r ........." L, L - bo nihče pomagal ter daje dobre medsebojne odnose in ekonomsko stabilizacijo mogoče doseči samo tedaj, če le ta postane zadeva vsakega posameznika. Svoje mesto moramo najti tudi v naši družbi in srednjeročnem planu, saj je naše delo in uspešen razvoj gradbeništva tesno povezan s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem Slovenije. Naj bo praznik gradbenih delavcev Slovenije tudi praznik naše zavesti, moči in napredka. Lojze Cepuš Leto XXIII Ljubljana, junij 1981 štev. 278 OB DNEVU GRADBINCEV Vsako leto, 3. junija, praznujemo gradbeni delavci Slovenije svoj praznik. Včasih bolj slovesno, drugič manj, letos pa v znamenju gospodarskih in stabilizacijskih ukrepov. V vsakem primeru pa ostane dan gradbincev naš praznik in spomin na tiste velike dni naše revolucije. Zal je v naših vrstah že malo delavcev, ki so pred 45 leti pod vodstvom komunistične partije in komunistov v sindikalnih vrstah izvedli splošno stavko. Pred vodstvom sindikata so leta 1935 stale težke in odgovorne naloge. Ekonomsko stanje gradbenih delavcev je bilo na najnižji stopnji. Brezpravni družbeni položaj, brezposelnost, zatiranje in revščina — to je bila legitimacija delavca —gradbinca. Tako ni moglo iti dalje. V pičlih 8 mesecih so ustanovili in oganizirali vrsto novih sindikalnih podružnic ter vključili v gradbeni sindikat več tisoč gradbenih delavcev. Tako so močni in enotni 3. junija 1936 organizirali in Izvedli splošno stavko ter tudi v celoti uspeli. Že takrat So delavci-gradbinci sprejeli jasen program svojega dela in revolucionarnega gibanja sindikata gradbincev Slovenije so se ohranila vse do današnjega dne. Tudi v času okupacije se je večina gradbincev odzvala klicu domovine, prijela za orožje in se v boju za življenje in smrt borila za osvoboditev naše zemlje in za vspostavitev demokratične ljudske oblasti v novi Ju-golsaviji. Letošnji praznik in tretji kongres samoupravljalcev sta priložnost da se v Gradisu pogovorimo, kako bomo prispevali in uresničevali svoj delež pri izvajanju programa gospodarske stabilizacije in kaj je treba ukreniti da začeta aktivnost za povečanje proizvodnje, za boljše gospodarjenje, združevanje dela in sredstev, za stimulativnejše nagrajevanje in boljše medsebojneodnose, ne bi uplahnila, ampak se nadaljevala do normalne razsežnosti in postala sestavni del naših dolgoročnih ukrepov in akcij za doseganje gospodarske stabilizacije. Žavedati se moramo, da nam v sili ne 11. seja predsedstva konference OOZS Gradisa Na seji so člani predsedstva, predsedniki OOZS, sekretarji OOZK in OO ZSMS obravnavali nekatere informacije kot so: O poslovanju v prvem četrtletju v GIP Gradisu (informacija je bila objavljena v majski številki G V), zaposlovanje privatnikov, benificirana delovna doba za nekatere gradbene poklice, o terenskem dodatku, o 13. srečanju mladine bivših vojno gradbenih podjetij (članek v tej številki), podali mnenje o kandidatu za opravljanje nalog glavnega direktorja, obravnavali problematiko nastanitve delavcev in dali priporočilo za še dodatno regresiranje letovanja v počitniških domovih Gradisa. Zaposlovanje privatnikov Na seji so bila izoblikovana naslednja stališča: — v bodoče se privatnikov ne najema, — omeji ali odpravi se najem privatne mehanizacije, — tisti TOZD, ki ni dovolj angažiran z deli, naj posodi delavce tozdu, ki jih rabi (za določen čas). To je naloga KSS, — potrebna je boljša organizacija dela, — potrebno je boljše in učinkovitejše planiranje — zlasti izrabe naše mehanizacije, — uvesti je potrebno učinkovito nagrajevanje po delu, — preveriti je potrebno cene privatnikov, angažiranih preko tozda SPO, ki so občutno višje, — TOZD SPO naj pripravi predloge, oz. rešitve za stimulacijo svojih delavcev. Stališča tozdov glede te problematike bodo usklajena na naslednji seji. Benificirana delovna doba za nekatere gradbene poklice Na seji predsedstva konference je bila podana tudi informacija o boni- ficirani delovni dpbi za nekatere gradbene poklice. Seznam teh poklicev je bil usklajen in dogovorjen na ravni federacije. Tako bi do benificirane delovne dot>e bili upravičeni naslednji gradbeni poklici: — betonirec v tunelu, — torketirec v tunelu, — železokrivec v tunelu, — delovodja v tunelu, — ključavničar v tunelu, — elektrikar v tunelu, — geometer v tunelu, — tehnik — inženir v tunelu, —1 ostali delavci v tunelu, — vozniki težke mehanizacije, — strojniki na dvigalih vseh vrst, — delo v kamnolomu, — stavbeniški klepar na montaži, na višini in v globini, — barvar na višini in v globini, — delavci v opekarnah, — delavci pri delu z azbestom in v cementni industriji, — delavci v proizvodnji asfaltne mase, — vozniki tovornjakov in prekucnikov od 7 do 15 ton, — odrarji jeklenih odrov pri delu nad 3 metrov višine, — delavci pri montaži in demon-taži stolpnih dvigal, — upravljale! vibratorjev, — vozniki cistern za cement, — antikorozist (barvar na vseh objektih). Sedaj je na delovnih organizacijah, da same začnejo postopek za priznavanje zavarovalne dobe š povečanjem. Istočasno pa se moramo zavedati, da se za priznavanje zavarovalne dobe s povečanjem povečajo tudi prispevki Skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kako se bomo odločili v Gradisu, bo znano na naslednji seji Predsedstva konference OOZS, ko bodo podale mnenja tudi OOZS, kadrov- Dogovorill smo se, da ne bomo več zaposlovali privatnikov in najemali privatne mehanizacije, saj bo le tako dovolj dela za naše delavce in stroje. Na sliki skupina strojnikov SPO pri nakladaču yH 12 ske službe tozd in bo znano stališče Republiškega odbora SGD Slovenije. za Terenski dodatek slednje mandatno obdobje opravljanje del, oz. nalog organizi-ranje in vodenje del v delovni orga-nizaciji GIP Gradis. Tov. Saša Škulj izpolnjuje vse pogoje razpisa. Pripombe, ki smo jih dali na kriterije o pridobitvi pravice do terenskega dodatka, niso bile upoštevane. Samoupravni sporazum je napisan tako, da terenski dodatek večina delavcev ne bi več prejemala, zato je bil sklican sestanek, ki je v zvezi s terenskim dodatkom dal določene ugotovitve in sicer, da je praksa v delovnih organizacijah dokaj različna in da terenski dodatek ni nadomestilo za prenizek osebni dohodek. Zato moramo tudi v Gradisu te zadeve čimprej urediti. Dobili smo zagotovilo in tolmačenje, kaj je začasno bivališče, to pa pomeni, da bi le nekateri delavci še izpolnjevali pogoje za pridobitev pravice do terenskega dodatka. V procesu odpravljanja terenskega dodatka je potrebno prevrednotiti dela glede na pogoje dela tako, da delavci ne bi bili prikrajšani pri prejemkih. Prisotni so podprli kandidaturo tov. Saša Škulja, dipl. gr. inž. za na- Predsedstvo konference OOZS bo za reševanje problematike v zvezj s samskimi domovi sklicalo sestanek v Ljubljani in Mariboru, kjer bise 'dogovorili za določen program reše-vanja te problematike. Predsedstvo priporoča tozdom-da svojim delavcem z nizkimi oseb-nimi dohodki omogoči letovanje v počitniških domovih Gradisa s tem-da jim dodatno regresirajo penzion* ske storitve. Iz finančnih sredstev Konference OOZS je bilo odobreno 25.080 din prispevka za III. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije v Novem mestu, 10.600 din strelcem Gradisa za izvedbo tekmovanja v počastitev Dneva borca, ki bo obenem priprava Gradisove ekipe na športno srečanje gradbincev Slovenije, 13.000 din za kritje stroškov. Gradisovih šahistov na tekmovanje v Puli. j Zinka Miheli6 Podelitev srebrnega znaka zveze sindikatov Slovenije Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Ljubljana Moste-Polje je dne 15.5. 1981 sprejelo ODLOK da podeli srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije KONFERENCI OOZS GIP GRADIS za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva. Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije je prejel tudi tov. ŠTEFAN RAC, TOZD OGP Ljubljana za večletno vzorno in učinkovito delovanje v OOZS TOZD OGP in v Konferenci OOZS GIP Gradis Ljubljana. Če. .estitamo! P- ^ R tZj’R srao ? -! o. -n n< a m cr Rezultati dela so skromni V vseh TOZD so ob koncu meseca maja sestavljali štirimesečni ob- : račun. V primerjavi s periodičnim — četrtletnim obračunom, je ta precej olj skromen po obsegu podatkov. ‘7,aU smo podatke vseh TOZD in elovnih skupnosti, da lahko prikažemo poslovanje celotnega Gradisa, ezultate primerjamo z lanskimi °sežki in tudi z načrtovanimi vrednostmi. Obseg del nazaduje V primerjavi z lanskim obraču-oni v aprilu je obseg del, izražen z Jdn°stjo proizvodnje, manjši za 0 od lanskega. Dela, ki so jih Pravili obrtniki so znašala 466 mio tat’ *ar ■*? ne*caj več kot leto poprej, 0 da je vrednost čiste proizvod-| % manjša kot lani. Gradbene «ielavne storitve drugih v višini 157 '° djn so se v primerjavi z lanskimi 7P atjjša'e skoraj za polovico^manj zlasti GG skupin) tako da je 2 mdnost lastne proizvodnje le za dj ° »anjša od lanske in je 1665 mio v n' je natančno četrtina načrto-ane vrednosti za leto 1981. j -p Zaposlenih je bilo 7099 delavcev. le ,6% manj kot lani. Število l1‘’[av*jenih efektivnih ur se je še efJ ^ižalo v poprečju opravil 147 ktivnih ur na mesec (lani 161 ^livnih ur). me r°duktivnost, ki jo v Gradisu zv rijm.° z vrednostjo lastne proi-dii n,*e na efektivno uro je bila 400 Nominalno se je povečala za v /°' V tem obdobju so se cene po-n Ca*e za 45 % tako da je produktiv-ost realno nižja za 22 %! Uspeh je še zadovoljiv Merilo uspeha je doseženi dohodek. Le-ta se je povečal za 3 % in je 706 mio din. Podatki kažejo, da se je ekonomičnost v Gradisu izboljšala. Delež stroškov v celotnem prihodku je 63,9 % lani je bil 67,2 %. To je res izredno znižanje stroškov in vprašanje je ali so res v vseh TOZD prikazali vse stroške, ki so nastali v štirih mesecih poslovanja. Podatki, ki se nanašajo na obveznosti iz dohodka niso povsem realni. Nekatere obveznosti se obračunavajo in plačujejo vsak mesec tekoče za nekatere pa se plačuje akontacija. Za te obveznosti se ob vsakem periodičnem obračunu naredi natančen obračun in le takrat so prikazane obveznosti iz dohodka povsem natančne. V vseh obveznostih, ki so bile 240 mio din, predstavljajo obveznosti, za katere se plačuje akontacija 12%. Te obveznosti so znašale ob periodičnem obračunu 21 mio din in so se v mesecu dni povečale za 7 mio din. Obveznosti so se povečale v celoti za 8 %. Za osebne dohodke smo namenili 312 mio din. To je za 7 % več kot lani. Ostanek dohodka oz. čistega dohodka je 154 mio din. To je za 10% manj kot leto dni poprej. Iz tega ostanka je potrebno pokriti del čistega dohodka za stanov, izgradnjo in ostanek nameniti za sklade. Za boljši pregled začasne razporeditve dohodka objav,ljamo naslednjo preglednico (v mio din): V primerjavi z lanskim obračunom se je povečal delež obveznosti S'stavine Indeks I-IV81 I-IV81 I-IV80 % GN 1981 % I-1V81 % ---------------- I-IV 80 GN |^uhodek Abveznosti r*" dohodek Sebni dohodek Ostanek ČD 687 100,0 224 32,6 463 67,4 292 42,5 171 24,9 2.811 100,0 831 29,6 1.980 70,4 1.264 45,0 716 25,4 706 100,0 103 25 240 34,0 108 29 466 66,0 100 24 312 44,2 107 25 154 21,8 90 21 V tem prikazu so podani realizirani osebni dohodki, tako kot zahtevajo predpisi o knjigovodstvu. Del osebnih dohodkov pa je prikazan v nedokončani proizvodnji in v zalogah gotovih proizvodov. Zato se izplačani osebni dohodki nekoliko razlikujejo od realiziranih OD. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so znašali izplačani O D/h 40,64 din, lani 34,69 din. Povečali so se za 17 %. Z dodatki vred smo dobili na mesec 9259 din, kar je za 19 % več kot lani, ko smo dobili 7756 din. Z upoštevanjem porasta življenjskih stroškov za dobrih 46 % so se nam prejemki znižali za 19%. Zora Vehovec ---------------------------------------- >- V Delavska enotnost organizira Natečaj delavske fotografije NAŠ DELAVNIK Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je sprejelo spodbudo odbora za obveščanje in politično propagando za natečaj delavske fotografije pod naslovom »Naš delavnik«. Natečaj je razpisalo uredništvo Delavske enotnosti, da bi spodbudili fotografsko ustvarjalnost širšega kroga delovnih ljudi ter da bi njihovo pozornost usmerili k vsakdanjemu delu, ustvarjalnosti in prizadevnosti. Fotografija je izrazno sredstvo, ki je postalo z razvojem tehnike človeku bližje kot katerakoli izpovedna zvrst. Čeprav je večina fotografij, ki jih v vsakdanjiku posname človek, predvsem dokumentarne, regi-stratorske, često družinske narave, jih veliko presega okvir zanimanja primarnega človekovega kroga. Veliko je takih fotografij, ki so ne le ogledalo ali zapis časa in dogajanja, temveč želijo sporočiti tudi drugim podoživljen, često tudi umetniško obdelan del okolja v katerem živimo. Fotoamaterji, javite se Na natečaju lahko sodelujejo vsi člani Zveze sindikatov Slovenije, ki se s fotografijo ne ukvarjajo poklicno, z največ štirimi črnobelimi fotografijami z motiviko našega vsakdanjega dela, ustvarjalnosti1 in prizadevanj v vseh okoljih pri čemer gre posebna pozornost človeku. Fotografije ne smejo biti starejše več kot dve leti, formata od 18 x 24 do 30 x 40 centimetrov. Natečaj bo trajal do I. septembra letos, ko bo žirija izbrala najboljše fotografije za: — razstavo ob III. konferenci Zveze sindikatov Slovenije, oziroma ob 10. kongresu ZSS, — stenski koledar, — objavljanje v Delavski enotnosti in njenih publikacijah. Vsi udeleženci natečaja bodo dobili priznanje, razstava pa bo rangi-rana v skladu s kriteriji Foto-kino zveze Slovenije, najboljše fotografije pa bodo nagrajene. Da bi tudi preko našega časopisa spodbudili čimveč gradisovih fotoamaterjev, ki naj bi se vključili v to akcijo, bomo v naslednjih številkah Gradisovega vestnika posvetili fotografijam posebno 'pozornost. Vsem tistim, ki nam boste poslali svoje fotografije bo namenjen foto kotiček, ki smo ga poimenovali »Delavnik Gradisovca«. C. Pavlin \_____________________________________________________________________ in osebnih dohodkov, delež ostanka čistega dohodka pa je manjši. Še nekaj podatkov Naš najpomembnejši kazalnik uspeha je dohodek na pogojno uro D/ph. Znaša 70,99 din. Lani je bil 62,47 din. Povečal, se je za 14%. Osebni dohodki na pogojno uro so 31,37 din, kar je za 18% več kot leto prej. To pomeni realen padec OD za skoraj 20 % pri porastu življenjskih stroškov za dobrih 46%. V nekaterih TOZD, ki imajo sorazmerno dober uspeh (D/ph) bi lahko za osebne dohodke namenili še nekoliko več, seveda ob pogoju, da bo uspeh ostal na tej višini. Predstavniki delovnih organizadj so podpisali Listino o pobratenju in sodelovanju 13. srečanje mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije Utrjujemo bratstvo in enotnost Pred trinajstimi leti so začeli sodelovati in izmenjavati izkušnje mladinci beograjskih bivših vojno gradbenih podjetij, da bi tako še naprej ohranjali tradicije gradbenih podjetij, ki so takoj po osvoboditvi, nekatera pa tudi že med vojno začela z obnovo in izgradnjo porušene domovine in veliko gradile za JLA. Iz tega povojnega delovanja so v mla- dih ostale določene . korenine, če- Predsednik koordinacijskega odbora Bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije je mladinec iz GE Nizke gradnje Maribor, Stanko Zorec prav so se te delovne organizacije z leti osamosvojile in delale naprej neodvisno od vojske. Z leti se je krog sodelujočih širil tako, da danes v skupino bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije sodijo naslednje delovne organizacije:»Centro-projekt« Beograd, »Ivan Lučič Lav-čevič« Split, »Monter« Zagreb, »Napred« Beograd, »Primorje« Ri- jeka, »Vranica« Sarajevo, »Ratko Mitrovič« Beograd, »Tempo« Zagreb, »Unioninvest« Sarajevo in »Gradis« Ljubljana. Letošnje, že 13. srečanje mladih, ki je vedno v drugi polovici meseca maja je bilo prvič v Sloveniji. Organizator je bil GIP GRADIS, ki je srečanje organiziral na Bledu v dneh od 21. do 24. maja. Na teh srečanjih mladinci sodelujejo na političnem, kulturnem in športnem področju, si obenem izmenjujejo izkušnje o delu mladinske organizacije, kar je zelo pomembno, krepijo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, saj se na takšnih srečanjih, kot je bilo letošnje na Bledu zbere malodane Jugoslavija v malem. Pa ne samo to, letos je prvič bilo dogovorjeno, da bodo mladinci teh delovnih organi'lila zarij skupaj nastopili na eni izme j>rv0 zveznih mladinskih delovskih akcij Lav< Program letošnjih srečanj mladi11 ara, bivših vojno gradbenih podjetij ]e N) bil sestavljen iz treh delov. Temat' ip0r ska konferenca je bila posvečena H*. »leti kongresu samoupravljalcev. Mlad' ta so podeljeni v tri skupine razpray' lekn ljali o pridobivanju in razporejanj »isc dohodka, o samoupravnem zdruze' Job; vanju in povezovanju na dohodkov' ^ nih odnosih in o delegatskem sistf' lojg mu. V razpravah so izhajali iz lastni ^ojn izkušenj in primerjali organiziran0* !0d< in delovanje v posameznih podj^1 Hip jih. N . aPi Na plenarni seji so bili podani fojr zaključki, ki jih bo gradisov delega* h je Tomaž Zupančič, tudi sam še mladi' Naši šahisti so do Anah gladko zmagali, potem pa so izgrali z Nap redom iz Beograda V malem nogometu so zmagali mladind iz Splita, naši pa so izpadali v prve01 kolu Nožili smo venec na spomenik padlim zapornikom in talcem v Begunjah J ni- ied ši- lih je at- II. adi iv- iju že- )V' te- lili ost et- »ni di- [c in udeleženec tega srečanja potoval na kongresu v Beogradu. V kviz tekmovanju so mladi od-^arjali na vprašanja iz treh podro-t Ljubljana skozi stoletja, prispe-Jožeta Plečnika jugoslovanski Mtekturi in 35 let Gradisa. Tek-“vanje je pokazalo, da so se vsi na-6pajoči dobro pripravili in zato so zmagovalcu odločala dodatna 'fašanja. Ker pa je tudi takrat, 3ko vprašanje dobilo popoln in ^en odgovor, se je žirija, ki je vola kviz tekmovanja odločila, da si Vo mesto delijo tri ekipe: Ivan L. ivčevič Split, Monter Zagreb in tadis Ljubljana. Na koncu srečanj so bila tudi brtna tekmovanja v malem nogo-*tu, namiznem tenisu, streljanju 'Ženske,šahu in vlečenju vrvi. Vsa Umovanja so bila v športnem duhu So tudi pokazala, da so mladi tudi 6bri športniki. Na Bledu je bila uresničena tudi 'jgoletna želja vseh mladih bivših lino gradbenih podjetij, da svoje delovanje, ter bratstva in enotno-1 Potrdijo s podpisojTi Listine o postenju in sodelovanju. V listino so pisali, da »delovni ljudje bivših ‘ino gradbenih podjetij Jugosla-k sklepajo pobratenje, da bi ohranili trajen spomin na skupno delo v vojnih in povojnih letih, ko so skupaj z ostalimi delavci pristopili k takojšnji obnovi in kapitalni izgradnji porušene domovine in da bi tedaj porojeno revolucionarno bratstvo še naprej poglabljali kot bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, da bi na ta način pospešili sodelovanje med temi delovnimi organizacijami na gospodarskem, družbenopolitičnem, kulturnem, športnem in drugih področjih«. Ta listina predstavlja osnovo za nadaljnje konkretne dogovore. Na letošnjih srečanjih so prvič poleg mladincev sodelovali tudi vodilni delavci omenjenih gradbenih delovnih organizacij, predsedniki OO sindikata in ZK. S tem so bile podane osnove za širše sodelovanje in obenem vodeni so pogovori o možnostih skupnega nastopa na tržiščih tretjega sveta. Neštetokrat sta bili zapeti pesmi »Jugoslavijo« in »Druže Tito mi ti se kunemo«, pa tako tudi ob slovesu, ko so vsi pozdravili z trikratnim Z-D-R-A-V-O in zaželeli skorajšnjega svidenja V Beogradu, ki bo organizator naslednjih srečanj mladih bivših vojno gradbenih podjetij Jugoslavije. Cveto Pavlin Pečenju vrvi so bili zelo zanimivi boji Naša ekipa v kvizu znanja je delila prvo mesto z Monterjem Zagreb in Lav-čevičem Split Tematsko konferenco, ki je bila posvečena III. kongresu samoupravljalcev so vodili naši mladinci: Jasna Ratajc, Djuro Ličanič in Tomaž Zupančič, ki bo sklepe konference kot naš delegat posredoval na ID. kongresu v Beogradu Vsaka delovna organizacija je dobila priznanje za udeležboi na 13. sreča njih mladih| (BVGP Gradisove strelke so bile najboljše, saj so dosegle 463 krogov, drugouvrščena ekipa Lavčeviča pa 321 L. Sestanek članov MK ZK z delavci Gradisa ljubljanskih samskih domov S strani MK ZK Ljubljana je prišla pobuda o sestanku z gradbenimi delavci Gradisa ljubljanskega območja, ki stanujejo v naših samskih domovih o problematiki vživlja-nja v novo okolje, v katerem prebivajo ter njihovem gledanju na osebni življenjski standard glede na dane pogoje, ki jih ustvarjajo s svojim delom v organizaciji združenega dela GIF Gradis. Sestanek sta po naših domovih Kvedrovi, Bavdkovi, Mislejevi in domu učencev vodila člana MK ZK tov. Semolič in tov. Pauk. Na sestankih je bila uvodoma podana trenutna gospodarska situacija pri nas in v svetu ter politični trenutek in vzdušje. Zatem je tov. Semolič odprl razpravo ter z nekaterimi vprašanji razvnel odkrit in kritičen pogovor z delavci. V glavnem so bile prisotne teme in vprašanja glede osebnega standarda, počutja v do-mpvih, vzdušja na gradbiščih, nagrajevanja po delu, osebnih dohodkih ter stanovanjska problematika. Zanimivo je mnenje v glavnem NK delavcev, ki smatrajo, da so za svoje delo premalo nagrajevani ter da so razponi med najnižjim in najvišjim OD preveliki in nerealni. Smatrajo tudi, da je vse preveč režijskih delavcev ter, da ima že skoraj vsak delavec svojega »šefa«. Sprašujejo se tudi, kaj je novega na področju terenskega dodatka in kako rešiti neenakopravni ekonomski odnos med delavci gradbenih enot in obratov, ki stanujejo v istem samskem domu, pa plačujejo različne najemnine. Glede terenskega dodatka se zavedajo, da je to umetno zviševanje osebnega dohodka, do tega pa je prišlo zato, ker je proizvodno-fizično delo premalo vrednoteno. Vejo, da terenski dodatek ne gre v obračun pokojnine in da to občutijo največ »stari« delavci pred upokojitvijo. Vsi prisotni so izrazili bojazen, da bo terenski dodatek ukinjen brez kakršnegakoli nadomestila, vendar jim je bilo pojasnejeno, da trenutno ni te bojazni, saj bodo strokovne Kje je mladina? Ob prehodu v usmerjeno izobraževanje V_______________________________________________J Prehajamo v usmerjeno izobraževanje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim in nepopolnim cepitvam smo izoblikovali podlago za uveljavitev temeljnih ciljev preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Možnosti za vpliv delavcev na vzgojo in izobraževanje ter na usmerjanje mladine in delavcev v izobraževanje so dane — manjka nam le učencev —■ štipendistov, ki se bodo ob realizaciji programov usmerjali v gradbene poklice. Letošnji vpis slovenske mladine, z ozirom na razpisana mesta, ni vzpodbuden. Razpisano število štipendij (učnih razmerij v usmerjenem izobraževanju ni več in so vsi učenci štipendisti) pri večini poklicev potrjuje, da so bili razpisi objavljeni v dnevnem tisku oblikovani skladno s potrebami gradbeništva. Rezultati vpisa pa so bili ravno obratni. Beležimo velik primanjkljaj kandidatov za šolanje v naših poklicih. Tako se je za osnovne poklice gradbeništva-grad-binec II., zidar, tesar, železokrivec, v triletnih šolah od 935 razpisanih mest prijavilo le 246, torej nam manjka 599 ali 74 % kandidatov. Za gradbene poklice skrajšanih programov nam manjka 70% kandidatov, za gradbene strojnike 82 % ter za poklice zaključnih dejavnosti 80 % kandidatov. V bivšo gradbeno tehnično šolo — gradbinec II se je od 597 razpisanih mest prijavilo 500 kandidatov, d očim se je v visoke šole — dipl. ing. gradbeništva od 431 razpisanih mest vpisalo 406 kandidatov za dipl. ing. arhitekte pa se je na 122 razpisanih mest prijavilo kar 347 kandidatov. Navedeni podatki kažejo, da se mladina v gradbene poklice zelo nerada vključuje, kar pomeni, da bo potrebno v širši družbi spremeniti miselnost in gledanje na gradbeništvo, v samem gradbeništvu pa spremeniti sistem' nagrajevanja, ter se tako uvrstiti pod vrh drugih panog. službe do ukinitve terenskega dodatka poiskale pravilno nadomestitev v okviru kvalitetnejšega nagrajevanja in vrednotenja proizvodne-ga-fizičnega dela. S tem bi del terenskega dodatka prelili v osebne dohodke in bi tako tudi osnova za pokojnino bila višja. Sprašujejo se tudi kako z osebnim dohodkom, ki je okoli 6.000,00 ND živeti sebe in poleg tega še večjo družino, ki živi v eni izmed bratskih republik. Dotaknili so se tudi vprašanja stanovanjske problematike, prehrane ter nastanitve. Smatrajo, da so samski domovi preveč koncentrirani na enem območju, kjer se pojavlja problem vživi jan ja v okolje. Neurejena prehrana pa tudi pušča posledice, ki so vsem znane. Smatrali so tudi, da so v določenih trenutkih premalo informirani ter, da bi bilo potrebno v temeljnih organizacijah, kjer sprejemajo samoupravne akte, pravilnike in podobno, le-te prilagoditi tudi jezikovnemu področju iz Glede na prehod učencev-študen-tov iz srednjega šolstva na visoko šolstvo namerava preiti 99,7 % gimnazijskih maturantov, 63,3 gradbenih tehnikov, 54,7 % strojnih in 54,8 ekonomskih tehnikov. Delež žensk med kandidati zadnjega vpisa narašča. Letos je med prijavljenimi 55,9% žensk in približno enako za redni študij in študij ob delu. Tudi za študij ob delu je letos manj kandida- bratskih republik, saj so ti akti več dostikrat nerazumljivi. , Ob vsej tej kritični in plodni r* pravi sta si tov. Semolič in tov. delala zabeležke, ki jih bosta na strnjeni obliki podala naprej v < pravo ter razreševanje omenjeno situacij za to odgovornim satBfjdis situacij za to odgovornim pravnim in političnim telesom- toi Na koncu sestanka ko so dela ha odkrito vprašali, če bo spet vnji ostalo samo na razpravi brez ka 'Vs nih otipljivih rezultatov, sta tovatbii člana MK ZK pojasnila, da se z "fe meljitvijo delno strinjata, ve napo smatrata, da je odkrita beseda nh< trebna za nadaljnje reševanje do problematike ter, da edino s pra ,yz< pristopom k omenjeni problema iz; lahko dobimo tudi prave rešitvepo , dobrobit naših delavcev. Zahv‘’ sta se za udeležbo, ter plodno ‘T\ pravo, delavci sami pa so izr8*] j željo za čimveč takih pogovorov-^ naj bi prinesli bistven premik k Ppt| stopu reševanja statusa delav ^ gradbenika. Slavko Š^e' Podobno stanje je tudi v Graj idistn Od 200 razpisanih mest za pokJ?n gradbene stroke — gradbinec I’ se je iz Slovenije vpisalo le 14 . didatov. Zato smo organiziral'^' razred tesarjev v Čakovcu, kar ^ veda še zdaleč ne pokriva celo potreb Gradisa. __ . * Gornji podatki se nanašajo J stanje v mesecu maju, zato bom . . . . v —.je pvc okviru centra za izobraževanj6 :al fel Zadnja generacija vajencev v gradbeništvu na Ravnah tov. Največ se jih je vpisalo iz kovin- tudi vseh drugih dejavnikov usm6!; sko predelovalne industrije in stroj- jan ja izvedli dodatne akcije za v J ništva 6,8 % iz gradbeništva, 4,6 %. vključevanje mladine v gra . usmerjeni pa so pretežno na VTŠ, poklice. Pri tem pa potrebuj6 p VSSD, VUŠ, FS, in EF. pomoč vseh zaposlenih. Lojze L Pj. Varčevanje je potrebno tudi pri opremi strojev ’aU it o ^ NOVICE IZ SPO raZ' .. e„it. v obdobju varčevanja je velika l0>lžnost vse strojne operative Gra-“'sa, da dobro sodeluje. Dosedanjo awVSe*nost in odnos do naših strojev, vsCPrav in opreme, ki je v uporablja-krš^u pri SPO bo treba spremeniti. ir%*e.Prevečkrat se že na naših grad-utCs ^ občuti razločevanje med nds^^beno enoto in SPO. Ne bi smeli posploševati, da so odnosi do ljudi in v5rehanizacije povsod enaki, nekje so iviC0*3^’ drugod pa slabši. Ponekod je itiKk c1710 urejeno vzdrževanje opreme e C drugje pa je ravno nasprotji1" ‘ posoda za prenos betona v, fded manjšo opremo spadajo popade za prenos betona, naprave za vCHenos paletiziranega materiala, ,°ešalne vrvi itd. Da bi oprema bila 5af j nkcionalna, s tema pa tudi varna, ____ le'to potrebno ustrezno vzdrževa- ’■ Za tehnično brezhibnost mora SPO, za čiščenje po uporabi 4li4n Za vskladiščenje pa gradbena > ve^*n* gradbišč obstajajo po-j elg za prenos betona, vendar so - s4 te naJvečkrat neočiščene, zaradi tnjtj.esa se beton posuši na stenah in je ’ '°kbetona zelo otežkočen. Zato se ) flLarja P° ustju posode in le-ta sča-no M f13 Postane neuporabna, zaradi jcOV ki nastanejo ob udarcih. t ?ckrat se posode tudi premetava, k° da je ogrodje poškodovano ali 0 Počeno. Pri normalni uporabi in drževanju bi imela posoda mnogo življenjsko dobo. !J^sekakor bomo morali s pravilno j^tabo in vzdrževanjem podaljše-u življenjsko dobo poleg posod še ^sičemu, ne pa, da s svojim odno- som le-to še krajšamo. Posode niso več poceni, saj se giblje cena z ozirom na velikost od 1. do 7. starih milijonov. Žične vrvi Poleg omenjenega problema s posodami, enako velja za obešalna sredstva pri žerjavih, to so žične vrvi. Obešalne vrvi za vse žerjave so tipizirane, vendar pa se največkrat nepravilno uporabljajo in s tem poškodujejo. Obešalne žične vrvi se dostikrat uporabljajo tudi za vlečenje strojev po gradbišču, kar se seveda ne bi smelo. V tem primeru se vrv lahko poškoduje tako, da na videz ne izgleda poškodovana, to pa izredno ogroža varnost pri delu. Vrvi so namenjene za prenos posode za beton, za cevne odre, les, pa-ličastno armaturo, in razne druge ele-•mente. Z nepravilno uporabo obe-šalnih žičnih vrvi se krajša življenjska doba le-teh in ogroža varnost dela. Z pravilno uporabo bi lahko veliko prihranili, saj se giblje cena žičnih vrvi od 450 do 850 starih tisočakov za dvokrako vrv. Žerjavne proge Uvedli smo tudi tipizirano žer-javno progo, pri kateri so najbolj problematični drobni jekleni spojni elementi, saj se pri demontaži največkrat ti jekleni vijaki in drugi spojni material izgubi, včasih pa se celo zasuje. Ker progo demontira gradbišče bi bilo potrebno pri tem opravilu bolj paziti in se drugače obnašati do naše skupne lastnine. Povsod obstajajo zaboji, če ne pa se lahko zelo hitro naredijo in se v teh 1266y v Mariboru na S 31, na l^!e|dh pajnerjih. Paziti moramo na drobni spojni material, ki se pri demon- 1 največkrat izgubi zabojih lahko tak droben material shrani. Žerjavi Pri pregledih žerjavne opreme smo ugotovili, da je res vzorno vzdrževana pri GE Celje in GE Maribor ter na nekaterih gradbiščih drugih gradbenih enot. Poleg že omenjenih napak pri vzdrževanju žerjavne opreme nastanejo tudi poškodbe na podvozju žerjava, ker se zaradi malomarnosti na gradbiščih dostikrat na žerjavno progo nalaga gradbeni material. Iz istega vzroka nastanejo poškodbe električnih motorjev, reduktorjev, mejhnih stikal in dovodnega kabla. Škoda v nobenem primeru ni majhna, če pa upoštevamo tudi škodo, ki nastaja zaradi zastoja pri delu, potem je še dosti večja. Cena dovodnega kabla žerjava se giblje od 4 do 7 starih milijonov. Improvizacija na gradbiščih Pri varčevanju so omembe vredne tudi različne improvizacije na gradbiščih. Gre predvsem za tiste improvizacije, ki lahko povzročijo škodo na strojih in opremi. Najpogosteje gre za nadgradnjo posod za prenos betona, za improvizacije pri nosilnih elementih, spremembe obešalnih elementov. Take pojave moramo preprečevati dokler je še čas. Moramo se v vsakem trenutku zavedati tega, da vse spremembe, ki bi prišle v poštev z ozirom na tehnologijo dela, lahko izvrši le konstrukcijski biro in delavnice Kovinskih obratov. Vzdrževanje posode za prenos betona in premaz z oljem lajša delo be-tonarjem, pravi Mladen Stojinovič iz Maribora Bodimo pozorni do naše opreme Če vse zgoraj omenjeno seštejemo, bomo videli, da te okvare predstavljajo v današnjem času ogromen strošek. Ta strošek je še večji, če se zavedamo, da se podobne napake in okvare pojavljajo pri večini naših žerjavov, le-teh pa imamo 50. V vsem omenjenem je tudi del tiste skrite rezerve, ki ji dostikrat pravimo notranje rezerve, pa se niti ne zavedamo, kaj je to. Zato prosimo vse za sodelovanje v smislu čuvanja in pravilnega vzdrževanja naše opreme, saj to je tudi del stabilizacijskih prizadevanj celotne družbe. Ludvik Šnajder Celotna količina betona za ploščo na mostu preko Tigrisa je bila vgrajena s pomočjo črpalke Scheele. Površino betona smo zaščitili s pobrizganjem »Kontrasola«, kar se je pokazalo kot povsem zadovoljivo brez posebne dodatne nege. Na sliki je niveliranje in zaglajevanje betona. Konec marca 1981. S fotoaparatom v Amari Na sliki je vgrajevanje betona ob dilataciji Maurer D-161. Dne 7. aprila 1981 so bile vgrajene vse dilatacije, zasuti Obrežni oporniki in pričeli smo s transportom preko mostu Z betoniranjem plošče na mostu preko Tigrisa smo pričeli v decembru lanskega leta. Betonirali smo po odsekih, ki so predpisani v projektu. Slikano je 20. decembra 1980 S polaganjem cementne stabilizacije smo pričeli 27. avgusta 1980. Zaradi visoke temperature, tudi preko 50 stopinj Celzija v send, smo delali le v nočnem času. Žal smo morali v septembru dela prekiniti zaradi vojaških akdj Dober način sodelovanja med tozdi Še posnetek in spomin na Ravne bo ostal. Delavd iz Ptuja na Ravnah v Uspešno in poslovno sodelovanje med tozdi, bo cilj in moč Gradisa v prihodnje. Če bomo združevali že itak manjkajoče KV kadre tam, kjer je delo, se nam ni treba bati nelikvidnosti. Ob zmanjšanju obsega del v tozdu Ptuj, nam je ta enota priskočila v pomoč s kvalificiranim kadrom. Ker imamo v Ravnah v gradnji več objektov s kratkimi roki izvedbe, nam ta pomoč še kako koristi. Obenem pa smo pomagali tozdu Ptuj v trenutni situaciji. In kaj pravijo fantje sami. Na objektu samskega doma db Suhi v Ravnah je delala tudi večja skupina sodelavcev iz Ptuja. Delovni dan je bil na višku, ko sem jih obiskal, k temu je pripomogel tudi lep sončen dan. Kljub nujnemu delu smo si vzeli nekaj minut časa za pogovor. Povprašal sem jih, kako se kaj p0^1 ti jo na Ravnah. Pravijo, da so zelo zadovoljni, W z organizacijo dela, medsebojnj" odnosi, pa tudi hrana je dobra. Mjjj pogovorom sem opazil, da so kip zadovoljstvu le močno navezam ^ dom in družino. Vsak petek se yrj čajo domov. Ravenčani smo z n F zelo zadovolji, potrebujemo jih,ra bi, da še ostanejo, čeprav mine' pogodbeni rok. Ptujčani so zelo prijetni faoti‘ skromni z dobrimi delovnimi nav' dami, hitro se prilagodijo na v gradbena dela. Zdaj jih že čakai vs^ kodnevno delo v svoji enoti in jim zameriti, da želijo čimprej dom0 Šam pregovor pravi, povsod 1 lepo, doma je najlepše. Ludvik ■ iz » le n zi V tv r \ ki n< nj ci di vi Slika je napravljena v prvih dneh aprila 1981, ko polagamo poslednje p° šine cementne stabilizacije na levi obali ob nadvozu Čeprav je Amara znana po suhem in vročem podnebju, nam je 11* j| {ajal dež- | 1981, ko smo polagali prve kvadratne metre bitugramoza, nagajal asfaltiranju nam pomagajo delavci Cestnega podjetja Maribor *-izr x ts zr 3 h/n c xN»n Delavci KO Ljubljana prejeli nagrado * za izume in tehnične ki jih podeljuje upravni j puui jMada Borisa Kidriča, so I 'etos prejeli delavci iz 16 OZD. Med , t'jimi je 10 nagrad delavcem iz proi-, godnih organizacij in 6 iz institutov, j "led letošnjimi nagrajenci so bili j 'Udi LOJZE, BUTINA, VINKO l, Cotič, alojz mehle, | “Rane urbano in jože pla- £AR vsi delavci GIP Gradis TOZD f kovinski obrati Ljubljana. '2 , Nagrado so prejeli za tehnično d ^Popolnitev— KRMILNI SISTEM i»čA VODENJE TOVARNE BE-\ CONA. Komisija je podelitev ute-h 'beljila takole: Pri pripravi betona je jf tfeba v natančno predpisanem ra-j jfiierju mešati vrsto komponent. Za ot:° je potrebna dozirna naprava v kombinaciji s tehtalno napravo. Cake sisteme smo doslej uvažali. Avtorji so potrebni krmilni sistem a . Nagrade j ^boljšave, l*1 CV1 za tehnično izboljšavo skonstruirali in zgradili sami in pri tem dosegli tudi vrsto originalnih rešitev, kot na primer uvedbo linearnega analognega prikazovalnika z vodoravno skalo pri električnem daljinskem prenosu podatkov o teži. Razen tega gre za posebno kombinacijo komparatorjev v amplitudni klasifikator, ki so ga avtorji prijavili Zveznemu patentnemu uradu za patentno zaščito. Doslej deluje po vsej Jugoslaviji 28 v celoti doma izdelanih betonarn z novim krmilnim sistemom, kar je omogočilo prihranek na deviznih sredstvih, cenejše vzdrževanje in možnost hitrejšega ukrepanja. Prof. dr. Aleksandra KORN-HAUSER je v govoru nagrajencem pred podelitvijo nagrad poudarila, da štejemo kot kvaliteto dejstvo, da se na področju izumov in tehničnih izboljšav uveljavlja skupinsko delo. Takšno je bilo tudi delo- delavcev Nagrajencem za prejeto priznanje TOZD Kovinski obrat Ljubljana. čestitamo. Cveto Pavlin Skupini inovatorjev je ob podelitvi nagrade za izume in tehnične izboljšave iz sklada Borisa Kidriča na manjši slovesnosti čestital tudi direktor KO Ljubljana tov. Jože Repše Licenca da ali ne? , Kot uvod naj navedemo besede, i '* jih je izrekel znani slovenski eko-| ^toist prof. dr. Čeme na predavanju »Trenutna gospodarska situa-% pri nas in v svetu« v GIP Gradis J ®Ue 24.4.1981: Dejal je da Jugoslavija in Čile kupita kar 94 % znanja v njini, kar ju uvršča na prvo mesto v $vetu. Temu primerna je tudi njuna kovinska in tehnološka odvisnost tujih multinacionalnih družb.Po-*|avlja se vprašanje, kaj in za koga :ela ogromno število ljudi v inštitu-V) in drugih raziskovalnih organiza-Nah. Odgovor je jasen. Za organisti j e združenega dela zelo malo, saj č te kupujejo znanje v tujini. V nadaljevanju želimo prikazati je potrebno, da kupujemo toliko lcenc in ali je to najboljša pot razvo- Kot je znano, je licenca kupljeno dovoljenje za proizvodnjo določenega proizvoda, ki se že izdeluje ali se bo izdeloval. Za njegovo pridobitev se plača določen odstotek od vrednosti proizvedenega predmeta. Na nakup tega dovoljenja je pogosto vezan tudi dodatni nakup tehnologije, naprav in surovin. Nakup licence je delno upravičen, če gre za proizvod, ki ga bo mogoče realizirati v relativno kratkem času, če obeta velik finančni uspeh ali če delovna organizacija, ki se želi usmeriti na novo področje proizvodnje nima potrebnega kadra za razvoj. Nakup licence pa je nesmiseln za izdelek, ki ga delovna organizacija °stna ograja že proizvaja, vendar želi proizvesti izdelek, ki je v času možnega nakupa licence boljši od lastnega. Delovna organizacija bi bila v tem primeru v podrejenem položaju proti ponudniku licence, saj bi zavrla lastni razvoj. Oglejmo si, kakšne težave čakajo kupca licence v primeru, da se je za nakup odločil. Ko je licenca kupljena, se določi tehnično osebje, ki mora dokumentacijo prevesti in prilagoditi našim standardom. Delo ni kreativno, zato strokovnjaku ne daje posebnega zadovoljstva. Navadno se pri vsaki morebitni spremembi zahteva še soglasje licenčnega partnerja, ki iz objektivnih ali subjektivnih razlogov težko sprevidi upravičenost pripombe in po nekaj brezuspešnih poizkusih ugasne še tisto malo zagnanosti za delo ter pride do malodušja. Ko je dokumentacija kljub težavam obdelana, začnemo s tehnološko obdelavo projekta, kar pomeni oskrbovanje s strojnim parkom, orodjem, kvalificiranimi delavci, nabavo potrebnih surovin, povezovanje s kooperanti itd. V tej fazi naletimo na vrsto problemov, ki so v glavnem tehnološke narave in ki jih ni mogoče rešiti v kratkem časovnem razdobju, ker nakup licence ne pomeni tudi nakupa tehnologije za proizvodnjo posameznih delov. To največkrat zahteva nakup še dodatnih licenc. Pogosto se zgodi, da tudi pri izbiri surovin naletimo na težave, ker domače delovne organizacije niso sposobne zagotoviti ustrezno -\ __________________________________/ kvaliteto, prodajalec licence pa ne dopušča drugih možnosti in zahteva še uvoz surovin. Kot vidimo, lahko celotni proces traja prav toliko časa ali še dalj, kot bi trajal pri lastnem razvoju. Povrhu vsega pa lahko pri lastnem razvoju že vnaprej ocenimo kritična mesta, ter pravočasno storimo vse potrebno, da bi jih rešili ali poiskali druge rešitve. Torej moramo pri lastnem razvoju prehoditi isto pot kot pri nakupu licence, razlika je le v tem, da moramo izdelati lastno dokumentacijo, kar je seveda zahtevne je, kot če jo samo prevedemo. Pogosto si pred nakupom licence niti ne upamo vprašati, kakšne so negativne strani licence, oziroma ali ni v trenutku nakupa licenca že zastarela. Ni izključeno, da v trenutku realizacije licence pride licenčni partner na tržišče z novo generacijo enakega proizvoda n s tem izključi kupca licence iz konkurence, v kolikor je ta možnost obstajala. Z nakupom licence se navadno istočasno omejuje tudi tržišče in ostanejo kupci licence samo določena tržišča, za katere licenčni partner ni zainteresiran. Na osnovi opisanega je vidno, da se morajo v primeru nakupa licence dobro analizirati vse pozitivne in negativne strani takega koraka. Z nakupom licence ne ogrožamo samo razvoja delovne organizacije, temveč jo lahko spravimo v zelo neugodno ekonomsko situacijo in veliko odvisnost od tujine. , Marko Žontar Naši jubilanti <_______________________________________-J Ko prebiramo statistične podatke Gradisa, lahko ugotovimo, da smo v povprečju še »kar« mladi. 58,2% zaposlenih je starih do 35 let, od 35 — 45 let 23,6%, od 45 do 55 let 12,2 % ter nad 55 let 3 %. Izstopajo le posamezniki, ki se hitro pomikajo proti vrhu. Tako je .tudi z našimi majskimi jubilanti. Delovodja, lovec, ljubitelj narave Gradbišče, temni gozdovi in zelena bratovščina, to so konjički našega jubilanta Antona Petroviča, Anton Petrovič glavnega delovodja iz Gelja. Začel je na progi Šamac-Sarajevo. V Gradisu se je izučil za tesarja. Petkrat je bil proglašen za udarnika. Končal je de-lovodsko šolo. Je dober organizator, inovator, sodelavec, iskren in vzoren tovariš. Ljubitelj narave in velik lovec. Je nosilec številnih priznanj, med njimi red dela z z zlatim vencem in red za lovske zasluge III. stopnje. Aktivno deluje tudi v samoupravnih organih in v družbeno-političnih organizacijah celjskega Gradisa. Ob njegovem jubileju mu želimo obilo uspeha pri delu, zadovoljno Življenje in dober pogled. Brez znanja ni napredka Čas se hitreje spreminja, kot mu moramo slediti. To seveda ne velja za našega jubilanta ing. Berta Praprotnika. Prispel je vrh gore na kateri bo čvrsto stal še desetletja. Jubilant je bil rojen 25. 5. 1931. Pri Gradisu se je zaposlil 18.7.1950. Šel je skozi vse faze dela. Začel je kot mlad strokovnjak pri gradnji novega jaška v Velenju ter se z veliko voljo in vstrajnostjo že leta 1970povzpel med poslovodne organe Gradisa. Je eden izmed tistih direktorjev, ki so že zdavnaj spoznali, da brez znanja ni napredka. Ob delu je končal višjo tehnično šolo in Ekonomsko fakulteto. Osebno moč je zajemal s stro-1 kovno pripravo na odločitev: V kolektivu, med svojimi sodelavci išče vire ustvarjalnih pobud. Poznamo ga kot ostro nabrušenega rapravljavca, ki nima dlake na jeziku. Toda prva mu je resnica in stvarna utemeljitev. V razmerah, ko so prisotne zakonitosti neenakomernega razvoja in različna protislovja subjektov združenega dela, sicer pristavi »celjski lonec«, toda zavesti pripadnosti Gradisu in smisla za skupne cilje, se ni nikoli odrekel. Ravna se po starem Karl SchVVartzbartl med pravilu: »Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož storiti je dolžan.« majskjmi jubilanti Karel Schwartzbartl Med majskimi jubilanti srečamo tudi našega »mlajšega« sodelavca Karla Schvvarzbartla. Štajerca od nog do glave. Rojenje bil 31.5.1931 v Framu pri Mariboru. Jubilant ima 27 let delovne prakse na različnih vodilnih mestih kot finančni in računovodski strokovnjak, od tega 9 let prakse v zunanji trgovini. Čeprav mlad Gradisovec je v tem kratkem času svojega službovanja že dokazal, da zna poprijeti za delo — takšni ljudje pa so v Gradisu vedno dobrodošli. Vsem jubilantom želimo pri na-dalnjem delu še veliko moči, strokovnih, organizacijskih in osebnih uspehov. Lojze CepuŠ Družina Praprotnik se ne slika rada. Za 50-letnico pa smo ju le ujeli takol® sproščena pred teleobjektivom r SVEČAN 1.MAJ * 1 Delavci gradbene enote Maribor so svečano proslavili praznik dela 1. Maj in 40 letnico vstaje slovenskega naroda. V polni dvorani kina Union so nastopili učenci osnovne šole iz Kamnice in mladinci Gradisa. Ogledali so si tudi dokumentarni film o delu in življenju tovariša TITA. Zbranim delavcem je spregovoril tudi predsednik delavskega sveta TOZD GE Maribor tov. Vlado Čač. Orisal je življenjsko pot tovariša TITA, ter pomen obeh praznikov in na koncu zaželel vsem delavcem lepe prvomajske praznike. Vsi prisotni so bili s tako obliko proslave zadovoljni, še posebej so jih navdušili mladi folkloristi z venčkom plesov iz vse Jugoslavije. Franjo Štromajer "N Dvorana je bila dobro zasedena Inventivna dejavnost v Gradisu Zahodni teoretiki ugotavljajo, da se 75% produktivnosti kaže s lehnič-*z“mi in inovacijami, sovjetski teoretiki pa ta odstotek dvigujejo celo na /o. Svetovna razdelitev novih dobrin, ki nastajajo z izumi, pa je taka, da 15 ■jrazvitejših držav razpolaga s 95 % vseh izumov! Da postaja znanstveno-tehnični napredek vse pomembnejši dejavnik jjj^nmskega napredka, smo se pri nas začeli malo bolje zavedati šele zadnje Naši novejši družbenopolitični okumenti, predvsem resolucija X. 7„n®re*a ZKJ in VII. kongresa ®ze sindikatov so dali inovacijski r>JaVn°st' ve^ji pomen. Tako so Po svoji poti razvoja in tehnologije emia nekatera podjetja, kot so tl«a>Lek, Elan, Krka in med njimi ui Gradis, čeprav le z delom svojih vel'kih zmogljivosti. : ^ Gradisu se zavestno ukvarjajo z k ventivno dejavnostjo od 1. 1971, o je skupina zanesenjakov izdelala L 'Pravilnik o inventivni dejavno-: ' Leta 1973 pa je odbor za razvoj z. °rganizacijo sklenil, da se del Za' Cn'h sredstev za razvoj aktivira inventivno dejavnost, v razvoj-oo-organizacijski službi pa zadolži sziskovalca, da bo skrbel tudi za rmalno administrativno plat dela. nJakšne odločitve so pokazale lo^bte rezultate v letih 1976 in : 'ko je prišlo do bolj množične ventivne dejavnosti: leta 1977 je nih°' SPrejetih 17 predlogov tehnič-Dat lzbolišav. koristnih predlogov in 44rftOV’ PH* katerih je sodelovalo delavcev. Najuspešnejše leto do ^daj je bilo leto 1979, ko je bilo Prejetih 34 inovacij, pri katerih je ^delovalo 71 delavcev. Zadnji dokument, ki v popolnosti Predeljuje inventivno dejavnost v Gradisu, je samoupravni sporazum o inventivni dejavnosti z veljavnostjo od avgusta 1 1978, temelji pa na družbenem dogovoru o inovacijah iz 1. 1977. Lansko leto je bilo nekoliko manj plodovito, saj je bilo sprejetih in realiziranih 23 inovacij, pri katerih je sodelovalo 67 delavcev. Prihranek z omenjenimi inovacijami je lani znašal 7,5 milijonov dinarjev. Zvezni zavod za patente v Beogradu je Gradisu lani potrdil en patent, tako da imajo sedaj potrjenih 14 patentov. Za vrhunec večletne inventivne dejavnosti pa lahko štejemo prodajo tiradisove tehnologije lepljenja montažnih nosilcev zagrebški Hi-droelektri, ki je že vrsto let največje gradbeno podjetje v državi. Za projekt mikroračunalniško krmljenje betonarne je Gradis pritegnil k sodelovanju inštitut Jožefa Stefana in IMP ter prejel visoko družbeno priznanje »Inovacijska veriga«, ki ga podeljujeta raziskovalna skupnost Slovenije in Ljubljansak banka. Tako je Gradis razvil prvo računalniško vodeno betonarno v Jugoslaviji, ki dosega kar največjo ekonomičnost proizvodnje in pri mešanju betona upošteva razlike v kakovosti surovin. Gradis se je s svojim paten- Celostna grafična podoba Gradisa Pomanjkanje enovite predstavitve naše delovne organizacije je posebno v zadnjih letih, ko vse več delamo tudi na tujem, pospešilo delo na Področju ekonomske propagandne in enotne predstavitve, oz. ponudbe Za delo naše delovne organizacije. , Zato je Odbor za razvoj in organizacijo DSP je na osnovi prijavljene naloge tozda Biro za projektiranje Ljubljana uvrstil v program tudi razvojno nalogo: Celostna grafična podoba Gradisa. ^ Dolgoletna želja je torej našla mesto na papirju, vendar ali se bo tudi tokrat zataknilo? Povzetek obstoječega stanja in uskladitev še ne pomeni enovite predstavitve, temveč bi bila to le kratkoročna rešitev. Pri reševanju te naloge je ekipa, ki je prevzela to nalogo ponovno naletela na problem gradisovega znaka. Nujno bi ga morali posodobiti oz. spremeniti: Napis v svojevrstnem slogu črk nikakor ni možno oblikovno uskladiti z ostalo tipografijo, oz. se v veliki meri razlikujeta. V prihodnji številki bomo zato objavili najboljše rešitve posodobitve našega znaka z namenom, da lahko tudi ostali delavci Gradisa prispe-vajo svoj delež s pripombami in predlogi pri sprejemanju novega Znaka. Matija Krnc tom »Zažigalna peč« vključil v bolj za čistejše okolje. Ker se je v teh desetih letih v inovacijsko dejavnost vključilo okoli 200 delavcev, so se v Gradisu odlo- čili vsem tem podeliti posebna priznanja v obliki diplom (finančne nagrade so dobili že prej), ki jih bodo (odslej redno podeljevali vsako leto. C. PAVLIN Slovesno na Koroškem S številnimi prireditvami mladih, slavnostmi sejami in kresovanji, smo se tudi gradbinci vključili in slovesno proslavili 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in štirideset letnico osvobodilne Fronte slovenskega naroda. Dne 24. aprila 1981 so na slavnostni seji delavskega sveta bila podeljena državna odlikovanja zaslužnim delavcem Gradisa na Ravnah. Podelil jih je predsednik občine Ravne tov. Rudi Vrčkovnik. Obenem je izkoristil priložnost ter z kratkimi jedrnatimi besedami prikazal vlogo in pomen Gradisa v Ravnah. Pohvalno se je izrazil o našem kolektivu o skrbi za standard svojih delavcev, ter vključevanju v vsa družbena in politična področja v regiji. Tudi Gradisovi mladinci niso izostali. Sodelovali so pri svečanem sprejemu štafete mladosti, ter ostalih športnih manifestacij, ki so bila namenjana prazniku dela 1. maju! Ludvik Rudolf Podelitve državnih odlikovanj na Ravnah Dobitniki priznanj so se takole veselili na skromni zakuski: Na sliki: Milan Manjžir, Ivan Mlakar in Bernard Meršak. Novo naselje S-31 Izdelava montažnih elementov — v ozadju separacija na obratih Izdelovanje hlevskih montažnih gredic Hladilni stolpi za JE Krško „* \ _ j Uspešno tijv tem ietu Težko, ali skoraj nemogoče je v tako kratkem sestavku opisati celotno dejavnost TOZD Gradbena enota Maribor, pa naj si gre za še tako kratko obdobje. Res je, da trenutno razen v Krškem ne gradimo kakšnih gigantskih objektov, gradimo pa zato več nič manj pomembnih manjših objektov. Trenutno še opravljamo zaključna dela na nuklearni elektrarni v Krškem, kjer smo izvajali zahtevna betonska dela. Večji del novih gradbišč imamo sedaj na mariborskem področju z razliko prejšnjih let. Po nekaj mesečnem premoru smo ponovno pričeli z deli v Sladkem vrhu, ter z gradnjo stanovanjske soseske S-31. Nova gradbišča so še Dravske elektrarne — območni center vodenja, osnovna šola bratov Polančičev, Gradbeni finalist, Metalna in še nekatera. Seveda pri tem ne smemo mimo našega nastopanja v tujini. V zaostrenih pogojih gospodarjenja doma smo tudi gradbeniki pogledali čez državne meje in uspešno pričeli z deli v Iraku. To je terjalo seveda veliko angažiranost naših strokovnih delavcev, kajti pogoji dela v tujini so bistveno drugačni kot doma. Prvi rezultati kažejo, da smo se dela pravilno lotili, čeprav smo naleteli na kopico težav. Seveda bo potrebno tukaj še precej narediti, saj je na po- dročju izvoza gradbenih storitev še marsikaj nejasno. Doma ne smemo mimo lastnih obratov betonskih izdelkov, železo-krivnice in tesarskih obratov. Več sistemov betonskih hal, ki so jih razvili strokovnjaki v betonsko konstrukcijskem oddelku si danes že utira pot po vsej domovini. Toda doma nastajajo vsi betonski elementi, ki so potrebni pri montaži hal ali marketov, kvaliteto betona pa sproti ugotavljajo delavci laboratorija. Le-ti so v stalni povezavi s strokovnjaki Instituta za gradjevinar-stvo iz Zagreba. Na obratih Pobrežje imamo lastno gramoznico in dve betonarni za lastne potrebe in potrebe trga. Prav okrog teh obratov pa je zadnje čase veliko govora saj je predvidena selitev le teh že v prihodnjih letih. Selili naj bi se v novo industrijsko bazo v Hoče. To pa terja velike stroške, ki jih sami ne bomo zmogli. Potrebna bo pomoč celotne delovne organizacije in širše družbene skupnosti. Obrati kot taki so za nas velikega pomena, saj izdelujejo večji del betonskih elementov za montažne hale in markete. Teh montažnih objektov zmontiramo letno tudi do 45.000 kvad.m. Naše hale in trgov- r* objekti stojijo praktično po vsej ''oveniji od Begunj do Babnega f°lja in Pleše. V lanskem letu smo zaposlovali ^rog 1098 ljudi. Za primerjavo naj J°vem, da smo imeli v letu 1976 zaklenili 1039 delavcev. Kljub podanemu obsegu del v lanskem letu ^ število zaposlenih torej ni bi-’tveno povečalo. Izboljšala pa se je ‘valifikacijska struktura zaposlenih, 'ai je veliko naših delavcev končalo 'tudij ob delu. Vse to so narekovale *°trebe znotraj temeljne organiza-kdkor tudi delovne orgunizuci-e- Zavedamo se, da se gradbenik ne )o$tane »čez noč«, zato je skrb za a$tne kadre vedno v ospredju. Vajenci gradbene stroke, ki jih. rSajamo doma bodo že jutri zasedli .valificirana delovna mesta. Kolek-v se vsako leto pomlajuje, saj , amo trenutno od skupnega števila ■^Poslenih kar nekaj več kot 600 a ajših od 25 let. Wbeni standard in Soupravljanje f*rav tu smo naredili zadnja leta _'k korak naprej. Tudi za letošnje ;*° smo namenili precej sredstev za "°°ljšanje standarda naših delavcev e samo v samskih domovih, ampak ,di na oddaljenih gradbiščih, kjer 'lvajo naši ljudje. Čeprav smo imeli že vse pripravljeno za gradnjo novega doma za družbeno prehrano in dodatnega samskega doma, smo morali to misel zaradi stabilizacijskih razmer za nekaj časa opustiti, čeprav mislim, da stabilizacija na to področje ne bi smela poseči. Morali smo zato nujno posodobiti obstoječo kuhinjo in jedilnico, ter sanitarije, ki so bile že dotrajane. Bo pa ta naloga ostala in izvesti jo moramo čimprej. Skrb za delovnega človeka mora biti vedno prisotna, če hočemo, da bodo vidnejši tudi rezultati dela. Ti rezultati se kažejo v porastu celotnega prihodka. Ta je v lanskem letu znašal že preko 900 milijonov dinarjev. Seveda je na porast prihodka vplivala tudi boljša tehnologija dela ter večja produktivnost. Delo družbeno političnih organov se kaže v nenehni prisotnosti, pri reševanju vseh problemov, čeprav bo potrebno angažirati širši krog ljudi. Kajti vse preveč sloni vse delo na posameznikih. Članov zveze komunistov je že preko 100, vendar bo potrebno tudi tu več »razgibalnih vaj«. Res je, da se število stalno veča, vse več pa je tudi takih, ki so kot komunisti premalo prisotni v dogajanjih v TOZD. Te bo potrebno v prihodnje aktivneje vključiti v delo reševanja problematike znotraj TOZD, kakor tudi krajevne skupnosti v kateri prebivajo, p. Up montažne telovadnice Deponija strešnih montažnih nosilcev Gradnja osnovne šole bratov Polande Izgradnja slovenskega narodnega gledališča DEM — območni center vodenja Upravnik Doma Edo Razdrih čestita športnem referentu Budim Petru za postignute uspjehe Dan mladosti Kao svake godine su i ove omla-dinci-učenici Gradisa iz doma Kvedrova 19 počastili majske praznike sa kulturno-zabavnim programom. Kulturna manifestacija povodom Dana mladosti je bila i zaključna manifestacija za ovu školsku godinu. Pošto su rezultati bili dobri ne samo na kulturnem, nego i na ostalim područjima širokog djelovanja mladih učenika Gradisa u okviru dortia, u krajevnoj skupnosti i občini, je vodstvo doma sa centrom za kulturu i školovanje pripremila skromne nagrade za najistaknutije aktivne omladince. Tako je bilo podijeljenih jeda-naest knjižnih nagrada i jedanaest pohvala. Za aktivan rad na kulturnem področju i uspjeh likovnog krožka je Hadžirič Muharemu dodi-jeljena knjižna nagrada. Orak Stjepanu je dodijeljena nagrada'za uspješan rad fotokrožka. Za organizaciju i pomoč kod rada na kultumom področju je takode i meni dodijeljena nagrada. Za aktivnost i dobro vodenje OOZSM je zasluženo dobilo nagradu Fiškuš Željko. Za zalaganje na radu domske Skupnosti su nagrade dobili — Mučič Zdenko i Tutič Alfonz. Za uspjeh na sportskom području su dobili nagrade Prelac Zdravko, Sko-čič Fadil, Klančar Iztok i Horvat Darko. Za postignute uspjehe na literar- nem području, športu i drugom zalaganju i radu su dobili pismene pohvale sledeči učenci: Gudlin Dušan, Macanovič Miladin, Hrže-njak Zvonko, Bešvir Marjan, Starče-vič Franjo, Arambašič Djorde, Bla-ževič Miroslav, Grozovič Zoran, Kralj Ivica, Budim Pero i Hozanič Suvad. Upravnik doma Edo Razdrih je prilikom podele nagrade i pohvale čestitao za dobre uspjehe i dodao, da uničene nagrade i pohvale budu podsticaj za još bolje uspejehe u bu-dučem radu. Na zaključnoj manifestaciji svih aktivnosti u občini Moste-Polje povodom Dana mladosti su u dvorani na Kodeljevem izveli omladinci i omladinke kulturno-zabavni program. Tom prilikom su uručene nagrade i priznanja najboljim omla-dinkama i omladincima, a medu na-gradenim su i naši učenici: Hodžinič Muharem je dobio II. književpu nagradu za likovni rad »LAMPA«. Macanovič Miladin je za najbolje literarno djelo pjesma »Što sam za-pravo ja«, dobio prvu nagradu. Pismeno priznanje je dobio Skočič Fadil za uspjeh u športu. Tako vidimo, da ako radimo mo-žemo očekivati i rezultate, zato pozivamo sve članove našeg kolektiva da pokažu što mogu i znaju kao na sportskom, tako i na kulturnem področju. Milenko Nikič Susret mladosti BVGP Mladosti susret BVG preduzeča je več tradicija stara na kojim se omladina sve bolje zbližava. Ovog puta u cvjetnemu maju čast je bila mladim iz GRADISA, da taj susret pripremaju. Bilo je to prvo veče, prvo veče tog susreta trinaestog več po redu Bivših vojno gradevinskih preduzeča. Izabrati lijep kraj to je isto bio cilj Bled jezero se gradom, šumom je sigurno mali raj. Zadnji dan i kratak izlet Obilazak mjesta istorije, uz pjesmu je bilo najmilije, a odlazak sa starog grada bilo nam je najžalije. Skupismo se sa svih strana od Djerdapa do Triglava i zbog toga srcem kažem da taj susret nema nama. Susret nam se bliži kraju sportski, bratski sve je bilo, a ako je bilo greški nesmijemo biti teški jer se svakom lako desi, da slučajno pogriješi. Jer je širok i program susreta, konferencija s nekoliko tema, doprinos je od nas mladih za rešenje pratečih problema. Sportska takmičenja i kviz znanja, takmičenja bratski za priznanja. A bratska nam veče brzo prodje s puno pjesme, plesa i kulturnog programa. A sada se moramo rastati potvrdeno bratstvo moramo čuvati dovidenja u ejetnome maju, do sledečeg susreta mladosti u lijepom gradu, gradu Beogradu. Milenko N0 Slutim Več dugo smo zajedno, več dugo se volimo v več dugo slutim, da če doči kraj■ Ako kažem, da je veče bilo bolje od večeri, da su pjesme bile dobre isto kao i plesovi. Slutim i plašim se za tebe, slutim i mrzim onog trečeg, slutim i drščem u zagrljaju tvorrt‘m1 Dušan C«* Zajedništvo — čast i ponos svih generacija Ovih majskih dana mladi u GRO »Rad« veoma su aktivni. Posebno zapažena i svesrdno podržana inici-jativa potekla je u pravcu saradnje i zbližavanja omladinskih organizacija Gradevinskog preduzeča »Gradis« i Gradevinske radne organizacije »Rad«. O torne smo nešto više čuli od Mi-lutina Iliča, dipl. ekonomiste i predsednika OOSSO RZ Zajedničke X! Jedna izmedu tački kulturnega programa u izvedbi Ivice Miškoviča i Iztoka Klančara Omladinci Rada, dali sa inirijativu za saradnju i zbližavaiije sa omladinont Gradisa službe RAD-a: »Naša je želja da kroz zajed^Vi rad i zajedništvu mladih dopr'M šemo dal jem razvijanju več uSF>< stavljenih kontakata naša dva *st lektiva. U tom smislu na predstoidi čem sastanku Omladinske organ' st cije RZ Zajedničkih službi bič® B neta odluka i predlog drugovi1”. prijateljima iz Ljubljane o saradAJ^ kulturnim, s portskim i drugi tivnostima i razmeni korisnih > ’ „ noVrsnih iskustava. .j Verujuči da če od mladih LJj Ijančana iz radne zajednice Za. ničkih službi »Gradis-a« naš pf®‘ biti prihvačen, verujem, takod® če se kontakti, manifestacije i sU* proširiti na omladinu na nivou c'' radne organizacije »Rad-a« i>>u dis-a«. Naš odluka i svestrano druž®' otvoriče, verujemo, i nove persP tive na planu poslovne saradnj6' je značajan impuls u našoj rešen u dal jem učvrščavanju bratstva1 dinstva i zajedničke izgradnje A socijalističke zajednice,« rekao r je na kraju Milutin Ilič, sa nap0^ nom da če tokom maja pomel> odluka biti poslala u Ljubljane-Pera Srečk® nij| susrete gradevinara je u galeriji Novo mesto otvorio predsjed- ***• kulturno srečanje gradbincev v Novem mestu * Susret vredan susreta La° ^to smo več pisali o prijavlje-grart a.novima za III. kulturni susret je £evisvnkih radnika Slovenije, se vii0 na,Se radne organizacije prijali’ stuJr anaest članova, ko ji su na-fP 1 sa svojim djelima. Večer-0tvaranju susreta i literarnoj mian;1 Su Predstavili svoje pjesme n. SetDp P'Sc' i pjesnici. Od oko tride-nastupajučih, ih je iz Gradisa Gled mladih pjesnika-amatera. d°voji0ci'domačini * gosti su bili za-nih ; lni kao i pri razgledan ju likov-lirna c °’°^rafskih dJela> medu ko-Str()n^u.1 djela naših radnika Franje ^česn Cria * Ludvika Šnajderja. jdeSet ,C1 susreta smo se sabrali do ^Pozej Sad. u Novom mestu i posle gfam ava> kratkog razgovora o prosta,,; Susreta smo se uputili u Ko-n'/Vrerin Vlcu — na ogled grada-dvorca, koja je redka u svijetu. lSP(velik,Jako porušen v NOB su ga uz j.stori o naP°re uredili tako da pro-ta',dru„|, za razne rastave likovnih i ^.storj- djela. U jednom dijelu pro-: g fiožia SU ' djela velikog umjetnika ».], Sadara Jakca. ln)^jeSr8r,adom i uredenim parkom je 1 sfie S|:° ujepo i visokovredno. Zatim f ledio ogled muzeja koji je ujedno i spomenik palim drugovima i drugaricama u NOB. Vreme je brzo prolazilo Posebno smo bili mladi pisci i pjesnici počaščeni, pošto su sa nama kao gosti bili i poznati pisci Ivan Minatti i Jože Šmit. Njihovih nekoliko riječi se je u svakog od nas duboko urezalo: »Stvaranje je potrebno, visokovredno za društvo i za svakog poje-dinica.« Tako se je odvijao prvi dan susreta, koji ostaja duboko u sječanju i veliki podsticaj za nastajanje novih još boljih djela. Svaki od nastupaju-čih je dobio priznanje i knjigu — »S vezan j pjesama« od Rudija Robiča iz organizacije »Pionir« Novo mesto. - Na zaključku susreta su nastupili skupine iz večine organizacija sa pjesmama, skečevima i pokazali da smo gradevinari takode graditelji kulture, kao što smo to pokazali i na još mnogim područjima, sličnim manifestacijama i susretima. Sledeči susret če organizovati »SCT« u Ljubljani. Do tada nam ostaje, da radimo i da se pripremamo, da nas bude još više iz Gradisa. M. Nikič Osim pjesnika — recitatora Gradis su na III. kultumom susretu zastopali fo-toamateri Franjo Štromajer i Ludvik Šnajder Ne plači zemljo Ne plači zemljo ne pusti suze, ostani čvrsta v duhu svom jer Tito i danas sa nama živi i čvrsto nas vodi na putu svijetlom. Puca j te topovi, nek granate svijetle u letu, letite avioni — kažite cijelom svijetu, da nije umro Tito. A ti, zapjevaj zemljo nek se od pjesme i nebo prodrma jer Tito je živo, živi i vječno če živjeti s nama. Vitomir Djuričič On je radnik Što to lupa na onom biljelom kame-nu... vidi se muška ruka. Zašto mu zvijezde svjete, od silnog rada srce mu lupa. Ja znam, svi smo mi — jedna velika i hrabra ruka. Kao, da netko čekičem lupa; to je radnička ruka. Proljetni san Želio bih nočas dok zvjezde tre-pere i mjesec ’amo srebrene niti pruža, otiči negdje, negdje daleko gdje če mi uz blagi miriš ruža stisniti ruku neko. Osjetit' želim kako mi srce bere plodove noči što tiho cjeta, dabude mkraj tebe draga dušo i cijele noči na kraju svijeta, tvoje bih pjesme zanosno sluš’o. Milan Jovanovič Naša domovina S ve Ijepote i čari prirode osječaš, kad gledaš brda i doline, tad osjetiš ljubav majke ljubav slobodne domovine. Daješ nam vodu, hljeb i postelju širiš nam ruke, grliš nas i ljubiš kao majka sina. Ti si najljepša slobodna domovina. Domovino naša cjetaj nam u sreči u slobodi mi čemo, sve prepreke preči i Domovino draga, druga majka ti si u tebi smo sretni i s lobom ponosni. Milenko Nikič Naši kulturni animatori kod nastopa u Celju Sirom kroz naš Jadran _________________________ Da bi neke stvari razjasnili smatrali smo da treba u jednom kračem napisu nešto reči o odredenim vred-nostima i geografiji našeg Jadrana. To če mo pokušati dati u ovom prilogo. — Jadransko more obuhvata 4,6 odsto ukupne površine Sredoze-mnog mora. Njegova površina iznosi 138.595 km2! Na tom prostranstvu je od značaja Otranska vrata široka 40 milja kojim se Jadran odvaja od Sredozemlja. — Bubina mora je različita. Ono je od severa ka jugu sve dublje. V Tržaškem zalivu njegova dubina do 25 metara a nedaleko od rta Oštro na ulazu u Boku Kotorsku 1.233 metara (to je i največa dubina Jadrana). — Dužina Jadranske obale iznosi 880 kilometara merena od ušča Bu-trinta do Lida a njegova presečna širina je 157,5 kilometara. Medutim obalska linija Jadrana u nas je mnogo veča. Ona od uvale SV. Jernej do ušča reke Bojane duga je 2.092 kilometara. Obalska pak linija ostrva duga je 4.024 kilometara pa zajedno sve čini 6.116 kilometara tj. 18 % ukupnih jadranskih obala. — Naše more ima najviše ostrva. Zajedno sa grebenima i hribima imamo ih ukupno 1.233 i to: grebena u višini mera 82, hribi nad morom 426, nenaseljenih ostrva i ostrvčiča 659 i naseljenih ostrva i ostrvčiča 66. Sva ta ostrva prestiru se na površini od 3.177 kvadratnih kilometara. — Slanost Jadranskog mora je nejednaka. Ono je slanije u južnog nego u srednjem svom delu. Otvo-reni deo mora ima v preseku slanost od 38,5 promila. Slanost je nejednaka i po dobu godine. Največa je u septembru a najmanja tj. najniža u maju mesecu u godini. — Na Jadranskem moru pošto j e talasi. Ali talasi koje izaziva bura ne mogu se jače razviti zbog siline vetra koji ka moru duva sa okolnih planina. Zato talasi bure mogu biti največ! do 2,5 metara. Talasi južnih vetrova na Jadranu su znatno duži, pravilnijeg oblika i viši. Njihova maksimalna dužina dostiže do oko 50 metara a višina ne prelazi 4 metara. — Na Jadranskem moru ima če-tiri vrste struje i to: Generalne, vetrovne, plinske i seševske. Generalna je krak Golfske struje koji obi-lazi Sredozemno more. Presečna br-zina struje pored istočne obale mora je na jugu 1 čvr, u Srednjem Jadranu 0,5 čvorova a kod Istarske obale oko 1 čvor. — Jadransko more ima plavu boju - odnosno modru. Na pličin mestima boja prelazi z zelenu i svet-lezelenu. To je doba opomena za moreplovca da se ne nasukaju — Temperatura površinkog sloja Jadrana je zimi i leti nejednaka. Leti ona iznosi 21 do 25 °C. Razlika izmedu severnog i južnog Jadrana je 2 stepeni leti dok je zimi ta razlika od 8 do 10°C. — Teritorijalno more počinje od obala pri nizkom vodostaju i prema Zakonu o obalnom moru od 1. XII 1948. godine širine je 6 nautičkih milja. — Godine 1971. naših 14 samo-stalnih brodarskih preduzeča po-morskog brodarstva imala su 292 broda sa 1.472.338 bruto registar-skih tona tj. sa 2.263.000 tona nosi-vosti. Sa tim brodovima širom sveta plovi naših 11.513 mornara. Sigurnost plovidbe na našem delu Jadrana obezbedujeno sa 684 obje-kata To su: 43 svetionika (za čuva-rima), 1 radio-fair, 182 obalna svetla, 35 svetlečih oznaka, 16 svetlečih plutaša, 46 signalnih plutača i 88 signalnih oznaka. — Po našim lukama na Jadranu nalazi se 28.0000 raznih vrsti bro- Dio naše plaže u Poreču dova, jedrenjaka, čamaca svih vrsta, hidroglisera, jedrilica, itd. bez malih čamaca (za njima ima ih oko 40.000 objekata). — Godine 1971. ulovljeno je u nas na Jadranu najviše riba do tada. Ulovljeno je bilo to godine 31.000 ton'a. — Imamo mi velika brodogradi-lišta koja grade brodove za preko 30 zemlja sveta medu kojima su SSSR, SAD, KINA itd. sa svih kontinenata sveta. — Naša zemlja ima desetak velikih lukakaošto su: Bar, Dubrovnik, Koper, Pula itd. sa preko 22.000 operativne obale u kojima bi moglo da stane preko 220 velikih prekoo-keanskih brodova dugih svaki do sto metara. U samo jednoj godini — 1970. u njih je uplovilo 152.000 te-retnih brodova. — Najdužu obalsku liniju na Jadranu kod nas ima ostrvo Pag-ukupno 269,2 kilometara. Največe ostrvo je Cres sa površinom od 409,93 km2. Najviši ostrvo u nas je Brač —visok je 779 metara (to je višina Vidove Gore). — Najvažniji jadranski vetrovi ,$u: — Bura — koja duva uglavnom zimi iz pravca sever-severoistok- istok. To je suv i hladan vetar. Naj' jači je kot Trate, Rijeke, Sen)3, Splita i Vrulja. Največa mu je brztf kod Senja i iznosi 47,5 met. u. se tj. oko 170 kilometara na sat. — Jugo — pretežno zimski veta' koji duva više na južnom Jadran ; Duva sa juga. To je vlažan vetar topao vetar. Sem njih na Jadranu su pozna*1 ovi vetrovi: Tramontana koji du'; sa severa uvek prisutan; Levan duva sa istoka; Lebič koji duva s jugozapada; Maestral je zapadnja^ zatim Smorac i burin, Nevera to .J olujni vetar, itn. Valja znati da se Splitu nalazi smešten Vojnopom0 ski muzej u kome se nalaze smeste eksponati naše pomorske prošlos • Pre svega veoma su važni ekspona ovog muzeja koji govore o NO8* na moru kao i eksponati mirnodop skog razvoja naše Ratne mornaric*' Inače, i to treba reči, postaje reg1* nalni muzeji kao nas u kojima sej1 laze eksponati veoma vredi j govore o našo j veoma razvije0. po morsko j delatnosti u prošlos Takvi su muzeji v Kotoru, Dubr° ; niku, Rijeci, Piranu, Splitu, Zadn* Orebiču. k! M. GeorgiovS> Zapisi u OOUR-skom bazenu Šibana vetrom i niškim celziju-som, ščučurila se ova naša OOUR-ska rekreacija u nekoliko slobodnih kvadrata ispražnjenog magacina za ambalažu i otpisan inventar. Ali to nije trajalo dugo... Shodno programu štednje i stabilizacije i našem Sindikatu dodeliše jedan od mini-termina za koriščenje pokrivenog gradskog bazena, i to poslednjeg dana u trimesečju, od 13,30 do 14 časova. Čestito ni da se okvasiš, ali šta je tu je. Bolje svima ravnomerno zavr-nuti slavinu sa toplom vodom nego jedni da se znoje kao u sauni a drugi da se u santama čeliče u bazenu. Mi nismo imali bogzna koliko pli-vača u našo j OOUR, ali bolje da jesmo... Pa da u bilansu isplivaju i za nas ostale. Ipak bolje da vidimo kako se ko snašao u toj kupačko-pli-vačkoj rekreaciji. Delegati nekako pokušaše da isplivaju sa grdnim paketima mate-rijala. U tom poslu stabilizacija im dobaci pojas za spasavanje, jer če se i geštetneri sa delegatskim mate-rijalom racionalni je okretati. Ruko-vodioci naše OOUR, kojima man- dat ističe, lužno gledahu fotelju j koju bi se ponovo mogli uhvatiti-ona im se, poput fatamorgane u° ljavala prema novim plivačima. *\( čunovode i radnička kontrola sid°j u bazen sa ronilačkom oprem0 , Nije ni čudo kad se zna da u zapis11, cima preko cele godine lebdi isto P tanje: pa gde se i za šta se utopiš0 * like dnevnice. Spoljna i unutrasm trgovina opredeliše se za vaterp0. pa u borbi za devize ko koga p0*0*« Naša kafe-kuvarica nije poštov3. red za koriščenje bazena. A što1 * ga poštuje kad je za celo OOU, mogla preko rada da izmuva ka1*1 deterdžent. .J Predstavnici administracij mimo ustaljenih običaja prihva 1, se istrživačkog rada. Vršeno je lSL tivanje može li u uslovima srnam , nog dohodovnog dolivanja oblC , voda da podmaže lične doho***^ neki zimljiviji administrativa, jima je dvadeset stepeni u hali v zena bilo malo, doneše dobre,s* kancelarijske grejalice. g: Eto i prigodnog kviza na te°!. Kad dodatni kilovati rone, ko'1 sredstava u blagajni tone?! J p. Sreč* Humoreska^ PERA SREČKOVIČ Kad i konkursni testovi postanu okrugli rednoj organizaciji »Inter-luft« za-v»,.yavanju novih radnika poklonjena je Siri. 8 Pažnja, pa su i socijalno-psiholo-v„n'®stov' za prijem sačinjeni veoma in--1 tlvno * nadahnuto i u duhu snažne po-ne Perspektive ovog kolektiva. ciJtk° n.a Pr*rPer» u snimanju inteligen-„ ‘""didata izbegnuta su pitanja za jasi.:11 Uzras,; »Koja reka teče ispod sav-6 most,7<. »Da li električne jegulje »R i • kolovode u strujnom kolu?«, srn° i-e 11 kriva Drina od išijasa?«, »Po- C1mali?«na kl'Zn°j skali' Celziiusovi de' luft*C> m*ad'm ljudima koji su u »Inter-£jc * trebali da dodu i dobiju radnu knji-zan,,P°stavUene su mnogo visprenije Vni vC’ koje treba da ih očeliče u njiho-fi7iaLUl?u^0'i Hetiti decenije dugoj psihozi k°'* kond‘ciji- A i da ih osamostali na acijama van radnog mesta. dJera penč bio je jedan od 365 kandi-j. a a svojom celovitom ličnošču odmah prj a60,Vestio da če to radno mesto njemu ^‘'•Sposoben da reaguje u najrazli-,r situacijama, Pera je i u testovima v, er-lufta« pokazao, kako čemo videti, ^oku inteligenciju... 1 ° je potrebno da kandidati prvo po-nihVP°Sobnost uspostavljanja poslovni mkontakata sa potencijalnim poslov-0ri . Partnerirtiii, a posebno da iznadu se §?a!au dipi°matiju na temu: »Kako OOHj}' od poslovnog partnera čijem je Ded VR-Sk°m žiroračunu potrebna orto-st ska Pomoč ili je bilans tanak kao rejska šnicla«. ki;ne7a Je znao da se u takvim situacijama naln mom !zbiia' Pa je predložio origi-•titn ° re*cnje ^ slabostoječim poslov-^ Partnerima treba pokazati svoju sla-tUru°Jceu poliču za kafu i maligan-gami-stav’ 112 sta*no isticanje kresanja sred-vidi3 28 ptelituiuame pažnje u tom i tom j,' obilaske znamenitosti i dr. dida|leSt‘ranju stručnih sposobnosti kan-dali'3’ koje d°laze do izražaja malo lien ^ radnog mesta, bilo je postav-0 1 pitanje: »Kako se osloboditi »konkurencije« na zagušenom parkin-gu?«. Pera ne bi bio Pera kad ne bi analitički iscrtao čitavu lepezu mogučih rešenja, ali u svakom je stavio sintetički post-skrip-tum: »Iskobeljaj se sa parkinga u kojoj hočeš varijanti, ali ne zaklanjaj put di-rektorovom »Merdži« i ostalim krupni-jim ribama. Pera, čije konkursno putešestvije nastavljamo da pratimo, imao je u džepu čak i magistrat, ali videčemo da ga je život privikao da se dovija i snalazi i u prilično komplikovanim situacijama — na šalteru. Na pitanje u testu: »Kako se treba ophoditi prema strankama?« on je .umesto odgovora »Dodite sutra!«, docr-tao svoj mnogo bezbolniji i možda i humani ji odgovor— »Dodite malo sutra!«. A kad je u testu stigao do znanja stra-nih jezika, naš kandidat je mudro preču-tao da je ekspert bar za nekoliko živih svetskih jezika i dodao da je bolje upoz-nati jezik "kojim se njegov predpostavljeni siuzi a radnika neče zaboleti glava ako obligatno pohvali teleči jezik glavne kuvarice u restoranu društvene ishrane. Na nivou malog Solomona Pera je našao originalno rešenje intemog ener-getskog problema. Sa nekoliko otpisanih rešoa samo zbog jednog šrafčiča, rešio je pitanje ona dva stepena manje za zagre-javanje kancelarija i kuvanje kafe a i problem gubljenja vremena oko nasipanja peči — kad se radijatori pokvare. Mada je komisija bila upoznata sa šted-njom električne energije, i taj odgovor bi nekako progutao i sve bi bilo po Peru najbolje da nije dunuo vetar kome se Pera Perič najmanje nadao. »Inter-luft« je imao svoju fudbalsku ekipu koja se uz »potšišana« sredstva nekako prebijala ka jednoj višoj ligi. I sigurno je da je Jobar trener u tom trenutku bio dragoceniji od Pere Periča. Makar kao 366 na spisku, i sa obeležjem prestupne godine i položio testove »Inter-lufta«. Zapisi u meredovu (Za naše ribolovce) mSui„u s« mišljenja da je čovek postao od In," "*°ida i jeste... Posle dimnjaka I ^Puha dišemo na škrge. Islt Obi* C ribe mogu da izbiju na površina. tn° na vrhu solitera. tibHS*>c^no 86 °bavljaju transplantacije DeJ,e8 °ka čoveku. To naročilo koristi ■n sitnim ribama. Da vide I da čute. Hkf Verujemo mnogo n tvrdnju jednog he< se krupan ulov može izvuti I ukoliko je n pitanju — naku- 4^**“ da mesečeve mene ntlčn na kre-* "ha. Sasvim lačno... Kad tablica pokaže kraj meseca, sitne ribe plivaju hrže — prema žirantima. Plovak sa jedrom je sve više u modi. Kako se plovi lako kad vas neko garam ledja. Sitne ribe po svojoj prirodi treba da Imaju savitljive kosti. A valjda če i njima prod-pripravnički staž. Utvrdeno je da se neke vrste riba mogu ‘ uspešno suprostaviti zagadivanju reka. E pa dajmo ih torno i gde se lovi — u mut-nom. U nekim konkursima praksa je kao kod ribolovaca. Bad se mamac, pa se mesto saltrije... ler se zna za jadac. *< J šf 'imamo noge* , ZMOfLjnSf! -floreL tonoi -qtčijfi -iioru Mum-ifAuijfi vinii j/vuez, OAKflpiMnMo NOV ViPČljMl‘£Ki 3c)Nl IN giovE u,*! t ' i PCNZiON^fc- CFMC NHM /fc- USlfD -Hotti unuicit-rtmin ToRmfL... 1 * -HOJEL TOKJEtilti- ijfttijh -HcffEl....... HUMOR F3 i ■=4 H q Ne vem zakaj ga vse češče srečujem v našem podjetju Preventivno rekreativni odmori v Poreču X____________________________ Tudi letošnjo pomlad smo v Gradisu nadaljevali s pošiljanjem delavcev na rekreativno preventivne odmore v poreškO Piavo laguno, hotel »Delfin«. V dveh izmenah, vsaka izmena je bila v Plavi laguni 10 dni, se je teh odmorov maja meseca udeležilo 36 delavcev iz naslednjih tozdov: LIO Škofja loka, Kovinski obrati Ljubljana, Železokrinica, GE Ljubljana, GE Maribor, Kovinski obrati Maribor, GE Ljubljana-oko-lica, OGP DSSS in Uprave delavskih domov. Kandidati so kot vsako leto bili izbrani na podlagi zdravstvenih indikacij, socialnega vidika in delovnega staža. Po prihodu v hotel Delfin so bili vsi naši delavci zdravniško pregledani in testirani s pomočjo desetih medicinskih aparatov. Tako je bila ugotovljena fizična sposobnost vsakega posameznika na začetku programa rekreacije. Za izvajanje pre-ventivno-rekreativnega odmora so naši delavci imeli na voljo 16 športnih objektov. Delo je potekalo dopoldan in popoldan. Na koncu 10-dnevnega programa so ponovno bili pregledani vsi udeleženci. Ponovno testiranje z aparati je v primerjavi z rezultati prvega pregleda dalo pozitivne rezultate v fizični pripravljenosti in kondiciji vseh udeležencev. Obiskali smo naše delavce v Plavi laguni, ki so nam o teh odmorih povedali takole: Drago MARUŠIČ Železokrivni-ca: »Že uvodoma moram povedati, da sem se v Poreču dobro počutil in če bi nas tudi vreme dobro služilo, takrat bi sploh bilo vse naj-naj. Športno rekreativne ter vse ostale usluge so bile dobre. Rekreatorji, ki so vodili delo naše skupine so dali vse od sebe, da bi nas čim bolj aktivi- Drago Marušič rali, saj je to bil osnovni namen našega prihoda v Poreč. V Poreču so na razpolago številni športni objekti, vendar mi vseh nismo mogli koristiti, kar nam je precej nagajalo vreme. Tako smo največ kegljali, streljali, plavali, hodili v savno, igrali namizni tenis, balinali, tekli, šli smo peš v Poreč in se vozili s kolesi, z ladjo smo se peljali v Rovinj. Vseeno pa smo čutili pomanjkanje večje telovadnice v kateri bi lahko telovadili takrat ko pada dež in je zaradi burje zunaj precej hladno. Iz lastnih izkušenj bi predlagal, da bi tudi v bodoče pošiljali delavce na preventivno-rekreativne oddihe. Po drugi strani pa menim, da so takih odmorov potrebni tudi delavci tistih tozdov, ki niso bili tukaj z nami.« DORA KLEMENČIČ, DSSS: »V Poreču bi se počutila še boljše če se ne bi prehladila z mrzlo coca-colo, tako da me je prehlad nekaj dni pre- Dora Klemenčič cej oviral. Vseh treningov sem se z velikim veseljem udeleževala in z lahkoto vadila. O rekreaciji osebno menim, da bi je lahko bilo še več in bolj intenzivno, to pa je predvsem odvisno od vsakega posameznika, koliko vadi skozi vse leto, saj so nekateri na začetku imeli precej težav z vnetimi mišicami. Ob vsakodnevnem treniranju je vseh težav bilo hitro konec tako, da smo potem vsi z veseljem in lahkoto vadili. ? Moram biti tudi nekoliko kritična predvsem do tistih posameznikov, ki so narobe razumeli naš prihod v Poreč in se niso redno udeleževali vseh treningov, ki so hodili po svoje in se izgubljali, dostikrat v bližino šankov.« TONČKA KOS Uprava delavskih domov: »Prve dni je bilo neko- Tončka Kos liko težje dokler se nisem privadila na vsakodnevno vadbo in na skupino. Potem smo lepo sodelovali in lažje tudi telovadili. Ko sem bila še mlajša sem redno hodila telovaditi k . Partizanu, po poroki pa sem se zapustila, kar pa seveda ni dobro. To sem najbolj čutila prve dni vadbe v Poreču, ko me je od začetka vse bolelo. Š seboj sem imela tudi manjši ko-herček, da sem lahko tistim, ki so se prehladili kuhala čaj. Odločila sem se, da bom, če se bo le dalo nadaljevala z vadbo tudi v Ljubljani. Z nekaterimi tukaj smo se že zmenili, da se bomo večkrat dobili na kegljišču, ali pa bomo igrali namizni tenis. Takšna rekreacija, kot smo jo imeli mi v Poreču je res imenitna, saj človek, med drugim, za 10 dni pozabi na vse skrbi saj je tukaj vse dobro organizirano, od nastanitve v hotelu, hrane, rekreacije itd. Nekoliko me je motilo edino to, da'so se nekateri ločili od naše skupine in niso hodili niti na treninge. Mislim, da bi vsi gradisovci vsaj pri vadbi, če že ne gre drugače, morali biti skupaj. Tukaj sem bila tako zadovoljna, da bi tudi prihodnje leto, seveda če bi bilo možno prišla ponovno v Poreč.« IVAN MUND AR, GE Ljubljana: »Če nam vreme ne bi ponagajalo bi bilo vse najboljše. Rekreacija je bila dobro vodena, sam pa sem dobil občutek, da je vsak tisti, ki se je rekreacije udeleževal, dal vse od sebe, da" bi se čimbolj razgibal. Tudi vzdušje in družabnost je v naši skupini bilo prijetno manjšina pa je kar lutala po svoje. Pred prihodom v Poreč sem doma že malo telovadil, igram pa tudi odbojko za naš tozd na gradisovih športnih igrah. Prav zaradi tega Ivan Mundjar nisem imel nobenih težav pri vajah in sem celoten desetdnevni program z lahkoto opravil. Zavedam se tega> da samo vaja v Poreču ne bo kaj dosti pomagala, če ne bomo vsi nadaljevali z vadbo tudi doma. Trdim, da je taka oblika rekreacije potrebna, vendar smatram, da J® treba več pozornosti posvečati izb* kandidatov in zbrati res tiste ljudi, k' bodo pripravljeni delati po zastavljenem programu, ne pa da se ko nekateri iz naše skupine izogiba) vadbi in se bolj posvečajo šanku >n lastnemu programu. Pri izbiri kandidatov z gradbišč, bi morali vsekakor sodelovati tudi delovodje, sa) le-ti najbolj poznajo vsakega delavca in njegove navade.« C. Pavli11 . >■ n PIPE^AN VOJNIK ČE JVAN0VIČ KAZIM 'nuno »eiiiit«iw 1/VHtAVANil VOJNKI • miOMMlI I v MIIVKMIIMA. HA7V1 « /AUU/lUO • UMIH' Vt*"«ll MUMO" rili««** um*- z* mniCM wmi u v,.wm»uZuni MivnvAMiu I V1«IWW r>ww > w" M nu/NOlll. IM MI RnMIVMIf NM II #IV e FnAmocm toru isz 01.041981KARUOVAC DUŠAN KRSTIČ iimiimmmLiiimttiMviiiiiiHiimiaiiisanil'1 Zasluženo priznanje našemu lavcu iz TOZD GE Maribor, ki sl** vojaški rok Pomočjo Ptujčanov je samski dom ob Suhi na Ravnah hitreje nogmjeu V p4RKU ‘‘Kakšen čudovit dan!« vsklikne Prehajalec v parku čuvaju. - r"6 Kaj imam jaz od tega!« se je ouril čuvaj. »Jaz sem tu v službi.« pRl vedeževalki v„~~ Kar se pa tiče številk tovari slok P°vcin tole: šesti ca je za ve oa, dvojka pa dobra. n,r ®° držalo tovarišica. Ob šesti la.5ani namreč v službo ob dveh p *hko grem domov. PRESENEČENJE — Kako je bilo na tvojem rojstnem dnevu, Olga? — Tokrat me je pa mož presenetil... —S kom pa? PRI ZOBOZDRAVNIKU — Je zobozdravnik že v ordinaciji? — Ne, ni ga še. — Hvala bogu! In kdaj ga spet ne bo? Franjo Štromajer ' ■—---- Pravni nasveti “\ y VpRAŠANJE; "a n»r -C v zndnejm času obrnilo kda185 Že Ve^ delavcev z vprašanjem Ijc 1 Se delavec lahko upokoji, kolje delovne dobe mora imeti in koda k6101,8 hiti star, smo se odločili, n«: omo vsem na tem mestu obširne odgovorili. °bpOVOR: star na^em pravnem sistemu urejajo UDnrtno> družinsko in invalidsko krai °!\teV zvezn‘> republiški in po-Podpisi o pokojninskem in T ldskem zavarovanju, in itmeflne Pravice iz pokojninskega kri.: Va‘idskega zavarovanja za po-r0v eS(Posarneznih socialnih prime- Zq L J>rav*ca do starostne pokojnine Primer starosti; nihp Prav‘ca do invalidske pokoj-Z(icii‘n Prav*ca d° poklicne rehabili-harn; ‘n zaPoslitve z ustreznimi de-ZniaJ^l1 nadomestili — za primer Zm„JSane ali zgubljene delovne 30zn°sti (invalidnosti); stiiq Prav‘ca do denarnega nadome-°kvarlg.Va^dn‘ne) za primer telesne nine Pavica do družinske pokoj-smrn za Pr‘mer zavarovančeve £r>. riu.tL^anie Pokojnine sovpada s tre-^ore 'T• Prenehanja dela. Nihče ne PrejeJ?lti. v delovnem razmerju ter n‘fin ■ 0,1 osebni dohodek in pokoj-istočasno. Delavec izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ko izpolni moški 40 let, oziroma ženska 35 let pokojninske dobe. Delavcu, kateremu se šteje zavarovalna doba s povečanjem, ker dela na posebno težkih in za zdravje škodljivih delih, se tako povečana zavarovalna doba v celoti računa pri 40 oz. 3 5 letih pokojninske dobe, kar je tudi v skladu z intencijo instituta benificirane zavarovalne dobe. Naši pravilniki o delovnih razmerjih v skladu z zakonom o delovnih razmerjih določajo, da delavcu, ki je izpolnil pogoje za polno osebno pokojnino z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, delovno razmerje ne preneha, če komisija za delovna razmerja TOZD, oz. DS ugotovi, da sta TOZD, oz. DS in delavec soglasna, da delavec nadaljuje delovno razmerje. V primeru iz prejšnjega odstavka se delavcu borcu NOV, če to želi ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino po splošnih predpisih s tem, da se enojno šteje obdobje posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo. Delavcu, ki se mu šteje zavarovalna doba s povečanjem ugotavlja izpolnitev pogojev za polno osebno pokojnino v dejanskem trajanju, če to želi. Delavec, ki se namerava upokojiti Prvič, drugič, tretjič... prodano! V prostorih glavnega skladišča Gradisa TOZD gradbena enota Maribor je bila pred kratkim licitacija nekaterih odpisanih strojev. Zbralo se je precej kandidatov, večji del privatnikov, ki so v veliko zadovoljstvo prisotnih gledalcev »dvigovali« isklicno ceno. Ceno je postavil pooblaščen sodni izvedenec, na podlagi predhodnega ogleda, Na licitaciji smo imeli dva viličarja, dva kombija, poltovorni avto ter kompresor. Človek kar ne more verjeti, kakšne vsote so nekateri pripravljeni plačati za stroj, ki je vse prej kot uporaben. Svojo računico pa verjetno ima in denar tudi, ker se drugače nebi tako potegoval za posamezni stroj. Na licitaciji se je potegovalo za nakup nekaterih strojev tudi nekaj naših delavcev, ki pa so kaj kmalu odnehali ker je bila konkurenca »privatnikov« močnej-X___________________________________ 1966. (Za te podatke obstoja poseben obrazec SPIZ 248 a, ki ga podpiše odgovorna oseba TOZD). 7. Navesti je potrebno podatek ali ima delavec pravico še do drugih denarnih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega ■ zavarovanja (npr. odškodnina za težko poškodbo). V tem primeru se navede vse podatke v zvezi s temi denarnimi prejemki (navedemo vzroke zakaj je npr. prišlo do nesreče pri delu, zdravstvena ustanova itd.). 8. Navesti je treba, če je delavec sodeloval v NOV ali je nosilec »Partizanske spomenice«. Navedemo vse podatke v zvezi s tem. , 9. Podatke iz katerega obdobja je treba vzeti OD prejete v času zaporednih desetih let po 1966 za izračunavanje pokojninske osnove. 10. Delavec priloži še sklep o prenehanju delovnega razmerja. V primeru, če so delavci še v delovnem razmerju v TOZD prinesejo sklep kasneje. Kadar delavec nima v celoti priznane delovne dobe, je potrebno da za dobo, ki mu še ni priznana prinese odgovarjajoče pismene dokaze, s katerimi dokazuje zaposlitev za posamezna časovna razdobja (stare delavske knjižnice, originalna in overovljena potrdila o zaposlitvi, vojaško knjižnico itd). Zahtevek, s katerim delavec uveljavlja svojo pravico do osebne pokojnine delavec podpiše in s prilogami pošlje pristojni skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Le-ta je dolžna delavcu izdati odločbo v dveh mesecih od dneva prejema zahtevka. Mira Bartol naslovi na komisijo za delovna razmerja vlogo, kjer navede,da se želi upokojiti. Komisija za delovna razmerja mora o vsakem primeru prenehanja delovnega 'razmerja razpravljati, delavec pa prejme pismeni sklep. Vtem primeru, če delavcu preneha delovno razmerje komisija sprejme sklep o prenehanju, kjer je navedeno kot vzrok prenehanja, da delavec izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino. Delavec, ki izpolnjuje pogoje za polno osebno pokojnino ima pravico da pridobi starostno pokojnino. To svojo pravico uveljavlja tako, da jo zahteva od skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kadar delavec uveljavlja pravico do polne osebne pokojnine, mora, navesti sledeče podatke: 1. Ime in priimek, datum rojstva, državljanstvo, poklic, točen naslov delavca. 2. TOZD, v kateri je bil delavec nazadnje v rednem delovnem razmerju ali, v katerem je še v delovnem razmerju. 3. Podatke ali je v bolniškem sta-ležu s točnim podatkom od kdaj je na bolniški. 4. Podatek ali ima pravico do prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in če ima to pravico (npr. prejema invalidnino) je potrebno navesti še katera skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja bo priznala to pravico. Potrebno je navesti številko odločbe. 5. Podatek ali prejema otroški dodatek, za katere otroke s podatki rojstva otrok. 6. Podatek o prejetih OD od 1..1. ša. Vso zadevo je po pravni plati vodil tov. Grobler, katerega glas PRVIČ, DRUGIČ, TRETJIČ... PRODANO, je odmeval .po skladišču. Franjo Štromajer Licitacije na GE Maribor Mladinski kviz znanja v Celju Ponovno zmagali mladinci Celja Tako kot vsako leto maja meseca, tako so tudi letos lanskoletni zmagovalci kviza znanja, mladinci Celja organizirali kviz tekmovanje, ki je bilo 16. maja. Letošnja udeležba je bila še skromnejša kot lansko leto, saj je v Celje prišlo le šest mladinskih ekip naših temeljnih organizacij (od sedemnajstih) ter ekipi delovne skupnosti skupnih služb in Doma Otona Župančiča. Zato se upravi- čeno lahko sprašujemo, kaj je z mladinci iz ostalih tozdov, ali sploh kaj delajo ali obstajajo le na papirju? Znanje mladih o treh področjih na katera so odgovarjali je bilo precej slabo. Največ preglavic so vsem delala vprašanja iz Samoupravnega sporazuma o združevanju v GIP Gradis, tako da niti ena ekipa ni dala na postavljeno vprašanje popoln . Tudi letos so bili najboljši mladinci iz Celja Janezu v slovo Vest o smirti JANEZA MAKOVCA, gradbenega tehnika, ki je bil rojen 24. 12. 1935 in umrl 17. 5. 1981 je prišla tako nepričakovano da v začetku sploh nismo mogli dojeti in sprejeti za resnično. Ves kolektiv — posebno pa še ožje sodelavce je ta kruta vest presunila in razžalostila — kot, da bi izgubili svojega brata — najdražjega prijatelja. Kot mlad gradbeni tehnik se je zaposlil pred 21 leti v kolektivu Gradisa TOZD Jesenice. Tekom let se je razvil v odličnega gradbenega Stro- jane/ Makovec 'j kovnjaka. Pod njegovem vodstvom so bili zgrajeni številni objekti, kateri so v ponos našemu kolektivu in naši socialistični skupnosti. Zaupana mu je bila gradnja pomembnih industrijskih — turističnih in drugih objektov, v katera je vložil vse svoje srce in znanje. O njegovem delu in priznanju so pričali tudi številni telegrami, ki so prispeli z izrazi sožalja od investitorjev ob njegovi smrti. Kljub veliki žalosti smo ob tem ponosni, da smo živeli in ustvarjali s človekom kot je bil Janez. Tudi v neposredni bližini njegovega zadnjega doma, v Kranjski gori stojijo objekti kot neme priče njegovega dela in ustvarjalnosti. Za njegovim življenjem je brazda ustvarjalnosti, Id priča o človeku z neomajno voljo do dela in življenja, ljubezni do ljudi in svoje domovine. Ostalo je še veliko zavedno neizpolnjenih skupnih načrtov. Kot član zveze komunistov je v svoji delovni sredini in drugod opravljal številne politične dolžnosti ter bil tudi aktiven v samoupravnih organih TOZD in delovne organizacije. Kot napreden človek je nenehno izpričeval pripadnost delavskemu razredu, naši domovini in partiji. Za ves trud in znanje, Id gaje vložil za dobrobit kolektiva — mu iskrena hvala! Njegovi družini, ki ga bo zelo, zelo pogrešala — pa izrekamo globoko sožalje. TOZD GE Jesenice odgovor. Boljše znanje pa so mladi pokazali pri temi o 35-letnici Gradisa in temi Tito-revolucija-mir. Vse to kaže na dejstvo, da so mladi slabo vkl jučeni v družbenopolitično življenje Gradisa in slabo seznanjeni z vsemi organizacijskimi spremembami v delovni organizaciji- Po prvih petih vprašanjih so bile na prvem mestu z enakim številom točk ekipe SPO, Ljubljane-okolice in Celja. Zato so bila potrebna dodatna vprašanja. Po treh dodatnih vprašanjih so prvi izpadli mladinci Ljubljane-okolice, tako da se je borba nadaljevala med mladinci SPO in Celja. Potrebna so bila še štiri dodatna vprašanja, da je bil znan končni zmagovalec, to pa so bili letos ponovno mladinci iz Celja. Po več kot dveurnem tekmovanj0 je bil končni vrstni red ekip v kvizu znanja takšen: 1. GE Celje — 17 + 35 točk 2. SPO Ljubljana —17 + 32 točk 3. GE Ljubljana-okolica — 1? + 12 točk 4. -6. GE Maribor, Dofti O. Župančiča, DSSS — 15 točk 7.-8. KO Maribor in GE Ljubljana — 12 točk Tri prvouvrščene, ekipe so dobile lepe knjižne nagrade, ostali pa pri2' nanja za sodelovanje. Upamo, da bo prihodnje leto na kvizu sodelovalo več mladinskih organizacij in da bodo pokazali bolj’6 znanje, predvsem iz teme, ki J6 stalna na vsakem kvizu, to je Samoupravni sporazum o združevanju v GIP Gradis. C. Pavlin Na kvizu znanja v Celju je nastopilo samo 8 ekip Naši šah isti sodelovali na Titovem pokalu v Puli Najmasovnejše šahovsko tekmovanje pri nas je Titov pokal, ki je bil letos že 24. po vrsti in se igra v okviru mednarodnega šahovskega festivala. Na tem tekmovanju, ki je potekalo od 18. do 24. maja so sodelovali tudi naši šahisti. Barve Gradisa so zastopali Zlatko Hevir, Milan Grindl, Maksimilijan Dular (vsi GE Maribor) in Vlado Berke iz DSSS. Medtem, ko je v glavni skupini bila zbrana vsa elita našega šaha, je festival potekal v znamenju množičnosti. V naselje Verudela pri Puli je prišla 401 ekipa iz Jugolavije in tujine, kar je seveda več kot lanskoletni rekord ko je na tekmovanju nastopilo 318 ekip. Na sporedu je bilo, tako kot vsa zadnja leta, pet kol po švicarskem sistemu. Zato so bila tekmovanja do konca napeta in negotova s precejšnjimi presenečenji. Ekipe, ki so nastopile izven glavne skupine šesnajstih najboljših jugoslovanskih ekip/ so bile po jakosti razdeljene v 18 skupin. Gradisova ekipa je igrala v močni peti skupini. Povprečje naše skupine je bilo — mojstrski kandidat. V skupini z našimi je bilo še 20 ekip, naši šahisti pa so zasedli odlično peto mesto. Prvo mesto je zasedla ekipa Erlanguri iz Nemčije. C. Pavlin V ------------------------------------------------- vjj^C. Prijavnina znaša 2500 din. Oprema udeležencev mora biti *bj“*°8°rska (ceP'n> dereze), prenočevanje pa bo v šotorih. Prijave to v n..);__v_____— ni) i' .»d:. nccc /AAkn no\ c l..nSto ožjr ,0v- Dušan Karun, GIP Gradis — DSSS (soba 219) do 5. junija je 0Jjlna do popolnitve avtobusa. Pogoj za vzpon na MONT BLANC l!tyjVezna udeležba na turi, ki jo bodo organizirali vodniki 20. junija Marko ŽONTAR v U Bili smo na Golici Že dalj časa smo se ljubitelji planin pogovarjali, da organiziramo skupen pohod na eno od slovenskih pobočij. Končno je padla odločitev. GOLICA. Za začetek se nam je zdela najprimernejša, čeprav je med nami že nekaj pravih alpinistov. V soboto 16. maja smo se v zgodnjih jutranjih urah podali na pot z avtobusom proti Jesenicam, od kaninski izleti v juniju _ in juliju te *>JiUl'nslto društvo GRADIS je v juniju in juliju pripravilo štiri izle-v’ 180 y primerjavi z izleti v prejšnjih mesecih že zahtevnejši, a še 0 Primerni za povprečnega planinca. D»‘um Smer izleta Cilj l3t junija Slov. g.—Poštarski 'd.— Plešivec— Sleme-Smekovec—Mozirska k.— junija n Mozirje Plešivec Sorica—Soriška p.—Možic—Kohla JJjuKja s> Julija —Črna prst—Bohinjska Bistrica Črna prst Kranjska g.—Špik—Kranjska g. Špik Kamniška B.—Kokrško s.—K. Koč- na—Kamniška B. Kokrška kočna ;t|j s? ‘nformadje o izletih dobite na oglasnih deskah v vaših TOZD 1)4 tov- Ivu Komarju, GIP Gradis — DSSS Ljubljana, Šmartinska a «el. 41-422). ^Veščamo tudi vse člane PD GRADIS, da organiziramo od 28. vzDonom na MONT I koder je še približno 4 km strme ceste do vznožja GOLICE. Že tukaj se nam je nudil prekrasen pogled na mnoštvo belih narcis, ki pokrivajo travnike levo in desno ob poti. Kolona gradisovcev se je vila strmo navzgor in vsem je bilo žal, da teh lepot ne vidijo tisti sodelavci, ki so ostali doma. Vsi tisti, ki so imeli s seboj fotoaparate so pridno pritiskali na sprožilce. Preden smo »osvojili« vrh GOLICE 1836 m smo se ustavili v majhni koči na višini 1500 m, se okrepčali, potem pa hajd na vrh. Na vrhu nas je čakalo novo presenečenje. Od nevihte, ki je ponoči prešla ta del, umito nebo, nam je omogočilo prekrasen pogled na TRIGLAV s sosednjimi vrhovi na eni strani in avstrijsko Koroško na drugi strani. Pogled je segel od Celovca preko Beljaka, vasic Rož in Podjune vse do Ziljske doline. Na vrhu seveda obvezen »GASILSKI POSNETEK«, malo kepanja na snežnih zaplatah, pa spust v dolino. Čeprav so se začeli kopičiti črni oblaki nad nami, smo se srečni in suhi vrnili do spodnjega doma. Vsi zadovoljni, ker smo preživeli tako lep dan, smo se v večernih urah vrnili v Maribor. Ne da se opisati vseh lepot, zato vas rajši vabim, da se nam v prihodnje pridružite še vi. Franjo Štromajer Pomenek pred pohodom Alpinistična odprava — Lhotse 81 Tudi v alpinizmu veljajo športna pravila. Na eni strani zmaga, na drugi poraz povezana ena z_veseljem, druga z grenkobo. Zmaga o kateri smo veliko govorili' pred dvema letoma, ko so se naši alpinisti zmagoslavno vrnili iz Nepala, potem ko so po novi, najtežji smeri splezali na Everest, se sedaj »tehta« s povratkom iz Lhotse ja. Tokrat se je zgodilo tisto, česar smo se v domovini prav gotovo pa. tudi alpinisti pod Lhotsejem, najbolj bali. Letošnja himalajska odprava na Lhotse, ki je po zadnjih vesteh že zapustila bazno taborišče post a v-. ljeno pod južno steno četrte najvišje gore sveta, ni dosegla vrha gore. Izredno slabo vreme, ki ni popustilo niti za hip in sunki viharjev so preprečili uspeh in zaustavili alpiniste le dvesto metrov pod vrhom gore. v -.trnje.ije v takih razmerah bi bilo vse prej kot morda dejanje, saj zboljšanja vremena ni bilo pričakovati. Čcpiav včasih težko razumljivo je bilo najpomembnejše, da se alpi- nisti živi in zdravi vrnejo domov, kajti ni je gore, ki bi bila vredna človekovega življenja. Južna stena Lhotseja je preplezana, smer, morda edina možna v tem obzidju je odkrita in zato se verjetno že pojavlja želja, da bi tudi zadnjo besedo na tej gori dorekli naši alpinisti v eni naslednjih sezon. V času, ko govorimo o racionalnem obnašanju, bi lahko kdo očital alpinistom zapravljanje in v ponovni himalajski odpravi videl nestabilizacijsko dejanje. Ne bo odveč, če napišemo, da so stroški za odpravo »Lhotse 81« znašali 5 milijonov din (novih). Poznano pa nam je tudi, da je manifestacij tako športnega kot tudi družbenega življenja, ne glede na sprejete sklepe o zmanjšanju, vedno več. Naj zaključimo, če smo se poleg množičnega zavestno odločili tudi za vrhunski šport, jugoslovanski alpinizem pa je vrhunski šport in če zanj ni dovolj sredstev, potem naj velja to za vse in ne samo za alpinizem. Marko Žontar Letošnjih iger v Mariboru se je udeležilo čez 750 športnikov XXVII. letne športne igre Gradisa Jeseničani so zlahka premagali ekipo DSSS, vendar so v finalu močnejši in boljši ekipi vojakov iz Celja Zmagali športniki Kovinskih obratov Maribor Letošnje gradisove športne igre je 30. maja v Mariboru organiziral tozd Nizke gradnje. Večina tekem je bila v Ljudskem vrtu, nekatere ostale panoge pa so bile dislocirane. Letošnjih tekem se je udeležilo čez 750 športnikov iz vseh naših tozdov razen Biroja za projektiranje Ljub- ljana. Prvič so nastopili tudi športniki iz celjske vojne pošte 4680, ki so bili izredno pripravljeni in v treh panogah osvojili prva mesta. Športniki so dosegli naslednje rezultate: KEGLJANJE — moški 1. KO Ljubljana 2. DSSS Ljubljana 3. GE Jesenice KEGLJANJE — ženske 1. DSSS Ljubljana 2. DS Interna banka LJ 3. GE Koper NAMIZNI TENIS — moški 1. V.P. 4680 Celje 2. KO Ljubljana 3. DSSS Ljubljana kegljev 480 475 474 1.327 1.188 1.146 točk 14 13 12 ODBOJKA — ženske 1. Biro Maribor 2. DS Interna banka Ljub. 3. GE Nizke gradnje Mb STRELJANJE — moški 1. KO Maribor 2. V.P. 4680 Celje 3. LIO Škofja Loka STRELJANJE — ženske 1. KO Maribor 2. DSSS Ljubljana 3. GE Maribor MALI NOGOMET 1. V.P. 4680 Celje 2. GE Celje 3. OGP Ljubljana BALINANJE 1. LIO Škofja loka 2. GE Maribor 3. GE Jesenice NAMIZNI TENIS — ženske točk 1. GE Nizke gradnje MB 5 2. KO Maribor 4 3. DSSS Ljubljana 3 točk 10 9 8 ODBOJKA — moški V šahovski ekipi Celja je nastopil tudi direktor tozda Celje, tov. Albert Praprotnik 1. V.P. 4680 Celje 2. GE Jesenice 3. GE Maribor Boji balinarjev so bili zelo zagrizeni, saj so igrali do pozno popoldan, ko so že vsi ostali bili zbrani v restavraciji Center Strelci so se pomerili na strelišču KO Maribor L Je J Ljudskem vrtu odprl po-liit 1 '8er in direktor tozda GE * gradnje Maribor, tov. Bolte- r Hvastija odg,1 ® častnega razsodišča je nK*n predsednik Lojze Čepuš 3 tv Ma K0SMMubljana Maribor aribor 1^Na Krstitev ekip točk 50 34,5 33 ^?„^arib°r Gp\SLjubljana V J Maribor : &S5 " SlS£='i« Kri 1esenice jotac točke 84 1 77 67 66 51 46 46 f. Mumjana 46 ). ni; Ljubljana 45 I. Gr M?per 41 J. Nizke gradnje Mb 40 $. ne Ljubljana — okolica 40 1. Vjr Celje 32 5. I |,52pkrivnica Ljubljana 28 5. pr° Škofja Loka 27 ; [. Gr? lktivni biro Maribor 27 . /; gradnje Ptuj : f. i„'‘Lavne na Koroškem terna banka Ljub. Ob robu XXVII. LŠI Gradisa Da bo volk sit in koza cela Večina šolskih spisov se prične takole: »KAKOR VSAKO LETO, TAKO TUDI LE-•TOS...« Tako nekako bi lahko začel tudi reportažo z letnih športnih iger GRADISA, če ne bi letošnje bile nekaj posebnega. Ne po organizacijski plati, ta je bila v redu, ampak po tem, da smo šele iz biltena nekaj dni pred tekmovanjem izvedeli, da letos sodeluje tudi vojna pošta V. P. 4680 iz Celja. Vsi tisti, ki redno prebirajo GRADISOV VESTNIK vedo, da GRADIS tesno sodeluje s to vojno pošto, ki nadaljuje bogato tradicijo I. inženirske brigade. Naj takoj v začetku zapišemo, da smo ZA sodelovanje, vendar ne v času športnih iger in ne v taki zasedbi kot so letos prišli predstavniki V. P. Sedemindvajset let se že delovni ljudje GRADISA zbirajo na športnih igrah, ki so samo zaključek celoletne športne aktivnosti v TOZD. Sedemindvajset let se že vleče usto pravo športno rivalstvo. Hudi in zagrizeni boji na igriščih, potem na zaključni svečanosti pa zopet pravi tovariši, sodelavci, GRADISOVO. Če pogledamo kdo so ti gradisovci, ki sodelujejo na tekmah? Delovni ljudje, ki osem ali še več ur delajo za gradbenimi stroji ali pisalnimi mizami in so potrebni rekreacije. Večji del so to predstavniki srednje generacije, v nekaterih panogah pa nastopajo že kar pravi veterani. In prav ti so se letos pomerili s temi mladeniči polni energije, ki trenutno služijo vojaški rok. Toda to še ni vse. Prišli so zbrani iz treh vojašnic, prave reprezentance in že na prvi pogled se je dalo videti, da so fantje (še sreča, da ženske ne služijo vojsko) v teh panogah »doma«. Seveda se je takoj razvedelo, da so to reprezentance, ki se pripravljajo na vsearmadno prvenstvo. Lahko si predstavljate, kako je upadla morala naših nastopajočih, saj jim v odbojki, namiznem tenisu in malem nogometu nismo bili dorasli. To pa so panoge v katerih smo prejšnja leta bili priče zagrizenih in ne že v naprej znanih bojev. Prav v finalni odbojkarski tekmi smo lahko videli na eni strani mladost, kondicijsko pripravljenost, znanje pa nekaj neresnega podcenjevanja, ter na drugi strani jeseničane že nekoliko v letih, pa vendar s srčno željo boriti se do zadnje kaplje potu in morda zmagati. Pravimo morda, kajti če bi predstavniki V. P. zaigrali tako, kot v predtekmovanju bi bila njihova zmaga še prepričljivejša. Škoda, iz naših športnih iger smo letos naredili nekaj, kar si vsi najmanj želimo. Marsikateri, ki smo ga letos prepričali da je sodeloval, je obupal, ko je videl nastopati malodane profesionalce. Ne razumeti napak, smo za sodelovanje na športnem in drugem področju, toda pustimo naše sindikalne športne igre takšne kot so. Srečanja z njimi (pa tudi z morebitnimi drugimi) pa organizirajmo kdaj drugič. Takrat pa se postavimo po robu tudi mi z reprezentanco, Gradisa, pa bodo tudi rezultati drugačni. Pa bo VOLK SIT IN KOZA CELA... F. Štromajer Josipa Humeka, vodjo ekipe KO Maribor in najboljšega strelca z 175 krogi so njegovi tovariši ponesli s pokalom za osvojeno prvo mesto v skupni razvr- stitvi C. Pavlin Tako so se športniki KO Maribor veselili zmagi v skupni razvrstitvi Qrlri?ISov VESTNIK izdaja organizacija združenega dela gradbeno industrijskega podjetja GIF ■ timijana. Izhaja mesečno v 10.000 izvodih. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Milenko Nikič, Ur^;lk Snajder, Franjo Štromajer, Rudolf Ludvik, Zorana Klun, Mirko Zemljič. Glavni in odgovorni Urertik Lojze Cepuš. Tehnični urednik Matija Krnc. Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Naslov *«fctva: GIP Gradis Ljubljana Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. % Nagradna križanka v današnji številki Med tistimi, ki boste poslali pravilno izpolnjeno križanko do 30. junija 1981 bomo izžrebali nagrajence, ki bodo prejeli naslednje nagrade: 1. nagrada — 300 din 2. nagrada — 200 din 3. nagrada — 100 din Pravilno izpolnjeno križanko pošljite na naslov: Uredništvo Gradisovega vestnika, GIP Gradis Ljubljana, Šmartinska 134 a. Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke: peronospora, rtina, tolar, Eak, markiza, IMPOL, zmaga, stoa, vabilo, svilar, Loren, Cam, tarok, zavesa. Ero, elevator, st., nož, Žane, o, Atanas, sva, balkon, Ariana, jamb, LL, JŽ,EG, Idrija, Reeves, Rossi, TU, poslano, neto, Ob, Greer, srd, SL, danzing, Pavia, tja, IA, ou, Unec, arara, cross, bataljon, plenica, ime, majaron, Asir. Izžrebani so bili naslednji naši delavci: 1. nagrada 300 din: Edi Kotnik, Črna 2. nagrada 200 din: Jože Karun, KO Ljubljana 3. nagrada 100 din: Marija Maček, SPO Ljubljana. Čestitamo! Nagradna križanka