NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. Člani .Zadružne zveze“ dobivajo list brezplaćno. — Cena listu za nećlane po štiri krone na leto; za pol leta dre kroni; za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 rin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cene inseratom po 30 h od enostopne petit - vrste- za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 25. aprila 1910. C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. odrske „ „ „ 15.648 Vnebina : Državni monopoli. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. Skupni pašnik za vzrejo mlade goveje živine. Vestnik Zadružne Zveze. Zadružni pregled. Vprašanja in odgovori. Gospodarske drobtine. Razglas. Občni zbori. Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. Državni monopoli. Kadar postanejo državne blagajne prazne, skušajo finančni ministri na vse mogoče načine dobiti novih dohodkov in preprečiti, da ne bi pajek predel svoje mreže po tistih shrambah, v katerih bi moral ležati denar. Tudi blagajnice naše države so baš sedaj v takem žalostnem položaju in bolehajo na sušici. Iznajdljivi možje hočejo to nevarno bolezen korenito ozdraviti. Preglavico jim dela samo, kako to doseči. Načrt, ki ugaja temu, ni všeč onemu i. t. d. Med različnimi predlogi, kako bi se dalo državnim financam pomoči, nahajamo tudi načrt, da se uvede državni monopol za vžigalice. Zato ne bo odveč, ako v naslednjem spregovorimo nekoliko o državnih monopolih. Vsaka stvar ima dve strani, dobro in slabo. Tako je tudi pri državnih monopolih. Njihova poglavitna prednost je ta, da se dohodki silno zvišajo, da se obrat osredotoči in da postane vsa obratna organizacija bolj priprosta in enostavna. Dalje se da blago izdelovati v več vrstah, ki so različne z ozirom na svojo dobroto in uporabnost, vsled česar se davek bolj pravično porazdeli. Tisti, ki kupujejo boljše blago, ga morajo primerno dražje plačati in vsled tega plačati tudi višji davek nego oni, ki se zadovoljijo s slabšimi vrstami. Da bi se izdelki poslabšali, se tudi ni bati, čeprav manjka konkurence. Upoštevati je tudi treba, da je zasiguran reden zaslužek zasebnim podjetjem, ako se ne monopolizira vse izdelovanje, ampak se nekaj dela prepusti zasebnikom. Nasprotno pa imajo državni monopoli tudi svojo senčno stran. Ker ni nobenega medsebojnega tekmovanja, se zgubi tudi v obili meri čut za podjetnost in napredek in se izdelki dostikrat ne prilagodijo željam in okusu občinstva. Te težave in pa oziri na zasebno obrtnijo ne dopuščajo, da bi se državni monopoli uvajali v večjem obsegu. Vsled tega se je le malo predmetov, ki se rabijo v vsakdanjem življenju, podvrglo državnim monopolom. V glavnem so ti predmeti sol, tobak, špirit (žganje) in vžigalice. Poleg teh državnih monopolov, ki obsegajo izdelovanje, oziroma prodajo različnih potrebščin, nahajamo monopole, ki se nanašajo na prometna sredstva, kakor pošta, brzojav, telefon, železnice i. t. d. Monopol za sol obstoji v poluem obsegu samo v Avstriji in Italiji. Druge države se zadovoljujejo zgolj z davkom, ki se naloži na pridobivanje soli (n. pr. Nemčija) ali pa so uvedle monopol za uvoz in trgovino oziroma carino, kakor n. pr. Dansko, Norveško, Portugalsko, Rusija in Španija. Monopol za trgovino s soljo obstoji tudi v v Švici in na Japonskem. Kako velike dohodke da dobi država lahko od kakega monopola, to dokazuje najbolj avstrijski tobačni monopol. Od njega je imela država 1. 1900 pri skupnih dohodkih 245 milijonov kron nič manj nego 159 in pol milijona kron čistega dobička. V Avstriji je bil ta monopol deloma vpeljan že 1. 1670, na Franceskem so ga uvedli 1. 1674, v Italiji 1. 1865. Tobačni monopol imajo dalje tudi balkanske države in Španija. Tudi na Nemškem so ga 1. 1882 nameravali uvesti, toda je bil dotični predlog odklonjen. Monopol za špirit obstoji samo v Švici (od 1. 1886), na Ruskem in v Srbiji. Če se ga uvede ob pravem času in pametno izvede, donaša lepe dohodke. Na Nemškem bi donašal, kakor trdijo nekateri, vsako leto okoli 60 milijonov mark. Monopol ža petrolej imajo na Grškem. 'V' mnogih državah pa so upeljali monopol za izdelovanje vžigalic, n. pr. na Španskem, Portugalskem, Rumunskem, v Srbiji in Franciji. Naše javno mnenje seje v zadnjih letih že večkrat bavilo z monopolom za vžigalice. Posebno resna pa je postala ta zadeva v zadnjem času in kakor vsa znamenja kažejo, utegne v kratkem priti do tega, da bo naša država sama izdelovala vžigalce in jih tudi sama prodajala. .Na dnevnem redu je bila upeljava monopola za užigalice že takrat, ko se je proučevalo vprašanje, ali naj se prepove uporabljati beli fosfor za izdelovanje vžigalic, kar je sedaj zakonito prepovedano. Zastop- niki industrije so se tedaj odločno upirali taki prepovedi in so povdarjali, da bi vsled tega mnogo trpel izvoz avstrijskih užigalic. V Avstriji je okoli 50 tovarn za izdelovanje užigalic in od teh jih 8 dela za izvoz. Blago se večinoma prodaja v Turčijo, Avstralijo, Egipt, i. t. d. L 1907 se je izvozilo 72.700 stotov vžigalic v vrednosti okoli 3,350.000 kron. V delavskem svetu trgovinskega ministrstva so takrat spravili v razgovor to zadevo in več socialnih politikov se je že takrat izreklo za državni monopol. Sprejet je bil tudi predlog, da naj se sestavi poseben odbor, ki naj proučuje to vprašanje. Istotako se je socialno-politični odsek poslanske zbornice bavil s to zadevo, ne da bi prišel do kakega zaključka. S stališča delavcev je nerazumljivo, kako da ravno socialni demo-kratje najbolj nasprotujejo takemu načrtu. V tovarnah za užigalice zaposleni delavci bi gotovo radi z veseljem stopili v službo države. Četudi niso razmere po državnih obratih, posebno v tobačnih tovarnah, ravno sijajne, vendar je tu mnogo boljše nego po tovarnah za izdelovanje vžigalic, kjer je vkljub vsemu trudu delavskih organizacij in oblasti] še sedaj dobiti naravnost kričeče nedostatke. Razmere glede dela in plače bi bile potem podvržene javni kontroli in za delavce bi se dalo marsikaj doseči. Pogoji za vpeljavo monopola za vžigalice so ravno v naši državi zelo ugodni. Novih tovarn bi ne bilo treba staviti, ampak bi se pokupile že obstoječe tovarne. Za uradnike in delavce bi tudi ne bilo treba skrbeti, ker bi sedanje osobje gotovo rado stopilo v državno službo. Tudi za organizacijo prodaje je poskrbljeno, ker že sedaj vsaka trafika prodaja vžigalice. Slednjič pride v poštev še denarni uspeh. Čisti dobiček francoskega monopola za vžigalice je 1. 1907 znašal 27,700.000 frankov. Naši strokovnjaki pa trdijo, da bi se pri nas vsako leto doseglo 10 milijonov kron čistega dobička, če bi se prodajala škatljica po 2 vinarja, če bi se prodajale skatljice po 4 vinarje, bi bilo čistega dobička celo 35 milijonov kron vsako leto. To so prav lepe številke za našo finančno upravo in je gotovo, da bo vlada vse storila, da si zagotovi tak dohodek. V naši državi bi prišel v poštev tudi monopol za petrolej, kateri se v znatni množini dobiva v Galiciji. Umazana špekulacija in prav roparsko gospodarstvo sta spravila gališko petrolejsko industrijo v veliko stisko. Država je morala žrtvovati že več milijonov1 in jih bo najbrže še morala žrtvovati, da ustvari zopet navadne razmere. Pravijo, da bi bilo dobro, če bi država vse pridobivanje petroleja sama prevzela in uredila, tako da se ne bi velikanske množine tega dragega kuriva za smešne cene prodajale v tuje države. Državni monopol bi bil najboljše sredstvo proti nevarnostim arae-rikanskega petrolejskega monopola. Poleg tega bi bil državni petrolejski monopol ugodnejši tudi za konsumente, ker bi od državne uprave lahko gotovo več dosegli kakor od sedaj obstoječega, zasebnega monopola rafinerij, ki je trd in neizprosen kolikor največ more biti. Domači obrti v Avstriji in njih organizacije. C. Tkaninska in čevljarska industrija. 1. Domača industrija v Wald vierteln na Spodnjem Avstrijskem. Wald viertel se imenuje pokrajina na Spodnjem Avstijskem ob češko - moravski meji. Nekdaj je tu cvetelo tkalstvo, ki pa sedaj propada. Ako se deset do dvanajst ur na dan dela, se zasluži tedensko 3 do 4 K, pri izdelovanju boljšega blaga kakor preprog, odej itd., se zasluži na teden 5—14 K. Tkalci oddajajosvoje blago založnikom. L. 1890 se je ustanovila produktivna zadruga domačih tkalcev s pod- poro dežele, ki ima namen tkalcem preskrbeti dovoljnega dela ter racionelno pospeševati tkalstvo. Zadruga še obstoji, vendar ne more vsem zadružnikom dati dovoljnega dela. Ustanovili so tudi strokovno šolo domačih tkalcev, ki naj bi pospeševala tehnično izobrazbo tkalcev, toda po kratkem obstanku se je morala razpustiti. Poleg tkalstva se je zadnjik dvajset let v Waldviertelu razvilo tudi pletarstvo (Wirkerei und Strickerei). Sedaj deluje v Waldviertelu 14 tovarniških in 16 netovar-niških mehaničnih pletarn, pri katerih ima zaslužek do 3000 delavk. Delavka zasluži na teden 6 do 12 K. L. 1905. je predsednik obrtne zbornice g. pl. Kink ob razstavi domače industrije v c. kr. muzeju za umetnost in industrijo dal inicijativo, da se vpelje v Waldviertelu izdelovanje irskih čipk. To se je tudi zgodilo. C. kr. centralni čipkarski tečaj na Dunaju je prevzel vse izdelke, da jih vnovči. V Waldvirtelu so se pa vršili trije čipkarski tečaji, da bi se dekleta priučile čipkarstvu. Te tečaje, ki so trajali po 6 tednov, je obiskovalo do 150 deklet. Obenem je pa nekaj obrtnih učiteljic odšlo na Dunaj v šolo c. kr. centralnega čipkarskega tečaja, da so se priučile čipkarske tehnike in manipulacije, ki je potrebna za posredovanje med centralnim zavodom in delavkami. Cip-karstvo sedaj v tem kraju lepo napreduje. Zaslužek ima sedaj pri čipkanju 500 nad deklet in žena. 2. Čevljarstvo v Bergstadlnu na C eškem. Bergstadl je malo mestece na Češkem, ki ima 654 prebivalcev. Večina njih se peča z domačim obrtom, in sicer z izdelovanjem čevljev. Da se ta domači obrt organizira in da se poskrbi za dobre odjemalce, se je 1. 1905 na inicijativo trgovske in obrtne zbornice in s sodelovanjem c. kr. inštruktorja čeških obrtnih zadrug, deželnega 128 - jubilejnega zaklada ter lokalnih faktorjev ustanovila čevljarska produktivna zadruga v Bergstadlu, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Tedaj je bilo v Bergstadlu do 50 čevljarjev, od katerih sta le dva imela obrtni list. Vsi drugi so se pečali s čevljarstvom kot z domačim obrtom. Čevlje so prodajali dunajskim tvrdkam. Zaslužek je bil dnevno do 1 K 40 h. Zadruga je 1. 1908. štela 17 zadružnikov s 23 deleži. Dobila je od deželnega odbora 300 K kot brezobrestno posojilo, od trgovskega ministrstva za stroje 660 K posojila, proti desetletnemu odplačilu in od obrtne zbornice podpore 200 K. Deželni jubilejni kreditni zaklad je dal zadrugi posojila 2500 K in domača Rajfajznova posojilnica 400Ö K. Zadruga izdeluje raznovrstne čevljarske izdelke za može, žene in otroke Odjemalce ima večinoma v alpskih deželah. Zadruga ima lastno delavnico, v kateri se gornji deli čevljev pripravijo in potem udom oddajo v popolno izvršitev. Zasluga zadruge je, da se je zaslužek povečal! Zadružniki zaslužijo dnevno 2 K 40 h do 3 K. Zadruga ima dovolj naročil in dobro uspeva. L. 1907 je prejela za blago 17.800 K in je imela koncem leta blaga v zalogi za 4400 K, terjatev na blagu za 9000 K in dolga ža sirovine 2400 K, plačil je izplačala za 4700 K. . ii . i . • ’ ; . . Skupni pašnik za vzrejo mlade goveje živine. Pašniki za mlado živino so postali na Kranjskem neizogibno potrebni, ako hočemo živinorejo postaviti na oni višek, kateri hočemo doseči v svrko dobrih dohodkov iz lepe živinoreje. Zrediti si moramo sami lepo živino in dobre mlekarice, da ne bo naš kranjski kmet nosil denarja v tuje kraje in tam kupoval živino dvomljive kakavosti. Morda se ta sodba zdi komu preostra; kdor pa je zadruge preštudiral, kdor pozna njih bistvo in namen, bo pritrdil, da se zelo težko dobi in kupi krava v tujini, ki odgovarja našim zahtevam. Zakaj ? Zadruge imajo v rodovniku vpisane krave in bike ter tako natančni pregled vse živine svojih zadružnikov. Te zadruge imajo poleg svojih rodovnikov dvoje rojstnih listov za vsako živino. V kak namen? Prvi rojstni list ostane zadrugi in je tajen. Ta ima zabeležen ves rod z natančnim popisom mlečnosti. Iz njega je razvidno, koliko mleka je imela mati, od katere krave je bil bik in koliko je imela mleka, oziroma kakšnih lasnosti je bil bikov oče. Vpisana je teža, katero so dosegle posamezne krave in premije, ki jih je dobil živinorejec zanjo. Ta rojstni list ostane zadrugi. Namen nam je lahko uganiti. Tako odbrano živino z najboljšimi lastnostmi si zadruga pridrži za-se in jo razširja med svoje zadružane, ki imajo pravico do nje. Srajca je bliže telesu nego suknja. Zadruga skrbi v prvi vrsti za svoje člane, kar je umevno in tudi njena dolžnost. Najboljše prikriva in rezervira svojim članom, ostanek pa je naprodaj — tujcu. Temu je na razpolago drugi rojstni list z opisom zadruge, starosti in roditeljev, o drugih lastnostih se pa molči. Kako naj kupim najboljšo živino, ako mi jo ne dajo na prodaj, slabo pa imam že doma? Ako grem na vzorno postajo za rejo plemenske živine in prašam po štiri tedne starem teličku, koliko mu je cena, dobim odgovor: 200 K. Ce vprašamo, komu je prodano tele, nam odgovori gospodar, da ga je prodal odbor zadruge. Ce iščemo pojasnila pri zadružnem odboru, nam povedo, da je njih dolžnost in namen skrbeti za dom in člane. Sedaj naj pa naš kmet pride do nakupa res dobre živine, ako jo tudi preplača, če mu ni niti na prodaj. Kadar bode prve kvalitete preostajalo zadrugam, potem se bo že dobilo v nakup a za — - drag denar, mi pa naj —čakamo- Do tega časa pa kupujmo od zadrug izločeno živino manj dobrih lastnosti po sejmih in si to drago plačujmo ? Katero kravo pa postavi nas kmet na sejem? Najslabejšo in se ta ima kako napako. Ako mu ne ugaja krava, pravi: „S teletom jo bodem prodal“. Pred teletom in s teletom gre vse v denarna sejmu, dobro kravo pa je že doma prodal med sosedi in znanci. Kmet pravi: ,,Najbolje se kupi v znanju“. In to je tudi res. Prepričal se je o dobrih lastnostih krave znanega mu gospodarja in jo kupi ter tudi drago plača. Ne preostaja nam tedaj ničesar dru-zega, nego da si vzredimo dobro živino sami s pašniki in skrbnim odbiranjem najboljšega za pleme. Ker pride v nekaterih letih lepa vsota denarja za našo deželo za povzdigo živinoreje, spregovorimo danes nekaj o uredbi modernih pašnikov za mlado živino, ker je to vprašanje postalo akutno in se je o njem že sklepalo na merodajnih krajih. a) Uredba. Nabaviti je treba primernega prostora za pašnik, ki zadošča velikosti, podnebju in kar je poglavitno: na razpolago mora biti dosti pitne vode in dobra zemlja. Pri nas ženemo živino na pašo, pa je vse. Na vzorno vrojenem pašniku je treba zemljišče še le spremeniti v dober pašnik. Iztrebiti je ves plevel, mah in druga slaba zeljišča, ter zemljišče zasejati z trajnimi travami. To je mešanica raznih detelj, trav in ovsa Skrbeti je tudi za nadprodukt trave, katera se mora posušiti in ohraniti. O tem pozneje. Da nam pašnik vspeva, je treba gnoja in sicer na 1 ha 700 kg žlindre, 700 kg kajnita in 50 kg čistega solitra. Ako pa gnojimo s hlevskim gnojem, ga potrebuje 1 ha 300 meterskih centov, kjer pa je travna setev vkljub temu še slabotna, jo pognojimo junija meseca še z 25 kg čil-8bega solitra na 1 ha. Najtežavneja pa je razdelitev pašnika, da se ognemo prevelikim troškom. Pašnik je namreč ograditi krog in okrog z ograjo. Najceneja je ograja iz brzojavne žice. Okrog pašnika, to je na vnanji meji, postavimo stebre v razdalju 2-50 m ter napnemo po dolgem 5—(5 žic, kakor nanese potreba. Ves pašnik pa razdelimo v primerno velike oddelke, ki morajo biti v rezmerju z množino mlade živine Načrt se more narediti le na lici mesta, ker se je ozirati na vodo, ki mora biti v vsakem oddelku. Ako teče' voda po dolgem, napravimo oddelke navpično k vodi, da živina lehko pride iz vsakega oddelka do nje. Kjer pa nam narava ne nudi vode, jo je treba napeljati v posamezna, v zemljo utopljena korita. Korito postavimo pod ograjo oddelkov tako, da iz dveh skupaj ležečih odelkov živina pride do nje, ker si tako prihranimo troškov, da ni treba vsakemu oddelku posameznega napojalnega korita. Med posameznimi oddelki je zopet žična ograja, obstoječa iz stebrov v razdolji 2-5 m. Zadostujejo pa le štiri žice. Žice so namazane z katranom, da jih ne napade rja. Morda se bo marsikomu čudno zdelo, čemu je pašnik razdeljen v oddelke. Stvar je enostavna. Telice, oziroma biki se zapro v oddelek, kjer ostanejo toliko časa, da popasejo vso travo. Med posameznimi oddelki so prehodi, takozvane „lese“, iz navadnega okroglega lesa. Lesa se odpre in živina se spusti v sosedni oddelek, kjer dobi nove, sveže krme. Krma se mora v posameznih oddelki popasti, da ne postane prestara in pretrda. Tako živina hodi iz oddelka v oddelek. Popašeni oddelki počivajo in se vnovič obraščajo, nepopašenih pa živina ne more pohoditi in teptati, ker je v posameznih zaprta. Ce ni oddelkov,: živina leta sem ter tja, pohodi mnogo trave in dela s tem škodo. Namen pašnikov je pač le ta, da ima živina svetlobe, zraka in gibanja v zadostni meri, ne da bi divjala in 130 letala semtertja. Pravo gibanje se doseže le, ako pride mlada živina na pašo, da se pase in preživlja. Kdor pa misli, da zadostuje živini le izhod na prosto brez dobre pase se moti. Njegova živina postaja semtertja ali pa polega namesto, da bi hodila in se gibala. Vidimo, da tedaj dosežejo oddelki svoj namen vsestransko. Oddelki so pa potrebni tudi vsled lo-čenja po spolu in starosti mlade živine. Mlade in starejše telice se ne smejo pasti skupno, ravno tako ne mlajši in starejši biki. Posebej se pasejo telice pod letom, posebej telice čez leto stare. Ravno tako je ločiti bike. Da se biki z telicami ne pasejo skupno, ni treba pojasnjevati. Vidimo, da se živina že tako pase vsaka za-se in potrebuje naenkrat štirih oddelkov. Porazdelitev pašnika je stvar strokovnjaka, ki preračuna množino in potrebno velikost oddelkov po krmilni normi dr. C. Lehmann-a in po tabelah E. Wolfa in dr. Julius Kiihn-a oziraje se na število glav. Tak pašnik pa mora imeti tudi hlev shrambo za seno. Kdaj in kako se rabi hlev, bomo slišali pozneje. b) Oskrbovanje pašnika. V oddelke razdeljen pašnik pa ima še drugo prednost, da ni treba plačevati pastirjev in paziti na živino, ki se zgubiti in zaiti ne more. Za vse oskrbovanje živine zadostuje ena oseba, ki nima druzega dela, kakor da spusti iz popašenega oddelka živino v druzega, ter v gotovih časih pokliče živino v hlev. Skrbeti mu je tudi za snaženje tega hleva in izvažanje gnoja. Ta strežaj ima navadno pravico do 2 krav, 2 prašičev in nekaj kokoši, kar sme rediti na pašniku in živež iz tega zemljišča nabaviti za svojo živino. Za časa paše ne dobi sploh nikake plače od zadruge. Pač pa mora vsak gospodar od svoje živine plačati po 3 h od vsakega kilograma one teže, ki jo je njegova živina na paši pridobila. Na primer: Ako damo telico na pašo z živo težo 200 kg, jeseni pa tehta po dokončeni paši 240 kg, tedaj plača gospodar remuneracijo od 40 kg. po 3 h, to je l^O K. Povprečno pridobi živina po sedanjih skušnjah na paši okrog 40 kg. Paša pa traja 130 do 150 dni v letu, ker je odvisna od vremena. Pri nas bo skoraj gotovo trajala nekaj dni več, ker imamo bolj zgodno pomlad kakor na severu in tudi jesen je milejša. Kadar pa paše ni, mora strežaj dobivati seveda tudi dnino za oskrbovanje, gnojenje in drugo delo. Pripomnimo še, da je napitnina strežaju povsod strogo propovedana radi nepristranskega ravnanja, ker bi sicer za take gospodarje strežaj bolj skrbel in njih živino bolj negoval. Naši gospodarje, ki se hočejo skupnega pašnika posluževati, bodo gotovo radovedni glede na odškodnino, ki jo bo plačevati od pašnika. Ta se danes ne da natančno določiti, ker še ne vemo, koliko bo naprava stala in v koliko se bode naš kmet za pašo zaintresiral in se je posluževal. Skušnja pa uči, da pride na glavo okrog 35 K na leto, da se pašnik rentuje. Ce bodo pa subvencije visoke, se seveda ta svota lahko reducira. Zadruga pa si preskrbi še dohodkov od bližnjih vasi v poznem jesenskem času, ko oddaljeno živino odženo. Posestnikom bližnjih vasi — ako so namreč v blizini — dovoli pašo v oktobru in novembru, da se pašnik do cela izkoristi. Ti gospodarje plačujejo navadno za pašo v onih 2 mesecih po 4 K od glave. Izključeni pa so prašiči, konji, ovce in plemeni biki, ker te živali ruševino preveč zmendrajo, razrujejo i. t. d. c) Priprave za pašo. Potovalni učitelji oziroma živinorejski nadzorniki potujejo po deželi k predavanjem, da vzbude pri gospodarjih zanimanje z* skupno pašo in jih pouče o koristi in pomenu takega pašnika. Vsak umen gospodar se lahko prepriča, kako dalekosežnega pomena je ta akcija. Poleg lepega in krepkega razvoja njegovih živinčet si zmanjša precej svoje stroške z pašo, ki je mnogo ceneja, nego reja v zaprtih hlevih. Prehod iz reje v hlevu na pašo pa je silno velik in je vsled tega živino na sveže krmljenje pripraviti, sicer bi imelo lahko slabih posledic. Za pašo je treba mlado živino pripravljati na sledeči način: 1. Ze v zimskem času je spuščati živino, če tudi le za kratek čas iz hleva, da se privadi prostosti in napajanju na prostem. 2. Predno se živina odžene na pašo, jo moramo 2—3 tedne na to pripravljati z krmljenjem in sicer na ta način, da se živina spušča po nasičenju z suho krmo na zeleno pašo. Polagoma prične živina suho krmo opuščati in se preživljati bolj s travo. Nad leto stara goved je sposobna za pašo, ko je že 3 četrtine potrebne krme povžila na paši in le en del v hlevu. Pod leto stara teleta morajo vsaj polovico hrane dobiti na zelenem, da se ji privadijo polagoma. Vse to je potrebno, da se mlada goved ne uči uživanja sveže krme še le na paši, kjer jo prisili še-le lahkota, drugič pa se obvaruje driske in druge bolezni, ki izvirajo iz prehitre menjave suhe krme z zeleno. Če se priuči goved k paši, prisiljena po lakoti, in dobi še drisko, tedaj shujša in vpade ter tako zaostaja, namesto da bi takoj vspevala in se razvijala. 3. Mlado goved je priučiti skupni hoji z skupno gonjo po cesti ali drugi poti, da se vmiri in prepreči kaka nesreča. S koščkom kruha in malo porcijo soli jo kaj hitro privadimo na človeka, da postane tudi na prostem krotka in mirna. 4. Predolgi parklji se morajo prej odstraniti. 5. Vže po zimi je strogo paziti na snago živine, ker ušiva ne sme na pašo. Z raz- redčenim tobačnim ekstraktom jo izmivamo in preženemo najhitreje vsak mrčes. d) Sprej emanje. 1. Določenega dne priženo vsi živino na pašo, kjer se po upravičenih sprejme proti potrdilu. 2. Pri sprejemu vtisnejo ušesna znamenja vsaki posebej, ako jih niso že prej imela. Ta so iz kovine in imajo številke in druga potrebna oznamovanja. Tej komisiji je izročiti vsa dokazila o rodu in stariših. Slednjič komisija ceni plemensko vrednost posamezne živine. 3. Vsaka goved mora prinesti zadostno močno verigo, nekatere pa tudi zvonce. e) Red na pašniku. 1. Na skupni pašnik se sprejmejo le čistokrvne pasme. (Ako pričetkoma teh ne-dostaja, lahko tudi druge). 2. Telice in biki ne smejo biti mlajši kakor */2 leta in ne starejši kakor 1 ‘/2 leta ob času sprejemanja. •; •, 3. Vsaka goved se mora čez dan od 7—9 ure zjutraj, kakor je temperatura, do večera okrog 5—6 ure dejati v hlev in sicer na ta način, da se vsaka posamezno v hlevu priveže. 4. Telice in biki pod letom dobe za časa, ko so v hlevu privezana, nekaj ovsa, pšeničnih otrobov in sena kot pqboljšek, da ne vpadejo, ker se še ne znajo dobro pasti. Vsaka glava sme dobiti */<—*/2 kg. pretrganega ovsa in otrobov v jednakih delih, ako pa je živinče slabotno tudi 1 kg. na dan. 5. Množina sena se krmi po vremenu in času. Začetkoma paše več, potem pa se polagoma pritrgava. Prične se 2—4 kg. sena na dan za jedno živino in se s časom reducira na */2 kg. Ob mokrem in mrzlem vremenu se jim zviša. 6. Vsak dan se morajo v hlevu osnažiti popolnoma. 7. Po noči se zapro v hlev samo teleta pod letom, starejša živina ostane celo noč na prostem. V gorkejih poletnih nočeh ostanejo tudi pod leto stara na pašniku. Izmej starejših se zapro le telice, ki se pojajo, oziroma one, ki se ne počutijo dobro. 8. Na dan dobi vsaka pod letom stara 15 gramov soli, starejša pa po 25 gramov. 9. Strežaj mora vsak teden pospraviti kravjeke z prostora, kjer živina prenočuje, vsak teden dvakrat pa se poberejo kravjeki, raztrešeni po pašniku. Vse je porabiti za gnoj. 10. Sedmi dan po sprejemu se vsa živina zopet premeri in stehta; ravno tako zadnji dan pred koncem paše. 11. Onemu, ki pred časom odpelje iz paše svojo živino, se od vplačane odškodnine ničesar ne povrne. Le v slučajih bolezni, pešanja ali če se živinče ne prenese z drugimi ter se bode, dobi posestnik povrnjeno odškodnino po 30 h za dan, ker se manj časa pase. 12. Posestniki zavarujejo pasočo se mlado goved vzajemno sami med seboj in dobe v slučaju pogina 75°/0 odškodnine. Višina premije za vsakih 100 K celotne vrednosti se izračuna in na interesente porazdeli. 13. Ako so med onimi, ki še niso leto stari, posebno lepi in razviti eksemplari, se uvrstijo med druge, nad leto stare; nasprotno pa pridejo šibki in zaostali starejši v oddelke k mlajšim, ako imajo tudi že nad eno leto. To zadnje je jako potrebno, da močnejši ne odrivajo šibkejših, ti pa zopet dobe pri mlajših poboljšek, da se okrepe. 14. Zastarela mrva se pa pokosi in shrani za krmo mlajšim v prihodnjem letu. Tako smo podali našim gospodarjem vpogled v sestav modernega pašnika za mlado goved in sicer ob času, ko se hoče tudi pri nas začeti s takim skupnim pašnikom in se gotovo naši živinorejci zanimajo za to stvar. Tak moderni pašnik je videl gotovo le redkokateri naših kmetov, preštu- diral pa skoraj gotovo še nihče, ker ni imel v to ne priložnosti, ne časa. * • Pri tej priložnosti omenjam, da si je uredilo po Gorenjem Avstrijskem in po Nemškem že več boljih posestnikov na svojem zemljišču take pašnike za-se (nekateri tudi za soseda proti odškodnini) seveda v manjšem merilu, kar se jako dobro sponaša. Videl sem pri strokovnjaku vse polno načrtov za posameznike, ki so sklenili sami za-se napraviti pašnike. Razvidno je tedaj, da je vsa stvar precej komplicirana in združena z precejšnjimi stroški. Kako se bo pa stvar pri nas obnesla, je najtežavnejše vprašanje v stremljenju najnovejšega časa za povzdigo živinoreje. V zadnji enketi živinorejskih zastopnikov ni bilo prave edinosti glede sredstev v dosego smotra. V resnici je pa tudi potrebno natančno in vestno razmotrivanje tega vprašanja. Nevarno je sklepati o tako kočljivih vprašanjih, ki so v očeh pretežne večine naših gospodarjev „novotarije“, do katerih ne bo mogoče lehko vzbuditi zaupanja. Dokaz temu so živinorejske zadruge, katere naš gospodar gleda zelo — od strani. Ne zamerimo mu tega! Dosedaj mu še nihče ni pomagal v tej stroki in sedaj ne vrjame, da se mu res želi pomagati, zato ni zaupanja. Le boljši in naprednejši elementi so se lotili moderne živinoreje in povsod, kjer se ustanavljajo te zadruge, je treba silno truda, da pristopi saj 10°/o živinorejcev, večkrat pa še tega ni. Vsaka napaka, vsaka pretiranost bi imela zle posledice za več let. Zaupanje vzbuditi je silno težavno, zgubimo ga čez — noč. Jako dvomljivo je, če bi vspeval skupen pašnik za celo deželo v nameravanem škofjeloškem okraju. Morda za najbližjo okolico. Bohinjci in Dolinci imajo sami pašnikov doma in ne bi hoteli na deželnem žrtvovati ničesar za odškodnino, prevažanje in remu- neracije. Da bi pa Notranjci in Dolenjci gonili mlado živino tako daleč, je izključeno. Ce pa vzamemo pašnik v manjšem merilu le kot vzorno postajo za rejo plemene živine (Zuchtstation), bi bilo zopet premalenkostno in napredek v živinoreji neznaten še za nedogledni čas. Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko so si tudi v plemenih jako različni in težko, da bi jih na enem pašniku aklimatizii ali, kjer bi vspevali. Vse te razmere nas silijo v premišljevanje, če bi ne bili pri nas potrebni trije pašniki najmanj in sicer za vsak del dežele posebej po eden. Na Grmu imamo kmetijsko šolo. Tu bi bil vzoren pašnik, združen s šolo, jako umesten. Ravno tako je z Gorenjsko, katera bo prej ali slej morala dobiti na-daljno izobraževališče v kmetijstvu. Ravno isto velja za Notranjsko. Bližamo se zopet shodu živinorejskih zastopnikov. Upamo, da se bodo izvršili sklepi po nasvetu strokovnjakov in presku-šenih ljudi. Od prvih korakov je odvisna prihodnjost naše živinoreje. Če bodo sklepi umestni, izvršljivi in previdni, potegnemo deželo za seboj, sicer odbijemo od sebe še ono malo število naprednih živinorejcev, kar jih imamo sedaj. Kakor so naše mlekarne v pretežni večini gledali po strani in nezaupno, ravno tako so ljudje skeptični napram težnjam za povzdigo živinoreje. Mlekarne so si svoj obstoj zagotovile in pritegnile ljudstvo nase. Ravno tako bo z živinorejo. Mlekarne so dokazi, dokazi so posojilnice in druge naše dosedanje vspevajoče organizacije. Recimo, to so — učila v veliki ljudski šoli naših gospodarjev. Tedaj se obnese vse le — nazorno. Vestnik Zadružne Zveze. Nove članice. V Članstvo Zadružne Zveze v Ljubljani sta bili sprejeti: Župa, ribarska zadruga. Stara cerkev, živinorejska zadruga. (»lavna skupščina Zadružne Zveze v Ljubljani se bo letos vršila dne 30. maja, na kar že sedaj opozarjamo naše članice. Zadružni pregled. Nove zadruge. Tekom meseca marca t. 1. so bile v zadružni register vpisane sledeče nove jugoslovanske zadruge. Na Kranjskem: Ribnica (okrož. sod. Rudolfovo). Živinorejska in prašičorejska zadruga v Ribnici, r. z z o. z. Banj a loka (okrož. sod. Rudolfovo), Kmetska posojilnica in hranilnica v Banjaloki pri Kočevju, r. z. z n. z. Košana (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Košani, r. z. z o. z. Selo pri Bledu (dež. sod. Ljubljana), Pašniška zadruga v Selu pri Bledu. r. z. z o. z. Kranj (dež. sod. Ljubljana), Narodni dom v Kranju, r. z. z o. z. Šmarje (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga v Šmarji, r. z. z o. z. Domžale (dež. sod. Ljubljana), Strojna zadruga v Domžalah, r. z. z o. z. Na Primorskem: Gab rij e (dež. sod. Gorica), Mlekarska zadruga v Gabrijah, r. z. z o. z. Gorica (dež. sod. Gorica), Sadjarska zadruga za Goriško, r. z. z o. z. Gradišče (dež. sod. Gorica), Vinarska in gospodarska zadruga r. z. z o. z. na Gradišču. Volarje (dež. sod. Gorica), Mlekarska zadruga v Volarjih, r. z. z o. z. V o 1 čj ad r a g a-B u k o v i ca (dež. sod. Gorica), Vinarska gospodarska zadruga r. z. z o. j. na Vočjidragi Bukovica. Zatolmin (dež. sod. Gorica), Mlekarska zadruga v Zatolminu, r. z. z o. z. Medulin (okrož. sod. Rovinj), Ribarska zadruga r. n. o. j. V Dalmaciji: Omiš (okrož. sod. Split), Vinarska zadruga u. n. o. j. Lopud (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga Sv. Miholiv, r. n. o. j. Split (okrož. sod. Split), Ribarska zadruga u. s. o. j. Split (okrož. sod. Split), Ribarski Savez u. z. s. o. j. Živogošće (okrož. sod. Split), Uljarska zadruga u. n. o. j. Sustjepan (okrož. sod. Dubrovnik), Riječka ribarska zadruga r. s. o. j. Split (okrož. sod. Split), Prvi Dalmatinski knji-govežni Konsorcij s. o. j Babinopolje (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga Ogiran, r. n. o. j. Trs ten ik (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. Blato na Korčuli (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga n. o. j. Broce (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. Doli (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. Gradišta (okrož. sod. Kotor), Uljarska zadruga, p. u. s. o. j. Kruševice (okrož. sod. Kotor), Srpska zemljoradnička zadruga, p. u. s. n. j. Molunta (okrož. sod. Dubrovnik), Ribarska zadruga r. n. o. j. za župe Pločice i Vital j i na. Mrcine (okrož. sod. Dubrovnik), Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. u Mrcinama. Prožura (okrož. sod. Dubrovnik), la ribarska zadruga Mljet, r. n. o. j. Su tvar a (okrož. sod. Kotor), Srpska zemljoradnička Zadruga, p. u. s. n. j. Nerežišće (okrož. sod. Split), Nerežiška zadruga za štednju i zajmove u. n. n. j. Obrovac (dež. sod. Zadar). Ribarska zadruga u Obrovcu, r. u. s. o. j. Blato (okrož. sod. Dubrovnik), Gospodarska zadruga, u. s. o. j. u Blatu, kotar Korčula. Izbrisane so bile iz zadružnega registra v mesecu marcu naslednje zadruge: Št. Jur pri Kranju (dež. sod. Ljubljana), Mlekarska zadruga v Št. Jurju pri Kranju, r. z. z o. z. v likvidaciji, vsled izvršene likvidacije. Žužemberk (okrož. sod. Rudolfovo), Kmetijsko društvo v Žužemberku, r. z. z o. z. vsled razdružbe zadruge. Železniki (dež. sod. Ljubljana), Žebljarska in železo-obrtna zadruga v Železnikih, r. z. z o. z. vsled opušta kupčije. Bled (dež. sod. Ljubljana), Kmetijska zadruga na Bledu, r. z. z o. z., vsled opušta kupčije in končane likvidacije. Živogošče (okrož. sod. Split), Seoska blagajna za štednju i zajmove, r. z. n. n. j. usljed prestanka poslovanja. Centralna posojilnica v Gorici, ki oskrbuje denarno izravnavo pri goriških kmetijskih zadrugah, je imela v četrtek dne 14. aprila svoj občni zbor. iz letnega poročila in bilance je razvidno, da se ta zavod razvija prav ugodno. Stanje glavnih deležev (po 200 K) je bilo 52.000 K, opravilnih (po 2 K) pa 3.186 hron Vsega denarnega prometa je imela centralna posojilnica 9,232.405 K. Naloženega denarja je bilo pri nji 2,289.040 K, dočim so posojila znašala 2,241.584 K. Čistega dobička je imela lansko leto 13.773-10 K. Prisilna revizija zadrug v Italiji. V zadružnem glasilu „Credito e cooperazione“ zagovarja znani zadrugar, minister Luzzati, misel, da naj se v Italiji uvede obligatna (prisilna) revizija zadrug, kakršna že obstoji pri nas in na Nemškem. V Italiji doslej ne poznajo take naprave. Luzzati priporoča, da se uvedejo revizije, katere bi izvršavale zadružne zveze, odločno pa odklanja državne revizije. Zadružna banka v Italiji, Zadružništvo se je v zadnjih časih na Italijanskem zelo povzdignilo, zlasti v severnem delu države, kjer je osnovanih prav mnogo hranilnic in posojilnic Rajfaznovega ustroja. Država podpira zelo to zadružno gibanje. V italijanskem parlamentu je ministrstvo predložilo zakonsko osnovo, da se ustanovi javna avtonomna zadružna banka. Njena pričetna glavnica bi znašala 15 milijonov lir, od kakerih bi jih dala država 10, ostalih 5 milijonov bi se pa dobilo od hranilnic in ljudskih bank. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 0. (Hranilnica in posojilnica v K.) Nekje smo brali, da sme posojilnica ustaviti obrestovanje take hranilne vloge, kjer do-sedajo nedvignjene obresti visokost prvotno vložene glavnice. Ali je to dopustno ? Odgovor 6. Take pravice posojilnica nima, če vsako leto kapitalizira nedvignjene obresti, t. j. jih pripiše glavnici. Zgoraj navedena razlaga se najbrž naslanja na § 1335 obč. drž. zak., ki se glasi: „Ako je upnik brez sodnijskega opominjevanja pustil, da narastejo obresti do zneska glavnega dolga, potem ugasne pravica, zahtevati od kapitala nadaljne obresti." To bi bilo pa le tedaj dopustno, ako bi posojilnica obresti ne kapitalizovala ter bi glavna terjatev upnika (vlagatelja) ostala tekom časa vedno ista. Kako hitro se pa obresti od hranilne vloge pripišejo glavnici, se izpremeni predmet terjatve in prvotna obveznost posojilnice z ozirom na hranilno vlogo se izpremeni v novo obveznost, ki se prične ravno z dnem, ko se obresti ka-pitalizirajo (§§ 1376 in 1377 obč. drž. zakona). Vsled tega se zgoraj navedeni § 1335 obč. drž. zak. ne more uporabljati za ta slučaj in posojilnica obrestovanja ne sme ustavititi. V tem smislu je razsodil tudi najvišji sodni dvor dne 11. sept' 1901, št.9871. Vprašanje 7. (Hranilnica in posoj. v R.) Okrajna sodnija je zavrnila predlog za vpis nekega konvertiranega dolga na našo korist, iz sledečega razloga: Stari dolžnik je dovolil, da se sme njegova terjatev z 6°/o obrestmi prenesti na našo posojilnico, ki bo pa jemala le ö1/*0/» obresti; sodnija pravi, da ni iz dogovora med dolžnikom in posojilnico razvidno, da se dovoljuje vknjižba za 1lt°lo znižanih obresti in da torej s tem V2"/0 ne ve kaJ P°četi. Ali se Vam tako postopanje sodnije zdi pravilno? Odgovor 7. Kakor sodimo iz Vašega dopisa, ste za odstopno pismo in za dogovor, ki ste ga sklenili Vi in dolžnik, uborabljali vzorec, ki je bil natignjen v Narodnem Gospodarju 1. 1907 na strani 67. Dotični vzorec je pa ravno glede točke, o kateri ste nam stavili zgorajšnje vprašanje, pomankljiv in ga je treba v tem oziru dopolniti. Drugače je popolnoma dober. Dostavite torej v dotičnem dogovoru, ki je bil sklenjen med posojilnico in dolžnikom, kot zadnjo točko še dodatek, ki se naj glasi : „Hranilnica in posojilnica v R. dovoljuje vknjižbo izbrisa zastavne pravice za V2 0/0 znižanih obresti zgorajšnje terjatve pri zemljišču vlož. št.......... kat. obč.............“ Potem bo dogovor pra- vilen in zemljeknjižni predlog ne bo zavrnjen ker bo sodnija sedaj imela Vaše dovoljenje, da se sme razlika med starimi in sedanjimi obrestmi izbrisati. Slično postopajte tudi v prihodnje. Vprašanje 8. (Hran. in posoj. v L.) Nek posestnik prosi pri naši posojilnici, da bi mu konvertirali njegov dolg. Prosi pa, da bi mu dali nekoliko višje posojilo kakor je stari dolg, da bi prikupil nekaj posestva. Ker bi bil novi dolg višji in bi se ne porabil ves za poplačilo starega dolga, ali bi smela posojilnica kolkovati konverzijske listine ravno tako kakor ob navadnih konverzijah? Odgovor 8. Nikakor ne! V § 9 konverzijskoga zakona je določeno, da če novo posojilo presega dolg, kateri se ima konventirati, se mora na izbrisni pobotnici ali novi zadolžnici pritisniti poleg kolka za 1 K še kolek od previška po II. lestvici. Kakor znano ni treba za vknjižbo prenosa konvertiranega dolga v zemljiški knjigi plačati nobene pristojbine, če je novo posojilo ravno tako veliko kakor stari dolg. V Slučaju pa, da je višje, se mora plačati zemljeknjižna pristojbina od tistega zneska za katerega novo posojilo presega stari dolg. (iospodarske drobtine. Reja telet z mlekom. Nek nemški živinorejec piše: Navadno se prodajo teleta že v starosti 2—3 tednov mesarju, da se potem mleko prodaja. Ce pa lahko prodamo živa teleta po 48 v funt in prodajamo mleko nič dražje, nego po 12 vin. liter, priporoča se, da pustimo teleta več časa sesati. Mi smo imeli n. pr. tele, ki je tehtalo ob rojstvu 70 funtov. Po 20 dneh tehtalo je 130 funtov. Na dan je zadobilo toraj na teži 3 funte. Po zopet 20 dneh tehtalo je 230 funtov. Na dan je pridobilo v tem času toraj 5 funtov teže. Krava je dajala okoli 15 litrov mleka na dan. če računimo živo težo po 48 vin. in vsak dan 15 1 mleka od krave, uporabilo se je mleko v prvih 20 dneh po 9'6 vin. liter in v naslednjih 20 dneh po 16 vin. Na vsak način pa je meso po 40 dneh več vredno nego po 48 vin. funt. Kjer se ne more toraj mleko drago uporabiti, tam se izplača že rediti ž njim teleta za mesarje. Še bolj se izplača pa to za teleta, ki jih mislimo vzgojiti. Na Gornjem Bavarskem dobivajo bikci, ki so 6 mesecev stari vsak dan okoli 15 1 mleka in če so posebno dragocene živali, celo 10 mesecev. Telice dobivajo polno mleko 3 mesece. Take z mlekom vzgojene živali razvijajo se mnogo bolj krepko in vedno premagajo one, katerim se je zgodaj odvzelo mleko, kajti v prvih mesecih življenja daje se živali podlaga za nadaljni razvoj. Amerika proti terminski kupčiji. Kakor znano, je pri nas terminska kupčija odpravljena. Toda gotovi borzni krogi upajo, da jo bodo po ovinkih zopet uvedli, ali najbrže jih bo to — 136 upanje varalo. Kar se tiče špekulacije, Amerikanci niso preveč tankovestni. Vkljub temu se pa čuje, da se bo tudi ondi začela borba proti terminski kupčiji. Za sedaj pride v poštev samo terminska kupčija z bombažem. Poljedelski odsek poslanske zbornice je namreč sklenil predložiti načrt zakona, da bodi taka trgovina z bombažem prepovedana. Amerikanci torej tudi več ne dvomijo, da je terminska špekulacija škodljiva. 10 zapovedi za perutniiiarje. — 1. Skrbi za zgodnje valenje; po maju pusti le, če hočeš imeti perutnino za zakol. Le kokoške, zvaljene pred junijem, se bodo v poletju popolnoma razvile, bodo krepke in odporne ter bodo v jeseni in zimi, ko so cene jajc najvišje, dobro nesle. 2. Zakolji vsako kuro po končanem tretjem, najkasneje četrtem letu; take stare kokoši ne nadomestijo več z nesenjem jajc pice, imajo pa še vedno ukusno meso in dajo dobro juho. 3. Vsako drugo ali tretje leto preskrbi zdravege in krepkega petelina, ne pod dve ne nad štiri leta starega, in računaj pri lahkih in srednje-težkih pasmah 8 do 10 kokoši na enega petelina. 4. Nasajenke (podložena jajca) vzemi le od najboljših in najkrepkejših kur, ki so stare 2 do 4 leta; jajca ne smejo biti stara črez 14 dni. 5. Pred mrzlo močo varuj vse kokoši, posebno piščeta; suhi mraz škoduje manj. 6. Kure uspevajo, kakor znano, najboljše na trati; kjer te ni, jim je treba vsak dan dati zelenjad, travo ali salato. 7. Krmi redno, na dan dvakrat do trikrat, mlade putke prvih 6 tednov večkrat in in posebno skrbno; ne dajaj preveč mokre piče. 8. Svežo pitno vodo vedno pripravi. 9. Posodo za pičo in vodo vedno dobro snaži. 10. Spalni prostor mora biti snažen; treba ga je na vsak način vsak osmi dan osnažiti in dvakrat v letu treba stene z apnom, pomešanim z petrolejem pobeliti, da se ne zaredi mrčeš. Ge je prostor za gibanje majhen, treba paziti, da se tudi preveč ne onesnaži; zato ga večkrat prekoplji in rabi pri tem tudi kaka razkuževalna sredstva. Na Dunaju so se dne 12. aprila zbrali zastopniki avstrijskih kmetskih družb, kulturnih svetov in zadrug k skupnemu posvetovanju. Štajersko kmetijsko družbo je zastopal grof Attems, kranjsko pa ravnatelj Gustav Pirc. Poljedelsko ministrstvo je zastopal sekcijski šef dr. Ertl. Sprejeta je bila med drugim resolucija, ki zahteva, da se predložena predloga o novem vinskem davku takoj brezpogojno potegne nazaj. Konferenca je imela namen združiti vse kmetijske korporacije naše države v skupen boj proti sovražnikom avstrijskega kmetijstva. Pitanje goveda. Kdor hoče pitati stare krave ali suhe izdelane vole, naj jim ne daje kar od početka preveč hrane. 3 do 6 tednov (kolikor starejša je žival, tem delj) naj se krmijo z dobrim senom, če mogoče z deteljo. Pridno je treba v tem času žival snažiti in hlev dobro prezračevati. Ge v teh tednih živali ne kažejo nikakega napredka, naj se jih ne pita, ker je v tem slučaju najboljša hrana brezuspešna. Razglas. Travniški mojster. Pri deželnem odboru kranjskem se sprejme travniški mojster s plačo 1600 K in z aktivi-tetno doklado 504 K na leto ter s pravico do normalnega napredovanja, kadar se definitivno namesti. Prosilci za to službo vlože naj svoje prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, nravnostno izpričevalo, izpričevalo o šolski izobrazbi, o fizični sposobnosti in o strokovni usposobljenosti, do 28. maja 1910, pri podpisanem deželnem odboru. V prošnji je tudi povedati, če in kako je že prosilec zadostil vojaški dolžnosti. Deželni odbor kranjski. Ljubljana, 24. aprila 1910. * 1 2 3 4 5 6 7 8 Vabilo na redni občni zbor Koiisunmcga društva v Vojskem, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 29. maja 1910 ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju št. 2. na Vojskem. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 6. Sklepanje o razdružbi zadruge in volitev likvidatorjev. 7. Eventuelna volitev načelstva in nadzorstva. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se dne 19. junija 1910 na istem mestu, ob istem času in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki ki bo veljavno skle; al ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni obfni zbor Kmečko hranilnice in posojilnice v Sv. Bolfcnku v Slov gor. regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil dne 8 majnika 1910 ob 'It 4 uri popol-1 dhe v prostorih gosti'ne Horvat. Dnevni red: ' 1. Poročilo načelstva o delovanju zadruge. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. i. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Poročilo o čistem dobičku. (> Kazni predlogi in nasveti 7. Predavanje g nadrevizorja Pušenjaka. Če bi ta občni zbor ob imenovanem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje drug občni zbor, na istem prostoru in po istem dnevnem redu, ki bode veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hniniliiicc in posojilnice v Sv. Križu pri Trstu, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 3. maja 1910 ob 10 uri dopoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev enega člana načelstva. 5. Slučajnosti. ■ Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklčen, vršil se bode pol ure pozneje drugi občni zbor, na istem prostoru in z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepčen ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hninilnicc in posojilnice v Vodicah, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo 8. maja ob 3. popoldne v društveni sobi. Spored: 1 Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjenje računov za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4 Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na občni zbor Mlekarske zadruge v Vodicah, regislrovane zadruge z omejeno zavezo, ki bo 8 maja ob 4. uri popoldne v kaplaniji. Spored: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Potrjenje računov za 1. 1909. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Sprememba pravil. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil binkoštni pondeljek dne 1(5. maja 1910 ob 1. uri popoldne v posojilničnih prostorih pri Pernatu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Slučajnosti. Ako bi občni zbor ob zgoraj navedeni uri ne bil sklepčen, vrši se jedno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Hinjah, registovane zadruge z neomejeno zanevo, ki se bo vršil dne 8. maja 1910 ob 1 uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice t Artičah, regislrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 8. maja 1910 ob 4. uri popoldne v prostorih posojilnice. Dnevni red: 1 Čitanje zapisnika in poročila o zadnji reviziji. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 5 Slučajnosti. Poziv na redovitu glavnu skupštinu družinara Seoske Blagajne za štednju i zajmove, registrirane zadruge s neograničenim jamstvom u Novalji koja će se držati u uradskim prostorijama u četvrtak 5, svibnja 1910 na 4 ure po podne sa ovim Dnevnim redom: 1. Izvještaj Uprave. 2. Izvještaj Nadzornog Odbora. 3. Izvješće o obavljenaj reviziji. 4. Odobrenje računskog zaključka za god. 1909. 5. Izbor članova Uprave. 6. Izbor članova Nadzornog Odbora 7. Poslovne ustanove. 8 Nagrade. 9. Slučajnosti. Vabilo na redni obćni zbor Kmetijskega društva v Mošnjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15' maja 1910 ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Porodilo načelstva. 2. Volitev načelstva. 3 Volitev nadzorstva. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Stavbinske zadruge „Lastni Dom“ v Trbovljah, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 16. maja 1910 ob 8 uri dopoldne v prostorih g. Sebastijana Jager. Dnevni red: 1. Stavba društvenega doma. 2 Volitev nadzorstva. 3. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobu, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22. maja 1910 ob 3. uri popoldne v kaplaniji. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na 11. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kortah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 22. maja 1910 ob 4. uri popoldne v občinski hiši v Kortah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelnika vsled § 5. b. 5 Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Spodnji Polskavi reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši na binkoštno nedeljo dne 15. majnika 1910 ob 9. uri predpoldan v uradnih prostorih Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Sorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 8 maja 1910 ob 4. uri popoldne v njeni pisarni št. 22. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva;. 2 Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 3. Volitev načelstva. 4 Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Predvoru, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bode vršil dne 16. maja 1910 ob 3. uri popoldne v župnišču Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta že v drugič sklicani občni zbor ne bil ob navedenem času sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobovi, registvovane zadrude z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15. maja 1910 ob 3. uri popoldan v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor istotam, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. 139 poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanlh mesečnih izkazov za mesec marec 1910. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila - g Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno JI K V K V K V K V K V K V K v Ambrus . . . Artiče .... 8832 70 7464 68 16297 38 3658 14 3717 77 1320 360 231 Bajagič . . . 1449 73 1449 73 2899 46 400 — 19 73 1430 — 20 — 231 Barban . . . 847 50 840.45 1687 95 76 — ■ — — 840 — 537 62 400 Beram .... 4985 48 2741,66 7727 14 924 82 1256 23 1009 26 760 — 123 Blagovica . . 11765 52 13349 23 25114 75 3277 — 1488 06 9360 — 207 61 232 Bled .... 28105 92 31682 38 59788 30 14688 — 11904 81 19710 — 3022 85 233 Bloke .... 8263 07 8878'64 17141 71 4830 — 483264 4756 74 3740 — 3130 __ 430 Boh. Bistrica 20199 03 9964|11 30163 14 5852 — 5200 — 3355 59 158 Boljun .... 4624 83 491686 9541 69 3536 25 847 06 740 — 874 87 128 Boljunec . . . 2688 87 2878:62 5567 49 417 — 300 — 2505 — 1825 32 383; Borovnica. . . 28780 82 27982 08 60925 93 8073 — 13582 51 14265 — 8720 — 356 Boštanj . . . 2618 21 1989 11 4607 32 581 36 930 75 1000 — 40 — 111 Brezovica . . 18408 34 17491 46 35899 80 3653 05 2907 89 1970 — 110 — 99 Bučka .... 3599 37 9241 26 12840 63 1370 — 5795 69 3410 — 2040 — 293 Buzet .... 20346 79 18877 36 39224 15 11288 56 16774 67 — — 2134 — 1321 Bobovišče. . . 2250 60 2874 57 5125 17 1110 — 146 — 90 — 313 30 54 Bogomolje . . Besnica . . . Baška .... Cerklje pri Krš. 5534 93 4570 04 10104 97 3702 1915 31 2640 1620 240 Cirknica . . . 46215 91 47909 49 94125 40 15268 10 18787 25 29086 43 5860 — 661 Celje .... Cerklje. . . . Cirkovce . . . Col Češnjica . . . 119927 96 121111 45 241039 41 2220 2255 24 3700 500 214 Crna gora . . 9566 60 10172 43 19739 03 1993 — 2767 28 7377 — 133 55 151 Crni vrh . . . 18014 62 10743 17 28757 79 3360 07 3484 64 6710 — 1155 — 236 Črnuče .... — — 11012 01 2482 51 847 32 3140 — — — 21 Čatež .... Čitluk .... Črmošnjice . . D. M. v Polju . 5237 83 6346 99 11584 82 1378 13 700 99 5630 3800 138 Dicmo H. s. b. . 14114 12 13965 50 28079 62 1600 — 100 — 7126 — 947 60 243 Dobje .... 3231 53 2294 14 5525 67 2078 — 1063 25 1230 — 160 — 65 Dobrepolje . . 40455 80 39748 08 80203 88 24142 80 16409 10 21840 — 12930 86 768 Dobrinj . . . 30584 83 30757 97 61342 80' 7555 97 13249 84 9372 25 5808 86 450 Dobrova . . . 2912 68 3754 48 6667 16 2212 28 2981 99 — — — — 33 Dobrna . . . 9594 34 9231 32 18825 66 1663 92 7462 99 440 — 1565 — 152 Dol 3663 45 3765 87 7429 32 1574 — 2122 94 — — 200 — 69 Dolsko .... 3959 50 4316 95 8276 45 1557 — 1241 — — — 2350 — 70 Domžale . . . 18564 70 19223 08 37787 78 5586 08 5636 18 10163 — 1330 — 338 Draga .... 9191 53 8949 88 18141 41 5167 33 7745 10 1200 — — — — ' Dračevica . . . 40400 72 39381 21 79781 93 4976 — 1306 39 1264 28 8071 33 55 Dubrovnik . . 58497 02 52457 65 110954 67 16625 49 10465 37 28341 — 18089 — 253 Dragatuš . . . 4387 06 5172 56 9559 62 2904 20 961 99 900 — 200 — 41 Dob .... Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > i Ime jemki promet vloženo j vzdignjeno dano vrnjeno > a 4) n4 28 9384 06 18978 34 3057 5246 55 4100 900 156 Frankolovo . . 13049 74 9290 67 22340 41 4656 12 3864 30 4529 — 2998 98 243 Gore .... 2892 — 1613 90 4550 90 1406 — 610 77 1000 — 1400 — 75: Gorje .... 22024 15 21418 02 43442 17 10304 90 1593 81 10851 — 6418 30 3361 Gozd .... Gradac kod Ma- 1214 98 1030 — 2244 98 1206 — 30 — — — 300 — 711 karska . . . 6545 61 6326 01 12871 62 3070 — 650 — 271 — 130 30 79 Gornjigrad . . Gradac kod Drniš .... Gor. Logatec Gradac h. p. b. Gradac s. b. Gdinj .... 17780 86 17059 09 34839 95 5908 66 14713 46 800 300 89 Hinje .... 3457 54 3153 25 6510 79 424 — 2051 77 1100 — — — 45 Horjul .... 23794 60 23564 23 47358 83 3113 60 7755 29 15760 58 5024 47 372 Hrenovice. . . 7492 97 7746 01 15238 98 1070 78 1707 06 6025 50 5346 — 395 Hajdina . . . 1867 55 2136 69 4004 24 1251 70 240 — 895 — 248 88 121 Homec. . . . 5142 84 5075 20 10218 04 2188 12 250 — 1105 — — 24-! Igrane .... 5453 29 5046 45 10499 74 1908 22 972 18 1350 — 555 97 215, Izlake .... Imotski . . . Ig 8481 80 11501 12 19982 92 5754 9127 2340 300 228 Jarenina . . . 3884 36 4483 30 8367 66 530 — 3387 94 1078 — 760 74 205 Jesenice . . . 13822 60 14899 77 28722 37 2587 40 10748 19 2118 — 3188 — 205 Jelšane . . . 5674 — 5051 76 10719 76 5620 — — — 532 86 22 50 37 Kaštel .... 6601 37 4408 14 11009 51 211 05 706 — 3460 — 397 62 87 Konjice . . . 19397 37 19447 71 38845 08 11591 51 2985 37 12180 — 2274 44 154 Kamnik . . . 74527 20 73475 20 148002 40 39933 05 22710 38 18580 — 2727 60 683 Kandija . . . 89712 75 92482 14 182194 89 50183 96 40522 04 40972 — 20882 78 2160 Karojba . . . 1741 30 2510 38 4251 68 648 63 349 26 2160 — 1012 — 143 Kaštelir . . . 24485 18 20790 15 45275 33 11081 — 4552 30 6075 — 6786 — 232 Knežak . . . 21028 39 16662 82 37691 21 17279 — 2835 48 3800 — 2990 — 402 Kočevje . . . 12579 50 14330 51 26900 01 9921 - 2410 62 6600 — 2415 — 45 Komenda . . . 14078 08 15433 64 29511 72 12898 20 9995 74 370 — 1131 16 168 Koprivnica . . 6845 20 6693 25 13538 45 962 92 3283 25 820 — — — 811 Kranj .... 52210 57 58684 26 110894 83 30000 82 32307 28 13440 84 5410 — 180 Kranjska gora . 11573 11 12571 87 24144 98 10103 54 5391 21 400 — 765 — 340, Križevci . . . 67770 82 67386 23 135157 05 34929 60 31864 85 35240 — 5859 — 450 Krka .... 9073 97 8761 21 17835 18 3153 — 5693 — 2400 — 1300 — 157 Kropa .... 6898 74 6889 16 13787 90 1848 34 1251 40 22 — 50 — 39 Kršan .... 10649 95 12147 53 22797 48 804 95 2136 53 4352 82 2349 07 201 Kruševo . . . 1510 — 1431 — 2941 — — 800 — 300 — 994 62 222 Kaštel-Gomilica 4889 71 3722 20 8611 91 1332 — 518 51 3197 49 1557 71 76 Krivodol . . . Koljane . . . Kaštel-Buje . . Korte .... 404 28 400 804 28 203 400 92 Laporje . . . 9892 — 13265 — 23157 -- 5689 — 1354 —- 5690 — — — 52 Laško .... 17426 96 15380 41 32807 37 4262 21 5770 18 3492 — 5150 — 348 Leskovec. . . 7600 15 5150 40 12750 55 1598 — 2316 95 2730 -r- 2397 — 456 Leskovica . . 1966 85 3133 08 5099 93 390 — 1594 13 1395 — 1201 12 312 Livade .... Leše .... 4573 19 4812 50 9385 69 100 20': 0 1659 04 1044 47 128 - 141 — Ime Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila r® > jeniKi promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a 4) ec «o K 1 v K 1 V K I v K Iv K 1 V K 1 v K 1 v Ljubljana, Ij. pos. Ljubljana. \ z. 3640837 77 1 3640765,83 7281603 60 371794 44 333574 09 162035 92 97071 49 2562 podp dr. . . 1686376 80 1683663 68 3371039 84 127059 68 353489 70 123214 55 94367 25 — Loka . . . . 3554 04 4566 76 8120 80 1137 — 2063 98 2500 173 30 61 Luče .... 81'27 91 8053 14 16181 05 3790 — 5192 93 1477 — 29 Leše .... 2206 55 2188 05 4394 60 1900 — 730 77 26 Lanišče (Istra) . Lukovica . . . Lovrec . . . Loka pri Zid. m. 10829 12 13594 94 24424 06 5805 25 4929 20 7243 26 1 150 68 Motnik . . . 3135 84 2592 80 5728 64 2130 — 150 — 2400 — 36 Makole . . . 43853 71 32165 57 76019 28 14261 56 23878 20 1380 4570 44 Mali Lošinj . . 28733 68 27844 81 56578 49 1787 23 15644 75 11150 7355 — 429 Medulin . . . 6689 95 7853 78 14543 73 34760 60 2444 — 2337 18 2729 95 404; Mengeš . . . 24016 T- 24279 32 48295 32 8257 47 11323 57 12250 4810 478! Moravče . . . 9029 66 9738 85 18778 51 7084 — 5777 62 1150 — 800 — 175 j Mozirje . . . 12595 48 11349 36 23944 84 4118 51 2494 82 1200 5600 — 120 Marija na Žili . 3956 47 3705 49 7761 96 1215 — 385 — 360 49 60 84 Mirna peč . . 10968 89 9899 51 20868 40 5973 60 3862 10 1300 2102 96 58 Mali Prolog . 1419 70 633 99 2053 69 1390 — 433 99 200 — 78 Mozel .... Mošnje .... Maribor Sp. Lj. P. Mokronog. . . Marenberg . . Makarska . . . 3378 43 3250 90 6629 33 1100 150 2200 50 31 Naklo .... 5586 83 5461 18 11048 01 4469 65 5431 02 - 5 — 93 Nova cerkev . . Nerezine . . . 703 93 1140 — 1843 93 662 — 640 — — — — — 37 Otok (Han) . . 3376 — 2330 — 6706 — 1000 — 2330 , 1500 — 138 Osilnica . . . Omišalj . . . 1614 10 1600 — 3214 10 1600 — — — 100 — — — 13 Petrovče . . . 4025 — 6025 91 10050 91 2070 4355 69 1020 . . — 80 Pišece .... 6703 82 6351 01 13054 83 3595 1035 50 4020 — 125 Planina-Studeno 2322 84 1993 49 4316 43 418 1319 51 660 370 — 194 Pločice-Konavlje 28131 80 26390 63 54522 43 10659 — 6959 93 9052 10 5104 38 114 Podbabje . . . 13582 92 13010 43 26593 35 20 — 30 — 630 — — 439 Polhov gradeč . 10364 98 10170 56 20535 54 1977 — 2407 25 7754 52 353 60 168 Poljane . . . 43256 21 40563 11 83819 32 18126 85 25367 27 2440 10290 — 448 Poljčane . . . 5940 67 8388 26 14328 93 3562 50 2039 — 6300 — — 102 Pomjan . . . 3438 16 3341 16 6779 32 926 1258 34 1774 _ 895 50 287 Postojna . . . 12669 59 12686 70 25356 29 1251 62 9503 18 2870 1280 — 113 Ponikva . . . 10511 19 5721 24 16232 43 3602 20 4721 17 900 — 80 Sp. Polskava. . 7296 71 7499 04 14795 75 6030 1345 37 600 945 — 85 Preddvor. . . 6546 81 5169 85 11716 66 5927 1773 21 1520 — 103 Preska . . . 5198 11 5160 60 10358 71 2475 80 ( 698 32 2440 340 — 170 Prihova . . . 3031 01 2792 19 5823 20 2191 06 631 45 1760 360 — 78 Prosek.... 14546 87 9851 40 24399 27 1261 — 222 9610 12511 — 511 Punat .... 38532 72 38875 18 77406 90 23912 62 23274 13 H 100 490 — 95 Predloka . . . 1707 63 1067 57 2775 10 206 — 20 — 1040 183 53 74 Podzemelj . . 3386 29 3260 — 6646 29 5 — 20 — 3250 740 — 47 Podčetrtek . . Proložac . . . Polzela . . . 4345 47 4247 96 8593 43 738 82 800 3445 61 142 8- Pre- jemki Izdatki Oenarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K j v K' j v K 1 v K 1 v K 1 v K 1 v K J v Podzemelj Plan. p. Rakeku Rab. . . . : 55797 42 39832 94 95630 34 15507 34151 56 2006 12 5887 37 592 Radeče . . . 42683 49 37537 51 80221 — 11327 48 9446 71 5277 50 25802 65 535 Radoviča . . . 4756 58 4224 94 8981 52 2631 16 2066 80 2146 367 88 114 Rajhenburg . . 6340 76 6898 54 13239 30 2627 54 858 09 5250 — 116 — 197 Rečica .... 18631 21 15772 98 34404 19 5394 06 11327 46 3745 — 9309 72 405 Ribnica . . . 54311 97 53574 39 107886 36 14560 99 11936 80 40910 — 16590 — 409 Rova .... 4689 66 4592 68 9282 34 723 — 3376 55 1040 ’ 1900 — 239 Rovte .... 6013 76 6285 82 12299 58 2960 83 4240 82 2045 — 887 56 232 Svečina . . . 5102 64 4733 04 9835 68 1295 70 3122 38 260 — — — 28 Svetinje . . . 7570 87 4820 40 12391 27 7477 20 590 — 430 — — — 45 Selca na Braču . 18512 69 16079 70 34592 39 2900 22 5682 40 2823 50 1861 75 247 Senožeče . . . 1457 95 1325 20 2783 15 301 — 200 — 1000 — 733 68 360 Sevnica . . . 44279 26 45939 63 90218 89 17134 — 22667 10 22210 — 4299 26 2155 Slivnica pri Celju 3616 09 3179 38 6795 47 2114 — 1679 38 300 — 60 — 64 Smlednik . . . 7826 85 6513 83 14340 68 3563 4594 75 1800 — 1060 — 163 Sodražica . . . 9868 73 14293 81 24162 57 3375 — 2494 44 9430 — 5400 — 141 Srednja vas . . 24815 80 24254 77 49070 57 20529 — 17898 82 5783 56 2810 — — Staracerkev . . 9467 73 9724 50 19192 23 8911 11 2740 01 250 — 350 — 68 Stara Loka . . 11756 12 10140 09 21896 21 6114 — 2456 86 2631 54 5600 —v — Stari trg . . . 33417 56 32933 76 66351 32 15834 59 25545 52 7220 — 3050 — 664 Struge. . . . 5586 23 5135 50 10721 73 2478 — 588 — 740 — — — 63 Studenci . . . 378 89 3696 36 7482 25 155 99 735 07 2817 31 1330 — us Suhor .... 5940 80 1973 88 7914 68 350 — — — 1940 — 1400 80 Sutivan . . . 11207 30 10728 75 21936 05 5997 94 625 15 — — 290 60 133' Sv. Ema . . . 10014 08 10704 84 20718 92 4262 97 2567 48 1150 — 1106 — 287! Sv. Križ (Kastav) 1559 — 1463 39 3022 39 470 — 1327 44 — — — 20 132 Sv. Križ p. Kost. 20834 43 19129 39 39963 82 5470 — 4536 60 14571 — 12321 92 3 Sv. Kunigunda . 8775 Ü5 8689 19 17464 24 6542 20 6167 92 — — 2 52 97 Sv. Lovrenc na Drav. polju . 24548 95 24057 18 48606 15 2776 10387 10 13638 230 90 Sv. Bolfenk n. K. 2350 32 3476 46 5826 78 2255 2455 45 810 ___ 20 65 Št. Lovrenc nad Mariborom . . 758 84 812 1570 84 608 44 212 150 41 Sv. Križ p. Trstu 2132 34 2506 57 4638 91 932 — 126 83 2140 — 870 — 132 Stoprce . . . 35 61 70 — 105 61 10 — 70 — — — 20 — 65 Sv. Bolfenk v Sl. goricah . . . 2605 61 2239 07 4844 68 517 577 1660 41 Sv. Nedelja . . 1939 70 1537 20 3476 90 160 — — — 1455 — 518 40 197 Sv. Peter pri Novem mestu . . 1058 93 1234 19 2310 12 592 573 14 650 410 114 Sv. Petar u Šumi 1627 73 2047 15 3674 88 1510 — 1640 — 400 — 8 20 86 Sv. Peter n. Mar. 14366 31 13834 05 28200 36 1492 84 • 12932 81 — — 40 — 49 Sv. Peter v S. d. 1400 80 2049 41 38764 51 1380 - 2049 41 — — — 66 Slatina.... Sorica .... Sv. Ivan . . . Sv. Jakob ob S. Sv. Lucija . . Sv. Jur ob Tab. Sv. Benedikt . Šmarje-Sap . . - I Slivnica p. Mar. 1 143 — Pie Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K V K V K iv K V K 1 v K 1 v Smarjeta . . . 686( 55 5157 12017 >55 532 - 34c 5 — 47 9t ) - 1400 — 128 Št. Jur ob Tab. . 473( 45 473t 5 22 947 i >67 440( 5 52 1507 >06 120t ) — — — 88 Št. Ilj p. Velenju 204? 69 270' 7 09 475$ 78 1801 8 — mi 76 10( ) — 200 — 114 Št Ilj p. Turj. . 3888f 181 382 L 164 76104 145 4671 8 50 35991 17 — — 20t )- 108 Št. Janž (Dolenj.) 203t ) 31 2581 5 40 46 It >71 58' 94 1154 1 — 142t - 133i _ 162 Št Janž na Dr. p. 571? 85 8464 20 1418t 05 5357 2621 — 183t — 4t - 107 Št. Jernej . . . 3209t 83 29014 180 6i m 163 19001 8 79 15724 84 819$ ' 4429 — -j-2 i Št. Lambert . . 204S 16 180( 05 384$ •21 881 8 83 124$ 30 35C - 180 - 34 J Št Peter n. K. . 4517? >43 450 N 109 9018$ 52 855( 97 7277 51 2995’J 2823$ 26 — Št. Vid pri Zatič. 3317S '84 36962 07 7013-1 91 1214c 8 88 12344 44 656C I — 207 7 C — 450 Št. Vid p. Grobel. 1871 55 2149|58 4021 13 1001 - 459 1396 - — — 58 Škocijan . . . 32231 38 28062 06 60293 44 130C > — 6453 50 28C — 1320 — 723: Škofja Loka . . 19427 84 17986 57 37414 41 1053t 1 — 9159 33 3110 — 2798 +2 Šmarje pri Jel. 9606 51 695240 16558 91 3425 68 2371 99 3910 — — . 83 Šmartno p. Litiji 31243 06 1404C 80 45283 86 7786 10 5121 15 8888 2140 — 299 Šmartno p.Šm. g. 6061 68 5471 46 11533 14 18K 60 2160 27 3300 — — — 69 Šturije .... 12755 53 12308 93 25064 46 1257 3028 9085 — 5221 72 368 Šmarje.... 7230 36 8734 36 14793 52 715p — 7563 16 1040 — — — Št. Vid p. Vipavi Št. Jošt n. Vrh. Šmartin na Paki Šmarje . . . Št. Ilj. pri Velenju Št. Jurij p. Kr. . Sv. Križ p. Litiji Spod. Polskava . Starilog . . . Studenci, Dalm. Sv. Vincenat. . Sv. Trojica . . Sv Križ pri Trstu Sv. Lovrenc . . Št. Vid n. Ljub. Skale .... Št Jurij p. Kum 10878 71 9603 83 20482 54 7426 42 450 1539 600 114 Tinjan .... 502 50 706 — 1208 50 40 — — — 706 — 280 — 250 Tomaj .... 7103 06 6599 79 51267 91 3743 — 1281 41 3060 — 980 — 604 Tomišelj . . . 27122 06 24180 49 51302 55 4848 16 19280 41 4700 — 1833 — — Trebelno . . . 4972 72 8057 86 13030 58 2667 50 2853 53 2200 — 1926 14 300 Trilj .... 22789 29 25718 06 48507 43 7196 38 5713 51 19824 30 3968 25 840 Trnovo . . . 29702 44 27093 98 56796 42 19794 51 16400 16 9915 — 3034 05 873 Tržič .... 32558 22 32193 18 66761 20 3106 24 3040 55 400 — 16219 — 205 Tržišče . . . 13329 91 12681 92 26011 83 2859 — 9394 74 2712 — 800 — — Tučepi . . . 1913 92 1338 34 3252 26 — 220 41 14 — 142 Tunice .... 3326 50 3045 32 6371 82 2460 — 77 32 400 — 440 — 49 Trata .... Trebnje Dolenj. Trebče .... Velikovc . . . 5503 50 4880 73 10384 23 2938 1303 20 3350 20 Vel. nedelja 3322 71 2809 97 61321 58 2957 850- 1940 212 90 Videm .... 2059 11 448 84 2508! 95 1165 3321 25 — 654 185 Vipava . . . 241955' 79 238601 14 480556 93 7660 n 109481 81 227405 220193 1268 Višnja gora . . 48243 4 47943 59 96186 83 95731 85 18482 27 25270 21 7062 30 — Višnjan . . . 4850 ( 52 4796 ( )7 9646 ( 59 113' 75 30 49 144 Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a OJ jrd •Srt K V K V K V K v K V K V K v Vodice (Dalm.) . 3077 83 2807 76 5885 59 1248 40 763 24 1492 70 1165 21 342 Vojsko .... *346 25 2069 91 4416 16 1902 86 630 96 — — 3.0 — 47 Vrbnik .... 18212 ('8 15771 87 33983 95 10154 20 7248 26 5110 — 807 — 398 Vrhnika . . . 47762 87 45102 20 92865 07 19530 57 41121 07 3600 — 798 — — Vurbetg . . . 2299 90 2676 32 4976 22 908 — 1372 50 1280 — 720 — 73 Vič 3993 67 4958 56 9949 86 3669 42 650 07 1300 — 36 — 46 Velikovec . Velika nedelja . Vitanje . . . Velke Lašče . . Višnjan . . . 07251 19 47708 49 104959 68 12800 28 19131 61 26050 2216 13 653 Vodice .... Vače .... Vabriga . . . 12644 66 13329 53 25974 19 4193 60 8602 91 4400 370 166 Zagorje ob Savi 4704 32 3728 09 8532 41 4620 23 2406 33 400 — — — — Zaostrog . . . 10520 35 10471 99 20992 34 351 93 2050 18 112 90 69 70 + 1 Zg. Besnica . . 2558 05 2508 59 5066 64 1291 — 1162 71 — — 300 — 54 Zg. Tuhinj . . 6712 30 6325 45 13037 75 6108 82 3617 30 700 — 250 34 202 Zibika . . . 673 49 701 44 1374 93 602 64 108 14 — — 4 — 95 Zreče .... Zrenj ... Zatičina . . . 3317 47 3491 03 6808 50 2290 37 2122 43 900 35 Žiče 3725 84 2098 47 5824 31 3550 — 937 29 120 — 120 — 81 Žiri 26655 06 25490 22 52145 28 8259 14 7409 95 18050 — 4680 — 312 Žminj . . . 3891 23 4659 99 8551 22 2074 18 1699 82 2814 — 1353 93 327 Žužemberk . . 18777 99 21870 21 40648 20 7123 01 11332 22 8414 44 2329 03 — Živogošče . . ! št. Jošt nad 1105 97 704 17 1810 14 676 76 197 — — — 136 40 49 Vrhniko . . 10498 30 9479 75 19978 05 9457 60 69 3517 60 4 10 1 • 24 Vabilo na redni oblili zbor Mlekarske zadruge v Sorici, reg. zadr. z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 8. maja 1910 ob 3. uri popoludne v mlekarni št. 2^. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva 2. Odobrenje računskega zaključka za 1 1909 3. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Trnovem, registovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil 29. maja t. 1. ob 4. uri popoldne. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1909 4. Volitev načelstva, 5. Volitev nadzorstva 6. Slučajnosti. Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“ Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zur. r Ljubljani.