IliBliiM
**■» Ty>ri-ni L_______ t,
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN ' IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 7, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
uniče

500 angleških bombnikov je valo Porenje in industrijo pri Parizu
Sai
skupina nemških bombnikov, ki je lansko leto priletela nad Londona, je bila večja. — Glavni cilj angleških avijatiearjev je bil Koeln °i>Reni.
)čit«
)0
siti
>z 0
?n'*0n apr'*a- — ^^ kot angleških bombnikov je ]w, tekom noči nemško industrijo ob reki Reni in v pred-^da ^ar*za- Ta zračna sila je bila največja, kar "jo je poslala kiso-I Anglija nad nemško ozemlje. Samo ona je bila še večja, Id /J" P°slali Nemci prošlo leto nad London, ko je prihrumelo bombnikov preko Rokavskega preliva.
Eden glavnih ciljev angleških avijatičarjev so bile nemške tovarne pri Koelnu ob Reni. Toda obiskali so tudi tovarne pri Gen-nevilliers, tri milje od Pariza, kjer izdelujejo del'e za letalske motorje in drug važen material za Nemce.
farmarjem Col- -~/cev za pomoč
^idelavcev
u®bus, o. —Wade Ham-
m direkt°r vladne posredo-"'tllZa del° naznanJa» da bo
itel^či ,]Ut'ad' storil vse v ^J1 W' a bo preskrbel ohijskim
"itll'law. -j .
delavce. Ampak,
, ------x.va, farmarji ne
0||i , , Ui izkušenih pol jedel-
i
farmarji tušenih poljed ker jih ni. Do-bodo morali far-
T:
;ijah.
aWi navaditi dela na
iotf1
J'e razposlal 262,000 ' Sko ,,./farmarjem vprašanja,
del
avcev bodo letos po-
U S govor je priSel od
rj , ne^a do štirih delavcev
vsi. ve.
Več kot polovica od 300 angleških bombnikov je odletela nad Koeln, ki je dobil s tem že 105. obisk angleških bombnikov. Angleško zrakoplovno ministrstvo I stiko je iz raznih poročil dognal,
Živijo, fantje!
Včeraj smo mislili, da gledamo vojaško parado kje ■v Ljubljani, in ne v Clevelan-du. Ko so vojaške edinice včeraj popoldne obiskale vse industrijsko okrožje po mestu, se je vila dolga vrsta, trukov tudi po naši St. Clair Ave. Vojaki so po slovenski naselbini veselo mahali v pozdrav in nam po slovensko klicali navdušeni živijo! In če povemo, da se je vozil na čelu povorke slovenski župan Frank La/usche, potem je imela parada res precej slove?isko lice.
-o-
Za Nemčijo bo kmalu delalo 4,000,000 sužnjev
Washington. — Urad za stati-
trdi, da so bombniki v tem poletu zmetali nad 1,000 ton uničujočih in zažigalnih bomb vse od Havre do reke Rene.
Štirimotorni Stirlingi so nosili po 8 ton bomb vsak. Vsa an-
if i^i dni z vso silo »na Filipinih
Hi	6. aprila. — Ja-
\ '"jajo že tri dni val za
S b^ p0lotok Bataan> kate~
\(]a ni ameriško-filipinska ^^Poveljstvom genera-^n l'ghta- Japonci so tre-°likQ napredovali. ° vojnega oddelka na-
» {Vj
Vq Pomaga Japoncem ^Kv11 bombniki. Japonci z velikimi izgubami
farjev, ki vprašajo gleška iaguba s tega poleta šteje
pet bombnikov, kar je zelo malo. Ko so lanskega novembra angleški letalci poleteli nad Berlin, so izgubili 37 letal.
Bombardiranje pariške okolice je bilo "že 5. do 3. marca, ko so začeli Angleži bombardirati francoske tovarne, ki izdelujejo potrebščine za. Nemce.
-o-
Nad 100,000 oseb je včeraj gledalo parado
Zastave so plapolale, godbe so igrale, ko je 1,700 vojakov korakalo po Euclid aveniji včeraj popoldne. Mnogo patriotičnih in uniformiranih organizacij se je udeležilo parade. Dramatičen prizor je bil na poublic square, ko so vojaki in civilisti, katerih je bil ogromen glavni trg natrpan, skupno zapeli "The Star Spangled Banner" in "America." Topovska kolesa so votlo grmela, bajoneti na puškah so se svetlikali ob sončnih žarkih, visoko
nad mestom so pa brnela bojna molitve za po- letala stotisočglava množica je
pa navdušeno ploskala in prisegala zvestobo in vso pomoč našim fatnom, ki so šli na bojno fronto branit svojo in našo domovino.
Gorko vreme
Močno sonce in ravno prava sapa sta včeraj pognala toplomer v Clevelandu na 77 stopinj. Toda rekord od 6. aprila 1929 še vedno stoji, ko je kazal toplomer 84 stopinj
V* t^r rZemlje- že ocl sobota an <*aP°nci vso svojo C in fi?riške Pozicije. Ame-™CfV?inske čete se ljuto Cln* so Janonci očivi-
\ 8^Jeni' da za vsako ceno ^^nieriško linijo.
^ molitvi
leg
^e ruŽnice št. 25 SŽZ lih ; se udeleže nocoj
,skupne
Marijo Chandek v *Cžba]Gm P°8'rebnem zavo-VN,-1 krožek ji bo pa iz-
1 V • St V sredo ob
HeJ^-1 SG udeleže pogre
sv.
Vida
jPVM
'SE!* Po izgubljeno
\ £lcjska karta, social ua in drugo, glase-jj.. e Joseph F. Markovo v° najdeno in lastnik v ^aše

am uradu.
^{Cl BAL BO V SOBOTO 18. APRILA lNEM AVDITORIJU
ti^j Policija ne skrbi j raznimi Varnost in za red ena se bo
le tudievstah'ampak st!
prireditvami, katerih vi"šila v soboto 18. aprila v mestnem avditoriju. To bo takozvani "policijski bal," pri katerem bo igral sloviti orkester Clint Noble s svojimi 18 člani. - Kot vselej, bo tudi letos ta bal V^d v,'	razdeli o prireditev za katero se zanima
Vne družine na ti-
eestah
p ^kcijT1 v raznih dobro-V>bQ;ar Tako vzdržuje "Paradise," ka-X °ddih revne in sla-
koj
t-""m m m —, drugih dobr°"
^bj e Plemenite narae-policijski
oddelek z

l^^tvin in se udej-
ves Cleveland. Najboljši talenti so najeti za zabavo občinstva. Vstopnice so že v predprodaji in našim ljudem to prireditev prav toplo priporočamo.
da bo kmalu delalo za Nemčijo 4,000,000 nekdaj svobodnih mož in žena iz podjarmljenih dežel. Italija je že lansko leto poslala v Nemčijo 300,000 delavcev, 8% od teh žensk. To število se bo kmalu dvignilo na 400,000.
Iz Poljske je v Nemčiji zdaj do 1,100,000 delavcev, polovica od teh jih dela na kmetijah. Od tega števila, je najrryinj 250,(^00 žensk 4- - - - • --
Francija je dala dozdaj Nemčiji že 1,500,000 delavcev ii^ od prvega marca odpelje vsak teden 30 vlakov vsak do 1,000 novih delavcev v Nemčijo.
Belgija je dala v januarju in februarja 250,000 delavcev, Ho-landska že več kot 200,000. Iz Litve, Latvije, Estonije in iz Balkana je odšlo v Nemčijo primeroma malo delavcev.
-o-
Ameriški admiral padel morje
Washington. — Mornariški oddelek naznanja, da je v veliki nevihti padel v morje vice-admiral J. W. Wilcox. To je že drugi ameriški admiral, ki je izgubil življenje v tej vojni. Prvi je bil admiral Kidd, ki je bil ubit v pristanišču Pearl ob času japonskega napada.
--o-
HBZ pošlje 2,000 zabojev živil jugoslovanskim ujetnikom
Senator Wm. M. Boyd, gl. podpredsednik HBZ nam naznanja, da je glavni odbor na svoji zadnji seji odglasoval, da zajed-nica kupi in odpošlje 2,000 zabojev živil jugoslovanskim vojnim ujetnikom v Nemčijo in Italijo. Vsak teh zabojev stane po $2.50. Odpošiljatev bo pa izvedel ameriški Rdeči križ preko mednarod nega Rdečega križa. Ta akcija HBZ je vse hvale vredna. HBZ bo poslala tudi pet delegatov na vseslovanski kongres v Detroit, Mich., ki bo na*25. in 26. aprila.
Prijeten obisk
Na velikonočno nedeljo je ptica štorklja navsezgodaj zjutraj obiskala družino Mr. in Mrs. Stanley Baraga, 6526 Bonna Ave in jim pustila za pirhe zalo hčerko prvorojenko, ki je že ob rojstvu tehtala čez 9 funtov.1, Mati in hčerka se dobro počutita v Mt. Sinait bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Sophie Lach. Čestitamo!
U. S. podmornice so potopile nadaljne 3 ladje Japoncem
Washington, .6. aprila. — Ameriške podmornice nadaljujejo s svojim uničevalnim delom na Tihem oceanu in so potopile Japoncem nadaljne tri ladje, naznanja mornariški oddelek. Pogre-znile so eno tovarno ladjo in dva tankerja. Uradna objava zadnjo soboto
Slika kaže, kakšen dr en j je okrog poštne vreče, ki je prinesla od doma pisma. Slika je bila vzeta nek je 'v Severni Irski, kjer so ameriški fantje v garnizijah. Torej pogosto jim pišite. Vlada svetuje pogosta pisma, pa bolj kratka, vsaj toliko sporočila od doma, da so zdravi in da še vedno mislijo nanj, ki je šel na vojsko branit nas, ki smo ostali doma na varnem.
Idi en tisoč dolarjev obrambnih bondov bo oddanih na prireditvi fare sv. Vida
V	nedeljo 19. aprila se bo vršila v cerkveni dvorani župnije sv. Vida ogromna dobrodelna prireditev, na kateri bo oddanih za •$1,000.00 obrambnih bondov.* V ta namen so bili razposlani fara-nem kuponi, katerih odrezki morajo biti vrnjeni z denarjem vsaj do nedelje 12. aprila.
Prva nagrada bo obrambni bond v vsoti $50,0. Druga nagrada obrambni bond za $100, dve po $50 v obrambnih bondih in na-daljnih 12 po $25 v obrambnih bondih'. Torej vsega skupaj bo oddanih za $1000 obrambnih bondov.
Torej res zelo lepe nagrade. Ako kupite kupone, boste pomagali naši cerkvi, domovini in pa samim sebi. Sezite po kuponih in oddajte odrezke z denarjem v nedeljo pri glavnem vhodu v cerkev sv. Vida.
V	nedeljo večer, 19. aprila, pa pridite v cerkveno dvorano. Bazar se bo pričel že ob šestih zvečer. Tam boste zvedeli, kdo bo dobil te obrambne bonde. Morda boste prav vi med srečnimi, ampak to pa le tedaj, če boste kupili kupone*
Na bazarju bo vsega dovolj za prijetno domačo zabavo. Zato opozarjamo že danes, da tega ne smete na noben način zamuditi. --o-
DeGaulle trdi, da daje Francija orožje Nemcem
London. — General de Gaulle, načelnik svobodne Francije je izjavil, da se izdelujejo torpedi za Nemčijo in Italijo v Toulonu v Franciji. Letos bo Francija zgradila 6,000 letal, trdi de-Gaulle. Od teh jih bo dala francoska vlada 5,000 Nemčiji, 1,000 jih bo pa obdržala sama.
ZDAJ SE JIM PA TAKO MUDI
St.. Joseph, Mo.—Šerif Shepherd je poslal pred šestimi meseci uradno pismo v Washington. Te dni je dobil odgovor in sicer po zračni pošti.
-o-
Zaroka
Mr. in Mrs. Joseph Levstik iz 1169 E. 76. St. naznanjata, da se je na veliko nedeljo zaročila nji ju hčerka Jean z Mr. John Heglerjem, sinom dobro poznane družine Mr. in Mrs. Joseph Heg-ler iz 1096 E. 72. St.
Miss Lillian Gliha, mlajša hčerka družine Mr. in Mrs. An-
1 je naznanjala, da so ameriške podmornice potopile nekje med Avstralijo in Javo Japoncem najmanj eno križarko ter poškodovale kakega pol ducata drugih ladij, med temi tri bojne ladje.
Ta najnovejša škoda, povzročena Japoncem, je bilo delo dveh ameriških podmornic. Ena je potopila v japonskih vodah sovražno tovorno ladjo, druga pa dva tankerja v bližini Caroline otokov.
Oba tankerja sta bila težko obložena, dasi poročilo ne pove, če sta bila naložena z oljem ali gazolinom. Toda sodi se, da sta vozila kurivo svojim ladjam. .
S tem je naraslo število japonskih ladij, ki jih je ameriška bojna sila potopila ali poškodovala, na 206, od katerih se z gotovostjo trdi, da jih je bilo potopljenih 108, med temi 29 bojnih ladij.
--o-
Nemško ofenzivo pričakujejo na jugu proti Kavkazu
Moskva, 6. aprila. — Poročila s fronte naznanjajo, da je dospelo na 250 milj dolgo fronto med Harkovom in Taganrogom 9Q svežih ruskih divizij, nekako 1,-350,000 mož. To dokazuje, da pričakujejo Rusi nemške ofenzive na jugu proti kavkaškim oljnim poljem.
Druga poročila tudi zatrjujejo, da se zbirajo na ruski meji nove romunske čete ter da je poslala Italija nove divizije pehote in letalstva.
Obenem se pa zatrjuje iz ruskih virov, da so nemške divizije, ki so bile namenjene za splo-mladansko ofenzivo že izčrpane v zimskih bojih. 12. in 24. divizija, ki sta bili določeni za ofenzivo proti Kavkazu, sta že dlje časa v boju proti maršalu Ti-mošenku na južni fronti.
-o-
šole bodo praznovale 15. aprila MacArthurjev dan
Clevelandski šolski odbor naznanja, da bodo elevelandske javne šole in 120,000 šolskih otrok, praznovale na 15. aprila MacArthurjev dan. Šolski odbor pravi, da bo počastil največjega junaka teh časov že zdaj in da ne bo šele čakal, da pride njegovo ime v šolske knjige.
Zdaj so "vojni bondi"
Od danes naprej bodo imenovani obrambni bondi "vojni bon-
Karambol uličnih vozov
Včeraj zjutraj sta trčila dva vozova ulične železnice na mostu Detroit-Superior, 96 čevljev nad reko Cuyahoga. Prvi voz je obstal v temi, ko je skočil z žice i ton Gliha iz 5605 Bonna Ave., električni tok. Drugi voz, ki je'se je zaročila z Mr. Frankom vozil blizu za prvim, se je z vso j Malečkar iz 1550 E. 174 St. Zašilo zaletel v prvi voz, da se je' ročenka je sestra Anthonya in zaril njegov sprednji del štiri Williama Gliha, ki služita v
di" in obrambne znamke bodo imenovane "vojne znamke." Prodajali se bodo šele potem, ko poide sedanja zaloga obrambnih
NOVI GROBOVI
Frank Brecelnik
Včeraj popoldne je umrl v Glenvile bolnišnici rojak Frank Brecelnik, po domače Kral, star 57. Stanoval je na 844 E. 207. St. Doma je bil iz Ljubljane, odkoder je prišel sem pred 33 leti. Tukaj zapušča soprogo Mary, sina Johna in dve hčeri: Sylvia in Frances, poročena Ray, v stari domovini pa brata Janeza in sestro Antonijo. Bil' je član društva sv. Kristine, št. 218 KSKJ in unije pri N. Y. C. Pogreb se bo vršil iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim sožalje.
Frančiška Per par Po petletni bolezni je sinoči ob osmih umrla Frančiška Per-par, rojena Femec, stanujoča na 7821 Homestead Ave. Stara je bila 60 let in doma iz vasi Studenec, fara Zatična, odkoder je prišla sem pred 30 leti. Poleg žalujočega soproga Antona zapušča sinove Antona, Josepha in Johna ter hčere Rose, Josephine Skoczen in Angelo, brata Ignaca v Pitts-burghu ter Johna v Detroitu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. O pokojni Mary Chandek Kot se nam dodatno sporoča, je bila pokojna Mary Chandek (Perhavec) članica sledečih društev: Svobodomiselne Slovenke, št. 2 SDZ, podružnice št. 25 SŽZ in Janeza Krstnika, št. 37 ABZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob devetih.
-o-
Poroka
Danes ob devetih je bila v cerkvi sv. Kristine poroka slovenskega para:- Primožnik-Arch. ženin je sin poznane Primožni-kove družine iz 928 E. 209. St., Euclid, O., in je vojak Strica Sama in je dobil 10 dopusta. Nahaja se pri topničarjih v taborišču Forrest, Tenn., ter ostane do sobote doma. Nevesta-je pa hčerka Mrs. Mary Arch iz 1167 E. 58. St. Vse najboljše želimo mlademu paru v novem stanu.
-o-
Calumet, Mich. — Dne 27.
marca je umrl drugi star naseljenec John Žalec v starosti 72 let. Rojen je bil v Špeharih, občina Vrh v okolici Vinice v Beli Krajini in tukaj je bival 52 let.
bondov in bodo prav iste veljave, I Zapušča ženo, sedem sinov, štiri samo ime bo drugo.	1 hčere, tri brate in sestro.
TRIJE SINOVI IMAJO RESTAVRACIJE, A OČE JIM JE UMRL OD GLADA
čevljev v prvi voz. Trinajst oseb so odpeljali v bolnišnico, kakih 100 je pa smao močno pretreslo.
Joliet. — Pred dnevi je umrl Ludvik Mavric, vdovec, star 70 let in rojen v Metliki v Beli Krajini, odkoder je prišel v Joliet pred 40 leti. Zapušča sina.
ameriški armadi.
Važen sestanek
Vsi člani pripravljalnega odr bora Ameriško-jugoslovanskega udruženja so prošeni, za se gotovo udeleže seje ali sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 12. aprila ob desetih dopoldne v uradu konzula dr. Mallya v SND na St. Clair Ave.
Findley, O. — Brata Nickas, ki vodita v tem mestu restavracije, sta dobila po nekem prijatelju pismo, da jima je lanskega septembra umrl na otoku Kios v bližini Grčije oče in sicer je umrl od gladu« Pismo jima je poslal prijatelj družine, ki so ga turški ribiči skrivaj odpeljali iz Grčije v Afriko, kjer se je vpisal v angleško armado.
poskušala poslati očetu denar, pa jima je zdaj, ko je Nemčija zasedla deželo, to nemogoče.
"Človek bi se snedel gnjeva," pravita brata, "če pomisli, da smo v Ameriki trije bratje, ki imamo vsi dobro idoče' restavracije, a naš oče je moral od gladu umreti." Njiju tretji brat imaš restavracijo v Mans-
Brata Nickas sta že večkrat J field, O.
A

r r
»117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio.
NAROČNINA:
Z a Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Dn nošti. celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, doI leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:	'
United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 81
Tue., April 7, 1942
Na naše prihaja
Tega ne bomo pisali z namenom kakega očitka, češ: kaj vam nismo povedali . . ampak z namenom, da bi se komu oči odprle in da bi v bodoče gledal okrog sebe z odprtimi očmi m ne samo predel svojo v svojem lastnem zapečku.
Oni, k* čitajo naše uvodnike, se bodo spomnili, da smo lansko leto na tem mestu vabili urednike vseh slovenskih časopisov v Ameriki k sestanku. Svojo gesto smo opravičili z nujno potrebo takega sestanka, da se uredniki pogovore in si začrtajo skupno ali vsaj enako pot glede naše stare domovine, tako v političnem kot ekonomskem smislu. Nam se je zdel tak sestanek absolutno.potreben.
Na ta naš apel so se odzvali sledeči uredniki lokalnih časopisov: uredništvo Glasila KSKJ, uredništvo Nove Dobe, uredništvo Zarje in uredništvo Glasa SDZ. Torej pet nas je bilo, ki smo se strinjali s to idejo, pet od 15 slovenskih časopisov.
Od zunanjih je reagiral samo urednik Prosvete, ki je pa rekel, da tak sestanek nima pomena, ker da nimamo pro-•grama. Drugi so pa molčali.
Res je, da naš urednik, ki je svetoval sestanek urednikov, ni imel drugega programa kot samo svoje skromno mnenje, da je tak sestanek potreben, a da bi si uredniki sestavili program na tem sestanku.
Saj bi ne bilo potreba bogzna kakega programa. Saj bi zaenkrat zadostovalo, če bi se bili sporazumeli na skupni točki: kako naj pišemo, kako naj delujemo, da bomo koristili rojstni domovini, pa da bomo pri tem zastopali mnenje večine svojih citateljev oziroma mnenje vseh ameriških Slovencev, ker vsi časopisi bi dosegli, bi rekli, prav vse, ki sploh še čitajo slovenske časopise.
Da smo imeli s to svojo sugestijo prav, nam dokazuje zdaj Prosveta, ki toži, da je akcija ameriških Slovencev, tako v političnem kot relifnem smislu, kar, še tiče naše rojstne domovine, na mrtvi točki. Urednik Prosvete toži, da so ameriški Slovenci v tem pogledu čisto otrpneli, pa da i slovensko časopisje v veliki večini ne piše dosti ali pa nič v tem pravcu.
Prosveta pravi v tej obtožbi, da je sama pisala več kot vsi drugi časopisi skupai. K tej izjavi mi analiziramo to, da če je Prosveta pisala toliko' (in je tudi res pisala), pa da je kljub temu ostal narod ravnodušen, to pomeni, da Prosveta nima nič ali malo vpliva, ali pa dokazuje to, kar je morda bolj prav, da en časopis ne bo opravil nič, ali ne dosti.
Tu imamo zdaj dokaz, kako potreben je bil sestanek vseh slovenskih urednikov, da bi si bili začrtali cilje poprej, predno se je sploh pričelo s kako akcijo. Tako so pa ostali tudi uredniki indiferentni. Nekateri pišejo, drugi ne, ali kvečjem priobčajo, kar jim je poslano, kar je nekako avtomatična propaganda, ki nima dosti pomena, vsaj zaleže ne dosti.
Urednik, ki je navezan na svoje lastno mnenje, naganja svoj pisalni stroj iz svojega zapečka in sd trudi dati čitate-Ijem nekaj drugega kot kolega pri drugem časopisu. Navadno si ne pusti diktirati od strani kake propagande, pa naj je še za tako dobro stvar. Vse drugo bi bilo, če bi uredniki segli v roke in si sami postavili direktivo. Vezala bi jih ko-legijalnost in stanovska zavest.
Če kdo misli, kako je urednikom ustreženo s poslano propagando, češ, imamo vsaj s čim polniti list, se moti. Uredniki so si znali najti gradivo tudi prej, ko ni bilo propagande.
To smo napisali za prvo obletnico našega apela za sestanek vseh slovenskih urednikov, na katerega se je odzvalo izmed petnajstih pet kolegov. Pika!
t _____ t
+ ^
*	S
BESEDA IZ NARODA
Za naše fante
Dan za dnem se naši fantje poslavljajo in odhajajo v tuje kraje, kamor jih kliče Stric Sam. Fantje odhajajo" k vojakom, kjer so pripravljeni boriti se za našo svobodno deželo Ameriko in za nas. Zapustijo svoje starše, brate in sestre, ker jih kliče domovina. Kaj pa mi delamo doma?
Na zadnji seji Ohio Booster-jev, to so bratska društva, ki padajo pod okrilje KranjsKo slovenske katoliške jednote, je bilo sklenjeno, da se priredi veselica in ves čisti preostanek se bo porabil samo zato, da se bo tem našim fantom, ki so pri vojakih poslal kakšen dar. To pa zato, da s tem pokažemo vsem tem našim fantom, ki so člani naših društev in naše jednote, da jih nismo pozabili, čeprav so daleč od nas.
Že sedaj ste vsi člani kakor tudi vsi naši prijatelji prav vljudno vabljeni, da se udeležite v velikem številu te plesne veselice, ki se bo vršila 25. apri-a v Slovenskem donvu na Holmes Ave. Za plesalce bo skrbel Louis Trebar in njegovi fantje. Vstopnina je samo 40 centov. Pridite, kajti s tem, da pridete na to zabavo, boste sami imeli par ur veselja in obenem pa boste pomagali tudi našim fantom. Pozdrav,
Joseph Gornik, podpreds. dr. sv. Vida št. 25 KSKJ -o-
Zahvala prijateljem
Dolžnost me veže, da se na tem mestu s hvaležnim srcem in iskreno zahvalim vsem, ki sta me obiskovali v bolnišnici in na doma v času moje bolezni.
Najlepša hvala vsem, kateri so se me spomnili z mnogimi voščilnimi dopisnicami, \ lepimi šopki in darili. Hvala lepa da-
prte, ali skoznje se je v pol-
lami, je jesenski žir, ki so ga nametali jeseni polhi, skoraj pokril stezo in revno travo, ki je boječe poganjal ob straneh.
Z ravninice, ki se je za skalami in skrivenčenimi bukvami
mrak vlažne sobe zlivala svet- nfenadno odprla, se je že videla
loba polnega dne. Ura je bila že osem; sonce je sijalo na prebujajoča se polja in travnike. Ko sem odprl polkna, me je kar zaščemelo v očeh, tako čisto je bilo nebo in tako obsijana je bila zemlja.
Na cesti se je ustavil Matevž z rokami v žepih in oblastno, pomežikaje, s hripavim glasom zaklical proti oknu:
"No, ali greš, ali ne?"
Na Belo nedeljo je pri nas prvo žegnanje v fari. Na Pla-ninici, kjer je patron neverni Sv. Tomaž. Samo enkrat v letu je Bela nedelja, in samo enkrat je maša gori.
"Saj mora iti, ko še ni bil pri maši!" se je oglasila mesto mene mati skozi okno, ki je gle. dalo na cesto.
Hitro sem se oblekel v masno obleko, se umil, kos kruha in že sem bil na cesti pri mladem prijatelju Matevžu. Res sva bila prijatelja; v šoli sva
pod senožeti cerkev na'Planini-ci. Zdaj je naju vodila pot skozi zarasle gozdove. Ilovnata tla so se počasi izgubila: med gozdovi je postajala zemlja vedno bolj črna in na gozdni poti, ki edina vodi k cerkvi, so stale široke temne luže. Kmalu sva prišla iz temnih senc smrekovih dreves.
Sredi strme in gladke senožeti je tu pa tam poganjal samoten grm in prav na sredi se je dvigala v nebo visoka siva skala kakor spomenik, ki ga je tu postavil v davnih časih naš kmet v spomin, da je tod okrog nekoč poganjalo iz tal samo kamenje, ki ga je on izruval in zemlji dal prostora in sonca, da je zazelenela.
Z Matevžem sva se pogovarjala o polhih, ki smo jim jeseni tod nastavljali pasti po drevesih in po luknjah, ki jih je vse polno tod po naših že napol kraških tleh. Govorila sva o pa-
skupaj sedela in skupaj sva pa- j Š1 m 0 Pastirjih, najinih tova-sla krave po gmajnah in po | nšlh 111 0 ^rah' ki smo Jlh ime" Mlečniltfh. Komaj enajst let , h vsako leto P° gmajnah. Po sva imela, ali Matevž je imel že 1 mnogih ovmkih in zavojih, ki
ves zguban obraz kakor starec.
"Pa glej, da bo šel v cerkev!" je še zaklicala mati za menoj in že sva z Matevžem izginila za skednji skozi vas.
Zasmejala sva se. Kdo, le kdo gre na Planinico zato,'' da
jih dela po senožeti kolovozna pot, sva se v pogovoru kar na-krat znašla sredi ljudi, ki so se prerivali okoli edine stojnice, med brstečim sadnim drevjem, ki je zasajeno okoli dveh samih samcatih hiš na Planinici. Edino te dve hiši imata ta dan žeg-
bo gori pri masi ? Najbrž samo ,	^	, .
rVl ■ i , • . v	i nanje. Dva bogata kmeta v sa-
zupmk m kruljavi meznar, pa i '. , ,. . , v , , , j .	.. i moti kraljujeta vsem tem seno-
se kaka stara devica z njima! ! „ , .	,	, . v
■p i „„_,„• v, .v n i zetom in gozdovom daleč na-Pred nama je sla gruča fan-	^. _ ,,
tov in deklet v pisanih pomladnih oblekah. Ko sva jih došla, sva stekla mimo in naprej, ker
Ali ste že oddali kupone
gkoli. Cerkvica, ki stoji nad hišama je tako majhna, da va-
Zamolklo je odmeval njegov glas po ogromni kameniti dvorani. K steni je prislonil velik kamen in se vzpel po vlažnem zidu.
"Nikar, Matevž!" sem zaklical. On pa se mi je samo zasmejal in že je plezal po skalah proti stropu, kjer so viseli dol-giravni kapniki. Nihče ni še podobnega odtrgal. Pa bi ga Matevž?
Že je bil pri vrhu. Zgrabil je za kapnik in ustna so mu šla na smeh. Svetilka mu je sijala naravnost v obraz.
Naenkrat se mi je zazdelo, da se je ves strop zamajal. Odtrgala se je velika sveča in z njo se je odtrgal Matevž.
Zamižal sem, na vlažen grušč je pal Matevž; in kapnik, ki ga je držal v roki, se je preklal čez pol. Brez krika je Matevž obležal med okroglim kamenjem.
Vrhu jame so se začuli glasovi. Bled in ves tresoč se sem zaklical med fante, da je Matevž padel . . .
Nisem videl gmajn, ne sonca, ki je sijalo nanje, ko sem se vračal domov.
Matevževa bela krsta je v torek po Beli nedelji izginila v jami.
Vsako leto se na Belo nedeljo spomnim nanj, ki je bil moj prvi prijateli v življenju, ki je pasel z menoj in je nekoč pozimi v mraku k meni prijokal: "Kruha nimamo! Danes še nisem nič jedel!" — On mi je prvi, pokazal, kako lep je svet, kako lepe so gmajne z gabri brinji in bori: ob njem sem prvič začutil, kaj je glad; prvič »sem pričel razmišljati, zakaj je na svetu tako gorje, da nekateri nimajo kruha.
Odšel sem v mesto v šole. Drugo leto sem Belo nedeljo že
še. Noben drug stan ne šteje t-liko krvavih mučencev. Toda di če ne prelije svoje M njegovo življenje mučenj nekrvavo sicer, ki pa je vcaS bolj mučno kot krvavo.
Sklonimo se torej v tihem o čudovanju pred temi našim' naki! Oni to zaslužijo. Še/*1 prav bomo storili, če jih Prl hovem delu tudi veliko^ podpiramo z molitvijo in "e jem.
FCteyjCTOitf


BUY
united
states
defense
I Sli čud Bre; s*ač<
njo ne gre niti sto ljudi. Sezi-! preživel med zidovi ali spomnil dali so jo menihi iz Bistre, ki j sem se vedno, kako lepo je ta so nekoč bili gospodarji vse te ; dan doma in kako lepo šumi obsežne zemlje od Krima preko drevje okoli hiše, kakto gozdovi
in denar za veliko priredi- ravnine okoli Ljubljanice do tev v korist cerkve sv. Vi-' Horjulskih bregov. Sem so ho-da? Oddajte iste vsaj do : dili na lov in da so lahko osta-12. aprila!	! 11 kar več dni gori, so zgradili
_.___ i kapelico sv. Tomafea, da so v
Planinice pošiljajo pomladni
Tam od Pivke je bil ^ rad je dobro živel, kal sicer lahko v čast in P11 Če je le mogel je MPjj ko, da se je takole oV°m šel pri prijatelju žuPnV ni mogel drugače, da ,ffa vabil na kosilo.	jf %
Pa je bilo tudi PotrPaJ mu gospodu župniku danskega sodelovanja.d preveč, pa je nekega J1 zal kuharici, (resnici n. ^ moram povedati, da ^ ukazal ni, ker farovšk^ ricam ni smel nihče 11 j\ kvečjem po ovinkih "^j! torej župnik je rekel s harici tisto jutro:
0
"Reza, jaz sem ^ ^ . -,1-aVi
je
iu


■ ki
, ..... . , i njej maševali. [ mati .	.
rovalcem za sv. mase, ki so bile sva se bala, da naju ne bi zgra-1 0 .	„ i
darovane za moje ozdravlje- j bil kak objesten fant za vrat in Sami mladi ljudje so šumeli ;	--o—-
okoli stojnice m cerkvice. Mali, j	je misijonar i
da bom odslej op del. Kar je prav, - ^ pozdrav na grob prijatelja iz naj gre ta moj P1^*
mladih let, na grob, ki je že: časa še drugam v šte '^j
zdavnaj prekopan in ga je mor- prišel opoldne v da pozabila tudi Matevževa stavno odslovi."
nje. Nad vse pa se moram za- j spodil domov, češ da taki otro-hvaliti našemu slovenskemu - ci-ne smejo k maši na Planini-zdravniku J. J. Perkotu, ki se ; co.'
je v resnici potrudil in na vso ! Ko sva bila nekaj korakov : moč "prizadeval, da me je otel j Pred njimi, se je Matevž meni I
ubiti zvon, ki šo ga edinega pu-
ta koščeni" s koso.
Želim in upam, da vam kdaj povrnem bodisi na kateri koli način. Torej, najlepša hvala vam vsem, dragi mi prijatelji. S pozdravom,
Julia Lipnos.
-o-—
JOŽA ŠELIGO:
Zadnja Bela nedelja
Kadar je Velfka noč zgodaj, se na^ Belo nedeljo zasnežene zmajne in senožeti pod gozdovi blešče
nič tebi nič obrnil in pokazal veseli družbi jezik; potlej sva stekla naprej, nekdo je za nama zacepetal, da sva jo še bolj j ubrala in pustila fante z dekle- i ti daleč zadaj.
Zavila sva s ceste na rszvo-! ženo gmanjsko pot. Ilovica je bila vsa razmočena in po nekaj korakih so bili najini čevlji taki kakor bi ne imeli nikdar črne barve. Že sva pustila vas za seboj in edina hiša. ki sva še
stili v fari, ko so druge pobrali, je maši.
Z Matevžem sva se spogleda-
"Ali greva v cerkev, ali v Ledeno jamo?" je vprašal Matevž in uprl vame Vse prezgodaj ostareli obraz z ubitimi očmi.
"Ne, greva v Ledeno jamo!" sem kar bolj % potiho odgovoril..
Prihuljeno sva- se splazila za cerkvico in se na oni strani spustila po senožeti in skoraj zdrčala v dolino, ki je vsa obdana od temnih gozdov in va-
šla mimo nje, je bil Telbanova. I njo ne vidiš od nikoder. Matevž
Tu ob tej hiši se jenjajo njive i jc kazal pot. v pomladnem soncu; J in travniki okoli vasi, nad njo! Kako me je imel rad! Toliko , k ,r P.a je BeIa nedelJa sredi I so same gmajne, puste strmi-: let je imel kakor jaz in vendar i pomladi, so strmine vse pose-, „e, kjer raste le tu pa tam sa-! je vedel, da mi mora biti vod-jane z zvončki in sadovnjaki j moten brin med skalami.in oko. | Pik, ker je moj bledi obraz ka-tudi že vsi v i n vsega je rdeča ilovnata zem-; zal, da sem neskončno bolj me-
so
med hišami cvetju.
Tako je Bela nedelja pri nas zmirom resnično bela; bele lise po naših bregovih, pod temnimi gozdovi in belo cvetje po vrtovih jo naznanjajo.
"Vstani; Matevž te že čaka!" Tako mi je zaklicala mati v kamro. Polknice so bile še za-
lja.
Steza je bila že shojena. Pred nama so šli že drugi na žegnanje k ubogemu sv. Tomažu in razmencal blato, da sem včasih koma iz njega, bledo jesensko listje, in ko sva prišla do šopa bukev med ska-
Ob stezi je še ležalo
Tisti večer še se je nenadoma pojavilo v Kobaridu 50 oboroženih fašistov. Pobrali so glavo razbitega Volariče-vega spomenika in sojo nesli v slavnostnem sprevodu preko trga. Gredoč so pa udirali v slovenske gostilne in jih plenili, pa uničevali slovenske napise s pročelja trgovin. Te napise so znesli na trg, kjer je prej stal Volaričev spomenik, jih polili z bencinom in zažgali. Grmada je gorela z visokim plamenom. Fašisti so plesali okrog ognja in skakali preko goreče grmade, prav kot to delajo divjaki ter pri tem razbi-' jali še ono, kar je ostalo od spomenika slovenskega skladatelja. Nek karajbinjer, ki je hotel ustaviti to početje, bi jo bil kmalu skupil.
'Ko je grmada pogorela, so odšli fašisti proti župnišču z namenom, da bi ga zažgali. Tam so se jim pa karabinjerji postavili energično v bran ter jih odgnali. Pozno v noč je fašistična tolpa razsajala po Kobaridu ter ustrahovala prebivalce s tem, da je streljala v zaprta vrata in okna.
Drugi can jc dospela še večja banda fašistov iz Turina, Udine, Cividale in od drugod v Kobarid. Zopet so hoteli
zažgati župnisče, pa zopet so bili pregnani. Proti večeru so	i^uuum ap«u»jui;au | ja ava običajna zastopnika in na dno. Od stropa so visele be-
)ži!i na vozove in se odpeljali v vas Drežnico pod Krn. i Slovenski lovski zvezi, da se vr- j naj smatrajo to kot uradno rta- ie, debele sveče velike in maj-0 hoteli umoriti župnika in žapana ter požgati njiju jskupna seja zastopnikov vseh | znanilo, ker se ne bo pošiljalo line in se izpreminjale v svetlo wise. Toda oba sta bila pravočasno posvarjena in sta po- klubov 12. aprila ob 10 uri do- ' .skala zavetje v hribih. Fašisti so dospeli v Drežnico malo1 poldne, pred polnočjo in kmalu zatem se je pokazal rdeč petelin v| župnišču in v neki gostilni blizu županove hiše. Ko so se!solovcu vrnili nazaj v Kobarid, so napravili tretji poskus, da bi za- 82 st-> Cleveland, O., (New-Žgali županišče.	jburgh). Vsi klubi so naproše-
se n; i am
t
hak, kakor je on, in ko sva prišla v dolino ter se prerivala skozi goščo, je vedel, da vame ne smejo udarjati veje.
Razmaknil je leskovo šibje potegnil čevelj j in po strmi drči sva se spustila v jamo.
Ogromiijo odprtina se .ie pokazala iz vejevja in v dnu so odmevale najine stopinje. "Ali bi kapnike?" Matevž ni čakaj mojega odgovora. Zgrabil me je za roko in zdrčala sva p^o strmini, polni grušča v globel, ki je bila vedno bolj temna. Prižgal sem žepno električno svetilko, ki sem TT j	.	! jo bil ukradel očetu, preden
uradno se naznanja vsem ni, da pošljejo prav gotovo svo-1 sem odšel z doma. Prišla sva lovskim klubom spadajočim k: ja dva običajna zas topnika in 1 nH dno.
drugih naznanil na klube. | bi v vseh mogočih barvah. Sprejmite lovski pozdrav in i Mraz je bi!0' du sem se stre"
Iz urada predsednika Slovenske lovske zveze v državi Ohio
v Vojni vse j Misijonar je apostol. Kristus zazvonil k i je zbral 12 apostolov in jih po-I si al oznanjat evangelij po vsem svetu. Nasledniki 12 apostolov ■'3 misijonarji. Oni gredo k poganskim narodom in jih pridobijo za Kristusa.
. Misijonar je učitelj narodov. Kamorkoli pride misijonar začne širiti omiko. V ta namen ustanavlja šole od najnižjih do najvišjih, skrbi za knjige in vss potrebno.
Misijonar je usmiljen samari-j".n. V ubogih poganih gleda voje trpeče brate. Njihova revščina, bolezen, zapuščenost mu »:re globoko do srca in ga sili, da pomaga in se žrtvuje za nesrečnike.
Misijonar je bojevnik. Bori se za Kristusovo kraljestvo, zato hoče uničiti satanovo kraljestvo. Iz poganskih src hoče pregnati kralja teme, da se naseli v njih Kristus. Boriti se mora tudi proti satanovim pomočnikom.
Misijonar je junak. On ni samo bojevnik, ampak tudi junak, i e kdor je junak, si upa postati misijonar. Misijonsko življenje jc težko, polno truda in neprijetnosti. Toda misijonar se vse-ga tega ne ustraši. Pogumno se loči od domovine in odpotuje v neznane kraje.
Misijonar je mučenec. Kolikokrat se zgodi, da mora dati misijonar svoje življenje za du-
"Le name se '^J spod. Bodo vi bo jemal milo s'0^ farovške kuhinje
g.f4
gain"
naj
Kuha1'
'jcf
Pa je prišel! ^ pi od enajstih oprezoV'^^ kdaj bo prišel
nu
i	i	iS ''"J
štovani gost. In k« JS ,
"tij"

;ebil,
dala, kako jo je "^"jJ proti farovžu, viht^ ^ j( po okovano palčic°^ čakat za vežna ^ je gost odprl »\jev
se je vstopila Prec^az roke v bok in nUi u
*v I
"Danes ne bo nlC'bi ni doma in tudi ce danes P'i
se PoD J
mimo častne straž ^ ^
X' i,
K
bc
boste vi
ketu. Kar lepo jv koder ste prišli- | p1
Cenjeni gost sPl besede ni mogel, ta
takim sVP'f
" inv o^L H,,
kuharici naravnost A h^ k,
čudil nad Nekaj časa stoji
m '
je*
tem se pa zbere ves glas, da se & vsem farovžu:
safl1
ji*

ne
"Saj če bi me ven vrgel, bi nič
pak da me meče vd' 'jM
ne bi mar celo v

kuharce, take« j
je
pa ne morem
,eti'
!" to rekši «e o^U
in gre k župniku ro
Naj omenim
poz1' t>r
V S O'1
Si.



iN a] omenim, t"'
danes v Clevela"0^ jc1 ko sama izpriča pičice resnični.
Seja se bo vi'šila pri našem
Sekiru na 3571 E. K» bdenje pri solovcu Sirku, j
sel
12. aprila ob desetih dopoldne
Joseph Lekšan, predsednik, j ter se pognal proti steni
"Daj sem," je dejal Matevž in mi potegnil iz rok svetilko
^mmTOmmmmKjiniaaiiumammTOKmis«!!«1
■ DEKLETA IN ŽEN® , $
Za boljlie spomladanske STERLING » ^ ^ direktno iz tovarne po veliko nižj'h drugje in za zanesljivo postrežbo
li EN NO It. LEUS^y
oflte F'
G J fc
ENdicott 342C 1034 ADDISON BP-
CNe
"Pa
V-\0)] Vž p«




Sedaj jc najboljši čas, da si naroc»~ drugo zimo po najnižjih cenah na ^
i:nmj:n:m:m:»:m»:«8nimtttmjmmttromttmrom*
Vat j
'Vs Pa
1 V,k°li
sv, l» n.

teje to-
odattt-
edM včasi
ji
le®1^ iiiui jt Še t* prif
w
V
f
SI
SE
)S
PS 0
„11111 ft
"Da." 'J globeli?"
Da. Nekaj metrov pod rav-
res, kar si pra-je gloUel z
,"Je le menda
ll! nQ ■!„ , ,. ,
----- jezerom
žrela, ki je bilo prej
SeJj ognjenik." Prihajali
Blizu
smo od vzhoda. .. gozda pa je krenil Win->aiug.
>,®u ovinek?" sem vprašal. ^ bodo prišli Mogolloni ^era. Ne smej0 najti na-Sll). sledov." Čuden
Brez
Pojav sem opazoval.
Je I2 kakršnega prehoda se ^acel gozd, brez trate in gr-ttd;\brez podrasti in gajev. I ob golem kamenju so staža ost debele smreke- Take~ ji a. prehoda še nisem m "Jer videl
¥ te«
ivil'1
Južnem robu gozdiča je reseki pode e Winnetou
'.tejle prski se pride k čr-
podobna odprtina.
ne smemo vzeti s seboj, iz-Di nas."
VZi'
^Winnetou razjahal. prski se pride h pojdemo skozi gozd
smei aas."
Jih pustimo?" v{Set r°bu ne smejo ostati. Uj ^Jevnikov Ni j or naj je-ij/ mi lako daleč na jug, T z g°zda ne bo več vide-
'C-.naj čakaj°>da jih p°-
smo zagledali Cr-
ti je Jezerce je bilo, more-OV v 'mel° Petindvajset me-t^.^P^meru. Voda je bila Prozorna ko steklo. Ču-So ji dali ime Črna vo-Najbrž radi temnih IZ1 s« obdajale jezerce. " "ov ?a Je J'ezerce kakih šest
Okof b°ko pod tlemi gOZ" i p^1 Jezera se je vil širok
Nu g°Ste trate in s trate
\ n 6iJe svet dvigal v po-ki je bil° tudi
bi]a s trato. Plitva jama 'inijj, ^dobna krožniku z ki pa je bil
jen samo
nJ
iifl»

.11»
cM
le

11 %
sts,
:v
. t» o



| SATAN IN IS K A R10 T
Po nemškem lrrlrnJk« K. Maya
nazaj v gozd, da se skrije. Mogolloni bodo naj prvo šli napajat konje. Tistikrat bom najbrž stopil izza drevja. Ko dvignem roko, naj pridejo in naj poležejo ob robu pobočja in namerijo puške na Mogollone. Streljati.
pa ne smejo, čtudi bi streljala Winnetou in jaz. Šele ko jim bom zapovedal, smejo streljati, pa le na tiste, ki bi se branili ali pa planili po pobočju.
Nobenega Mogollona ne smete ustreliti, ki bi se ne branil! In kdor ne bo ubogal, tistega sicer ne morem kaznovati, ker nisem vaš poglavar, ampak poskrbel bom, da ga bo kaznoval njegov rod.
Si zadovoljen z mojimi naročili?" Temno je gledal. "Moj brat tako želi —. Zadovoljen moram biti."
"Življenje Mogollonov vam mora biti sveto! Vse pa, kar imajo, je vaš plen."
"Tudi medicine?" je vprašal prežeče.
' "Tudi."	> •
Obraz mu je zažarel. "In kaj si bodete vzeli vi?" "Nič. Nismo šli v boj, da bi plenili."
Ves radosten je dejal: "Vidim, da nam želi Old Shatterhand dobro! Medicine bodo naše in psi Mogollonov bodo za vse čase osramočeni."
Razlagal sem že svojim brav-cem, kaj je "medicina" pri Indijancih. Ni seveda mišljeno zdravilo po naših pojmih.
Belokožci, misijonarji, trgovci, raziskovalci, — Francozi, Španci in Angleži po narodnosti — ki so prvi prodirali v za-padne pokrajine Severne Amerike, so dajali Indijancem zdravila za njihove bolezni. Tista zdravila so včasi pomagala, nevednim divjakom je bil uspeh, zdravil nerazumljiv in čudežen in ker so belokožci imenovali zdravila "medicine," — po francosko in podobno tudi po špansko in angleško — je prešel pri Indijancih izraz medicine na vse, česar niso razumeli, kar jim je bilo nadnaravno, čudežno. "Medicina" je pomenila in še pomeni Indijancu tisto, kar našim ljudem čarovnija.
In ta(ko "čarovno sredstvo" je hotel imeti vsak Indijanec, da bi ga branilo v nevarnosti. Preden so ga proglasili za dozorelega bojevnika, si je moral poiskati svojo "medicino." Iskal jo je v samoti, postil se je, molil k Manitouu in premišljeval. In ko jo je našel, jo je nesel domov, čarovnik rodu mu jo je "posvetil" in odslej mu je veljala več ko vse drugo na svetu.
Z medicino je bila združena njegova bojevniška čast. Kdor ni imel medicine, je bil brez-časten, in kdor je celo izgubil medicino v boju, tistega so izgnali iz rodu. In prej se ni smel vrniti, (Ia si je z junaškim činom priboril novo medicino ali pa premagal slavnega sovražnika in prinesel' njegovo medicino domov.
Zato se je Bistro oko tako zelo razveselil, ko sem mu obljubil medicine Mogolloribv. Ljubše so mu bile ko njihovi skalpi in njihovo življenje.
"Psi mogollonski prihajajo, da bi nas raztrgali —. Pa tulili bodo od groze in sramu, ko se bodo brez medicin vračali v svoje brloge!
Kaj nam še naroča Old
Shatterhand?"
"Ničesar več. Vse sem ti povedal, kar je trenutno treba povedati. Drugo bo pokazal polo-
žaj. .
Ponavljam pa, povej tako
bojevnikom, da ne smejo streljati brez mojega dovoljenja! In da morajo paziti na vsako mojo besedo, na vsako znamenje!
Zgodbe najstarejšega slo= venskega zvona
Med Komendo, kjer je stolo-val slavni Peter Pavel Glavar, in Cerkljami, nekdanjo podružnico velesovških nun, leži tesno pod šenturško goro majhna vas Zalog, ki spada med tiste slovenske vasi, ki jih nihče ne zgreši, ker so kar tri istega imena — kakor Bitnje in Gamelj-ne — Zgornji, Spodnja in Srednji Zalog. V to sosesko spadajo še Glinje in Dobrava; ti dve vasi pa sta že tako skriti med gozdovi, da ju najdeta samo še pismonoša pa davkar. V Zgornjem Zalogu imajo cerkev in zvonove za vseh 5 vasi. Cerkev so posvetili sv. Matiju že leta
so imele v njem. Leta 1804 pa čne vdolbine, zlasti tiste, kjer ga je od nun kupil Janez Knez'je tolkel 120 let pri oo. kapuci-iz Spodnjega Zaloga — to pianih v Ljubljani, na sedanjih sanje je še sedaj v vasi — in ga udarcih tolče od leta 1871. Ves pripeljal v Zalog in še danes1 je žilast, ker takrat zvonov še deli s svojo sosesko dobre in ■ niso gladili kakor danes, maža
slabe čase.
Iteče po njem in se strjuje na
Koliko je na vsem tem pripo- j bronu, ki je od starosti že ves vedovanju resnifce, je težko j potemnel.
ugotoviti. Kakor je pisca po-j Tak je torej zaloški zvon. Z učil g. France Torkar, livarski zelenimi, iepo razčlenjenimi
mojster na Jesenicah — za kar se mu na tem mestu najtoplejej
koreninami se je zajedel v te-iak hrastov jarem in se z zob-
zahvaljujemo — so livarji ne-|častimi stopnjami oprl na moč-kdaj hodili iz kraja v kraj in i na hrastova tramova — tako
pred cerkvijo vlivali zvonove. | visi že 130 let! Kadar pa zvo Ljudje so prihiteli od vseh stra-j ni, se ziblje od ene line do dru-ni, da bi ogledali to svojevrstno j se in pogleduje sedaj proti go-umetnost, in metali v jamo, j zdovom v Studencih in v Delu, kjer so na močni žerjavici talili j kjer še Zalozani mučijo za sko-kovino, denar, srebro in druge j pe krajcarje ,sedaj proti polju 1666, v zvonik jim j,e pa vojskaj dragocenosti, da bi imel zvon | na Vidmih, na Delih, kjer vle-vdrla in jim pobrala dva zvona, t lePŠi glas. Analiza zvonov, ki | čejo borni kruh iz ljube zemlje, srednjega in malega, le velike-!so jih pobrali med vojno po'
ga jim je pustila, ker je bil še za vojsko prestar.
In ta zvon je kar na lepem postal ljubljenec vse okolice, samo zato, ker je star.
Prva stoletja te redke drago-
naših zvonikih, je pokazala srebro samo v zvonovih, ki so bili nad 300 let stari. Da je zaloški zvon prava dragocenost tudi po blagu, ki je v njem, je dokaz ne samo lep in doneč
i glas, ki ga drži 7 minut, ampak
| tudi to, da je leta 1871 znana
cenosti se izgubljajo v nejas. nem ljudskem izročilu, ki pripoveduje, da ga je leta 1434 vlil neznan livar pred neko cerkvijo na Angleškem. Ko so ga prepeljali čez morje — morda ni> hvala Bogu' niso dali< sta' je bil res name'njen v Benetke jrost pa najbolj dokazuje napis
Dan kliče v vks in pred nočjo svari, z mrliči na mrtvaškem odru kramlja in še spremi jih na zadnji poti mimo lepih njiv v Poliškem na božjo njivo v Cerklje. Rod se vrsti za rodom po tej kratki poti, on pa vse vidi in vse f»reživi. V prvih desetletjih preteklega stoletja so se
njem Zalogu; leta 1895 se je potresa prestrašil, ko so dimniki padali s strehe in se je pri Zormanu strop v hlevu podrl, da jim je kravo ubilo; potem so prišla še strašna leta vojne, ko se je zopet spomnil vseh tistih Založanov, ki so v tujini izdihnili, in pel. njihovim trudnim dušicam.
Pa je vse minilo, kuga, lakota, suše in moče, vojske in stiske, vse je za nami, vas pa stoji, kakor je stala pred stoletji, sredi vasi pa cerkev, kakor pred stoletji in v zvoniku zvon, ki že skozi celo stoletje spremlja sosesko. Ob slovesni predstavi "igre o izgubljenem sinu" je zapel v pozdrav izgubljenemu sinu, ki se skesan, brez dote, vrača pod očetov krov. In ura visi v zvoniku, eno nadstropje pod zvonom, in meri leta in stoletja, — na trenutke. Dolg
na kolena pred njo in jo prosil odpuščanja: O tebi, slovenska zemlja, bi moral lepše pisati. Ko bi vsaj tako mogel, kakor tvoji zvesti govore! (S.) -o-
V	Zedinjenih državah je približno 70,000 zobozdravnikov,
ki se udejstvujejo v praksi.
* * *
V	Zed. državah je več kot 13 vrst javorjevih dreves.
MALI OGLASI
Brivec dobi delo
Išče se slovenskega ali hrvatskega brivca, ki bi vzel brivnico v najem, ali pa delal zame. Oglasite se pri
Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O.
(x)
Delo dobi ženska
Sprejme se ženska, ki bi de-nepokoj niha od stene do stene,)lala v beer parlorju. Nobenega tik-tak noč in dan, in nabira Pran j a ali kuhanja. Ne sme bi-trenotke na trenotke, eden se IPrestara. Oglasite se pri
livarna Samassa v Ljubljani mu pievice smilile, ki so deske ponujala zanj 3 nove bronaste jz nazore pokladale, da so mo-zvonove, pa ga zavedni Založa-j gIe repo opleti — taka moča je
bila v tistih letih, nato je prišla
— je padel v globino in 100 let z
letnico:
ležal na morskem dnu. Slučaj-: "Ego sum qui peccavi inique
lakota, tako da so v treh hišah v vsej njegovi soseski imeli kruh, drugod pa nikjer; leta 1855 je tolažil sv. Florijana v Lahovčah in sv. šima na Brniku, ki sta bila vsa v kužno me-
no se je sidro neke ladje zatak-jegi avertatur obsecro furor tu-nilo v njegove korenine in gaps a populo tuo et eu recordare vzdignilo; prepeljali so ga v domine testamenti tui et die an-Benetke. Kako dolgo je bil v>relo pereutienti cesset jam ma-J gl0 zavita, in se poslavljal od Benetkah, pripovedovanje ne | i;us tua ut non desoletur terra podobarjev Aleša Kračmana in ve. Najde ga zopet pri očetih' et perdes omnem animarn Anno j njegovega sina' Janeza, ki sta kapucinih v Ljubljani, kjer je: Dommini MCCCXXXIIII." i bila iz njegove soseske doma, bil 120 let. Kapucini so ga predi Jaz se, ki sem grešil in kri- pa sta takrat sv. šimu novo se-Turkom, ki je takrat divjal ponvico storil, rotim Te, naj gre!kiro ponujala, njegoyemu tova-slovenski zemlji in prišel celo Tvoja jeza od Tvojega naroda, rišu, sv. Judu, pa žago, in ju je do sv. Ambroža, kjer je stari i Daj Gospod, spomni se svoje oltar, ki stoji zdaj pod zvoni- zaveze in reci angelu, ki bije: kom, porabil za konjske jasli, Naj že neha Tvoja roka, da ne skrili v Ljubljanico. Ko se je bo zemlja uničena in ne pogu-Turek unesel, so zvon našle hiš vseh duš. V letu Gospodo-
ljubljanske nune, ki so ga vzdi- vem 1434.
kuga zalotila: kar črna sta postala, pa sta šla med svetnike; leta 1887, na Malega šmarna dan, je vpil na pomoč, ko je ves Zgornji Zalog pogorel, in zopet naslednje leto, ko je pe-
še izgublja v mrtvem odmevu po lesenih odrih, pa se že nepo-koj zapelje k drugi steni po drugega. En rod še omahuje pod težo, ki od večnosti leži na plečih človeštva, pa že poganja nov, zdrav, pogumen in spočit, da podstavi in poprime z vso močjo. Zvonovi pa vežejo rod z rodom. In kakor je en rod zvonil in pritrkoval, tako' vsak naslednji, in kakor so enemu peli, tako pojo vsakemu. Z mrličem govore počasi in resno, kakor stari možje, polni domače modrosti, otroka pa spremijo z lahkotno pesmijo:
Pet angeljčkov pet pušeljčkov, le v jam'co z njim, pa prst za njim.
V sobotni večernici pripovedujejo o revščini, kakor na davkariji :
pa je do spodnjega
k
P^ jla r°bu gozda in na •"Oje ,ila pohojena. Win-Ali P°kazal na sledove. Me bil 6 01d Shatterhand, ». Pred nami pri jezeru
V*
S? VetSr s svojimi Mo-
Hi i
(Sj ' Sern po sledovih.
%u Do- Nismo prišli ne k"J iiriain ne Prepozno. Pred [\ l!>mo Mogollone in za
' ki pridejo i-a nami, Prijeli. Moj brat hand naJ odloči, ka-O0 dobilit"
^ Je biia lahka>
Je bilo umljivo, ko:>Honi naj prvo jj,e' ko prispejo.
Pe-
! morali po pobočju ko so bili spodaj, ni-a Kronji rob, ki je 'kakih šest
se ••a da
'HJe bilo treba le stopi-
h
jS
K^ečeno
e skrili v gozdu in f šli s konji k je-f dr .
in pomeriti na nje So bili naši. '' \l 0r bi bila gola blaz-st0 Petdeset jih je bilo, ' na dva strela smo i_	''ti samo enega. In
to1 AN kS0 stali spodaj"ob
\ )c' v'.'a jT^ja. sami pa smo jf^lj d0ln pobočja, niso
i M '•
N bf b>l otročjo lahek. m°rali očitati, če Potrebe postrelili.
gnile in porabile za kad; zelje' Na krilu ima na udarcih mo- telin skakal po strehah v Spod-1
/, <
v>
V rekei poglavarjeve-essPogumen bojev-
V%
Pa
D^j.^-legov pogum ne
da bi se udej-
S
.i
..........
kol; ^ ^ * K) " Jezera. Ko si je
a razpostaviš svo-
iS
Sv *
Je mesto na ro-llai gre za toliko
K
Louis Somrak 783 E. 222. St., Euclid, O.
(x)
Hiše naprodaj!
Dve hiši za 2 družini na Bonna Ave. Se morata prodati radi starosti v družini, 5 sob zgo-rej in 5 spodaj spredaj, 5 sob zgorej in 5 sob spodaj, zadej. Dvojna garaža. Cena jako je jako zmerna. V bližini Addison Rd.
Hiša 6 sob na 71. cesti, blizu St. Clair Ave., dvojna garaža. Cena jako zmerna. Za podrobnosti vprašajte
J. Piks 1176 E. 71. St. EN 2628
(Apr. 7, 9, 10)
V službo se sprejme
Vzame se moškega ali žensko v čistilno podjetje, ki bi sprejemala in oddajala obleko odjemalcem. Oglasite se pri Poje Dry Cleaning 631 E. 185. St. (82)
Mrs. Roosevelt Se tudi postavi s št:; mi sinovi, ki so vsi v ameriški armadi. Od leve na det/no so: John Roosevelt, Mrs. Roosevelt, Johnova soproga, bivša Anne Clark iz Bostona iti Jamesova soproga, bivša Romelle Schneider. Slika je bila posneta v Kaliforniji, kjer je Mrs. Roosevelt obiskala svoje štiri sinove.
Radio slika, ki je bila posneta ob priliki predaje Singapore- Japoncem nam predstavlja jdponske in angleške bo jaške zastopnike, Id so se udeležili konference ob tej priliki. Levi na sliki (sedeč) je japonski general Yamashvta, v ospredju slike na desni pa je general A. E. Percival.
Grutarca Bajtarca cunje vkup tolčeta.
Za semenj—prvo nedeljo po roženvenski — se fantje vstopijo ob nje in v veselem pritrko-vanju drobe o bobu:
Bobe imamo bobe imamo noben'mu jih ne damo.
Pesem se vrsti za pesmijo, poskočna "poudarjalnica," slovesna "škofova," pa "v pet";-"v šest," vse kar so se jih fantje naučili od očetov in kolikor so po kmečki iznajdljivosti novih iznašli, vse pa pojo o belem kruhu in bobu, da je okoliškim zvonovom tega bahanja že preveč in jih voklanjski, ne-voljni, kef se jim zaloški dež napovedali in podgorcem boba nevoščljivi, pikro zavračajo:
Ponev lizal v ponev zijal,
cerkljanski pa se vrinejo vmes in hvalijo svojo srenjo.
Vsa pokrajina je polna veselega zvonenja; v Zalogu bobu v pozdrav, drugod pa nedelji.
Tako poje slovenska zemlja. Trpi, pa še poje. Vsega ji zmanjka, denarja, kruha, zdravja, le dobre volje ne.
Vse to je podobar iz Zaloga, Aleš Kračman, rojen leta 1794, zvedel od svojega očeta Antona po prednikih Lojzetu in Petru, in pripovedoval svojemu sinu Janezu, ki se mu je rodil leta 1821. Ta je zapustil to lepo dediščino svojemu sinu Fe-likus, rojenemu 1862, ta pa sinu Antonu, ki še živi. Ta pa je povedal meni, ki sem vse to zapisal. In sem spoznal, da sem se zopet za otroško stopinjo približal mučeniškemu, lepemu, od njenih lastnih sinov toliko zaničevanemu obrazu slovenske zemlje. In sem se ji odkril in se ji do tal priklonil. Ko pa sem prebral, kar sem napisal, sem se vrnil in padel
ženitbena ponudba
Slovenec, v najlepših letih, ki ima stalno delo in trgovsko podjetje, se želi seznaniti v svr-ho ženitve s pridno Slovenko srednjih let, ki bi bila pripravljena pomagati pri podjetju. Mora biti ameriška državljanka. Lahko je tudi vdova z enim otrokom. Tajnost strogo zajamčena. Ce katero veseli, naj piše pod naslovom "Srečna bodočnost," na Ameriško Domovino, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.	(82)
šivilja dobi delo
Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave.	(x)
Zelo lepa prilika
Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x)
Vaša varnost — vas dom!
Bungalow na E. 210. St. blizu-bulevarda, velik lot, cena samo $6,900.
Na E. 124. cesti 6 sob, cena §4,750.
Napol bungalow na E. 108. ce-sti, v izvrstnem stanju.
Na E. 93. St. velike zračne sobe, cena $5,200.
Hiša za 2 družini na E. 149. St. blizu bulevarda, najboljša vrednost, cena $7,500.
V bližini Graphite Bronze, zelo poceni, $5,000.
Galewood, 6 in 6 sob, garaža za 2 avta, cena $7,200.
Na E. 107. cesti, 5 in 5 sob, v dobrem stanju, cena $7,500.
Na E. 78. St. in St. Clair Ave., velike sobe, cena $3,000.
Na E. 79. St., 5 in 5 sob, v izvrstnem stanju, cena $5,700. E. G. Gilbert Co.
1876 Hayden
LI-2000	(82)
i i
i +
* * * * f * * +
4»
RDEČA KOKARDA
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
Naj sliši ljudstvo obe stranki, ne samo tistih, ki se mu prilizujejo; tistih, ki se zanašajo na njegovo šibkost in nevednost in hočejo s tem, da obtožujejo nas in- opravičujejo ljudstvo, postati Retzi in Cromwelli naših dni! Da, gospod predsednik," je nadaljeval, ne meneč se zame, ki sem mu zaman izkušal seči v besedo, med tem ko so ostali člani skupščine brumo vstajali s svojih sedežev, "še enkrat pravim: tistih, ki jih odlikuje poleg Cromwellovega in Retzovega častihlepja samo di-vjost teh dveh, ne pa tudi njiju sposobnosti!"
Ta krivični očitek me je zadel v živo in burno sem vzrojil:
"Gospod markiz, če namiga-vate s temi besedami ntftne."
Saint-Alais se je zaničljivo zasmejal.
"Umejte jih, kakor vam drago, gospod."
"S prezirom odklanjam to podtikanje!" sem zavpil. "Gospod de Saint-Alais me imenuje Retza in Cromwella!"
"Oprostite," mi je naglo segel v besedo, "ne Retza, ampak takega, ki hoče biti Retz!"
"Tedaj izdajalca, bodi tako ali tako," sem odvrnil, trudeč se, da bi prekričal smeh, ki ga je bil zbudil njegov odgovor. "Vsekako izdajalca! Jaz pa trdim, da je pravi izdajalec tisti, ki daje ob tej uri kralju pogu-bonosne nasvete."
"In ne tisti, ki prihaja semkaj, naslanjaje se na drhal?" je vprašal Saint-Alais, čigar brezobzirnost ni prav nič zaostajala za mojo. "Tisti, ki je sam, pa hoče ustrahovati sto drugih in vsiliti tej skupščini svojo voljo?"
"Gospod goni venomer eno!" sem mu zabrusil, a brez najmanjšega učinka na poslušalce. "Zavračam njegove trditve. Njegova podtikanja naj padejo na njegovo lastno'glavo! In da končamo: ne strinjam se s tem protestom, obsojam ga!"
Toda potrpljenje zboroval-cev je bilo pri kraju. Vseobče vpitje: "Dovolj je! Vzemite mu besedo!" je pogoltnilo moj
Kadar potrebujete
Zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe, bonde, itd.
Se lahko zanesljivo obrnete na
L. PETRICH
19001 KILDEER AVE. IVanhoe 1874
Ako iščete
dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA 8 POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom 6613 ST. CLAIR AVI. nXndeno* 8»7»
PREMOG — COKE
Razvažamo po vsem Qlevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj.
WHITE WAY COAL CO.
3858 SUPERIOR AVE. HEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE
glas in skupščina, ki je imela j pred nekaj minutami še tako j mirno lice, je v trenutku postala pravi prizor iz blaznice. Nekateri izmed najstarejših članov' so obsedeli, a večina je vstala; tisti, ki so bili skočili zapirat okna, so obsloneli pri njih; drugi so planili k vratom, kakor bi se pripravljali, da zavrnejo napad množice. Zaman je predsednik zahteval miru. Njegov glas se je utapljal v neugnanem hrupu, ki je podvojil svojo moč, kolikorkrat sem poizkusil govoriti, in je ponehal šele tedaj, ko sem opustil ta namen.
• Naposled je gospod de Saint-Alais vzdignil roko in trudoma pripravil skupščino do tega, da je utihnila. Preden sem se utegnil okoristiti s tem, se je oglasil predsednik.
"Skupščina plemstva Quer-cyske pokrajine," je rekel naglo, "se je izjavila za to spomenico, ki poudarja naše stare pravice in naš izjemni položaj v državi. Edini, ki ugovarja, je vikont de Saux. Spomenica je tedaj sprejeta."
"Protestiram," sem zaklical z iznemoglim glasom.
."Saj pravim, da protestirate," je posmehljivo odvrnil predsednik in zbornica je izno-va udarila v grohot. "Spomenica bo predložena. Vprašanje je rešeno."
Še tisti mah je dobila dvorana običajno lice. Člani, ki so bili vstali, so se vrnili na svoja mesta, nekaj jih je tudi odšlo in predsednik je prešel na dnevni red. Vsaka sled o nevihti je-izginila in vse je bilo spet tako, kakor pred mojim prihodom.
To velja tudi o okoljci mojega sedeža; zakaj nobena osamljenost in nobena ločitev od mojih stanovskih tovarišev ne bj bila mogla prekositi tiste, v kateri sem bil nekaj trenutkov poprej. Toda med tem, ko sem imel preje orožje v zalogi in osveto za cilj, je bilo zdaj vse drugače. Moja puščica je bila izstreljena; klavrno sem sedel na svojem mestu, uklenjen v vsiljeno mi molčanje' in zajet med poglede tujih oči. Čedalje hujša poparjenost se me je polaščala in komaj sem čakal, da bi se lahko odstranil; toda nisem se upal ne ganiti se, ne pogledati okoli sebe.
S trpkobo sem mislil na to, da nisem bil dosegel nikakega resnega uspeha: žrtvoval sem se bil kakor pravi Don Quijote in se brez pametnega razloga pokazal trmastega svojeglavca Prepozno sem izprevidel, da bi bil lahko odnehal s pridržkom drugačnega mnenja in očuval svoje prepričanje, a zaradi sloge pristal na sklep večine, ki ga nisem mogel izpremeniti. Lahko bi bil . . .
Toda joj, zdaj je bilo vse eno, kaj bi bil lahko storil; važno je bilo to, da nisem bil storil ničesar. Kocka je bila pala. Izjavil sem se bil zoper svoj lastni stan; zatajil sem bal vse, kar mi je šlo po mojem položaju. Postal sem bil tujec med svojimi ljudmi; in hladni nakloni, s katerimi so me pozdravljali tisti, ki so zdaj prihajali mimo mene, so bili vse drugo preje nego komedija z njihove strani.
Sam ne vem, koliko časa bi bil še prenašal ta mučeniški položaj, preden bi se bil ojuna-čil in odšel; toda iz vnanjega sveta je prišlo nekaj, kar me je osvobodilo ukletja. Vratar je pristopil k meni in mi je podal pismo. V ognju sovražnih po-
gledov svoje okolice sem ga nerodno odpečatil. Spoznal sem Louisevo roko.
"Ako vam je ostala le še iskrica časti," je pisal, "tedaj me neutegoma poiščite na trati za kapitljem. Če to storite, se boste še lahko šteli za plemiča; če pa odlklonite ali če zamudite le še deset minut, razglasim vašo sramoto po vsem Quercy-ju. Tisti, kdor preboli zaušnico brez osvete, nima več pravice, da se imenuje Adrien du Pont de Saux."
Dvakrat sem prečital to pisanje, med tem ko je vratar čakal odgovora. Njegov ton je bil okruten in neusmiljen — in vendar mi je srce omagovalo med čitanjem in le s težavo sem zadržal solze vpričo teh ljudi, ki jih ne bi bili razumeli. Ne, Louis me ni mogel več varati. To pismo, ki mu je bilo tako malo podobno, ta poizkus, da bi me zvabil venkaj in me iztrgal nasprotnikom, ki so bili bolj neusmiljeni od njega, je bilo preveč očividna ukana, da bi me bilo moglo zapeljati. Ledena skorja, v katero sem se bil zavil, se je mahoma raztopila. Čeprav nisem bil zato nič manj sam, se vendar nisem več čutil tako zapuščenega. Spomnil sem se, da sem naposled vendarle Adrien du Pont de Saux, ki nisem zagrešil nikakega zločina mimo tega, da sem v svoji pokrajini zagovarjal nazore, ki so jih Lamothe in Mirabeau, Liancourt in La Rochefoucauld zagovarjali drugod; vsa moja krivda je bila v tem, da sem branil pravico.
Toda vratar je čakal. Vzel sem s pulta pred seboj list papirja in sem napisal nanj odgovor: "Adrien se ne bo bil z Louisem zato, ker je Saint-Alais udaril Sauxa."
Zložil sem list in sem ga dal vratarju. Nato sem se vrnil na svoje mesto, ves izpremenjen, čuteč v sebi moč, da kljubujem pogledom teh ljudi in sleherni nesreči, ki utegne priti name.
Kakorkoli se je quercyjsko plemstvo z Gontauti in Marig-naci na čelu branilo teh čustev, prijateljstvo, velikodušje in ljubezen vendarle še niso bile izginile s tega sveta. Tudi če bi trava zarasla sauški drevored in se moj grb ne bi nikoli spojil s saint-alaiškim — radosti, zaradi katerih mi je biio vredno živeti, vzlic temu še ni bilo konec.
Tako pokrepčan sem vstal in sem hotel oditi. A tisti mah se je vzdignilo razen mene še do dvanajst članov, ki so po dru gem prehodu krenili proti vratom, ne da bi skrival svoje sovražne namene; videti je bilo, da me hočejo pri izhodu ustaviti in začeti z menoj prepir. Razburjenje je bilo tolikšno, da je predsednik prestal čitati, ča-kaje, kakšen bo konec spopada; večina članov, kar jih je bilo še na svojih mestih, je vstala, da bi bolje videli. Uganil sem, da se me hočejo javno lotiti, in srdita radost je izpodrinila v
General Joseph W. Stil-ivell, ki poveljuje ameriškim četam v Indiji je postal sedaj načelnik štaba v generalissimo Chimi Kai-shek-ovi armadi in obenem načelnik 5. in 6. kitajske armade v Burmi. On pravi, da so Kitajc inajboljši vojaki na svetu.
meni vsa ostala čustva. Stopal sem počasi, toda ne iz strahu. Strasti, ki sem jih celo uro brzdal v sebi, so me spravljale v pravo razpoloženje; za nič na svetu ne bi bil hotel prenagliti razpletka. Prišel sem do zno-žja stopnic; še trenutek in spopad bi se bil pričel — a tisti mah je udaril skozi zaprta okna nenaden vihar vzkrikov, ki se je bil vzdignil na ulici, in nas je tako osupil, da smo vsi odreveneli. Z odprtimi usti smo prisluhnili; tudi tisti, ki preje niso bili ostavili svojih sedežev, so zdaj skočili na noge in celo predsednik sam je prepadeno vprašal, kaj to pomeni.
Namestu odgovora se je hrup ponovil: zmagoslavno, hripavo in zategnjeno vpitje, od katerega so se tresla okna. Poleglo se je, ne da bi prestalo, razlilo se v daljo in spet naraslo. Odkar sem živel, še nisem bil slišal takega krika.
Po malem so se izvijale iz občega hrupa razločne besede in se pridruževale druga drugi, dokler se ni ozračje nad vsem cahorškim mestom zamajalo od mrkega bučanja klicev: "Doli Bastilja!"
Usojeno nam je biio, da se kmalu navadimo podobnih krikov in se sprijaznimo z njimi kot pogoltnim laježem ulice in zloveščim glasom usode, trkajoče na vrata vsega naroda in vseh posameznih ljudi. A ti-stikrat nam je bilo to še novo in člani skupščine, ne vedoč, ali naj se hudujejo ali vznemirjajo zaradi te nove motnje miru, so se zadovoljevali s tem, da so vprašujoče gledali predsednika in razjarjeno grozili drhali. In res, kdo ji ne bi bil zameril, da je postajala objestna, ko je toliko stoletij vdano igrala vlogo poslušnega psa!
Vpili so vsi vprek; ta je hotel, naj dado izprazniti ulico, oni je zahteval ,naj pošljejo po vojsko, tretji, naj se pritožijo pri intendantu- Zmešnjava je še trajala, ko so se vrata odprla in je stopil-eden izmed članov v dvorano. Bil je Louis de SaintAlais; že prvi pogled nanj mi je povedal, kako silno je razburjen. Dasi je bil drugače najskromnejši in najmiroljubnejši človek, ki ste si ga mogli misliti, je zdaj smelo stopil naprej in z ukazujočim vzmahom roke zahteval posluha.
"Gospoda," je izpregovoril s povzdignjenim, z v o n k i m glasom, "evo nam čudnih novic. Kurir, ki je prinesel pisma za mojega brata, je na ulici govoril z ljudmi. Stvari, ki jih pripoveduje, so neverjetne."
"Kaj pripoveduje? Da čujemo!" je zahrumelo več glasov.
"Bastilja je pala!"
Nihče ni razumel pomena teh besed — kako bi ga bil? — a vsi so obmolknili.
"Kaj mislite reči, gospod de Saint-Alais?" je naposled osuplo vprašal predsednik in vzdi^ gnil roko, kakor bi pozival člane, naj molče. "Bastilja je pala? Kako? Kaj pomeni to?"
"V torek jo je zavzelo pariško ljudstvo," je odvrnil Louis z razločnim glasom in bleščečimi se očmi. "Gospoda de Lau-naya, guvernerja, so hladnokrvno ubili in razmesarili."
"Bastilja zavzeta? Po ljudstvu?" je ne.jeiverno vzkliknil predsednik. "To ni mogoče, go-j spod. Gotovo ste napak razumeli."
Louis je zmajal z glavo.
"Bojim se, da je novica še preveč resnična," je dejal.
"In ono, zastran gospoda de Launaya?"
"Vsekako tudi to, gospod predsednik."
Zborovalci so bledi in prepa-deni zrli drug v drugega, kakor bi si vzajemno zadajali nema vprašanja, med tem ko je dobival krik na trgu vsako minuto polnejši in odločnejši zvok. Plašno so se spogledovali, Čeprav še niso mogli povsem ver-
jeti. Bastilja, ki je vztrajala toliko stoletij, naj bi bila zavzeta? In guverner ubit? Saj ni mogoče, je mislil vsak, saj ni mogoče. Zakaj, če bi bilo res tako — kaj pa je delal kralj ? In guverner pariškega mesta?"
Stari gospod de Gontaut, ki je s težavo pripravil člane do tega, da so za trenutek utihnili, je z besedami izrazil občo misel:
"A kaj je storil kralj? Njegovo Veličanstvo je gotovo neutegoma kaznovalo krivce."
Odgovor je prišel s strani, s katere ga ni nihče pričakoval, in v obliki, ki je bila prav tako nepričakovana. Gospod de Saint-Alais, ki mu je bil Louis podal neko pismo, je vstal s svojega sedeža, držeč v roki razgrnjen papir. Če bi bil utegnil premisliti, bi bil najbrže izprevidel napako, ki jo zagreši s tem, da oznani vse, kar ve; toda novice, ki jih je bil dobil, so mu jemale razsodnost.
"Ne vem," je izpregovoril s posmehljivim glasom, "ne vem, kaj je delal kralj v Versaille-su; a lahko vam povem, kaj je delala vojska v Pariizu. Baš francoska garda, je bila tista, ki je vodila napad. Besenval in peščica čet, ki so mu ostale zveste, so se morali umakniti. Mesto je v oblasti sodrge. Profos Flesselles je ubit in Bailly je izvoljen za županal Sestavili so milicijo, dali ji posebno za-
stavo in jo oborožili. Za generala so imenovali La Fayettea. Mimo tega so ... "
"Bože moj!" je ves prepaden vzkliknil predsednik. "To je pobuna!"
"Točno, gospod," je odvrnil Saint-Alais.
"In kaj dela kralj?" Odgovor je bil trpek.
"Tako dober je . . • danel,r la ničesar."
"In glavni stanovi? Na«a" skupščina v Versaillesu?"
"Ona? . . . Tudi ona ®st' la ničesar."
"To pomeni, da g°sP°' Pariz po svoji glavi?" JeV šal predsednik.
(Dalje prihodnjič-)
Vohunka za kratek čas. — 18 letna Lucy Boehlmer iz Maspeth' N. Y., dijakinja višje šole je bila openem tudi nemška vohunka. Za to svoje izdajalsko delo je prejemala borih $25.00 na teden. Pred sodiščem je izjavila, da je bilo to delo zelo zabavno. Od sodišča je dobila posebno "nagrado" v obliki zapora za pet let.
Nemški vohuni v Ameriki dobivajo zasluženo plačilo. Slika nam predstavlja Karl V. Mueller-ja nemškega vohuna, ki je bil v Neiv Yorkti obsojen na 15 let ječe. Trije njegovi tovariši pa so dobili vsak 20 let zapora.
Sram gc(> je. — Tex, "mascot" pt% ameriških h se je pregrešil proti vojaškim predpisom in zato degrediran od korporala na prostaka. Potepal ^ 3e p-dni in zato pa sta ga vzela v roke narednika N- 1 '.^t brougli in Fred Mengenthaler ter mu porezala korl našitke.
NO.
I«
(
ie foi ie na: Posioj "o Sr< Nar VoJ'ne{ Fa Pat
aktivi,
žipan V s, odi Cleve]£
Nn0
Se»e 2 ^Odo-
Dalj,
St
"toils
Jlavi
'len
k:
Se je zaobrnilo. — Britski vojaki pri obedu nem poslopju restavracije v Tobruku, Libya. •> ' videti napis \v italijanščini, kar pomeni "Modo'111
restavracija," sedaj je spremenjeno toliko, da porušen in da je dobil obenem tudi nove gosp'
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENS{J KATOLIŠKA JEDNOT"
Je
s,W
Najstarejša slovenska podporna org^ v Ameriki . . . Posluje že 48. »e
Članstvo 37,800 Premoženje
Solventnosi K. S. K. Jednote znaša
jjp"'!1
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se
pri
šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JED*
jjflfl
kjer sc lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti.
i c d
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske oi.lj. otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje o'"'1

LNi
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste ce dobe od $350.00 do $5.000.00.

A
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. " 0j ali članica te mogočne ln bogate katoliške podporne 0 h trudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila "o zavarovanju in za vse druge P.®c'r^tfS'®* se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih K. S. K. Jednote, aH pa na:
GLAVNI URAD ]{eJ' 351-353 No. Chicago St.	j0
i J0Pi PHi>tie