močne naprave. To je možno le, če se sončna energija uporablja z gigantskimi satelitnimi projekti, ki bi pri-skrbeli državi in multinacionalnim družbai energetski monopol in s tem tudi monofl na gospodarskem in socialnem podr« 119 Toda to ni v interesu posamezi občana, ki hoče obdržati svojo neodvisnon in demokratično svobodo. Tuzemsko smatrajo za adolescente vse Ijudi, ki tako mislijo, in tako naj bi tudi ostalo. Bivši ministrski predsednik VValter Scheel, ki je znal vedno reči kakšno dobro besedo za atomsko energijo, v Suddeutsche Zeitungu 12/13. februarja 1977 ugotavlja, da inicia-tive občanov nimajo kaj dvomiti o legitim-nih odločitvah uradnih institucij. Bivši mtriister za gospodarstvo Hans Friderichs, ravno tako zagret zagovornik atomske ener-gije, trdi v nekem osnutku o viadni obrazlo-žitvi energetske politike; so vznemirjeni občani, nasprotniki atomske energije, revo-lucionarji in nasprotniki blagostanja. 123 Tistim prijateljem v stranki, ki so glasovali proti atomski energiji, je rekel, da so nori in menil: ,,Sicer pa lahko skiepajo, kar ho-čejo!" V parlamentu je izrazil dobre nasvete glede iniciativ občanov: ,,Vsaki iniciativi občanov, ki popolnoma ali začasno ovira delovanje jedrskih elektrarn, bi želel, da zgradijo nemudoma dve termoelektrarni pred vhodnimi vrati." V strokovnost inicia-tiv meščanov pa niso vsi vedno dvomili. Na primer, doktor Haenscke ugotavlja pred nemškim parlamentom: ,,V Času, v katerem je obvladanje atomske energije izzvalovedno znova javno strah spoštovanje in navdušenje, je po dolgem obdobju, v katerem je bila jedrska energija visokodotirani miljenček, nastajal po svetu nemirzaradi te tehnologije. Znanstveniki so bolj in bolj kritični, medtem ko jim drugi — v glavnem tisti, ki živijo od jedrske energije - nasprotujejo z nepremi-šljenimi razlogi. To ni presenetljivo, kajti ,,svobodna" znanost je postaia bolj ali manj podružnica kapitala. Raziskave v državnih raziskovalnih institutih se izvajajo v interesu industrije, ki sama ne more ali noče pri-skrbeti potrebne riskantne investicje, in se plačujejo z davki Ijudstva. V interesu indu-strije, da bi čimprej prejela uporabne rezul-tate, se določajo velike smernice razisko-valnih načrtov. Raziskave in razvoj, ki služijo varnosti Ijudstva, katerih doslednost pa nalaga indu-striji dodatne stroške, se reducirajo na neizo-giben minimum. Zaradi direktne odvisnosti večine znanstvenikov od institucij, ki spod-fj bujajo in organizirajo raziskovanje in razvoj, je že v najredkejših primerih slišati kritiko znanstvenikov. Namesto tega sodelujejo v | umazani igri, večkrat zoper boljše znanje, in 'predstavljajo za industrijo propagandni boben, za kar so izdatno honorirani. Če . izrazijo kritlko, pomeni to avtomatsko i izpostavljanje masovnemu sovraštvu industri-, je in vplivnih hobijev. Neredko pomeni to, da znanstvenik r (2gubi delovno mesto in ne dobi več zaposli-! tva vsaj enakovredne ne. T« ni preprosta Miroliubno v katastrofo Holger Strohm: trditev, temveč jo lahko ravno s področja raziskav v atomski energiji bogato obložimo s posameznimi impozantnimi usodami: tako je na primer baselski univerzitetni profesor dr. Mars Thurkauf izgubil svojo profesuro, ker je koteden prvih znanstvenikov opozoril na nevarnosti atomske energije. Seveda ni dobil več zaposlitve na tem področju, čeprav je bil prej odlikovan za mnoge svoje Je ti interesi ostanejo tajni, se poveča sum,j da bi — če bi javnost to zvedeia — biia igra | direktnih interesentov občutno motena." Ameriški nobeiovec za psihologijo ter profesor medicine in biologije na univerzi Harvard George Wald piše o verodostojno-j sti mnenj takole: ,,Nasznanstvenikepogostol sprašujejo, če je morda možna varna proiz-vodnja atomske energije. To je tehnično atomski energiji v zdajšnji obliki, zato ne užh/a nobenih prednosti, razen če verjame, da deia nekaj smiselnega za človeštvo. Po drugi strani nas naše prepričanje vodi v jkonfliktne situacije z centri moči. In ti konflikti nas pogostostanejomnogo denarja lin naših delovnih mest. Leta 1975 so trije jinženirji General Electrica in en vodilni fvamostnik predali svoje vodilne pozicije v Inuklearni industriji zaradi morainih pomisle-jkov. Za to dejanje niso bili odlikovani, jtemveč ozmerjani od vlad in industrije. Nad jnjimi visi madež izdajalcev, madež tistih, ki Iza vedno ogrožajo deiovna mesta svojih | kolegov. Komu verjeti? NikoJi ne morete biti varni. Toda po-| magalo vam bo, če boste vedeli, da nasprot-Jniki atomske energije s svojim prepričanjem nič ne pridobijo in da so pripravljeni za svoje prepričanje trpeti izgubo. F«deracija, dežele in industrija imajo letno milijonske zneske na razpoJago, da bi prebivalstvu vsiljevali jvedno znova enake napačne informacije: latomske elektrarne so primerne za okolje, inovacije in uspehe. Ameriška profesorja Gofman in Tamplin sta bila potem, ko niso mogli ovreči njune kritike, izpostavljena represalijam, posmehu, razlagi, da sta znore-la in končno sta dobila tudi odpoved. Švicar-ski profesor teologije dr. Edvard Buess piše o tej temi: ,,lnformacije, ki jih sprejemamo, zaslužijo zaupanje toliko, kolikor ne odgo-varjajo le interesu posebne skupine, temveč interesom vseh. Razlogi, ki bodo izrečeni v zvezi z debato o atomskih elektrarnah, bodo uvrščeni po interesnem horizontu, pod katerjm so nastali. Do razlogov neke po-sebne skupine, ki je neposredno zainteresi-rana za razširjanje električne proizvodnje z atomskimi elektrarnami, bomo nezaupljivi. Sum, da je tudi njihovo znanstveno mnenje obarvano s partikularnimi interesi, če ne celo nezavedno prejudicirano, ni odvečen. Sfe vprašanje in odgovor nanj bi se na vsak način nekega dne lahko gtasil: da! Toda vprašati je treba drugače. Resnično vprašanje se glasi: ali je možna varna proizvodnja atomske energije, medtem kose profit maksimira? In odgovor na to je: ne! Vsi tisti, ki so proti atomski energiji in kažejo na ta faktor, so praktično idealisti. Pogovaijajte se enkrat z angažiranim nasprotnikom atomske energije. Najmanj misli na sebe. Ko sem to opaiil in ko sem se pritoikel skozi vrsto nasprotij, sem si izoblikoval neko preprosto pravilo: če neko mnenje nekaj stane — najsibo v de-narju, statusu, privilegijih, se mi bo zdelo verodostojno. Če pa se po drugi strani splača zastopahje nekega mnenja (finančno ali kako drugače) pa postanem zelo kritičen in nezaupljiv. Videli boste sami, dajetoskoraj vedno res. Nihče med nami, ki so proti nenevarne, rešilni pasovi za industrijsko družbo, ki ji grozi potop v energetski krizi. |Toda ceio ponavljanje teh napačnih objav ne učinkuje pravilno, temveč otcpr nastovnika in s stalnim davljenjem zaduši njegov naravni strah. Toda celo ponavljanje teh napačnih objav ne učinkuje pravilno, temveeč otopi naslovnika in s stalnim davljenjerm zaduši njegov naravni strah. Ta sredstva bi skrhala moč upora. Daigo sredstvo za lomljenje upora je metoda, ki naj bi nas prepričala, da je prebivalstvo za atom-jsko energija Takratni zvezni minister za raziskovanje Hans Matthofer je bil ekspert za to: ,,Po anketah sodeč je večji del naših občanov za uporabo jedrske energije, in jo smatra za nujno. Tudi zvezna vlada je prepri-čana, da se v ZRN ne bomo mogii odpoveda-ti uporabi jedrske energije". Ne glede na to, da se iahko z anketami doseže praktično vsak željeni rezultat, ker je odvisen od obiike vprašanja in s tem podložen manipijlaciji, ni bila še nobena anketa — kar je tipično — detajlno objavljena. Industrijska revolucija, množična proiz-vodnja in sistemi tekočega traku so imeli morda nekdaj napredno ali osvobajajočo vlogo, danes pa so nazadnjaški in represivni. Ne pokopavajo le človeškega duha in člo-veške družbe, temveč tudi življenjsko jzmožnost planeta in vseh živih bitij, ki na njem eksistirajo. Sicco Manshold k temu dodaja: ,,Politično vprašanje, ki ga je treba nujno postaviti, je: Če lahko naša družba ^zaradi vedno večje porabe energije zavozi ali ni potem smiselno iskati družbeno obliko, v kateri rast ni imanenten sestavni del. Saj je danes tako, da nas privatni gospodarski intBresi v našem kapitalističnem sistemu PISMO ANDREJI ZA ANDREJO V bistvu bi bil to lahko katerikoli dan. | Sediš v naslonjaču in trgaš njegovo skladno, udobno obliko s svojo pozo. Tihožitje z ! Andrejo. z andrejo. z andrejo. Del teh pred- metov in vsakdana. Marija Brovvn, do you have the tears for this? Nasmehneš se. Ustnice se stegnejo v črto. rdeče pobarvano, mehko in grenko. Ni ti žal. Ne more ti biti žal. Ne sme ti biti žal. Koleni tako vsako k sebi, da ostaja prostor med njima. Roki po- čivata na biagu, ki je razpet nad to praznino in hrbtna stran rok mora čutiti mehkobo no- | tranje strani stegen. Rami privzdignjeni, hrbet usločen, med njim in naslonjalom je tudi praznina, če odmisliš drobce prahu, ki j potujejo v svetlobnem stožcu, ki prihaja od okna. Potem se premakneš nekoliko nazaj, nogi se prekrižata, roki pristaneta v stičišču trebuha in pregibov nog, rahlopoloženi. Ena se odlepi in gre do postelje po škatlico vžiga- lic in cigaret, se vrne, odloži eno izmed bremen v levo roko, pomagata si pri opravi- lu, dokler ni prižgana cigareta v ustih, ko potegneš prvi dim ostane na filtru šminka, druga roka s hitrima premikoma ugasne vži- galico. Ustnice se spet skrivijo in obstanejov | črti. Ti nasmehi so zate, saj veš, da niso pri- vlačni. Sama sebi se lahko posmehuješ. I Vloga igra tebe. Zazreš se skozi okno. Zunaj Ihodijo Ijudje, kakor da pohajkujejo v sončnem vremenu in dopoldanski uri. Ti tega ne vidiš, morala bi stopiti do okna in se zazreti navzdol. Vidiš stolpnico nasproti in s plastičnim trakom zalepljeno razbito okno, jtam stanuje neka deklica, o kateri predpo- Istavljaš, da je gimnazijka. Pogled se gprehodi Ipo sobi, vse ti je takoznano, da še opaziš ne jveč posameznih predmetov. Vstaneš, greš v Ikuhinjo po kozarec vode. zaliješ rožo, odlo- Ižiš kozarec na omaro in spet sedeš. Ura tik- Jtaka in odmerja tvoj dan. Roka ugasne ciga- Ireto. Zbereš vse dele telesa v neko celoto in jse odpraviš v kopalnico. Kar tako se ogle- jduješ v ogledalu. Tudi svoje podobe si se tako navadila, da je ne opaziš. Pereš si zobe, jsklonjena nad lijak, gledaš vodo in per.o in [kapljice krvi, ki izginjajo v odtoku. Izpljuneš vodo. Obvisš sklonjena nad lijakom, oprtaz |rokama na rob. Sunkovito dvigneš glavo in se zazreš v kozarec za zobne ščetke. Tam stoji samo ena ščetka in zobna pasta. Zdaj se j zasmeješ, uide ti, kaza in ne priznaš, da si | pričakovala dve ščetki. Modro in zeleno. Nej moreš se navaditi rta to, da si sama. SlačE se in odlagaš kose obleke na pralni stroj. Vse| delaš samo zase. Ampak ni pravega navdu- | šenja. Odpreš tuš in se polivaš z vodo in to bi počela kar v nedogled, potem se naveličaš. proizvodnje silijo k večji porabi. To ni samol zaradi kapitala, ki direktno investirav atom-j sko energija Vzrok je v tem, da je sisteml usmerjen v ekspanzijo. ] Toda tudi tisti, ki imajo socialističnoI družbo pred očmi, često mislijo, da lahkoj svoj cilj dosežejo le z gospodarsko rastjo. VI preteklosti je bila rast često upravičena s I tem, da lahko socialno šibkejši sloji le takol dosežejo vtšji življenjski standard. Tudil vprašanje brezposelnosti se še vedno navajal kot zagovor za gospodarsko rast. Ali je tol res? Ali ni to bolj vprašanje načina proiz-j vodnje, proizvodnih metod, kot vprašanjel obsega proizvodnje. Kljub gospodarski rastil ugotavijamo vedno večjo brezposelnost inl nezadržno inflacijo. Vse to govori, da mo-l ramo iskati družbo, ki ne bazira na rastil proizvodnje, družbo ki ima za podlagol boljšo razdelitev premoženja in pravičnejšel ravnotežje med delom in kapitalom" I Vprašanje moramo vzeti resno. Če nel bomo zlomili prisile k rasti, ki označujel vladajoči gospodarski sistem, nam bo po-1 manjkanje energije ustvarilo tehtne pro-l bleme. Za naš način gospodarjenja in menta-1 liteto, ki sta usmerjena v ekspanzijo, bi bila I energetska luknja šok, ki bi ga težko pre-1 nesla. Drugačna je situacija, če bi se I preusrnerili v gospodarstvo, ki je namesto v samo sebe in svojo rast orientirano v resnični blagor človeka in narave. | ,,Uničevanje okolja, tratenje surovin in. energije, odtujitev na delovnem mestu, toje le nekaj izrodkov naše sedanje družbe. Obstajajo tehtni razlogi, da je za takšne izrodke zaslužna gospodarska ureditev, ki se | orientira le na privaten dobiček. Če nas I zastopniki viadne industrije soglasno svarijo, I da lahko le z nadaljnjim razvojem gospodar-I skega sistema obvarujemo življenjski stan-Idard in delovna mesta, jim gre v bistvu za lobstoj in zvišanje profita. Tako ni človek, Itemveč profit, merilo vseh stvari. Dokler se Ipodrejamo temu temeljnemu principu našega Igospodarstva, prebivalstvo nima vpliva na lceloten stihijski razvoj, dokler se bo odlo-Ičalo za vsako industrijsko razvijanje, glede Ina dobičke podjetnika, bonarava brezobzir-Ino izkoriščana pomožno sredstvo". I V dokumentu Evropskega sveta januarja 11973 na vprašanje, če ne bi zaustavitev rasti I istočasno odpravila prosto tržno gospodar-I stvo in z njim prežeto individualno in gospo-I darsko svobodo, odgovarjajo takole: ,.To I sicer drži za kapitalistično družbp, vendar se I je treba vprašati, če družba, katere nosilni I motiv je profit, upravičeno obstaja. To I nikakor ne pomeni, da bodo sedanje komu-I nistične države z lahkoto dosegle spremem-I bo v izenačeno družbo. V preteklosti je bilo I dokazano, da je slogan individualne svobode I izredno ugoden za obstoj suženjstva in izko-I riščanja in da je dal vse možnosti močnim in I brezobzirnim in omogočil privilegirancem, ¦ da so ovirane, obzirne in neprivilegirane ¦ izpostaviti samovolji in zaničevanju. Kakoje I danes? Enaka svoboda za vse naj bo naš cilj. ¦ Optimalne individualne svobode za vse ne I more biti, lahko pa je svoboda, ki je omejena I s socialno odgovornostjo". IPOSTSCRIPTUM: I Opravtčujemo se, ker zaradi tehničnih I težav prevod tega teksta ni izšel v celoti in I ker ni bil opremljen s ,,fusnotami". I Hvala za razumevanje! I Gesio: Naš novi hobi — zajebimo atomski I lobi I Prevajal in se martralS.D. I Lektoriral in se (še bolj) matralS.K. IDragiS.D. I Leta 1858 je Levstik v Napakah sloven-I skega pisanja zelo lepo povedal, da nemščina I zeio Ijubi pasive in še posebej medije, sloven-Iščina pa da tega ne mara. Nemara ne bi Iškodilo, da si ta spis kljub častitljivi starosti Ipred naslednjim prevajanjem iz nemškega Ijezika prebereš. I Tuni Q K kakor si pričakovala, na koncu se boš vdala in spoštljivo izpolnila urnik, ki se razlikuje samo v niansah. Zbrišeš se, greš gola do omare, zbereš spodnje perilo, še nikoli niso bile malenkosti tako pomembne, odpreš [drugo omaro, prebereš obleke, jih nekaj podržiš pred sebpj in preveriš v ogledalu. Hočeš popolnost v fasadi, samo tako jih jlahko premotiš, samo tako lahko gradiš iz Isebe za sebe sebi. Kakor da se prvič odprav- jijas na to pot, ki je tako stara. Otrfečeš se, jpočešeš, namažeš, roke ti trepetajo, spet si v Idnevni sobi in kadiš, se nasmeješ misli nova [oseba v starem okolju. In stegnešustnice, ko Idojameš, da imaš morda prvič možnost, da jpostaneš osebnost in potencialov, ki si jih puščala neizkoriščene. V dvigalu se zadnjič pogledaš v ogledalo. Opaziš razliko v na- Jsmehu, ki je bolj sproščen in je na meji no- [tranjim in zunanjim. Zunanje ti bo nekaj [časa dajalo smisel samozavesti, s katero sama jzdaj nimaš kaj početi. Eno subjektivno ni bilo še nikoli objektivno, več subjektivnih videnj ali mnenj prav tako ni objektivno, ima pa možnost biti bližje objektivnemu. Zato se moraš preveriti. Čakaš na trolo 8, kakor vsak dan, kako uro prej ali kasneje, in se zavedaš, da kupuješ cigarete skoro zmeraj v tem kiosku in da je ves čas okoii tebe isti va- kuum. To ni Berlin leta 1933, ampak vseeno zna biti zafukano. Ta monotonost h kateri prispevaš tudi sama s svojo zunanjo konti- nuiteto-navadami. Ta nezadovoljnost se še vedno giblje na relaciji kruha in iger. To ni Berlin leta 1933, ampak vseeno zna biti [^afukano. Ta apatičnost na cestah ni samo tvoja. Ko se je zaveš, si že za milimeter \ cunaj. S kakšno pravico si domišljamo, da je -laša revolucija edina, ki je uspeia. Nimam lamena žaliti borcev, toda naša revoiucija se .; e postarala, si zlomita hrbtenico, ko je padla \. i oblakov na zemljo. Jaz najbrž boleham za k crizo vrednot. Samo stabtlizacija ni še ni-kogar navdušila. Nekaj gnilega je v zraku, če te silijo jesti gnile sadove. Po mrličih zavdar-ja, če so vsi, ki se niso rodili pred 50 leti, odveč, ker se niso prekalili v lakoti in trplje-nju. Vsaka revoiucija po revoluciii je za vete-ane kontrarevolucija. Vsaki novi generaciji aa pripadajo vsaj sanje o revoluciji, če ne evolucija sama. Nekaj vendar moraš početi s »vojimi možgani in truplom, energijo, nabo-jem mladosti. Tu vlada brezveterje, še plašča 30 vetru ne moreš obrniti, nimaš kaj izbirati, t. ker je vse samo danost in pristajaš na škripa-joč mehanizem in postajaš njegov del z vsa-kim dnem bolj in iahko si čestitaš, da boš imel kmalu tistih 50 let ali 60, ker te bodo morda kakšni trdoživi prekosili v letih in boš lahko zagovarjal in opravičeval sistem, ki si mu dal mladost, pa če je bil še tako za en drek. Vse pravice izhajajo iz deta, ti si pa študent. Vsa svoboda izhaja iz delegatskega sistema, ki pa ne funkcionira. Informiranje na psu zatoni čudno, da se največ bere Ne-deljski dnevnik in Jana, da ne rečem Antena. Če boš iskal svojo svobodo drugje, boš kršil ustavo. Še ena prepovedana Tribuna. Punk? Pluvanje v imenu države, pod njenim men-torstvom proti njej? Reforme, reformice re- = forme namesto korenite spremembe. Stu- i dent študentu volk, delavec delavcu volk itd . . /Izgubljaš se v bqju za obstanek v naj-bolj humani družbi in si slep in si zaspan in te boli glava. Greš gledat Ujetnike svobode in si potešen, zadovoljil si svojo revolucio » narnost. Potem lahko bolj mirno spiš. Spati, j spati in kaj lepega sanjati. Mi imamo jasno j začrtano pot v svetlo prihodnost, 10 let bo- I mo stabilizirali po 10 fetih pa kot nori spet I investirali, se zainvestirali pa spet stabilizira-li, pa lahko noč. V super delegatski kamufla-ži še pred puško ne moreš nobenega postavi-ti in če rečeš, da bi jih bilo treba streljati, nič boij ne veš koga. Ti imaš polno rit in znižan plašč, lahko si kupiš vsak dan cigarete in pir, imaš posteljo in kopalnico pa se pizdi, | se pizdiš, ko čakaš na trolo in mcraš na faks l in se ti ne da in si slabe volje, ker te zajeba-1 vajo človeški odnosi od prijateljstva do Iju-I bavi, pol se spraviš pa na državo. Punči, takol si sama, da še jebat ne moreš koga bol kon-l kretnega. Pride 8 in se prebiješ gor. Nasmeh-| neš se šoferju, ker je kljub vsemu lep dan. jj Nasioniš se na nekega tipa, hodijo ti po no-s pah, suvajo te v vse mogoče dele telesa. Ču-1 tiš telo ob sebi in meditiraš o tem s kom bošl spala in da hvala bogu ni poletje, da ni smra-j jdu po potu in strmiš skozi zarošene šipe. 1 jČutiš tisto telo, ki pritiska nate, a se ne obr-| [neš, da bi videla obraz. Odločiš se in greš| [malo naprej, kolikor ti dopušča gneča, r\&4 [češ spominov, po faksu boš šla na kavo, ku-pila si boš rože, šla v knjižnico in kino. Izsto-piš. Danes se ti da smejati, v tem je neka pozaba. Da se ti pogovarjati, da se ti razka-zovati tvojo ostrino, energijo, da se ti ugaja-ti, ravnovesje se vzpostavlja v tebi, zaznavaš svoje marionetne gibe, roka v lase, prekrižani nogi v škornjih, vsa nasilna črnina na tebi, nevarna privlačnost prebujenosti. Ne veš ko-liko časa bo trajalo to razpoloženje, veš ka-ko slabi viri, so od koder črpač moč — iz svoje nemoči in sovraštva. Nimaš od kcxJ drugod, zdi se ti žalostno, a tega nihče ne ve In se vrneš v stanovanje. Stojiš prj oknu in zreš v luči. Lep razgied je, nič ne misliš na Ijudi. ki živijoza okni. KadiŠ in opazuješ bar-vasto svetlobo v kvadratih, počasi vlečeš dim za dimom ob odmakr^eni zavesi. S trebu-hom se primakneš do radiatorja, ugasneš ci-garet, se z glavo nasloniš na hladno steklo. Zapreš oči. Barvaste pikice. Zdi se ti, da bmi zvonec in misliš, da soprisluhi in vztrajaš pri oknu v isti pozi. Brnenje ne odneha in greš do zvonca, pritisneš na gumb za odpiranje vrat v pritličju, odkleneš vrata in seveda ni nikogar. Pustiš odklenjena za vsak primer in se vrneš k oknu. Slišiš, da se ustavi dvigalov nadstropju, prižgeš novo cigareto in prisluh-neš korakom, ki se približujejo po hodniku, sovražiš te proklete tanke stene, ki ti to do-puščajo, koraki se oddaljijo naprej v notra-njost hodnika in nekje proti koncu se odkle-pajo vrata. Zabrni dvigalo, okorno se spušča v pritličje, nasmeješ se, potegneš dim, greš v predsobo in zakleneš vrata. Pl PMirAR AMnRPIA Zakaj se mislim ubiti »Ranljivost jeodprtost za druge« Je Kristus grešni kozel, ki ima na vesti vse samomore ... Kaj se zgodi, ko Smrt ni več zgolj Smrt in ko postane Ječa telesa v posnemanju razpa-dajočega smisla pretesna ... Je igra videza na vseh ravneh življenja in dela edini obrambni sistem proti suicidu . . . Je včasih potreben res EN SAM DOTIK, en sam bežen pogled, ki postavi mejo med BITI in PREITI ... Kaj se zgodi, ko libido izgubi svojo vital-no moč in postane strah pred mesenim doti-kom neznosen ... Je suicid pravzrok posnemanja in Smrt edina identifikacija, ko metaforo očeta-koz-mopolita zamenja mamin strah pred vdorom tujega . . . SE v trenutku, ko hrepenenje zamenja stremljenje začenja razpad krvi in mesa ... Je trenutek, ko so luknje v ljudeh in stva- L reh vsenaokrog na gosto posejane—travma- L tična, suicidalna točka, a tudi predpogcj za ustvarjaino mišljenje in ljubezen . .. Je iracionalna moč Zakona tisti garant smisla, v okviru katerega lahko preživijo samo ovce in bleferji... W-v Je sentimentalni humanizem topla gredaj kateri se bohotijo nezdrave klice vnebovze-tja Je treba za samomor trenirati od rojstva | naprej ... | Kaj se zgodi, ko veliki Drugi sam pade v I depresijo . . . Je res ničesar na srhljivem robu .. . Kaj ostane, ko poslednja solza ovlaži! | prste, z nemirom zaznamovane . .. ODPIRAMO NOVO RUBRIKO, kjer I boste s Smrtjo lahko kramljali na distanci. Ce ste na Smrt bolni ali če imate kakišno I koli refleksijo o suicidu PIŠITE! Pišite oseb-noizpovedno ali diskuizivno. Obstaja skrivna povezanost med koščkom papirja, samoto in peresom .. . Mogoče je grozno notri v nas in na zemlji in v nebesih samo tisto, kar še ni bilo izreče-no. Šele takrat si bomo oddahnili, ko bo vse izrečeno, enkrat za zmeraj, takrat bomo končno umolknili in ne bo nas več strah molčat. Tako. (L. F. Celine: Potovanje na konec noči) MALI GLEDALIŠKI MANIFEST # Agonija civilizacije, prividi trpečihj smrad razpadajočih, smeh obsedenih, sadi-zem vladajočih in mazohizem vladanih, fuk pionirjev in geste hromih, pesem kastriran-cev in oči shizofrenikov, od udarcev pohab-ljeni otroci in delirični starši, izsušene reke in krvaveče kmetice, Jesorezi zapornikov, množice pogumnih lovoev in agonija steklih mačk, geti lačnih proletarcev, vlaki, ki vozi-jo in vlaki, ki stojijo, olimpijade zločincevna arestantskih dvoriščih, iznakaženi vojaki in zacinkane krste, brigade in generalštabi, pija-ni mučeniki in pijača nasploh, zgodovinska zavest in elektrošok, penis in tenis, pedri in lezbijke, zgarane starice in njihovi starci, s kropom mučeni dojenčki, odtrgani udi ne-prespanih delavcev in nova tehnologija, no-rišnice in sirotišnice, smeh iz joka in jok iz smeha, histeriki, nagačeni ptiči in slavni mrliči, tisti, ki umirajo od sovraštva in tisti, ki umirajo od ljubezni in tisti, ki umirajo od obojega hkrati, vsi vi, ki norite od poželenja, vam naj se odpro gledališča vrata, sicer se ne bo nikoli do konca in zares izpolnila Titova želja: ,,Pozorište mora biti istinski pobomik progresivne društvene svijesti i humanistič-kog odnosa prema čovjeku — radniku, njegu-j[uči konstruktivnu kritiku onoga što koči naš razvitak. A to če moči da ostvaruje samo ako bude vjerno ogledalo onoga što se u na-šom društvu zbiva". Matjaž Zupančič m OBLETNICE Prepričevali so me, da se bom prav gotovo hvalil z zgodovino, ko si ogledam najnovejši film (spektakel) na temo iz naše svetle preteklosti, čeprav sem jim rekel, dane bom pel hvalnic v njihovi obliki, čeprav sem jim rekel, da me ne zanima preteklost v njihovi obliki, so me vztrajno obkroževaJi z reklamami staromodnih (recimo, nastavljenih) mitov in pričakovali, da bom moral prav gotovo izkoristiti eno od dveh možnosti, kajti tretje ni (to je njihovo prepričanje); l.hvalitise, 2. samomor; ^ a jaz sem stal na straži, in sem stražil ilastno nedotakljivost, in sem štel obletnice. !Zdelo se mi je, da je edina modrost |:življenja, da je treba obvladati sceno. ŠGoranGluvič $L& III. SVETOVNA VOJNA Politiki so v glavnem strahopetci in dvomlji-ve osebnosti obremenjeni so s pravilno razlago i osebnih bojev, s kritično analizo obstoječega ] čakajo katastrcfo, svetovno katastrofo ; tretja svetovna vojna ; tretja svetovna vojna, punca! i če preživiva, prideva do lastnega prostora ! do položaja kjer bova ukazovala I politikom I in manipulirala bova s pohabljenci iz tretje svetovne vojne I iz tretje svetovne vojne, punca! svojo strahopetnost bova prevpila z močnimi, neponovljivimi govori | poskušajva biti v glavnem strahopettca, punca o, ko bi nam dali tretjo svetovno va>jno da lahko poveva nekaj novega nekaj neumno političnega 'nikoli več kaj ta-kega' drugače nihče ne bo razumel, zakaj vojaki dikajo oni so v glavnem optimisti in upajo ¦ da bodo politiki v zraku j po tretji svetovni vojni ! da bi jim kazali smer. i Goran Gluvič ZDRAVA SEKSOLOGIJA Po RTV nam pojejo kako je vse lepo ¦: kako je vse sexy ; E kerfuk je najbolj zdrav \ P da pozabimo na razrede, na razredni boj l ker fuk je najbolj zdrav da pozabimo na vse resnice zato po RTV nam pojejo l kako je vse lepo kako je vse sexy r, ker fuk je najbolj zdrav da pozabiinona probleme vse resnice M^mmmmmmmmmmm ZA PONEUMLJANJE MNOŽIC Najlepše pesmi so Tiapisane za poneumljanje množic o lepem zmeraj pišejo o lepem zmeraj pojejo o lepem zmeraj govorijo | v namen poneumljanja množic l čim Ijudstvo bolj neumno je ^ tem laže oblastnikom birokratom vladanje ^ zato o lepem zmeraj govorijo L zato o lepem zmeraj pojejo i v namen poneumljanja množic Koncilja Brane »Trije prispevki slovenske Študentski časopis TRIBUNA razpisuje nagradni natečaj za ~ IZUM STROJA ZA PROIZVAJANJE ČLO-VEŠKETOPLINE IN INTELIGENCE Natečaja se lahko udeležijo vsi redno vpisani študentje (razen študentov psihiatri-je). Izdelki naj se predložijo v pismeni ali likovni rešitvi do izida naslednje številke. I. nagrada: večerja s hostesami Cankar-jevega doma v restavraciji CD. II. nagrada: večer s tajnico ,,Tribune". (llustracija: prizor z grške vaze) Marinka Poštrak DIALEKTIKA HRANJENJA povabi ga v klavnico da se znebi oči da se znebi prstov in prehitrih lešnikov z vročimi škarjami ga ostrizi ga pobrij ko pa je tako lep brez las ko pa so tako sveži še ne kaleči in greš s prsti skoz in je pravi junak S PRSTI JE ŠLA SKOZ IN POHITELA KER JE HOTELA BITI ZMERAJ V SREDIŠČU RAZPRTOSTI. ODPELA JE BLUZO IN POTISNILA BRA- DAVICO GLOBOKO V GRLO DA Bl S SPERMO NAHRANILA ANAR- HISTA ZADOVOLJNI GORJANC ALI DELO KREPI ČLOVEKA Od takrat ne verjamem niti hudiču. Virtuoz na krampu in flavti, „ razpet čez mahagonij stare čarovnije, se budim med vdovami, mladimi vdovami, ki so podražitev olja, slanine prebolele. Iz meglene doline oslovski kašelj zvonov: poročila o vojaškem udaru, deficit, lari fari,fič firič, na oltarju kič kič kič, nuca, glanca, puca, kotBks, varteks, detergent, usoda, moda, vampast mir, mlada nuna, seksisir, ohcet, ocet, suha duš, dokler te smrt ne pohrusta. In molk? Molk je težji od svinca, žlahtnejši od razgretih besed, igranega bega: iztrgati svetu ranljivo sozvočje. Pa si samo čudno naključje vsega in ničesar: se spominjaš? in si vesel, da je tako ali drugače, rediš se od zelja, ocvirkov in nisi izbirčen. 0 moja cvetoča, pokončna klafetra! preluknjani krajci izzivajo skobce luči. Obračam seno, grablje obračajoškilaste misli, znoj zaliva golt, nevzdržno poleije sesa povešene dojke: roženkranc peščene zemlje stiskam vpesteh in kolnem: ,,Ko bi vsaj vina ne mešali z vodo .. .!" ANGAŽIRANAPESEM Padlo je sonce v travnato kri. V čebelnjaku zenic so se prižgale bele jablane in ulica iz porharančnih olupkov je poskočila v drobnem zapestju. Na pobočjih srca luna dalnja je žarela: an ban pet podgan in me použila. Tisto poletje se je luščil svet iz mlečnega spanca, vresje prve Ijubezni sem v grlu dušil. Pokrovitelji vseh sort, z bistrim občutkom za žitfo težo! maziljene roke, vaše roke kosmate so grabile moj vihravi začetek: imeti, odsekati, ukloniti, pohvaljen boš, postavljen za vzor. Razbežalo se je ovčje nebo. Spovednica je napenjala sluzavo uho vnabrekli bregduše, vrtinčila strah in osjo tesnobo. ,,potegnite rob! Rezultat dvakrat podčrtajte!" Greh in ukor. DUMA 84 Hodil pozemlji sem naši in jih fasal po nič krivih zobeh. Mate, ej moj Mate! S čevlji v glavo!!! Mate, ej moj Mate!!! vsega si me prekrvavel, ko sem ležai na tleh. Točno obpetih popoldne zarjul sem v areno: ,,Dol mi visi vaš nož—impotenca!" in VSTAL DREJC EPIKUREJC NA KRASU STRAH V majhnem vrtu majhna hiša. V hiši stare ženščine. V izbah zibljejo otroke, zibljejo svoj nori strah. Nore in pijane ure v tihi noči se vrste. Brez tetesa je prikazen, ki iz izbe v izbo gre. Zjutraj spijoše otroci. Stara žena v daljo zre. Nočna mora spet je mimo. Nov je dan in hladno je. MIRJAMNOVAK Ljubiti ta svet — pijanca, zemljo-žensko, otro-ka-božanski drek, prijatelja-sebičnost, j I konja-nebo-drevo je kakor orati njivo z rokami. IOKJJS PO VULKANSKEM NIČU IN NAZAJ. I