KS Dravlje: 88 lip za tovariša Tita
DREVESA SPOMINA
Izredno hitra poselitev in industrializacija v naši občini, zlasti pa na območju KS Dravlje, rapidno uničuje zelene površine (posebno ob-delovalne) ter vpliva na pretirano onesnaženje okolja (voda, zraka itd.). Zaradi tega je izredno pomembno, da pospešeno razvijamo in krepimo tudi drugi veliki interes socialistične družbe: varstvo okolja, obnovo in ohranitev zelenih po-vršin, čisločo zraka, voda, varovanje naravnih
virov, naših kulturnih, ekoloških in turistično-rekreacijskih vrednot. Te naloge si je zlastl zadalo Turistično društvo Dravlje, ki v svojem dveletnem obstoju dokazuje izredno in vse-stransko aktivnost.
Tdkoj ob smrti tovariša Tita je TD Dravlje zasadilo ob Domu družbenih organizacij dve ldpi, eno v spamdn na tovariša Tdta, veidkega ljubitelja narave ter njenih lapot,  drugo pa v
Predsednik Skupščine mesta Ljubljane dr. Marjan Rožič  sadi  lipo  v  draveljskem spominžkem
parku »88 dreves za tovariša Tita«
spomin na Edvarda Kardelja, njegovega naj-ožjega sodelavca, velikega teoretdka socialistič-nega samcHipravljanija.
Kmalu zatem se je porodila ideja in akcija, da v sreddšču bivalnega dela Dravelj, ki ga ob-krožajo otrošiki virtec, osnovna šola, dom sta-rejših občanov in dcrnn družbenih argandzac.ij ler stanovanjskii bloki in inddvidualne bišice, zasadijo spominskd park 88 lip v spomtin na to-variša Tiita in njegove soborce.
Zamisel akcije so sprejeli na podlagi javne ankete, nakar je domačirfka dipl. ing. Greta Jagodič brezplačno izdelala potrebne projekte, . pretežno mladina i-z Športnega društva Dravlje pa je oipravdla potrebna fizična dela. Opferativ-ni vodja vse akcije je bdl Pavle Šegula.
Pri vsem tem je pomembno zlasti dejstvo, da je akoija hila končana pol leta pred predvi-denim rokom ter da je že tako skromen inve-sticijskii plan (129.000 din) bil ob končni reall-zaoijii sarianjšan na 69.000 din dejansko porab-ljenih sredstev. Tako smo prthranili 47 odstot-kov sredstev. Navadrao namireč ugotavljamo ravno obratno, da se planiranii investicijski stroškii viisoko prekoračujejo, roki izvršdtve pa se zavlečejo kar za nekaj let.
V sredo 11. novembra popoldan so se za-čele zgrinjati ranožice ob vhodu v draveljski spominSkii pairic. Predsednica Zveze hortikultur-nih organizacij Slovenije in Zveze organizacij za varstvo okolja Slovenije dipl. ing. Jelka Kraigher je v svojem nagovoru podčrtala iz-reden pomen te uspele akoije in potrebo, da temu zgledu slede vse krajevne skupnosti. V kratkem kulturnetm programu so sodelovali še pioninski pevskii zbor, ¦reeitatorji ter letošnja slavenska prvonagrajena harmonikanka Štefka Skul.
Delegacija na}mlajših- — piomir, tabornik, športnik in olanica zelene straže TD Dravlje — se je nato zahvalila več kot 700 prisotaim za udeležbo ter .prevzela patronat nad spominskim pairkam, nakar so sinvboliono zasadili prvo li-po ob vhodu v ,paric.
Rgpubliška delegaoija je pod vodstvom Jelke Kraigherjeve zasadila drugo spominsko lipo. Mestna delegacija pod vodstvom predsed-nika skapščine mesta Ljubljane dr. Marjana Rožiča ter podpredsedinice mestne konference SZDL Olge Vipotnik je nato zasadila tretjo li-po.
Občinska delegacija, ki so jo sestavljali predsednica zbora krajevnih skupnosti v skup-ščini občine Ljubljana Siška Maruška Letnar, izvršni sekretar OK ZKS Boris Zajc, predsednik občinskega sveta ZSS Vukašin Lutovac, pred-sednik občinske komunalne skupnosti Toma? Šavnik, sekretar občinSke ZPM Ivana Kaste-lic, predsednica občinskega sveta za pionirje Marija Jovanovič, sekretar II. samoprispevka Ludvik Činč in načelnik tabomiškega odrcda Rožnik Tone Praznik so natozasadili občinsko spominsko lipo,
Krajevna delegadija pod vodstvom Vladi-niirja Bizovičarja in Mirka Dam'jana, ki so jo sestavljali še Mirni Zupančič, S.onja Frlec, Tone Zupančič, Iva Horjak, Anton Pranoič, Mira Okršlar, dipl. ing. Leo Šepec, Jože Starič ter še drugii navzooi predstavniitoi krajevnih usta-nov, organizacij in organov samoupravljaaja so zasadili krajevno spominsko lipo.
Delegacija najstaTejših občanorv s tereno in iz Doona starejših občanov je pod vodstvjm tajnika društva upokofencev Jožeta Okršljarjd nato zasadila zadnjo rezervdrano lipo, medtem ko je 82 lip bilo posajenih že prej.
Res so danes ta drevesca še majhna, toda v teku desetletij in stoletij se bodo razrasla v mogočne estetskio-dekorativne krošnje, ki bodo S svojimii »zelenimi pljuči« vzbujale spomin na Titove sodobnike, ki so }ih zasaddli. Naj bi te-mu zgledu čdmprej sleddle še druge KS.