»9. »evilfta.
I LlnbliaHt, t soboto, 3. jolija 1915.
XLV1II. lelo.
|B^v   ^H^l ^H^P     ^H    ^Bj^H   ^H ^|   ^H^v  j^H^^H ^^k          HH ^B  &flH flH ^H   yB^m    ^^t^m   ^m
.Slovenski Narod* vclja ▼ L|nbllaal na dom dostavljen:                             v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 24—     ćelo leto naprej   .   ,   .   .   K 22-— pol leta        „        .....  12—      pol leta        w        .....11 — četrt leta      „        .....    6—      Četrt leta      „        .....    5 50 na mesec    „      .   •   .   .    „   2*—     na mesec    m      ...        »    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; KaafloTa mlica ftt 5 (v pritličju levo.) telefon it 34.
Imha|a ¥sak dan ivećer izvzeoa*! nedelje in praznike.
Inserati veljajo:   peteiostopna   petit   vrsta   za enkrat   po   16 vin., za   dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslanu vrsta 30 vin. Pri večjili insercipli po dogovoru.
Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t ć.t
\o je administrativne  stvari.
———   rouneua itevllka veli a 10 vinarjev.    ——
Na pismena naročtla bre2 istodobne vposlatve naročnine se n* ozira. „Narodna tiskarna1' telefon it. 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:     -                                       za Nemčljo: ćelo leto skupaj naprej      .    K 25 —      ćelo leto naprej         .    .    .    K 30-— ?°J Je.ta.        "          «      -    •     .  13-—         za Ameriko in vse druge deiele : četrt leta     „                     .     .   6*50                                             b na mesec    M          „      .          ,    230      ćelo leto naprej    .   .    .   .   K 35.—
Vprašanjem plede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravni&tvo (spodaj, dvorišće levo), KnaHova ulica St 5, telefon SL85.

SITUACTJSKO   POROCILO.
Dunaj, Z. julija.   (Koresp. urad.)
Oddelki armade Linsingen so na spodnji Gnili Lipi vrgli Ruse iz močnih pozicij nazaj.
Na bojiščih pri Krasniku in Za-mošču se Je razvila velika bitka.
Ob spodnji Soči so bili zopet odbiti budi italiianski napadi.
LINSINGENOVA ARMADA JE VR-QLA RUSE OB GNILI LIPI TER v JELA 7765 MO2. — VELIKA ZA NAS LGODNA POTEKAJOCA BIT-KA NA RUSKEM POLJSKEM.
Diinaj, 2. julija. (Koresp. urad.) LTradno razglašaio:
Rusko  bojišče.
V večdnevnih ljutih boiih so za-vezniške čete armade Linsingen vrgle Ruse iz ze!o močne pozicije ob Gnili Lipi pod Firleiovom.Sovražnik, . i <e jmika v vzhodnji smeri in ki ga zasleduiejo na ćeli fronti armade, je 7<>pet utrpel težke izgube. 7765 mož Je bilo v teli boiih vjetih in 18 strojnih pušk vplenjenih. Severno od tod 3Oji se trajaio. Ob Dnjestru se ni dobilo nič bistvenega.
Na mskem Poljskem se bojuje-jo zavezniške čete med Visio in Bušom z moćnim i ruskimi silami ob potoku Por in ob Wyznicl. Naše armade napadajo povsod. Zahodno od Visle so naše čete napadle sovražne pozicije pri Tarlowu. Ob 5. popoldne smo v naskoku zavzeli eno oporišče severno od tega kraja, zvečer se je ostala napadalna fronta približala na distanco za n askok in Je ponoći >drla v rusko pozicijo. Sovražnik se je z begom umaknil. Ko smo ga za-sJedovali, smo vzeli Jozefow ob Vi-s|i. Tuđi na pozicijah, jugo - vzhodno od Sienna, so bili Rusi odbiti. Pri ^em je bilo 700 mož vjetih.
Nametnik načelnika  generainega štaba pi. Hofer, fml.
•     -.     •
MACHENSENOVE     ARMADE     SO
PRODRLE DO    CRTE   TUROBIN-
JOSEFO\V - KRASNIK.  —  KRAS-
NTK ZAVZET.
Berolin, 2. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razglaša:
Jugo vzhodno   b o jj 1 š £ e.
Ko smo zavzeli v naskoku visine, jugo - vzhodno od Kurostowic (severno od Halicza), smo prisilili Ruse, da so se umakr.iH na ćeli fronti v okolici Mariampo! do severno od F3r!ejowa. General Linsingen sledi poraženemu nasprotniku. Plen se je do snoči zvišal na 7765 vjetnikov (med niimi 11 častnikov) in 18 strojnih pušk.
Armade generalfeldmaršala von Maekensena so potisnile sovražn:ka od Zamošča med trajnimi boji čez odsek Labunka in Por ter so ta od-sek deloma že prekoračile. Dalje proti zapadu smo dospeli do crte Tu-robin - Krasnik - Jozefow (ob Visli). Prednje pozicije pri Stroži ;n Krasniku ter ta dva kraja sama smo se zvečer osvojili.
Zapadno od Visle so morali pod pritiskom našega napada opustiti svojo pozicijo ob mostiču pri T?rlo-wu. Južni breg Kamienne je očišćen sovražnika.
Ćete generalobersta von Woyr-seha so vnjle Ruse po uspesnern boju iz njihovih pozicij, južno - vzhodno od Stenna in Uze, ter so v*ele pri tem okrog 700 vojakov grenadirske-ga zbora.
Vrhovno armađno vodstvo.
*      •      m         y
POLOŽAJ  NA  VZttOĐMjEM
BOJIŠĆU.
Berolin, 2. julija. (Koresp. urad.) Lradno razglašajo:
Vzhodno    bojišče. Jugo - vzhodno    od     Kalvari!« smo iztrzali scvražniku po liutem boju pozicijo na neki visini.   Pri    tem smo vjeli 600 Rusov.
Vrhovno amađ^o vodstvo.
VELIKA   BITKA   NA   SEVEROVZ-HODU.
Ruski odpor ob Gnili Lipi je zlomljen. Naši so zasedli močno utr-iene ruske pozicije od Firlejova do pokrajine jusovzhodno od Halicza. Rusi se umikajo proti Zloti Upi, kjer imajo pripravljeno drugo obrambno pozicijo. Vsled zavzetja Mariampola, jugovzhodno od Halicza in vsl silne^a pritiska junaških Kranjcev, Korošcev in Štajercev armade Pflan-zer z južnega brega Dnjestra in z ozirom na dejstvo, da zmagovite čete armade Linsingen zasledujejo sovražnika, se bodo ruske Čete komaj moffle ob Zloti Lipi delj časa ustav-Ijati.
Važne posledice bo morda imelo rudi prodiranje v prostoru med Przemvslanim in Kamionko - Stru-milo\vo, kjer je druga armada zadnje dni dosegla na več točkah uspehe.
Bug. od Kamionke - Strumilove navzdo! Ščiti v pokrajini \Vieprza XI. armado v hoku, tako da je prišlo i tam do ravnotežja v vojaškem položaju. Bolj proti zapadu do Visle so se razvili večji boji. XI. in IV. armada pad vrhovnim noveljrr.štvom feld-maršala v. Mackensena je dobila povelje, da prične z ofenzivo med Bu-gom in Visio. Tam je stala do tedaj armada Josip Ferdinand z močno konjenico in nekaterimi nemškimi četami ob južnem bregu Taneva tja do Ra\ve Ruske kot zaledie oneracij proti crti Orodek - NVereszica in proti Lvovu. Mojstrsko je resila svojo nalogo. Sedaj zopet v ofenzivi ie armada dospela včeraj do crte Turobin (severno od Frampola)-Krasn^k - Josefov. Sednj stoji na poti proti Lublinu. Vzhodno od nje je iz-vojevala XT. armada dohode v smeri na Krasnostav.
V prostoru zapadno od Visle snremHata te «nrmadc armadni skupini Kovos in Wovrsch v isti visini. Dosegli sta že važni odsek ob dolnji Kamienni.
V prostoru južno in jugovzhodno od Lublina in južno od Cholma se je torej pričela silna borba, katere izid, ki za nas ni več dvomljiv, lah-ko odlocilno vpliva za delj časa na cetotni položaj.
Umikanje Rusov.
Sotrudnik »Timesa« v ruskem glavnem stanu v Galiciji poroča: Kliub uiiiikanju Rusov iz mest, ki so jih zaclnjo jesen zavojevali, čete nišo doživele nobenega poraza in nišo niti hrezupne. Padec Lvova občutijo v Petrogr-idu boli grenko, kakor na fronti, kicr vedo. da je mesto brez vsake voiaške vrednosti. Edina prednost, ki so jo dosegli Nemci in avstro • ogjske čete, je moralični uspeh zopetnega zasedenia Lvova. Če bi pa Nemci nikakor ne mogli poslati novih čet v Galicije bodo Rusi mesto zopet zasedli in ves avstrijski obrambni nacrt se bo potem podrl. Rusi stoje na stališču, da morajo za enkrat umakniti svoje čete ne glede na moralični učinek. Ravno tako ho-čeio Rusi preprečiti, da se razvije boj v strelskih jarkih, kakor na zapadni fronti in pred VarŠavo.
Rusko umškaroe iz Qalici]e.
Ruska brzojavna agentura poro-ca že pripravijajoč, da bodo Rusi zapustili vso Galicijo in nanovo grupirali rusko armado. Generalisimus ostane na svojem mestu.
Angleži računalo s popolnim  ruskim porazom,
London. 2. julija. (Kor. urad.) \Vilkens piše v »VA'estminster Ga-zetti«: Če se posreći Nemcem vzeti Varšavo ali velike železniške proge, ki preskrbujejo ^Taršavo. potem ža-njejo polni uspeh svoje centralne pozicije v Evropi. Če močna ofenziva na zapadu se ni mogoča. je vendar računati z mcžnostjo odločilne nem-ške zmage na vzhodu. V tem slučaju morajo zavezniki računati na nemške napade na zapadu. Če bodo namreč Rusi v okolici Varšave pre-maga^i, ne bodo mogli svojih črt na novo formirati pred Bugom in Nemcem za več mesecev ne grozi ne-varnost nove ruske ofenzive.
•             *
*
Ministrska kriza na Ruskem.
Berolin, 2. julija. (Kor. urad.) Glasom brzojavke »Lokalanzeiger* ja--- iz Stockholma je določen rusk? poljedelski minister Krivošein za mi-nistrskega predsednika. Mnenja so, da je pričakovati skupnega odstopai ministrskega predsednika Goremy-kina, finančnega ministra Barka in pomoćnika ministra za prometne ceste kneza Šahovskega.
Stockholm, 2. julija. Knez BaziU šov bo baje prevzel glavno vodstva agrarnih vprašanj. Pokromskij in predsednik komisije dume kandidi-rata za vodstvo finančnega ministr« stva. Bivši moskovski mestni glavar Gučkov je baje določen za tr^ govinskega ministra. Samarin kandidira za mesto v sve tem sinodu.      rt
Izpremembe na visokih ruskih  ^i mestih.                     ^
Petrograd 2. julija. (Kor. urad.) Novi notranii minister je sporočil za-stopnikom časopisja, da so sklenjene pri velikem številu visjih uradniških mest izpremembe. Vse Maklakovove uradnike bodo nadomestili z drugi-* mi. Dva pomoćnika notranjega mi-nistrstva, Plehve in Džunkovskij sta bila že odpuščena.
Ob-strukci.ia v ru?kl duinl?
Stockholmski rDagbladet« poroča iz Petrograda: Radikalna levai skupina dume je v svoji pripravljahu seji sklenila, zahtevati od vlade, da! takoj pokliče nazaj v Sibirijo izgnan ne poslance dume, sicer bo prepre-čila ta skupina z obstrukcijo posve-<-to van ja.                                        :,--'
Eksplozije v Petrogradu.    ^
»Secolo« poroča iz Petrograda, da je bila slisati dne 29. aprila v mestu silna eksplozija. Žele drugi dan; so izvedeli, da je 6 kilometrov od Petrograda zletelo veliko skladišče municije v zrak, obenem pa tuđi to-varna za municijo. Poročevalec opi^ suje nato posledice eksplozije. Del rrmnicijske tovarne je bil razdejan, stroje je vrglo deloma v bližnje jezero. Več oddaljenih hiš je bilo tuđi razdejanih in prebivalci ubiti ali ranjeni. Ranjenih je bilo nad 800 oseb, ubitih nad 500. Deli trupel so ležalt po vsej okolici.    Splošno se    ie do-
LISTEK.
Bospa FOnss.
(Dansko  spisal  J. P.   Jacobscn. — Prevela M. Kmetova.)
(Dalje.)
Toda bil je to res pretekli čas. posebno zanjo; saj ni bila in ni mogla oiti več mlada. In to se bo gotovo pokazalo, toda spregledal ji bo, in se bo navadil na to, da je že dolgo od tega, ko je bila stara osemnajst let. Toda čutila se je mlado, in v velikih ozirih je bila, in vendar je čutila, da se zaveda svojih let; tako natančno ie videla: v tisočerih kretnjah, izra-zih in gibanju, v tem, kako bo slupala migljaju, kako se bo smehljala pri kakem odgovoru; desetkrat na lan se bo kazala staro, ker ji bo iianjkalo poguma, da bi se kazala v ^unanjosti tako mlado, kakor je bila v notranjosti.
Prihajale in odhajale so misli, in preko vseh teh misli Je vedno pri-hajala ena — kaj porečeta otroka.
Drugo dopoldne je hotela imeti odgovor.
V salonu so sedeli.
Rekla je, da jima ima jx>vedati nekaj važnega, da se bo za vse veliko izpremenrlo, in da lima bo to zelo nepričaicovano. Prosila je, naj jo po-slušata kolikor mogoče in naj se ne lasta zajoeUati k nezmiselnosti od cr-
vi h vtiskov, ki jih dobita; zakaj, ve-deti morata, da jef to, kar jima mora povedati, trdno odločena stvar, in da ni nobene stvari, kar se njiju tiče, da bi jo mogla prisiliti kaj izpremeniti na tem.
»Omožiti se hočem spet,« je rekla in je pričela pripovedovati, kako je ljubila Thorbroggerja,predno je še izpoznala njunega očeta; kako sta bila ločena in kako sta se našla spet zdaj.
Ellinor je jokala, Tage pa je vstal, ves plaćan, stopil k materi, po-kleknil, vzel njeno roko in jo v ihte-nju in dušljivi ganjenosti pritiskal na lica, in v vsaki kretnji je bil neizre-čeno  nežen,  popolnoma   brezupen.
»O, trda mati, ljuba mati! Kaj sva ti storila, te nisva ljubila, nisva hrepenela vedno po tebi, kakor po najboljšem, kar imava na svetu, če sva bila daleč od tebe. Očeta sva poznala po tebi, ti si gd naju naučila ljubiti, in če midva z Ellinor toliko drživa naše, je to Ie od tega, ker si nama ti kazala dan za dnem, kaj je bilo na naju ljubeznjivega — in ni bilo li to pri vseh Ijudeh, ki sva jih izpoznala, nimava li vsega od tebe! Vse imava od tebe, in častiva te ka-kor boga, mati, ko bi vedela... o, ti ne veš, kolikokrat hrepeniva v Ijubezni po tebi, priti k tebi, preko vseh meja, k tebi, — toda učila si naju spet, da zatreva hrepenenje, in nikdar si ne upava, približati se ti tako srčno, kar bi tako zelo rada storila. In zdaj praviš, da odid^š popolnoma od uaju da naiu   »oriueš   na
stran! Toda to je nemogoče, niti oni bi nama ne storil kaj groznejše-ga, ki nama želi najhuise na svetu — in ti noma želiš vendar dobro,, kako je to mogoče! Reci hitro, da to ni res, reci, ni res, Tage, ni res, Ellinor.«
Tage, Tage, iztrezni se, ne de-laj tega sebi in nam vsem tako težko!«
Tage je vstal.
»Težko,« je dejal, »težko, težko, o ko bi ne bilo drugega kakor Ie težko, a to je vendar strašno, — nenaravno; človek bi znorel! Ne slutiš li, kakšne misli si mi podala, moja mati, izročena Ijubezni tujega moža, moja mati zaželiena, objeta in spet objemajoča, o, to so misli za sina, hujse misli od naihujšega    znsmeha,
—  a to je nemogoče, mora biti ne-mogoce, mora. zakaj, nimajo li sinove prošnje toliko moči!      Ellinor, kaj sediš in jokaš. pridi in pomagaj prositi mater, da naj se naju usmili.«
Gospa Fonss je zabranila z roko in rekla:
»Pusti io, Ellinor je trudna, in pa
—  rekla sem že, da se ne da predru-gačiti.«
»Hotela bi, da sem mrtva,« je rekla Ellinor, »toda vse, kar pravi Tage, je res, mati, in nikdar in ni-koli ni prav, da nama v najini starosti še privedeš ocma.«
»Ocem,« vzklikne Tage, »ne smem misliti, da si bo upal Ie za tre-notek ... Ti noriš, — kjer bo on, od tajn midva odideva; nobene moči ni
na svetu, ki bi me prisilila k naimanj-ši skupnosti z njim. Mati naj voli — on ali midva!
Če gresta novoporočenca na Dansko, sva brezdomovinca, če osta-neta tu, greva midva.«
>To misliš storiti, Tage?« je vprašrla gospa Fonss.
»Mislim, da ne dvomis o tem. Predstavljaj si družinsko življenje; midva z Ido sediva v mesečini zu-naj na terasi in za lavorjevim grmi-čevjem nckdo šepeče; Ida vpraša, kdo šepeče? In odgovorim ji: Moja mati in njen novi mož. — Ne. ne, tega bi ne smel izpregovoriti; toda saj vidiš, kako je že zdaj, kako trpim, in veruj mi. Ellinor tuđi ne bo zdra-vejša vsled tega.«
Gospa Fonss je odslovila otroka in je ostala sama.
Ne, Tage je imel prav, ni dobro storilo to; kako daleč jih je ločila že ta kratka ura; kako so se gledali, ne kakor njeni otroci, temveč kakor otroci svojega očeta, in kako hitro sta bila pripravljena zapustiti jo, takoj, ko sta zapazila, da ni vsak čut njenega srca edino Ie njun! Toda ona ni bila edino in samo mati Tageja in Ellinore, bila je vendar tud bitje za-se, imela je svoje življenje, svoje upanje — tuđi brez skupnosti z njima. A tako mlada ni, kakor je mislila. To je zapazila v pogovoru z otro-koma. Ni bila li strahopetna kljub svojim besedam, ji ni li bilo kakor bi posegla v mladost, in ni li bila to vse sama mladost, v zahtevah in naivnem tiranstvu, ko sta govorila? — Nam
se spodobi, da ljubimo, n a š e je živ-* ljenje, in vaše življenje je Ie za nas.1 Začela je spoznavati,    da moraj biti starost neke posebne vrste    zadovoljstvo; ni želela starosti, vendafl se ji je motno smehljala   v   dalji poi' vsem tem razburjenju zadnjega časa! in še zdaj, ko bo še toliko nemira. Ni mislila, da bosta sin in hčer drugač-nega mnenja  in  vedno  in vedno  ba morala govoriti o tem,    predno    boi obupala. Najboljše bi bilo, da Thor-broger odpotuje takoj;  če ne bo on prisoten, bosta otroka morda   manj jezna, in pokazati jima hoče, kako zelo si prizadeva z ozirom na nju; prva] bridkost bo tako izginila in vse — ne, — na to ni mislila, da bo kdaj še vse dobro. Odločeno je bilo tako, da bi Thorbrogger    odpotoval na Danskq in uredil njene listine. In začasno naj ostane tam. Toda pri otrokih ni bilo nič pridobljenega s tem. Ogibala sta se je; Tage je bil vedno z Ido in njenim   očetom   skupaj,   in   Ellinor jq oskrbovala bolno Kastagerjevo   gospo.     In če so bili skupaj z materjo, kje je bila prejšnja zaupljivost, starai domačnost,    kje    je    bilo   risočero snovi za razgovor — in končno,   če so se razgovarjali, kdo se   je   zani-mal? Govorili so kakor ljudje, ki nekaj časa ugajajo drug drugemu in se( imajo ločiti, in oni, ki mora odpoto-vati, ima že vse svoje misli pri cilju potovanja, a oni, ki ostanejo, mislijd Ie na to, kako bodo spet živeli v starih razmerah.                                     •
(Konec   prihodnjič.)                    i
------------    ■      ...ii
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. julija  l'M
i4y. stev.
mnevalo, da je provzročil eksplozijo neki nemški agent, kar je pozneje 8. maja potrdila nova eksplozija, pri kateri je zletel v zrak vlak z 20 vagoni municije, določene za baltiške provincije. Takrat je bilo ubitiii 5C oseb.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Letalski napad na Belgrad.
Budimpešta, 1. julija. (Kor. ur.) »Az Est« poroea k letalskemu napadu na Belgrad: Na dan obletnice sa-rajevskega atentata so naši letalci obiskali Belgrad, gotovo že zato, da spomnijo Srbe na ono grozodej-stvo. V presledkih po pol minute so se dvigali letalci med moćnim ve-trom ter dospeli nad Belgrad nekako opoldne. Vrgli so več bomb. Vne-li so se neka srbska ladja in več vo-jaških barak, kar se je videlo daleč tja v ravnino. Srbska artiljerija, in-fanterija in strojne puške so začele streljati na naša letala, kljub temu se jim je posrećilo, da so se nepoškodo-vana vrnila v Šabac. ?ele tu so naši opazili, da jim slede francoski letalci. Razburljiv boj se je razvil v zraku, in ta boj se je končal s tem, da so naši piloti, ki so bili manj Številni, prešli v ofenzivo in sovražne aviati-ke dolgo zasledovali v notranjost de-žele. Med tem so imeli še časa, da so metali na vojaško taborišče pri Orašcu bombe. Naši letalci so se vr-nili zdravi in letala nenoškodovana od tega predrznega poleta.
Srbski fn crnogorski razJogi za zasedenie Albanije.
; »Berliner Tagblatt« poroča iz Lugana: Rimska poslanika Srbije in Crne gore zagovarjata z vso zofisti-ko dobre namene svojih vlad. Crnogorski poslanik je izjavil. da je Ska-der bil ognjišce avrstrijskih intrig, ki ga je bilo vsekakor odstraniti, sicer bi bila eksistenca Crne gore ogrože-na. Seveda bo Crna gora Skader ob-dTŽala ter pretvorila s pomocjo Italije v veliko tržišče. Toda tuđi s sta-lišča pravičnosti je upravičeno, da ostanejo Crnogorci v Skadru. Ko je
bila svoj čas '^rna gora obsojena, da napusti Skader, ji je bila obljubljena odškodnina 14 milijonov. Teh 14 mi-lijonov ni bilo nikdar izplačanih. Sploh pa more Crna gora, če ima Skader, še V»olj  prosto in  energično
j nastopati proti Avstro - CHrrski, ka-"<or do sedaj. Enako je 'ipravičeval
! in utemeljeval srbski poslj.iik na-stop Srbov v Albaniji. Pao : res, da so Srbi opustili ofenzivo   proti Av-
I atriji, toda sile srbske vojske so iz-
t črpane. Trenutek, ko se Rusi unrika-;d, Romunska omahuje in Bolgar^ka grozi, ni primeren za nova dt-la. Dolžnost Srbije napram ententi je, da skrbi, da Avstrija in Nemčija ne suneta do Turčije. Kljub tem zutrdilom so v Rimu zelo zlovoljni.
Esad paša proti svojim
nasprotnikom.
Lugano, 2. julija. > ^urriere de!!a Sera« javlja iz Drača: Esad paša je postavil v Draču vojno sodišče, ki je obsodilo mnogo odličnih Esadovih nasprotnikov na smrt. Nekaj so jih pobesili, druge je Esad pasa pomilo-stil na dosmrtno ječo. Justifikacije so napravile na prebivalstvo globok vtisk.
Avstrifeki konzul iz Skadra.
Dunaj, 2. julija. (Kor. urad.) Vodia avstro - oirrskega generalne-ga konzulata v Skadru Halla, ki je moral po zasedenju Skadra mesto zapustiti, je dospel danes z osobjem konzulata čez Cetinje v Tifdat, od koder potuje naprej na Dunaj.
Munici'a za Crno goro.
London, 1. julija. (Kor. urad.) »Morningpost« poroča: Bivši crnogorski ministrski predsedni' Rado-vić je dospel v London, da dobi živi-la, orožje, municijo in druge zaloge za Crno goro. Rađović* je izjavil. da so crnogorske čete dele albanskega ozemlja zasedle le iz strategičnih ozirov. Crna gora ne namerava ob-držati Skadra. Glede albanskega teritorija se bo podvrgla Crna gora sklepu velesil. Bila pa je vsled napa-dov Albancev primorana zasesti oba brega Bojane
Brezuspešni itolijanshl naval
na Dobenlobsko planoto.
NOVI   PONESREČENI    ITALIJAN-
SKI NAPADI OB SOČI. Dunaj, 2. julija.   (Koresp. urad.) Uradno razglašajo:
ItaHiansko boiišče:
Včeraj so Italijani ponovili svoj napad na Dobrdobsko planoto. Po večurni predpripravi z ognjem tež-kih topov je izvršila včeraj popoidne in zvečer infanterija več sunkov med Zdravščino in Vermeglianom. Vse napade srao zopet z velikim! iz-gubami za sovražnika odbili. Slabej-Še napade, ki so se bili izvršili pred tem na en del goriške mostne utrdbe in na krnskem ozemlju, smo tuđi odbili. Naše hrabre čete drže, kakor prej, svoje preizkušene prvotne pozicije. Artiljerijski boji se nadaljuje-jo na vseh frontah.
Namestnik načelnika generalnega štaba ni. Hofer, fml.
•            •
Položaj na soški fronti.
Navzlic težkemu porazu, kate-rega so doživele 30. junija 3 italijan-ske divizije ob dolenji Soči, so obnovili Italijani 1. julija svoj napad s sve-žimi silami. Več italijanskih brigad se je zagnalo med Gorico in Gradiško ter med Zagrajem in Ronkiji na naše pozicije, toda tuđi tokrat brez vsakega uspeha.
Italijani ponavljajo svoje napade Z vedno novimi silami, saj se nahaja ob soški fronti menda več kakor 25 italijanskih divizij. Njihova artiljerija je naravno mnogo močnejša, kakor naša in bruha svoj peklenski ogenj brez odmora na naše čete. Ta ogenj in pa vedno novi napadi italijanske pehote naj bi zrahljali našo fronto, ki je seveda mnogo pičlejše in skromnejše zasedena. Italijanski generalni štab špekulira očividno na to, da bodo neprestani navali na naše pozicije naše Čete demoralizirali. Kaka zmota! Naše junaško vojaštvo vztraja v tem peklu in drži z jekle-no vztrajnostjo svoje pozicije. Naše čete pričakujejo z vso odločnostjo nadaljnih napadov, s katerimi si ho-če sovražnik izsiliti pot v Gorico in Trst in jih bodo kakor dosedaj tako tuđi v naprej energično odbile.
Nedostopnost Komenske planote.
Kakor poročajo \z vojnega čas-Hikarskega stana, imajo ljuti italijanski napadi ob dolenji Soči glavni na-jnen, polastiti se važne Komenske |(Doberdobske) planote. Toda ta pla-ftflfar ni ie zayajroyaiia % fcfcp mo&Ur
mi pozicijami naših čet, temveč tuđi z nedostopnimi naravnimi ovira-mi. Naši so narnreč odprli Soške je-zove pri Gradiški in preplavili vso ravnino ob podnožju Komenske planote. Znani general von N. se je napram nekemu vojnemu poročevalcu izjavil: »Italiiani imajo hrabre čast-nike, tuđi njihovi alpinci in bersa-glierji so dobri vojaki. Nocern jih podcenjevati. Njihova artiljerija strelja slabo. Pred štirimi tedni bi bili Italijani na tej crti morda še kaj opravili, sedaj pa ne več. Začeli so sedaj premišljati, nam pa ni treba.«
Sodba   holandskega   generala   o smoli   Italije.
Vojaški sodelavec lista »Rotter-damsche Courant«, general Schnei-der, presoja vojni položaj sledeče: Razvrstitev Italijanov je bila ustav-ljena. V prvem mesecu vojne ne mo-rejo Italijani pokazati nobenega več-jega uspeha. Zdi se, da se italijanski poveljniki boje težkih izgub. Več nego dvomljivo je, ali bodo Italijani, ne da bi se izpostavili večjim nevar-nostim, tuđi pozneje dosegli kak uspeh proti Avstro - Ogrski. ki se skoro že eno leto vojskuje. Nezava-rovane meje so mogli Italijani pač prekoračiti, toda o nadaljnem prodiranju ni govora. Italijanska ofenziva se je popolnoma ponesrečila. Ta vojna ne bo učinkovala na splošni razvoj evropske vojne in zdi se, da predbacivanje, da Italija ni bila pripravljena, ni neutemeljeno. Glavni cilj Italijanov je, kakor znano, Trst. Vsled tega mora Cadorna pri vsej previdnosti tu z večjimi silami na-stopiti. Če se to ne zgodi, bi mogla Avstro - Ogrska z veliko aktiviteto PTeiti k ofenzivi na Beneškem ter razobesiti na starem mestu dožev svoje zastave.
ITALIJANSKO    URADNO    PORO-CILO.
Dunaj, 30. junija.    (»N. F. Pr.«)
Neugodne vremenske razmere, ki trajajo že par dni, so naložile odpor-ni sili naših čet novo preizkušnjo in ji jo še vedno nalagajo, ki pa vztra-jajo z neizpremenjeno žilavostjo. V goratem delu bojisča povzroča me-gla, da je ponehalo delovanje artiljerije, nasprotniku pa koristi, da more pospešiti svoja utrjevalna dela, pri čemer ga pa motimo.
Za nas ugodni spopadi so se vršili pri Val Chiese, med Castello in Condino, potem pri Porta di Manaz-zo in tuđi artiljerijski boji na nekate-
rib točkah ob jebenu Krnskib Alo.
Na soški fronti se je popolnoma p*>nesrečil sovražen nočen napad, ki so ga izvršili infanterija in (Kidelki strojnih pušk s pomočjo ar-tiljerijskega ognja proti našim pozi-cijani vzhodno od Plav, ravnotako se je ponesrecil sovražen napad ^roti poziciji na Gradu na Zagrajski nla-noti.
m       ,       m
Italija se pripravlja na zimsko vojno.
Kakor poročajo iz Rima, dela italijanski generalni štab priprave za zimsko vojno. (Rađovedni smo, kaj bodo opravili Italijani pozimi proti našim dobro utrjenitn pozieijam v visokem gorovju, ko jim že zdaj vre-me naga ja.) (»M. N. N. )
*
SAIANDRA  V GLAVNEM STANU.
—    PRED     VAZNIMI     ODI OĆiT-
VAM1?
Iz Rima poročajo: Ministrski predsednik Salandra se ie vrnil v l^im. »Agencia Stephani < poroča, da je šef vlade ko-nfc-riral s kraljem in sefom generalnega štabu in da je občudoval sijajno razpoloženje ar-made. Tuđi ga je prebivalstvo vojnega okoliša povsodi simpatično pozdravljalo. Privatne vesti »Kolu. Zei-tung« pa pravijo: Na temelju Salan-drove konference s kraljem je priča-kovati važne nkrepe italijanske vlade. Rimska »Štampa« izjavlja. da se tnkoi po Salandrovem povratku se-stane ministrski svet, ki se bo bavil z važnimi vojaskimi in diplomatični-mi vprašanji. Vsled kraljeve odločit-ve se bo italijanska vojna bolj razvila in čim se razreši sedanji položaj na Balkanu, bo nastala iz teh dveh dejstev nova situacija, ki bi mogla skrajšati vojno. Senzacijonalno spo-ročilo »Štampe« je od cenzure odobreno
Druge vesti hočejo vedeti. da so ?e podali sedaj tuđi ostali ministri v glavni stan, kjer se bo vršila pod kraljevim predsedstvom konferenca, tičoča se dogodkov v Draču in Skadru. Te vesti so malo verjetne.
Salanđra tolaži  FuHane.
Iz Lugana poročajo: Salan-dra je sprejel na fronti tuđi deputacijo Furlanov, katere je tolažil ter opominjal, da naj potrpe. Vojna bo najbrž dolgo trajala — toda končala se bo zmagovito (pa ne za Italijane!)
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Iz Lugana poročajo: Prvi dan za subskripcijo novega štiriinpolod-stotnega posojila je potekel v ćeli Italiji zelo medio. Listi pripisujejo to slabemu vremenu. Neki zdravu ik piše listu »Corriere della sera«: Če nam ne pridejo duhovniki na pomoč, tedaj prebivalstvo po deželi ne bo dalo niti centezima.
»Avanti« se pritožuje, da neče-jo italijanski mesčani in bogatini dati nobenega denarja za vojno pripomoć. Le v Milanu so darovali velike zneske. V Turinu, Florenci in Pizi je bil rezultat zbirke žalosten. V Pizi so zbrali 30.000 lir. »Avanti« označuje to kot neizbrisljivo sramoto.
Listi poroČajo, da uhaja v italijanski armadi še vedno mnogo de-zerterjev, katere zlasti v obmejnih občinah pažljivo love. Vlada je izdala posebne instrukcije za ta lov.
Znani rimski list »Messaggero«, ki je dosedaj izhajal v založbi milan-skega »Secolo«, je nakupila nova družba, v katere nadzorstvu se na-hajajo Bissolatti, Barzilai in bivši mi-nister Nitti.
Italijans'ki listi zabeležujejo z velikim negodovanjem razna oštra očitanja franeoskega časopisja na ita-lijansko adreso. Tako vprašuje pariški »Temps«. zakaj odlaša Italija z vojno napovred]o Nemčiii in Turčiji. češ. Italija mora spoznati, da ne gre toliko za uresničenje njenih irreden-tističnih teženi, kakor za svetovne interese četverozveze. »Temps< ve, da stoje nemške čete že na južnem Tirolskem.
*
AVSTRUA IN ITALIJA.
Zadnji sešitek »Osterreichische Rundschau« prinaša precei obširno studijo o razmerju med našo državo in med Italijo, ki se je končalo s se-danjo vojno. Nekaj detajlov iz te studije naj izpopolni, kar smo pove-dali že v zadnjih tednih od začetka italijansko - avstrijske vojne.
Zakaj smatra Italija ravno Av-strijo za svojega dednega sovražnika? vprašuje člankar, ko je bil opo-zoril, da zunaj Italije ne žive Italijani samo v Avstriji. ampak da jih je tuđi mnogo pod franeoskim in drugim gospodstvom. Italija smatra našo državo zaradi tega za svojo ded-no nasprot., ker vidi v njej nositeljico tistih moči, ki ne puste Italije postati veliko. Italijansko hrepenenje po Trentinu, Trstu, Istri. Dalmaciji in Albaniji izvira iz tradicij na beneško jrosoodstvo na Ad^uL   Benetke   so
postale velesila v boju proti nemški cesarski oblasti. Ko )e moč nemške-ga ce^arstva padla, so se Benetke polastile ozemlja oglejskega patrijarha, 'vi je daleč segalo v gornjtita-lijansko ^lanjavo. To je bila velika izguba Ta Avstrijo fn za vse Nem-štvo. Oglejski patrijarh je nehal biti posveten vladar svoje države, ker je bil zvest zaveznik nemškega ce-sarja. Od tedaj reklamirajo Italijani kot zapuščino beneške republike politike. Đenečani so trdili, da hočejo deželo samo »v varstvo države«. Sedaj že več kakor pol stoletja ponavljana fraza, da nima Italija na vzhodu zavarovane meje, je zapisana že v knjigah senata nekdanje beneške republike. Cim so se Benetke koncem II. stoletja lotelc resno utrditi v Dalmaciji, so zadeli na od-por Ogrske in Hrvatske. Benetke pa so bile mečnejše ;'\ so se polastile Dalmacije, pač pa je kraljevski naslov dalmatinski ostal hrvatsko-ogr-skemu kralju. Sele francoski cesar Napokon I., ki je pač hotel ustanoviti združeno italijansko državo, a brez Tr ta, Istre in Dalmacije, je naredil popolni konec beneški nad-vladi v Airiji. Kn del b<_neške zapu-ščine je dobila Avstrija in s tem luč in prostor ob Adriji ter svoj delež na svetovnem morju — to zdaj brani Avstrija in upamo, da bo to tuđi uhranila.
Italija in trojni sporazum.
Amsterdamska klerikalna »Tijd<' je dobila od svojega dosedanjega rimskega dopisnika ^ dogovorih med Italijo in trojnim sporazumom sledeče poročilo* Le prav velike po-nudbe od strani trejnega sporazuma so v zvezi z notranjimi razmerami, ki so se morale resiti, dovedle konč-no italijansko vlado do tega, da je opustila svoje nevtralno stališče. Će bi ne doprinesla te žrtve, bi stala Italija pred še hujšo eventualiteto. Italijanska vlada pa se je posebno vsled kraljevega pritiska dogovorila z država^ni tro^nega sporazuma, s čemer ^e udeležba Italije na vojni omejuje na naimanišo mero: Ce je dosežen glavni namen, vezati na avr-strijsko - italijanski itilji tako moč-no vojno silo centralnih držav, da bi bila Avstro - Ogrska prisiljena, raz-deliti svoje moči in bi bil s tem olaj-?an pritisk na države entente. tedaj je Italija zadostila največji zahtevi entente. Vsaka udeležba Italije na zahodniem bojišču je bila v dogovoru izrecno izključena. Ves način pogodbe, tako meni poročevalee lista »Tijd«. razloži sedanji potek opera-cij, tako da tuđi za bodoče ni priča-kovati silne ofenzive Italijanov. (»Gr. TagespostO
ZAPADNO BOJISCE.
USPELI     ARMADE     NEMŠKEGA PRESTOLON ASLEDNIK A.
Berolin, 2. julija. (Koresp. urad.) Uradno noročajo:
Ponoćni napad Francozov, za-hodno od Soncheza. $mo odbili.
V  zahodnem delu Argon so imeli deli prestolonaslednikove   armade !ep uspeh. V naskoku so zavzeli so-vražne    jarke in oporišča,    severo-vzhodno od Four de Pariš, v doigosti treh kilometrov in v širokosti 200 do 300 metrov. Vieli so 25 častnikov in 1710 mož,   vplenili   pa    18    strojnih pušk, 40 metalčev    min in 1  revol-verski   top.   Izgube   Francozov   so velike.
V  Vogezih smo vzeli na Hilsen-firstu dve utrdbi. Poskuse sovražnl-ka, osvojiti pozicijo nazaj, smo odbili. Vjeli smo 3 častnike in 149 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
* POLOŽAJ NA ZAPADU.
Švicarski listi poročajo: Nekaj dni nadomestujejo franeosko - angle-ške napade severno od Arrasa silni nemški protinapadi. Tuđi sicer na zapadni fronti razvijalo Nemci večjo dciavnost. Nasproti franeoskim po-ročilom, ki govore še vedno o fran-coskili uspehih, konstatirajo švicarski listi, da večtedenska s krvavimi izgubami za Francoze združena ofenziva ni imela večjih uspehov. Nekaj strelskih jarkov, nemških in franeoskib je menjalo svojo doseda-njo posadko, to je edini uspeh četrte velike franeoske ofenzive.
Med Flandrskim in Verdunom so doživeli Francozi in Angleži v več velikih odsekih občutna razočaranja. Joffre skuša preiti z umetno mirnostjo preko venkih nemških teritorijalnih pridobitev v Argonih ter omenja nemške uspehe le s kratkimi besedami. Krogle težkih nemških topov dosegajo zopet severno fronto Verduna. Temu deistvu pripisuje strokovna kritika ravno tak pomen, kakor silneiuu sodeiovanju nemške artiljerije in infanterije tekom zadnjih 48 ur severno od Arrasa. Za na-naljevanje    tamošnjih    operaci]    sta
Joiir* iJ1 Ca&tenau o^eboo skrhčla*
Vsled nemških uspehov pri Arrasu je French opustil vsako nadaljnjo večjo akcijo.
Razraerje moči na franeoskem bojišču.
Po vojaškem sotrudniku lista Journal de Geneve« se bojuje na zapadnem bojišču kakih 1100 nemških bataljonov, 1100 franeoskih, 60 do 70 belgijskih bataljonov in okrog 700.0«;0 An^ležev. Kljub temu so ob-držali Nemci skoraj vse pozicije. Za-vezniki pa kljub svoji numerični pre-moči ne morejo nikjer preiti v resno ofenzivo, ker jih Nemci povsod na fronti napadajo in imajo tako inoč, da imajo zavezniki vedno ve-Hkanske izgube.
Gustav Herve o položaju.
Gstav lierve piše v »Guerre Mondiale«: Francoski vojaki smatra-jo Varšavo že za izgubljeno. Nemci bodo zavzeli trdnjavo od zadaj. Nato jim bo mogoče, zadrževati Ruse z majhnimi silami. Potem bodo vrgli en riiiiijon bojcvifikov na Franeosko. Herve priznava, da bi mogli Nemci na kakšni točki prodreti fronto, meni pa, da imajo danes zavezniki na zahodnji fronti 3 in pol milijona vo-jakov, tako da bi sovražniki ostali v manjšini, čeprav bi se pomnožili za en milijon. Ražen tega pa razpolaga Joffre z izbornim želczniškrm omre-žieni. Za sedaj morajo Francozi le Ijubega Boga prositi, da stori Anglija vso svojo dolžnost, da prepreci novo zimsko vojno. (»M. N. N.«)
Obstrelievanje Reimsa.
Pariški »Joural.« poroča: Mesto I?eims ie bilo 28Skrat obstreljevano. Od začetka Nemci ponoči nišo mnogo storili. Pozneie se je vršilo ob-streljevanje skoraj vsak čas podnevi in ponoči. Najstrašnejše noči so bile dne 19. septembra, 18. oktobra in 25. novembra 1914 in 21. februarja, 1. marca in 8. aprila 1915. Tekom teh noči so Nemci vsakikrat vrgli v mesto 2000 do 3000 krogel.
Novo obstreljevanje Duncerqua.
»Matin« poroča o novem (*b-strelievanju Duncerqua s težkimi nemškimi topovi še sledeče posa-meznosti: V torek zjutraj proti trem je silna kanonada zbudila prebivalstvo Duncerqua. Prestrašeni so pri-hiteli iz hiš, da vidijo, kaj se je zgodilo. Ni jim bilo treba dolgo gledati, kajti kmalu je pričela tuliti sirena, ki naj pri obstreljevanju svari prebivalstvo. Takoj nato se je slišal drugi grmeč pok. In od tedaj so neprene-homa kakih šest do sedem minut le-tele granate v mesto in na utrdbe. Porušile so hiše ter usmrtile ali ranile veliko število ljudi. Nič manj nego 45 38centimetrskih granat je tako padlo na Duncerque. Tuđi so-vražni letalci so se med obstreljeva-njem pojavili nad mestom; toda franeoska artiljerija jih je tako moč-no obstreljevala, da so kmalu zopet izginili. Prebivalstvo je precej mirno sprejelo bombardiranje, vsekakor ni bilo ničesar opaziti o paniki. Prebivalci so zbežali v kleti ter ča-kali tam, da je bilo končano obstreljevanje.
Angieške izgube.
London, 2. julija. (Kor. urad.) Zadnji seznam izgub obsega imena 33 častnikov in 970 mož.
London, 1. julija. (Kor. urad.) Najnovejši seznam izgub obsega imena 30 častnikov in 1340 mož.
FRANCOSKO     URADNO     POROČILO.
Dne 29. junija, ob treh popoidne. Severno od Arrasa zadnjo noč dalj časa trajajoče topovsko streljanje. Severno in južno od Soucheza, kakor tuđi severno od Neuville smo vsled infanterijske akcije pridobili na prostoru. Pri Bagatelle (v Argonih) neprenehoma boj z zračnimi torpedi in ročnimi granatami. V Vogezih se je posrećilo Nemcem, v napadu mimogrede odbiti naše spred-nie straže na obronkih vzhodno od Metzerala. S takojšnjim protisun-kom smo zopet dobili en del izgub-Ijenega ozemlja.
Ob enajstih dopoldne. V Vogezih smo zopet osvojili vse svoje prejšnje pozicije vzhodno od Metzerala. Z ostale fronte ražen nekaterih artiljerijskih bojev ni ničesar poročati. *            •
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH ČOLNOV.
London, 2. julija. (Koresp. urad.) Angleški poštni parnik »Armenian« je bil ob cornwallskem obrežju od nemškega podmorskega čolna torpediran. iMoštvo je rešeno. — Norveška ladja »Thistlebank«, obložena s pšenico, je bila pri Fastnotu torpedirana. En del moštva je rešen.
London, 2. julija. (Koresp. urad.) Belgijski ribiški parnik »Prasidenf Sieuens«, ki se je nahajal v blizini, ko je bil parnik »Armenian« torpediran M s&ietel aet šo1hq& wMh l
i49. šte%
,6LUV£NSKJ  NAKUU',  anc 3    jullja   1916.
Stran 3.
mornarji. Kapitan namflea »Arme-nian« je izjavil: Podmorski Čoln nam je dal znamenje, da naj se ustavimo, s tem, da je oddal več streiov proti sprednjemu delu parnika. Od-daljen sem bil štiri milje od podmor-skega čolna in sem plul mirno dalje. Bili pa smo ves čas obstreljevani. Granate so ubile več mož, več drugih je popadalo v morje. Bil je ne-smiseln lov, toda mi se nismo hoteli brez boja vdati. Neka granata nam je odtrgala krmilo. Neki drugi projektil je padel v prostor za stroje, neka granata je podrla. brezžično postajo, neka druga pa dimnik. Ladja je bila na treh krajih v ognju, zato sem sklenil, da se vdam. Skozi eno uro smo se branili. 12 ali 13 mož je ležalo mrtvih na krovu. Većina mrtvih so bili Amerikanci. — Pripomba Wolffovega urada: Zakaj Reuterjev urad namenoma omenja Amerikance, leži na dlani.
Berolin, 2. julija. (Koresp. urad.) Poročilo Wolffovega urada. Kakor porocajo iz Kodanja, trdijo vse po-slednje brzojavke iz Londona o boju podmorskih čolnov, da je ta popol-noma izpremenil svoj značaj. Nemški podmorski čolni se zdai vedno dvig-nejo iz vode, kadar ustavijo ladjo, in jo potope sele, ko so jo temeljito preiskaii.
Kakor izvemo od pristojne strani, to poročilo ni resnično. Ne pome-nja nič drugega, nego prozoren po-skus, dvigniti razpoloženje angle-škega občinstva, ki je polagoma postalo zelo pobito, ter s tem pospe-šiti njegovo nagnenje, da podpisuje novo vojno posojilo.
London, 2. julija. (Kor. urad.) Angleški parnik »Lomas,% ki je ime! na krovu koruzo kot tovor. je bil med potjo torpediran. Posadka se je izkrcala v Milfordu.
London, 1. julija. (Koresp. urad.) Reuterjev urad poroča: Kapitan parnika »Scottish MonarcrK je izjavil, da je zagledal kakih 40 mili južno od majhnega otoka Ballv Cottona ob južni obali Irske, dva podmorska Čolna. Takoj je obrnil parnik in hotel od-pluti z vso naglico, toda hitro sta mu podmorska čolna zastavila pot. Podmorska čolna sta bila sivo pobarva-na, približno 100 metrov dolga ter je vsak podmorski čoln imel dva topa. Ko sta se približala parniku na kakih i 100 vardov, sta pričela brez opomi-j na streljati. Moštvo parnika je šio (takoj v rešilne čolne. Parnik se je potopil ob 7. uri, ko je dobil več streiov. Njegov sprednji in zadnji del je gorel.
London, 2. julija. (Kor. urad.) Torpedni lovec »Lightning«, ki je bil ponoči peškodovan vsled mine ali torpeda, je sedaj v tukajšnjem prista-
nišču. 14 mož posadke se pogreša.
*             *
*
POLOŽAJ  NA ANGLEŠKEM. Ustvaritev municijskega ministrstva
London, 1. julija. (Kor. urad.) Poslanska zbornica je sprejela so-glasno zakonsko predlogo o ustano-vitvi municiiskega ministrstva.
Angleška cenzura.
London, 2. julija. (Kor. urad.) Seja poslanske zbornice. Dalziel je izrazil željo, da naj poda vlada več-krat poročila o bojih pri Dardanelah. — Markham je vprašal, če je to politika vlade, da se zadržujejo deželi poročila, ki so sovražniku dobro znana in katere potem Angleži lahko berejo en teden pozneie v amerikanskih časopisih. Mož, ki zadržuje ta poročila, je Kitchener. — Sir John Simon je nato odgovoril, da je cenzura zelo potrebna in je navedel en slučaj, ko so navidez malenkostna poročila dala povod za to, da so Nemci jih v vojaškem oziru izrabili. Simon je pozval zbornico, naj zaupa voditeljem. Če narod tega ne stori, potem ni v stanu, da vodi vojno. Novo poročilo o bojih in akcijah v Dardanelah se bo v kratkem iz-1alo.
Stavke na Angleškem.
London 1. julija. (Koresp. urad.) »Times« piše. da se ni odločeno, ali izbruhne stavka rudarjev ali ne. Vlada ne bo pripustila stavke, a delav-ska zveza se brani, sprejeti od vlade določene delavske pogoje.
Iz Amsterdama porocajo z dne 2. julija: Grozeča stavka premogo-kopnih delavcev v južnem VVallesu se je v zadnjem trenutku odvrnila. Delegiranci delavcev so sprejeli po-nudbe vlade ter so delavci že pričeli z delom.
London, 1. julija. (Kor. urad.) Llovd Oeorge je izjavil v poslanski zbornici, da je prejel resolucijo pre-dilnih delavcev, ki je enaka garanciji, da ne bodo med vojno izbruhnile stavke ali pa kaka druga motenja dela.
Izmenjava težko ranjenih Nemcev fn Angležev.
1 lissmgen, 1. julija. (Kor. urad.) Pan a »Oranje Nassau« je dospel dancs z nemškimi   ranjenci in nem-
škim sanitetnim osobjem semkai. Za danes ali jutri se pričakuje prihod 150 težko ranjenih Angležev.
Pomanjkanje živil na Francoskem in Angleškem.
Iz Londona porocajo z dne 1. julija: Kakor na Francoskem, tako se je pričelo tuđi na Angleškem kazati vedno bolj pomanjkanje živil. Pred-vsem primanjkuje mesa. Zbornica je bila že v minulem mesecu prisiljena, da je sprejela zakon, po katerem je dovoljen uvoz zmrznjene^a mesa, ker ni več megoče, da bi vojaki dobili zadostno množino mesa na dan. Sedaj se obraća londonska trgovska zbornica na prebivalstvo, da naj ko-likor možno omeji zauživanje mesa, da se »štedi z zalogami nareda« in prepreci nadalino zvišanje cen mesa. V tem razglasu se pravi tuđi; Potrebe angleških in franeoskih armad kakor tuđi pomanjkanje bdij, ki bi prevažale preko morja meso, so vzrok temu, da so se cen^ *nesa tako visoko dvignile, ker so ^ -^loge jako skrčile.
JAPO>^KA NAJ POMAGA.
Iz Ženc^e porocajo z dne 30. ju-nija: Herve, ki je še pred kratkim Francozom slikat posledice pađca Lvova tako temno, je povzdignil sedaj zopet svoj glas in kliče Japonsko na pomoč. V »Libre Parole« pravi Herve, da so vzroki za vmesavanje Japonske sedaj, po ruskem »neuspe-hu«, važneiši, kakor kedaj poprej. V resnici se mora reci, da so Nemci in Avstrijci, ki se jih je menilo na koncu njihovih moči, municije in kruha, še vedno strasni in sposobni za naj-hujši odpor. Treba pa je, da se jih premaza in sicer premaga za vsako ceno. Nobena pomoć pa bi ne bila sedaj uspešneiša — o Italiji se sploh ! ne govori več — kakor pomeč Ja-| ponske, ker s^~et nima boljše vojaške i moči. kakor je Japonska. List po-skuša pripraviti Japonsko do tega, da bi uvidela. da je v njenem last-nem interesu, če Nemčija ne ostane zmagovita in piše naivno: »Kot za-vezrnca Angine mora Japonska že-leti. da iziđe iz te vojne zmagovita, kaki poraz Anglije bi značil za Japonsko zmanjšanje njene moči, posebno na vzhodu. Zmagovita Nemčija znači zmanjšano Japonsko.«
Boj za Carigrad.
Tursko uradno DOročHo.
Carigrad, 1. julija. (Kor. urad.) Poročilo Agence Telegraphique Milli
Glavni stan poroča:
Na kavkaski fronti se nadaljuje-fo boji, ki se vrše v hribovitem terenu ob meji, za nas ugodno. Sovražnik je pustil v zadnjih bojih na desnem krilu več nego 600 mrtvih na bojišču, med temi sedem častnikov. Ali smo vjeli še dva častnika, med temi ene-ga bataljonskega šefa in več franeoskih vojakov.
Na dardanelski fronti se je 29. t. m. vršilo v odseku severno od Ari-Burnu streljanie. V odseku južno od Seddil - Bahra je trajal boj ves dan. Sovražnik, ki je hotel obkoliti naše desno krilo, je izvršil pod varstvom nepretrganega ljutega artil.ieriiskega ognja napad. S svojim protinapndom smo onemogočili njegov nacrt. V no-Či od 29. na 30. > junij smo krvavo odbili napade, ki jih je sovražnik izvr-Šil severro od Ari - Burnu proti našim utrdbam v središču. Naše čete na desnem krilu so prešle k protina-padu in so odvzele sovražniku dva zaporedoma ležeča strelska jarka. Isto noč so izvršile naše čete v odseku lužno od Seddil - Bahra proti-napade proti levemu sovražnemu krilu. Med bitko, ki je trajala vso noč, so vdr'e naše čete v več delov sovražrnh utrdb in so se potem borile v ljutem boju rnož proti možu. £e te v jutrarjem svitu se je krmcal boj 30. juni ja ie trajala bitka vod^eku južno od Seddil - Bahra na našem levem krilu od sedmih zjutraj do opoldne. Ta b:tka, kl so Io na obeh krilih uvedle z napadi naše čete. Ie potekla za nas ugodno. Nnsa anatol-ska ohrežna bateriia, ki se ie uspeS-no udeleževala bojev v južnem odseku, je z dobrim učinkom obstrelje-vala taborišče in artiljerijske pozi-ciie sovražnikove. Eden naših zrako-rlovcev je vrgel na Seddil - Bahr bombe.
Z ostalih front ni poročati niče-sar važnega.
Carigrad, 2. julija. (Koresa ur.) Glavni stan. Pri Ari Burnu je bil sovražnik pri svojih napadih na naše levo krilo dne 28. junija vržen v svoje prejsnje pozicije; izgubil je precej-šnje število vjetnikov. Ponovljeni brezuspešni napadi na naše desno krilo pri Sedil Bahru so veljalc so-vražojka velike izgube.
Angleške izgube pri Dardanelah.
London, 2. julija. (Koresp. urad.) V poslanski zbornici je ministerski predsednik izjavil, da znašajo angleške izgube pri Dardanehih do 31. maja na mrtvih, ranjenih in pogre-šanih  1722 častnikov in 37.244 mož.
Boji na Galipoliju.
Kodanjska »Tidendec< poroča iz Aten: Štirizveza je imela težke izgube pred Dardanelami. Zadnji boji so zahtevali največ žrtev in s») bili naj-strašncjši v ćeli vojni ter so stali za-veznike ki so zaman poskusali pro-dreti, 11.000 mrtvih in šc enkrat tuliivo ranjenih.
Ruski torpedni rušilee v Ćrnem ni ori u peškodovan.
Carigrad, 2. julija. (Koresp. ur.) Zanesljiva privatna poročila pravijo, da je predvčerjšnj. izstrelek turske obrežne baterije zađe! ruski terped-iii rušilec s štirimi dimniki, ki se je v Črnem morju pri Atini, vzliodno od Trapecunta, ob meji približal obali na daliavo 1200 metrov. V strojnici je bil težko poškodovan. Na krovu je bilo več mornarjev usmrćenih. Torpedni rušilec je z vso naglico odplul v smeri proti Batumu. Skoro gotovo ne bo dalj časa za rabo.
Iz ngufminiti tžou.
NOVI PREDLOGI   ENTENTI:   RO-MUNIJI. BOLGARIJI IN GR^KB.
Dunai, 2. julija. »Fremdenblatt« poroča iz 2eneve: Francoski mini-strski predsednik Viviani je sporočil odseku franeoske zbornice, da so ostala vsa pogajanja z balkanskimi državami brezuspešna.
Ententa, da se je zato zedinila izročiti balkanskim vladam nove predloge, kar se bo zgodilo Drihod-nje dni.
Nevtralnost Romuniie.
Iz Bukarešte porocajo z dne 2. julija: Ferikvde, predsednik romun-ske zbornice, piše v »Aktionea<% da je intervencija Rcmuniie v te] vojni za dolgo časa izključena stvar. Ob-enem daje izraz upaniu, da se bo Bratianu posrećilo vzdržati še dolgo časa nevtraliteto.
Izjava novega boigarskega poslanika v Rimu.
Preko Lugana porocajo: Novi bolgarski poslanik v Rimu Stanciov se je napr<?m raznim intcrviewerjem izrazil jako rezervirano. Poudarjal je sicer svnie platonične simpatije za Italijo, zajedno pa izjavil, da Bolga-rija od svoje zahteve po Makedoniji ne more niti za las popustiti.
V Rimu so bile že razširiene vesti, da so v Ttaliji se nahajajoči Bofeari pripravljeni na cdiiod. Bol-prarsko poslaništvo te vesti demen-tira.
Sporazum med Bolgarsko in Turčijo?
»Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije: V merodajnih krogih se veča domnevanje, da se bosta Bolgarska in Turčiia spornzumeli glede mejne-?a vprašanja. Ražen desnega bre^a Marice želi Bolgarska crto. ki pusti Odrin Turčiji ter srre tik južno od Lozengrada na morje.
Grška in Italiia.
Milan, 2. julija. (Kor. urad.) »Oiornale d' Ttalia« dolži Grško, da je provzročila krivična srbsko - Čr-nneorska zasedenia v Albaniji, ker j?rška vlada ni zadovoljna z italiinn-skim zasedenjem dvanajsterih oto-kov.
Grška proti AnRtffi.
Atene, 1. julija. (Kor. urad.) Kampanja časopisja proti povelju angleške admiralitete se traja. »Neon Astv« piše: Ne verjamemo visoko-doneči frazi entente o bojih za pravice malih narodov. Siljenje h kon-ferencam in zvezam je nova politična metoda, drška se mora pripravljati, da možato in odločno sprejme-mo to maškeradno vojno zaščite narodnih interesov. Nobene konferen-ce, nobene zveze ni treba.
Atene, 1. julija. (Koresp. urad.) »Nea Imera« omenja razburjenje, ki je je izzvala Ans?lija. Anglija lahko uniči Grško, ne more je pa prisiliti, da se udeleži naskoka na Dardane-le. Jeza Anglije se obraća proti kralju, ki ga hoče ostrasiti.
Atene, 1. juli ja. (Koresp. urad.) Listi trde ,da je angleska vlada ustavila uvoz deželnih pridelkov iz Egipta na Grško in utesnila uvoz premo-ga iz Anglije.
Anglija je spoznala, da izgublja na Grškem tal simpatije ter skuša zato z odkritim pritiskom vplivati na javno mnenje. Angleško poslaništvo priobčuje v atenskih listih to-le na-znanilo: Provilantiranie turško-nem-
ških čet v Egejskem morju oskrbuje-jo grške ladje. Ta protinevtralni na-stop dela grškega naroda bo imel za posledico žalostne izgube, škodo in zadrege, ki pa bodo vplivale tuđi na poštene in zavedne trgovske in pa-roplovne kroge.
* Neniška nota Ameriki.
London, 1. julija. (Koresp. urad.) »Tiines^ poroča iz Vv'ashingtona: Sliši se, da bo neinški odgovor nu ameriško noto oddan koncem pri-hodnjega tedna. Ameriški veleposlanik je uradno poroč:ii, da je vsebina note jako ugodna. Niliče ne pričakuje, da bi Nemčija preneliala s svojini bojem podmrrskih čolnov, toda sigurna poročila pravijo, da bo Nein-č:ia stavila predlog, ki bo zasigural življenju in imerju Anierikancev večio varnost. Ražen tega hoče nem-ška vlada še enkrat poskusiti, prepričati An:eriko, da ie vojna podmorskih čolnov Ie protiodredba proti blokadi.
Perztiski notranii ministcr odptisčen.
Petrograd, 1. julija. (Kor. urad.) »Ruskoje Siovo« poroča iz Tehera-na: Notranji minister princ Ferman Ferniie, ki mu pripisujeio krivdo na nemirih v Germansabu, je bil od-slovlien. Mogoče bo ves kabinet od-stopil.
Volns zcscdinje
fifMtsKeia ssUorfl,
Zagreb, 2. julija. (Kor. urad.) Današnjo saborsko sejo je otvoril podpredsednik dr. Magdić.
Med došlimi dopisi se nahaja poročilo justičnega odseka o predlo-gi, ki se tiče premoženjskega poro-štva veleizdajnikov.
Po rešitvi formalitet se ie spre-jel predlog saborskega prezidija za izključitevr poslanca Štefana Radića za nadaljnih 15 sei.
Nato je sabor razpravlial o po-ročilu verifikacijskega odseka o verifikaciji mandata poslanca Ladisla-va pl. Jankoviča in o poročilu o po-vrnitvi kavcij vloziteljem volilnih protestov, kar je bilo sprejeto.
Nato so se razpravljale interpelacije.
Prihodnja seja se vrši 5. julija.
Dnevne vesti.
—   Odlikovani slovenski vojaki.
Srebrno hrabrostno svetinjo T. razreda je dobil štabni narednik Fride-lik Berginc bos. - herceg, lovskega bataljona. Rrnnasto hrabrosrno svetinjo so dobili: Računski narednik Makso Krasnik. računski podčastnik Anton Lipot, narednik Josip Ro-mavh, četovodji Ivan Tribuč in Fr. L.ahovic, korporali Vinko Pecnik, poddesetnik Ivan Kompoš. Karei Konstančnik, Alcjzij Mesar, Anton lušar. Miha Čeber. infanteristi: Simon Banko. Peter Kirnik. "Roman Legat. Ivan Pecnik. Alojzij Podlesnik, Matija Poznik. Franc Porinčnik. Ju-rij Zadnik. Feliks Spik, Ignacii Ver-nik in hornist Ignacij Jezerčnik. vsi pri 7. pešpelku: narednik Vinko Ostanek, četovodji Franc Breceljnik in Ivan Rupnik, korporala Hugon Bobič in Anton Novak, poddesetnik Karei Polanc ter infanteristi: Franc Bolka. Pavel Dolar. Josip Jakobčič, Ivan Kosir, Josip Kromar, Matija Kušar, Josip Perenič, Franc Pečlin. Franc Petrič in Josip Pugeij, vsi pri 17. pespolku.
—   Častno    znamenje    Rdečega križa z vojno dekoracijo sta   dobila polkovni zdravnik  dr.  Ivan Praznik in višji zdravnik dr. Zivko L a-p a i n e.
—  Smrt na   bojnem   polju.    Po-ročnlk v rezervi 22. pešpolka (slušatelj filozofije na   graskem   vseučili-šču). g. Teodor L u b e c .   ]e   padel dne 16. t. m. v bojih pri Plavah.   To je menda prvi slovenski Tržačan. ki je v bojih    ob Soči    naŠel    junaško smrt v obramhi domovine.
— Na sevemem bo.iišču je padel dne 1S. junija častne smrti gospod Franc L e n a r t, c. in kr. stotnik 17. pešpolka. Čast junaku! Cenjeni rodbini srčno sožalje!
—  7. lovski batalion.   Iz  pisma zdravnika dr. Demšarja posnemamo, da so padli, oziroma so bili težko ranjeni sledeči lovci 7. lovskega bata-ljona: Mikuž Ivan, štabni   lovec   iz Borovnice, strel v trebuh,   umri   v H.; Kastelic Josip, lovec, rojen 1896., iz Šmartna pri Litiji, strel v trebuh, mrtev;  Pavločič  Mati ja,    lovec,    iz SemiČa, strel v vrat, mrtev; Črnovoj-nik Jože Prijatelj, rojen 1887., iz Ško-cijana pri Krškem, strel v prsa; To-paj Anton, rojen 1. 1882. iz Štandre-ca na   Primorskem, strel    v  glavo, težko ranjen;  Kobe  Florijan, rojen 1896., iz Vinice, strel v glavo in vrat, težko ranieiL___^-.*^,
—  Ranjen je bil na južnem bojišču rezervni poročnik g. Hugon L e-n a s s i iz Ljubljane.
—  Oglasil se je s severnega bo. jišča rezervni    poročnik    gosp. teh. Ferd. Ć r e p i n k o. Odkar se je tja vrnil, je, kakor sam pravi, samo »za par ur poduhal    artiljerijski    ogenj«. Sedaj nameč biva v Karpatih in ima drugo delo. Dnevi so zgoraj lepi. Cez dan je zelo vroce,    ponoči    zelo in kadar  dežuie,    zimsko    mrzlo.    To vsem skrbečim srcem v tolažbo.
—    Izprernembe     v    primorski upravni službi.    Goriški okrajni glavar, namestniški svetnik    A. Rebek je bil vpokiican v službovanje k tr-žaškemu namestništvu. Namesto njega so   poverili    okrajnemu   gla\ariu baronu Baumu    pl. Appelshofenu   iz. Tolmina vodstvo goriškega okr. gla-varstva. Vodstvo okr. glavarstva v To'minu je prevzel okr. komisar Karei baron Molienbiihel iz Poreča.
—  Eksminister Schreiner je imel na shodu zaupnikov    zapadnočeških okrajev v Plzni govor, v katerem je povedal, na kak temelj hočejo nem-. ske stranke postaviti po vojni    av-striisko notranjo politiko.
—  Svctovna vojna in framazon-stvo je naslov dolgemu spisu, ki ga prijavlja  'Grazer Volksblatt«    in    v katerem razlaga, da te vojne ni kriva ne angleška gospodaželjnost,    ne ruska politika na Balkanu, ne gospodarska  konkurenca med    državam!, ne sarajevski umor, ampak    frama-zonska loža.
—   Skrb  za  življenjske  potreb-sčine. Liudje so v skrbeli. Morda se pokaže, da so te skrbi Ie malo utemeljene, ali čas je tak, da so ljudje takoj v skrbeh. če imajo težave   pri preskrbi  gotovih   potrebščin.    Jajca so silno draga in Še jih je težko  dobiti; glede olja se čuje, da nihče  ne ve, kje se ga bo dobilo, kadar bodo zaloge razprodane. Z mlekom so težave in z mesom so krizi — pa Še taka draginja. Se nikoli ni bil žafran razmeroma tako drag. kakor so go-riške češnje. Prijazni ljudje, ki imajo polne omare hranilničnih knjižic, se-veda dobro svetujejo, rekoč, uživajte sardine, gojite kunce in kuretnino in kar  je    takih  svetov,    toda  s tem Ijudem s skromnimi zaslužki ni ni5 pomagano.
—    Darilo    »Rdečemu    križu«, Omizie pri >Roži- je darovalo mesto venca na krsto umrlega   gosp. UU-manna ->Rdečemu križu« 50 K.
—  Za »Rdeči križ«. Mesto cvetk na   krsto   pok. gosp. ritmojstra   A. Svetca v Litiji je  podarila rodbina Hutter podružnici »Rdečcga   križa« v Litiji 15 kron. — V isti namen  je podaril gosp. Martin Jeretin iz Litije 10 kron. — Srčna hvala!
—  »Glazbeni Matici« so darovali zadnje dni podpore: gosp. G. F. Ju-rasek v Ljubljani, 2 K; gosp. notar A. Hudovernik v Ljubljani, 5 K;  g. Anton Verbais, župnik v p., 2 K; g. dr. Josip Gruden,    kanonik v Ljubljani, 5 K; gosp. prof. Josip Reisner, sedaj v Pulju,    10 K;    neimenovani dobrotniki s fronte po gosp. c. in kr. nadporočniku   prof.   A.   Lovšetu,   23 kron. Srčna jim hvala!
—  Italiianski vojni vjetnik umri. V tukajsnji rezervni vojaški   bolnici je umri včeraj italiianski vojni vjetnik Giovanni Croce, vojak 41. laške-ga pešpolka.
—  Prodaja jaje v mestnih vojnih prodajalnah. Od danes naprej se pro-dajajo po mestnih vojnih    prodajal-nah, in sicer na Turjaškem trgu in v Mahrovi hiši pri Jubilejnem    mostu jajca komad    po 11 vinarjev.    Kupi lahko vsakdo.    a posameznikom   se naenkrat    oddaja    ponajv^č 10 jaje skupa].
—  Pozor! Obrtniki in trgovci se opozarjajo, da se je pričel rok dolž-nosti    naznanila    nepodelane    ovčje volne dne 1. julija in da se ima v 8. dneh po stanju od 1. julija doposlati oblastvu.   Tozadevne  tiskovine   se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
—   Mestna zastavljalnica    IJutn lianska naznanla    slavnemu    občin-stvu, da se vrsi redna mesečna dražba in sicer    dne 15. julija 1915 za v aprilu    in    maju  1914    zastavljenih dragocenosti, dne 16. julija 1915 pa za v juniju in Juliju 1914 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.), vršeči se vsak dan od S. do 12. dopoldne v uradnih prostorih, Preč-na ulica št. 2. — Posebno se še opo-zarja, da na dan dražbe ni mogočai rešitev ali obnovitev zapadlih pred-metov, tem več Ie najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo.
—  Hranite z živili! to je poziv, ki ga slišimo   skoro   dan na dan v vseh mogočih varijacijah. Ljudje so se tuđi res ravnali po tem pozivu in Ie vsled tega je bilo mogoče, da smo učakali novo žetev. Pri nobeni stvari pa ni tako lahko štediti, kakor pri kavi,   ker imamo   Kolinsko   kavino priraes, ki zboljšuje okus prave kave in ki kavo tuđi v veliki meri nado-mešča.    Zdaj,   ko je vsled vojne z Italijo uvoz kave ustavljen, je   po-sebuo Driporočljivc),. 4a, m BOC^Uai
ilftfl. 4
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3. julija 1915.
i 49. štev.
Kotin&ka kavna primes. Naše gospo-dinje jo dobro poznajo in jo cenijo po vsi pravici za najboljšo primes.
Zdravstveno stanje mestne obline ljubljanske od 20. do 26. junija. Novorojencev je bilo 13, mrtvoro-jenec 1; umrlo pa je 39 oseb, in sicer 12 domačinov ter 27 tujcev. Za ti-fuzom je umrlo 6 oseb (vsi tujci - vo-jaki), za vratico 1 oseba (tujec), za jetiko 6 oseb (med temi 1 tujec), vsled nezgode pa 5 oseb. Za tifuzom je obolelo 13 oseb (vsi tujci, 12 je bilo vojakov), za vratico 3 osebe (med njimi 1 tujec).
Kdor bi znal, kje se nahajata Marija Vuga in posestnik Franc Vu-ga star., oba iz Kanala št. 3, je vljud-no naprošen, da to sporoči na naslov: France Vuga, Oberleut., Mari-nefeldpostamt, Pola.
Dragtnja v Mariboru. Piše se nam: Vojaška in civilna oblast sta nam postavili maksimalne cene za vse pridelke, bodisi potem to ali ono. To je bil zdrav ukrep in, če bi $e ga bilo uveljavilo že pred tremi, Itirimi meseci, bi danes bilo polovico bolje. Seveda ni naš namen, kritizirati. Opozoriti hoćemo le na okolnost, da bo treba kmalu misliti pač tuđi na nadaljnje tozadevne korake, kajti dvomimo, da ostane pri tem. kakor je danes. V tem nas podpira tuđi sodba uglednih kmetov in velikih posestnikov, ki so skoro izključ-no vsi mnenja, da se te maksimalne cene, razun morda pri žitu, odnosno moki, ne bodo vzdržale, iz enostav-nega vzroka, ker se tuđi kmetu vse podraži, česar nima sam. Plačevati torej mora svoje vsakdanie potreb-ščine, plačevati pa tuđi mora neprimjerno več davka in delavske moči, ki mu moraio v teh težavnih časih pomoči, da sploh kaj dobi, oziroma. da mu kmetija Le zasrane. Velja to za vse panoge. taku za poljedelstvo, živinorejo, kakor tuđi vinogradni-štvo. K temu tuđi priđe okolnost, da postaja kmetovalec nevoljen, če mora po veliki zamudi časa, ko priđe v mesta, prodajati vse ceneje, kakor pa n. pr. na domu vojaski oblasti. Razne oblasti bi torej storile najbolje, če bi si preskrbele širše in neprestane ter posredne stike s kme-tijstvotn, velikim in malim, a to čim preje.
Koroske vesti. Prvi ženski ranjenec v Celovcu. V celov-ško dež. bolnico so pripeljali v torek kmetico Rozalijo GoriČnik, ki jo je pri Tolminu ranil šrapnel v desno nogo. Pri sebi je imela ranjena žena 7 mesecev starega sinčka. ki pa je ostal nepoškodovan. — Umri je v Slov. Plajberku vrli slovenski mož Andrej Wieser. ki ima tri sine, med njimi sodnika drja. Josipa \Vieserja, na bojišču. — Samomor. Nad-učitelj v Šmarji pri Volšperku. Mati-ja Honigmann, se je dne 19. junija na pokopališču v Trnjivasi pri Celovcu ustrelil. Naznanjen je bil zavoljo pre-povedanega igranja kart. To ga je tako vznemirilo, da je 18. junija po-begnil od doma v Celovec in izvršil nesrečni Čin. Bil ie oženjen in ima otroke. — »M i r« priobčuje pismo nekega slovenske-ga častnika, ki piše s severnega bojišča med drugim: »Govovo Vas zanima, kako nam sicer gre. Je zelo različno. Enkrat že glede vremena. Sedaj vročina, sedaj dež, potem v naših zakopih strašno veliko blata. Če nam postane dolgčas. naredijo nam topničarji v vseh glasovih — lepo godbo. Kinobaterija (gorska) laja grozovito. da ušesa boliio, poljski topovi ti donijo že nekoliko spo-dobneje. Havbice pa — poljske in tuđi težke — ti igrajo prijeten bas. Tn tej godbeni bandi se pridružijo težki 30*5 cm možnarji. Ropota ti ne dela-io ravno prevelikega — ali učinek je velik. Imel sem priložnost posku-siti to v oddaljenosti 200 metrov. Rusi tuđi ne zaostajajo. »Brdčki« (gorski) topovi 12 cm, 18 cm, ali 28 cm igrajo naravnost grozovite »vize«. Vse drugo nima pri takšni godbi pomena.c
Talđ Iz goriške Okolice. Iz Lu-
gana poročajo: Iz goriške okolice so prepeljali 13 uglednih posestnikov kot talce v Florenco. Med njimi sta haje tuđi gro! Coronini in grof Stras-soldo. (»Gr. VolksblattO
Razpuščena italijanska društva v Istri. Tržaško namestništvo je raz-pnstilo naslednja društva: »Casino di societa« v Pazinu, »Circolo demo-eratico« v Pazinu, »Societa di lettu-ra« v Pazinu, »Societa escursionisti Montemaggiore« v Pazinu, »Unione democratica« v Pazinu, »Unione na-
zionate« v Pazinu, »Club ciclistico intrepido« v Pazinu, »Circolo di col-tura« v Rabcu, »Circolo di coltura« pri Sv. Nedelji, »Circolo di coltura« v Plominu, »Societa di lettura« v La-binju, »Societa di Casino« v Labinju, »Banda civica« v Labinju, »Club progresso« v 2minju, »Societa gin-nastica Parentina« v Poreču, »Club nautico Parentium« v Poreču, »Circolo di lettura« v Višnjanu, »Asso-ciazione italiana di beneficenza« v Poreču.
»Narodni Listy« u stavljeni? »Grazer Tagblatt« javlja po »Vossi-sehe Zeitung«, da so oblasti ustavile nadaljnje izdajanje praških »Narod-nich Listu«.
Epilog procesu proti diajkom v Travniku. Poročali smo o obsodbi srednješolskih dijakov v Travniku. Med obsojenci je tuđi učiteljiščnik Sadulah Nikšič, ki priđe se enkrat pred sodišče, obtožen hudodelstva izsiljevanja, ker je bil eden vodite-Ijev kampanje za odpravo nemških napisov v Sarajevu.
Popisovanje živil v Sarajevu. Te dni so oblastveni organi natančno popisali vse zaioge živil, pijač, mila, lesa in premega. Zadnji čas je v me-stu primanjkovalo moke in špece-rijskega blaga.
Kino Ideal. Spored za danes soboto c!o ponedeljka: 1. Norimbcrg. (Naravni posnetek.) 2. 1 + 1 — 3. (Komično.) 3. Ženska ali Žena bo-dočnosti. (Socijalna drama v trch delih.) 4. Ravnateljstvo se ženi. (Učinkovita veseloigra.) — Ob ugod-nem vremenu se vrši predstava ob pol 9. na vrtu.
Škodljivka — podlasica se je pojavila na Prulah in Opekarski cesti ter začela preiskavati drvarnice, kurnike in sploh prostore, kjer se na-haja kuretnina. Napravila je že pre-cej škede pri piščancih, mladih zaj-cih in jajcih (pri zadnjih menda tuđi sodeluje dihur). — Piščaneem in zajčkom popije kri ali jih pa tuđi odnese proti Ljubljanici. Škodljivka se je vgnezdila (jih je gotovo več) pri Ljubijanici v kamenju, ki ie tam na-voženo za razna đela v strugi in bi jo bilo dobro vjeti, sicer se bo za* rod razmnožil in delal po tamošnjem okolišu občutno škedo in kadar bo pečenka tukaj pošla, se bodo čvete-ronožni krvosesci preselili pa dru-gam.
Pošteni naidltelj zlate zapestni-ce naj jo vrne proti nagradi v \Vol-fovi ulici št. S, I. nastropje, pri gospe Blas.
Meteoroicgični mesečni pregled. Minuli mesec junij je bil jako topel in zadestno moker. — Opazovanja na toplomeru dajo povprek v Celsije-vih stopnjah: Ob 7. ziutraj 15*3°, ob 2. popoldne 2Z'2\ ob 9. zvečer 18'3°, tako da znaša srednja zračna toplina tega mt^eca 18^, za M0 nad nor-malcm. Največ, namreč 29*2U, je ka-zal toplomer dne 12., najmanj, namreč 7*5° dne 16. junija zjutraj. — Opazovanja na tlakomeru dajo 735*0 mm kot srednji zračni pritisk tega mese-ca za 09 mm pod normalom; naj-višje, namreč do 740*1 je prišlo dne 5. juniia zjutraj, najnižje. namreč do 727-4 dne 29. junija opoldne. — Mokrih dni je bilo 12, med temi trije, ko je padlo manj nego 1*0 mm; vsega skunaj je pa padlo 93"7 mm dežja, največ, namreč 23*4 dne 28. junija. — Vreme je bilo zelo toplo, zlasti v prvi polovici meseca, v drugi je vročina nekoliko odnehala. Dež je padel v primernih presledkih ter le malo motil košnjo, ki je dala obilo sena. Vetrovi nisb bili tako silni, kakor prejšnji mesec, le jugovzhod se ie ne-navadno mnogokrat oglašal, semter-tja je bil precej močan. Okoli ščipa, dne 27. junija se je pa vreme poslab-šalo, nebo se je s težkimi oblaki pre-obleklo, nastopilr so deževni dnevi. Nevihto smo imeli ob 7., meglo zjutraj ob petih dnevih.
V  meftni klavnici so od 20. do 27. iunija zaklali 58 volov, 12 bikov, 33 krav, 133 nrašičev, 197 telet, 59 koštrunov in 23 kozličev. Vpeljali pa 218 kg mesa, 1 zaklano goved, 5 zaklanih prašičev in 11  zaklanih telet.
Petrov sernenj za kože   se   bo
vršil v ponedeijek, dne 5. julija 1915 in sicer kakor navadno v sklacliščih tvrdke »Balkan«, trg. sped. in kom. del. družbe, Dunajska cesta št. 33.
V  vojaško službovanje    vpokli-cana   družabnika   tvrdke J. Ciuha, Pred   trančo,   vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina zacas-no    zaprta    ter    se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost  do  zopetne otvoritve.
Književnost
— »Amerikanka«. Znameniti roman »Amerikanka«, ki je izhajal v našem podlistku in ki so ga vsi ljubitelji književnosti čitali z izrednim zanimanjem, iziđe te dni v posebnem odtisu, in sicer v dveh ličnih knjigah, ki štejeta skupaj 554 strani. Cena za obe knjigi samo 3 K 50 vin., s pošto 3 K 70 vin., lepo vezan izvod 4 K 70 vin., s pošto 4 K 90 vin. Zaradi izrednih poštnih raztner ni mo-goče tega dela pošiljati na ogled in se bo dobival le, če se bo denar na-prej poslal, ali pa po povzetju.
Razne stuari.
*  Krakov. Od 1. jul. naprej se priklopi Krakovu tuđi mesto Podgurze z nad 22.000 prebivalci, tako    da    bo imel Krakov potem nad io7.00t) piv-bivalcev.
*  PomaBjkanie mesa je v Rimu tako veliko,   da so mesarji sklenili, da štiri dni na teden sploh ne bodo prodajali mesa. Zadnjo nedeljo nišo v Kimu skoro nič meca imeli.
*   Znižanje   števila   porodov   v Parizu. »Petit Journal« poroča: Šte-viio porodov, ki je znašalo povpreč-no v Parizu 850    na   teden,    se   je zmanjšalo zadnji teden maja in prvi teden junija na 350.
*  1000 vreč   meke   zgorelo.   V Floridsdorfu je izbruhnil včeraj    po-noči v tamkajšnjem paroinlinu    požar. Mlin je zj^orel in ž njim vred tuđi 1000 vreč moke, ki je bila last du-najske občine.
*  Hermenegiid    Wagner   pade!. »Reichspost« poroča, da je 12. iunija padel  na severnem bojišču  nadpo-ročnik Mermenejiild Wagner,   bivši poročevalec  »Reichspošte«    z   bojišča v balkanski vojni. Zapušča vdo-vo in devet let staro ličerko.
*  Gorkega sin težko ranlen.   Iz 2eneve poročajo, da je bil sin Maksima Gorkega, Pješkov, težko ranjen in so mu morali    ampultirati    roko. Javil se je kot franeoski    prostovo-ljec. Marca meseca je bil  imenovan za korporala, pozneje so ga predlagali ćelo za častnika.
*  Princ Humbert grof  Salemski v itaHjanski armadi. Princ Humbert grof Salemski, sin  princezinje Leti-cije Bonaparte  in  umrlega vojvode Aosta, ki je več let kot  kralj    Aina-deu vladal v Španiji, je    vstopil   kot prosto\'oliec v italijanski    kavalerij-ski po!k ter odšel kot   poročnik   na bojišče.    Princ je    polbrat    vojvode Abruškeira.
*  Eksplozija v  franeoski  tovar-ni. Iz Marseilla poroča Agence    lia-v^as z dne 1. julija: V četrtek je porušila  popcidne  eksplozija  tukajšnjo tovarno za izdelovanje svetilnih ra-ket, pri kateri je bilo zaposlenih ka-kih 100 delavcev. med temi kakih 80 žensk. Vsled močnega požara se je posrećilo iz razvalin pote^niti    le    4 ženska trupla in  kakih  10 poškodo-vanih dclavk.
*  Velika pravda.   Prihodnji me-se bo v Pragi kazenska   ohra\Tiava proti  61!etnemu  bivšemu  bančnemu ravnatelju Josipu Bergerju in njego-vemu 26!etnemu sinu. Obtožena sta goljufijc. Ustanovila sta namreč dve bančni kupčiji in tako dohro delala, da sta obe banki v najkrajšem   času propadli in je bilo pogoljufrmecra pol miliiona kron.    Preiskava je trajala tri leta. kar pač kaže. kako rafinirano sta moža znala prikrivati    svoje početje. Obtožnica obsega 442 strani, zaslišnnih pa bo 150 prič.
*  Iz Lvova.   V Lvovu provzro-čeno škodo vsled požara  cenijo  na več kakor 50 miliionov kron. Glavno pošto, ki so jo Rusi zažgali, so resili. Rusi so odnejfali s seboj vse mo-ške od 18. do 50. let, upnrabljajo jih edaj pri kopanju jarkov. Veliko gar-nizijsko bolnišnico so Rusi razdeja-li. Vsi Ivovski finančni zavodi so zapustili mesto, samo Industrijska banka in Oališka deželna hrnnilnica sta ostali. Državnega poslanca dr. Gol-da iz Zloczova in ravnatelja brzo-javnega    korespondenčnega     urada Szydlowskega so odpeijali Rusi kot tala. Zadnje dni, predno so Rusi zapustili Lvov, so spravili iz vseh   to-varen vse kovine stran,   ne   da   bi plačali.
*  Pozahijena obrt ie oživela. Med obrtniki, ki jih je vojna najhujše za-dela, je tuđi čevljarski    obrt,    kajti usnja manjka in ga bo čedalje   bolj primanjkovalo.    A vendar so   prišli sedaj do veljave čevljarji, seveda ne tistr, ki delajo čevlje iz usnja, nego
tišti, ki delajo čevlje iz lesa, tako-imenovane coklje. Zgodilo se je pa to na Nemškem, Tam so začeli zopet izdelovati in nositi coklje, seveda le pri delu na polju. Bogati Švicarski in franeoski kmet nosi sploh pri delu vedno coklje. V Švici nišo nič red-kega kmečke hiše, kjer imajo parke-tirana tla, lepe bele preproge na ok-nih in lepe prostirače na tleh. Kmet, prišedši domov, pusti coklje pred vratnii in hodi po sobah v svojih debelih nogavicah; usiljenih čevljev ne obuje nikdar, kadar ima delo na polju. Zdaj so tuđi na Nemškem začeli tako delati.
*   Rasputin,    car in generalisim.
»Wiener Al! cmeine Zeitung« piše: Kmet Raspu1', ki ima na ruskem dvoru jako \ t lik v^liv, se trudi, pridobiti meroda:*re >ške kroge za mir. Pri carju se mu to se ni posrećilo, a car se ni upal nastopiti proti Ra^pu-tinu, ker je ta prr ■ -'koval, da nasilna usoda, ki bi njega /adela, bi uničila dinastijo Romanov. Car je pa dovolil, da gre Rasputin v glavni stan, če to dopusti veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič. Rasputin Je velikega kneza brzojavno vprušal, če srne priti in je dobil odgovor: »Pridi v veliki stan, bos obešen.« — Beležimo to notico, seveda ne da bi rekli, naj ji kdo ver-jame. »Wiener AlIfT- Zeitung« je sicer veieoficijozen list, a da bi bil tuđi zanesljiv, tega ni še nihče trdil. O Rasputinii srno v nemških listih že dosti čitali. Časih so trdili, da je pop, zdaj praviio, da je kmet; časih so pisali, da ie hujskal na vojno, zdaj pravijo, da dela za mir, Kdo se naj spozna?
*  Izdelovatec ženskih  klobufcov — voifii  liferant.  Na  Dunaju  živeći Sigi Ornstein je izdeloval in prodajal ženske klobuke. Cim je nastala vojna, je spoznal, da bo kot vojni liferant prej bogat kakor kot izdelova-lec ženskih klobukov.    Sklenil    je z vojno upravo pogodbo, da ji  proda 40.000 metrskih stotov    iečmena po 19 K 70 vin. Sigi pa je imel v zalegi same ženske klobuke in nič ječmena. In ker ječmena ni mogel dobiti, je po svoji ženi neki agentinji Heleni Czi-fri obljubil 200 kron vreden klobuk, če posredovanjem žene generalnega intendanta Jerzabeka doseže, da vojna uprava odstopi od sklenjene   pogodbe glede ječmena. Sigijeva žena je dobila zaradi poskusa podkupova-nja dva meseca. Czifra pa pet mesecev. Vrh tega je vojna uprava vlo-žila proti Ornsteinu tožbo na plačilo 145.000 kron, to je za tišti znesek, ki ga je vojna uprava morala več plaćati drugim liferantom za ječmen, ki ga Sigi ni dobavil.
*  Obsojena zdravnica. Iz Sarajeva poročajo:    3. februaria t. 1. so bili    v   procesu    proti    sarajevskim atentatorjem na smrt na vešalih ob-sojeni obešeni, med temi tuđi Veljko Čubrilović.  Usmrtitev se  ie  izvršila na dvorišču  tukajšnjega garnizijske-ga sodisča. Eksekuciji je med drugi-mi prisostvovala tuđi setra    Veljka, dr. Štaka Bokonjić. rojena Čubrilović, zdravnica v tukaišnii  dež. bol-nišnici. Ova dni pozneje je pisala dr. Štaka Bokonji. svojemu drugemu, v Banji  Luki  živečemu  bratu  Branku Čubriloviću    odprto    dopisnico.    na kateri mu iz    sporočila, da je    brat Veljko umri »kakor junak in mirno«. Državno pravdništvo je to smatralo kot prestopek proti javnemu miru in redu ter obtožilo   Bokonjićevo.    26. juniia se je pred tukaišnjim okrožnim sodiščem vršila proti njej razprava. Obtoženka je bila obsojena na štiri-najst dni zanora oziroma na  140 K denarne glohe.
*   Odlikovani Marconi. Brezžič-ni brzojav spada gotovo med    naj-znameniteiše    iznajdbe      noveišega časa  in  nihče  ne odreka  izumitelju te naprave, Mnrconiju, dolžnega pri-znania. A tuđi temu možu je vojna menda hudo pokvarila živce. Zapu-stil je New York in prišel te dni v Rim. Na potu, v Londonu, je doživel prijetno presenečenje; angleški kralj mu je podelil naslov »sir«. Odlikovani izumitelj je raznim poročevalcem v Londonu povedal, da je italijanski mornarični častnik v rezervi, da pa mu    je    italijanska    vlada    poverila vodstvo vseh  brezžičnih brzojavnih naprav   v   vojni    proti   Avstriji.    A Marconi je povedal še več in sicer stvari,   ki kažejo,   da je tuđi njega prevzela      bolestna    megalomanija. Prorokoval je, kako    bo italijanska mornarica uničila avstrijsko in da se bo sedanja vojna končala že v me-secu septembru letošnjega leta, seveda z najpopolnejšo zmago Italije in
njenih zaveznikov. Hm, hm! Izumitelj takega pomena, kakor Marconi pa veže take otrobe.
* Blsmarckova smotka in Gari-baldi.      Ravno v teh dneh, ko so duhovi ogorčeni vsled verolomstva Italije, utegne zanimati splošno, kako je Bismarck sodil o udeležbi    Garibal-dija na vojni leta 1870771. in kako je na mirovnih pogajanjih    dal    izraza svojemu mišljenju.   Comte d' Heris-son nam o tem prip;>veduje v svojem »Journal d1 un oifioier d' ordonnan-ce«: Bilo je koncem januvarja 1871. Jules h^avre se je podal z d' Herisso-nom    kot    tajnikom k Bismarcku y Veisailles.     Pogajanja   je    prekinil obed, ki se ga je udeležil Herisson, ne pa Jules Favre.   Po obedu je daj Bismarck prinesti v sobo, kjer so se vršila pogajanja, tri čudovite smotke >-Havana«, ki jih je bil dobil od svojih občudovalcev v Hamburgu. Eno bmotko je ponudil Jules Favreu,   ki pa jo je odklonil, ker ni nikdar kadil. »Nimate    prav,« je menil Bismarck, »če se pričanja razgovor, ki utegne prinesti neprijetna razmotrivanja,   je bolje, da se kadi.      Smotka odvraća, dvigajoči se dim, ki mu nehote sledimo z očesom, razveseljjje    in    dela človeka bolj spravjivega. Raje dela-mo koncesije drug drugemu, a naša naloga kot diplomatov sestaja iz ne-prestaiiih     medsebojnih       koncesija Nato so mirno in varno zopet   začeli s pogajanji. Ali, ko je prišel razgovor na Garibaldija in na vojsko pri Dijo-nu, so se kancelarju oči jezno zabli-skale. Videlo se mu je, da le s težavo duši svoj  srd.  »Zahtevam«, je rekel Jules Favreu,    »da njega in njegovo vojsko izključimo iz premirja. On ni eden vaših, morete ga prepustiti meni. Proti sebi ima armadni zbor, če-gar število je enako onemu njegovih čet.  Naj  sama obračunata med  seboj, ne bavimo se dalje z njima. Jules Favre ie odgovoril, da je to po-polnoma nemožno. Res ie sicer, da nišo prosili  Garibaldijeve    pomoči; ker pa so okolnosti   iz   italijanskega »condottiere« napravile franeoskega vojskovodjo, bilo bi brezsramno, ako bi on, Favre, pustii zastopnika Fran-cije, na cedilu in bi ga izključii iz premirja, ki naj vendar    koristi    vsem. Med    temi    besedami   je   jeza  Bis-marckova narastla. Nemirno je pre-mikal    stolico sem in tja.      GoreČo smotko je položil na rob    skodelice in je, pritisnivši s kazalcem trdo na mizo, vzkliknlil:  »In vendar ga moram imeti, ker ga hočem dati voditi po ulicah berolinskih z listkom    na. hrbtu, na katerem bodo zapisane be-sede:  »Voila la reconnaisance de V Italie«.     (»Tu je hvaiežnost Italije!) Kaj!     Po vsem tem, kar smo storili za te ljudi...     Prostaški je to!« — »Tu sem sv< nadaljuie Herisson, dovolil drznost, ki je mogla imeti uspeh pri možu pomena in olike grofa Bis-marcka. Vzel sem skodelico s smot-kami ter jo ponudil Bismarcku spost-Ijivo in s prosečo kretnjo. V prvi hip se je zdelo, da Bismarck ne razume. Nato pa je kar naenkrat ugasnil plamen v njegovih oceh.     »Prav imate, kapitan, nima zmisla, ako bi se raz-burjali.« In razgovor je zadobil zopet potek:   Garibaldi  in njegova vojskastabilapritegnjena v premirje ! !
* Čudno pismo. Pri nekem voj-nem vjetniku v Nemčiji so našli pismo, ki ga uradi nišo mogli raztolma-čiti. Pismo je bilo pisano namreč v 32 jezikih. fk)lgo si uradi nišo znali pomagati. Ni prav lahko dobiti čio-vek, ki bi razumel 32 jezikov. Konč-no so takega človeka našli, namreč avstrijskega tolmača Spiridiona Gopčovića, ki se je naučil 37 jezikov. »Vor\varts« je dobil prestavo tega pisma in ga objavlja. Pismo izgleda sgedeče: O tyranne ton theon kai ton anthropon, Eros, forlad mig hvis jeg svnger her diri Priis / tako dobro kao schto moga u trideset i dwa jesika. / Ma posso celebrar cosa piu dolce e divina / than the delicious spring of Love? / Apa dulce! Ci ne bej nu mai se duce! / Hvarfore skulle jag fortiga att jag dricker / de aquel-la fuente amenudo, y siempre con gozo? / Nebo obdarovana nas vset-kym / et semper mihi pergratum est si pulehram puellam video / \velcher ich dann zufliistern kann: / Munao-ki huan hatun huailjuj, sumak taški. / Gdu eschte mir na loim gdu! / Prawdziwie bez zartu mowie, / wattakussi-ha konomimassu anata-\vo, / du ert min augna-steinn og minn kaer-leiki! / Pćkna divka, bud milosrdna / iskasch li da dodesch s mene? / Sato enekin! Nahusu? / El eis to angkaliasma mou! / Entao que
Pop in vztrajnosl
sta dragoceni lastnosti, ki nam na-posled morata pripraviti zaželjenega uspeha. Nikdar pa ne srnemo poza-biti, da te dobre lastnosti morejo prebivati samo v zdravem telesu in jih samo nemotena delavna moč mo-K PSĆfesti   *>   Potoka   razvitka,
Prav pogosto smo malosrčni in ne-strpni, ako smo si s prehlajenjem, bivanjem na vlažni zemlji, na odprtem polju na snegu in dežju nakopali kakšne bolečine. Zlasti revmatične in protinske bolečine v rokah in no-gah nas pogosto napravijo popolno-ma obupane, ker nam zavirajo pre-mičnost in delazmožnost. Temu je pa lahko odpomoči. V več nego 100,000 zahvalnih irisraih In zdravni-
ških priporočilih čitamo, da se take bolečine v udih kakor tuđi oslabelost v udih zaradi onemoglosti, prenapo-ra, štrapac itd. dajo odstraniti s Fel-lerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsafluid«. Nobeno drugo vteralno sredstvo se ne more skgicevati na toliko častnih priznanj kakor Fellerjev »Elsafluid«, ki se ima zahvaliti za svojo priljubljenost samo posebfti iakosti in učinkovito-
sti. Kdor je poizkusil že različne druge domaće pomočke. bo rad po-trdil, da učinkuje »Elsafluid« odlično in dobrodejno. Pa še niti ni drag, ker stane 12 steklenic kamorkoli franko samo 6 kron, 36 steklenic franko samo 15 kron 40 vinar je v. Naroči se edino pristen od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hr-vaško). Zdravo telo pa potrebuje tu-4i lahke Drehav^ brez oritožbe ttf.
rednega presnavljanja. Kdor trpi na motenju prebave ali zagatenju, naj uživa Fellerjeve želodec krepeče, voljno odvajajoče rabarbarske krog-lice z zn. »Elsakroglice« 6 škatljic franko za samo 4 krone 40 vinarjev, 12 škatljic franko za samo 8 kron 40 vinarjev.
ffliri. • • • •
149. štev.
.SLOVENSKI NAROD* dne 3. julija 1915
Stran 5.
prazer, se ella abragando-me cochi- j eha: / Mnie sdjess otschen   nrawit-sia; / nuri ainim, dschiger kčschem, ; habibim sen sin! / Zy eisa hc    zoe j mou. se agapo!  / Alors nos l£vres se rencontrent — un doux baiser... / Ta, kuda sam se zabunio? Ja buncam! ___/ Nis in beguzared! č Da er
det bedre jeg lader jenterne og Iader mig noje med hvad jeg skrev, thi / ab tot aix6 no ha perdo p6 me. / Da-room sluit ick tot genoegen des le-zers. / Allah el hamd!
Slovensko se glasi to pismo: (Starogrško:) O tiran bogov in Ijudij, Amor, (dansko:) odpusti, da pojem zdaj v tvojo slavo, (srbsko:) tako dobro, kakor morem peti v dvaintridesetih jezikih, (laško:) Ali morem kaj slajšega in boli nebeške-ga opevati, (angleško:) nego vzvi-šene vire Ijubezni? (romunsko:) Voda sladka! Kdor tebe pije, ne umre! (švedsko:) Zakaj naj zamolčim, da pijem (špansko:) iz teh virov z vedno slastjo? (siovaško:) Obdari nas nebo z vsem mogočim (latinsko) in vedno mi je prijetno, Če vidim krasno deklico. (nemško:) kateri morem potem šepetati: (kesmaško:) Z veliko nežnostjo te ljubim, krasna dekli-ca! (albansko:) Tukaj je tako krasno biti, ostanimo! (poljsko:) Resnič-no le in proč s salami, (japonsko:) ljubim te! (novoizlandsko:) Zvezda si mojih oči in Ijubezen moja! (češko:) Dekle krasno, bodi milosrčna, fbolgarsko:) in reci. ali hoćeš iti z menoj! (baskiško:) Sledi mi! AH ho-Češ? (grško:) Pridi, da te objamem! (portugalsko:) Kakšno veselje, ko me objema in šepeta: (rusko:) Ti si moje življenje in jaz te ljubim! (fran-cosko:) In poteni se srečajo naše Tistnice in — poljubi . . . (hrvaško:) Kam se le zablodil? Blaznim! (ner-7ijsko:) To tuđi preide! (norveško:) Tu je lepše. Pustim deklico in se zadovoljim s tem. kar pišem, (katalonske:) In pri tem vsem ni za me cd-ruščanja. (holansko:) Da umirim či-ratelja. končam. (arabsko:) Naj pla-_a gosnod boe:!
*  Življenje na Dunaju. Poroča se nam: Dunaj je mesto. kjer se vojne pravzaprav ne čuti dosti.    V prvih mesecih je pač vse vrvelo, ljudje so se trgali za posebne izdaje in skrb je bila v vseh krogih velika.    Toda počasi se je to poleglo. Ljudje so se potem bolj zanimali za živila. Tuđi v tem oziru so se skrbi kolikor toliko polesrle in zdaj je življenje skoro tako, kakor v normalnih časih.  Zaba-višča so dobro obiskana in v javnih lokalih je vedno živahno, kajti denar-ia je dosti in zaslužki so vsleđ vojne jako veliki. Kdor se iz ozirov na svoje živce neče zanimati za vojno, pač se ne zapazi, da se na severu in na jugu bijejo tako velikanski boji.
*  Iz pisma vojaškega zdravnika,
nahajajocega se na bojisču, posna-memo po zagrebškem »Tigblattu« nastopni odstavek: ». . . Kadar se tako strelja, (padla je iaponska granata), je mnogo, mnogo ranjencev. Nedavno je trajai boj štiri dni in štiri noči. Oče (zdravnik je pisal svojim otrokom) je moral neprestano obve-zavati. Vsem pomaga, kolikor le more: našim Hrvatom, Slovencem, Nemcem. Ogrom, kakor že prihajajo. Slovenci so tako lepi fantje! Za ene-ga mi je bilo žal — brhek dečko od Postojne, sele 24 let star. Nisem mu mogel več pomagati. Tako daleč od domovine je nasel rani grob . . . Tuđi Ruse obvezujem. Vsi so obili, široko-pleči, trdni. zdravi, močni možje. — Eden izrned njih je prišel uro daleč, je govoril z mano jnirno. dobrodušno, brezskrbno in je bil zadet po stre-lu v pljuča. Pi vsakem dihu se mu je skozi dve veliki luknji penila kri iz telesa. In tako padajo na tucate. Po-kopavajo jih in — konec je. Mnogo, mnogo se vidi v vojni! Sedaj pa se-dim tu in pišem vam. Na levo tam gori stoji hišica ubogega kmeta in tam je moje obvezovalisče. Njega kokoši so prišle do semkaj k potoku. Z eno sem sklenil prijateljstvo. Je povsem bela in ima 13 crnih okroglih piščet, ki se veselo prekopicajo po travi. Trošim jim komisa. Vsemu, vsemu se privadita človek in žival. Včeraj sem za hip, ko so topovi mol-čali, slišal kukavico. Metulji lete okolu. Ah, otroci, želim, da bi vsaj vi kda] doživeli boljši čas, čas sreče in — mir u!«
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica ljubljanska.
Promet meseca junija 1915. 1173 strank je vložito 1,039.604 K 76 vin., 1311 strank je dvignilo 615.231 kron 68 vin., torej več vložilo 424.373 K 08 vin. Stanje vlog s kapitaliziranimi obrestmi vred 46,664.628 K 02 vin. Stevilo vložnih knjižic 29.849. V IL četrtletju 1915 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 78.686 K, vrnilo 305.826 K 64 vin. Stanje poso-iil 33,489.292 K 61 vin.
— Ljubljanska kreditna banka. V aumoa iuailu se te vtožiio na kniiž^
!ce In na tekočl račun 2,198.252 kron 62 vin., dvignilo pa 1,458.504 K 30 v. ; Stane koncem   lunija    15,860.008 K I 81 vin.
Darila.
Upravništvu naših listov je po-slal:
Za »Ciril - Metodovo   družbo«:
Dr. Simon Dolar,   c. kr. profesor v Kranju 20 K, v slovo.
Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 29. junija: Anton Dikilek, četovodja 81. pešpolka, v rezervni vojaški  bolnišnici.
Dne 30. junija: Rudolf Bogataj, sin železniškega nadsprevodnika v pok., 21 let, Kavskova cesta 139. — Josip  Seidlovskyf pešec 30. pešpol-
; ka, v  rezervni    vojaski    bolnišnici.
j — Jernei Bedina, posestnikov sin, 4
' tedne, Sv. Jerneia cesta 5S. — Anton Kranjc - Užar, jetniški paznik v p.f 86 let, Oaljevica 1. — Andrej Cankar. krojaški mojster, 61 let, Ga-Ijevica 5.
Dne   1.  julija:    Josip    Lukežič,
j državne žclezr.ice sprevodnik v pok., 59 let, Gasilska cesta 172. — Andrej
f \Vienczek, pešec pešpolka št. 100, v
j rezervni vojaski bolnišnici.
V    d e ž e 1 n i    bolnici.
:         Dne  26.  juniia:   rlermina  Poze-
! nel, delavčeva hči, 5 let. I Dne 27. junija: Marija Bczlaj, I žena kovaškega pomoćnika, 40 Icr. ! — Rozalija Rev\ posestnikova žena, | 4S let. — Karolina Maicen, posestnikova žena. 36 let.
Dne 2S. juniia: Alojzij Tramon-tini, sin kamnoseškega delovodje, 1 dan. — Marija Primšar, posestnikova žena, 64 let.
Dne 29. junija: Ivan Starasinič, čevljarski pomoćnik,  19 let.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljndno vabimo na novo naročbo, stare p. i. naročnike pa, katerim je potakla koncem meseca naročnina. prosimo, da jo o praven (asu ponove, da pošiljanje ne pre-neha in da dobe vse številke.
jlfifliii MT
velja t Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto . . . K 24-— I Cetrt leti. . . K «•— Pcl leta . . , M 12"— I Ed mesec. . • m 1«—
V npravTiištvn prejenian na mesec S lm90. Spošiljanjern po posti ^Afstriji velja:
Vse leto . . . B 25-—  I Cetrt leta   . . E 6-50 Pol leta . . . „ 13"— I En mesec   . . „  2*30
Za Ncmčijo vse leto 30 K. Za Ameriko io droge dežele vse leto 39 K.
WHr Naroča se la'nko z vsakim dnevom, a hratn se mora poslati tuđi  naročnina.  drngače se  ne
oziramo ca dotično narocflo. Pri refclamacijah  naj  se  navede vedno đan  zadnjega plačila naročnine.
HT list %t nstavlja 10.   dan po potekli   naro
čnini ferez ozira vsakemn, kdor je ne vpošlje o
pravem časn.
Oprsvnlštvo „Slcfenske^a iiarođa".
Banašnj list obscga 10 strani.
Izdajatel) In odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina in iisk »Narodne tiskarne«.
vvnlK n I
nnraiiie ni. | i         I
^MATmONIS
/jedinstven f u svoJoJ
AHALfrfCMOj KAKVOĆI
NiJaoiJe \
H KMOfaOI
rtćfi      I
GlESSHiJBtEfl
HeteorolosKno porodio. VIIIm Md mMjea 3N-2               SieJa 1  irtmi tlak 71« ma |   £l8  Istanje'  A^  '                | i    opaio-  i!rtr°a    |S i Vetrovi       Nebo ¥Mi*    f mm   č5            * 2. 2. pop. 732 3      170   si. jzah | sk.oblač, tt     9. zv.   733 5      14 3 l sr. szah , oblačno 3.   7. zj.    734 3      16 1 j si. jzah. i      de2 Srednja  včerajšna   temperatura  152°, norm.  192°.    Padavina v 24 urah mm   30*
LJUBLJANSKI
^esečnik za književnost  in prosveto. Letnik XXXV. (1915).
LJUBLJANSKI IVON" lshaja v svetklh   po eokrtt na ■eieo ter stana nm teto 9 K 20 b, pol   leta 4 K 60 i», fietrt   leta 2 K 30 h,   ma   vsa   ncaTstrlJake   delele   po   i U K 20 h na teto.
Posamezal sveskt se Aobiva|o po SO k.
„ffarodca tif kama" v LfablJa^I.
drogerija in fotomanajakfara
Ljubljana, Selenburgova ul. 5
priporoča veliko zalogo
iesinfekcifskih    preparatov    kakor: Lvsol, Lvsolform,   Kreolin,   Formalin, | Formaliiiove pastilje, karboiova kis- ! lina, karbolovo apno.
Fetrebsžine za postrežbo bolnikov    in    ranjencev, G&vez    ia   gaaiastega   bla^s,
konjaka, ruma in čaja. fiznform.     fkhhnin.     pcrolin.
▼ Ceželaem gledalifsžn.
Sob9to 3.    fNe9eijo 4.   ponedcljek 5.
3md sem tovariša...
Drama.   —   Iz   dnevnika   prostovoljca
Gospodična foltoL
Komedija iz vojne^a živlenja.
PSIT* Kincmatcgra/icne  slike iz zmagovite o/enzive proti  Rasom
▼ main 1915.
Stilfserjoch.
—      Aktualni naravni   posnetek.       —
Za Joga, moja stara prihaja. |
Komično.                           j
i
Tuđi za mladino prlmerno.         !

U je pHfateU aai pravi,
SI nas krepi,
Da amo tvrsU la liravl I
Ul*4tml likte „nOUAlT1 ae alaM la ae •mami, aaipak te|a mo* la vaaalfa 4m 4M*.
Varajte se ponaredb!
Pristat .FLORIAN" se iofci fđloo od tast-Unske destilacije ..FLOtlAN" v LjibIJMi.
Kupim    dobro    obranjeno    damsko
KOLO
(Freilauf)                   1591
Ljubljana, Ilirska ni. 21. vrata 4. i
vešca slovenskega,   nemške^a   in   itali-jana'vega jezika,  dobro izurjena v kroju,
isče posla kot kro!a$ic« ali prodaj alka v saloau  ali  tvrdki.   Po-
nudbe pod „14102 P." na upr. ,S1. Xar'.
i
se sprejme v trgovini z meš. blagom !
3. PInter u SIoy. Bistrici.
Učenec mora obiskovati tukaj  trgorsko | solo, kar je zanj velikega pomena.     1601
^BSI^H^^aiBBaHi^H^B^^^^^Bff^^HaM^Btf^BBia^BiJC^HLZT^^BIBI^B^K^^^BaHKSn^^B^^^^^^B^BBsMBB^^^I
Sprejme se         i^ss
dober   železninar.   Le   tak   se sprejme. Kie,  pove  unrnvni^tvo  ^>Slov. Nnrcđ?.«.
VojašHe platnene (zeleaos!ve)
pd meri  Dobrvlja v najkrajlem času ;
Jos. Ecpsia,
Lfubljana, Franci Ježeva cesta 3.
1596
Prešernove slike
prodaja iB pošlija po postnen povietis ilv. Bonačv Ljubljani.
Ceaa Fliki 5 kron.         372
brez otrok se sprejme s L avgu«
stOOl t. 1. Vpraša se v pisarni   BleU weisova cesta 18. L nadstrople,
popoldne  od 2.—4. ure.        1602
Elogantno
ISte za 15. \u.U\  soliden gospod,  v blizini kavarne Evropa, s  prostim vhodom in električno lučjo. Pisma pod »DOKTORt na upr. »Slovenskega Naroda«.          160^
Podp^ani tem potom vljudno javljam, da nisem plačnik za onega, k[ bi si na moje ime kaj izposojeval.
Janko Žirovsdky
1533                      mestni strojni mojster,
Kleče pri Ljubljani.
I                            Dobre                    1597
1          •        V 1                          V        • 1
sprejme
Ljubljana,   Fraa Josipa cesta  3«
i    —=----------------------------------~*--------        - - -------------------
T&r*zi&                       1865
'            sgsrejrrse takoj
ivan Zamljen,
Liubljana, Gradišće št. 4.
-■-—                                 —^—»^
!.. UlOiMi pulGlOiS ..
Sxm                            1593
u čenec
se sprett&eta takoj pri VIL.   SEQUARDT, urarska   delavnica v Ljubljani, Židovska ul. 1., IL nadstr.
Od  žalosti  potrti  javljamo pretužno  vest,   da je  naš iskreno ljubljeni sin, brat in svak
c. In kr. stotaik 17. pešpolka
dne 1S. junija umri na severnem bojišču junaške smrti.                           j
Sv. maše   zadušnice   se   bodo   brale   dne  5. t. m. ob   J/2 8  uri      I
zjutraj v tukajšnji cerkvi Sv. Petra.                                                            I
LJUBUANA, dne 2. julija 1915.
Ana Lenart                                              I
mati.                                                   I
Ana, MicI Lenart                                 Jos. Lenart              I
sestri.                                               c kr. sodnik, brat.            I
MI ci Lenart roj. Beinricher                                   I
svakinja.                                                     I
1592                                                                                                                  I
Zahvala.
Za mnoge  dokaze  iskrenega  socutja  povodom  neiz-
merno   težke   izgube   mojega   srčnodobrega,   nepozabnega       I
goproga, gospoda                                                                       i
Viljem Stauferja,
C i. kr. polkovnika in brigadirfa                       1
izrekam tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.                        I
Posebna   hvala   pa   bodi   vsem   darovateljem   krasnih      I
vencev, visokim vojaškim in civiinim oblastnijam, ter vsem,      1
ki so spremili pokojnika na njega zadnji poti.                          I
Mary Stanler.               I
1603                                                                                                                        I
Stran 6.
.SLOVhNSKJ NAKOL>\ dne 3. julija  I91h.
149. stev.
Vpokoien laneni urađnif
fcče   sluibe  proti  saieraemn   plaftlln
$tar je   40  let, zmožen  knjigovodstva, im   I žotarsko prakso, slovenski,  nemSki in itab-janski koresrondent   Nastopi takoj. Ponudb* pod „urednik 1556*'   na upr. »Slov. Nar
Sppetnit         157 i
stenografinja in strojepisha
samostojna moč, z večletno prakso, zmožna   vseh    drugih   pisarniških    del
želi premenltl službo. Onjene po-nudbe pod „Vestna 1896 1577" na
upravništvo »Slov. Naroda«.
Koncipijenta
sprejme takoj      1591
ir, Štefan Ral odvetpifc i Koievju,
Sprefme se takoj         1579
sprA trgov. poniočoik
mešane stroke proti dobri plači pri BSiha Omaheoa nasL
f. S. 1 i nali gori.
Pođkovska šola c. kr. kme-::   tijske družbe Kranjske    ::
sprejme tako) eoega ali dva
votaščine prosta OVdtd*
Vstop    takoj.     Plača    po    dogo oru.
1595
Vkljub sedanji dragin'i  se  dobi
pri tukajšnji  trg. sped.  in kom.
deL družbi „BALKAN11 preceišaa
množina umefoega       1541
surevesa masla
v zavitkih a 5 kg ali zabojih a 30 kg ter nekaj drugih živil, po izredno nizkih cenah. Kupci oaj se blago-volijo oglasiti v pisarni omenjene tvrdke
Dunajska  cesta  fttev.   33.
2cmiina ponudba.
30 hini mladenič s 4000 H dote ss Seli se^naniti 3 gosvico ali mlado vdovo v svrho ženitve. da bi imela v blizini Ljubljana malo hisico 3 vrtom,               1590
disati je pod „Metitta'tSSO" na upravn. „S^ov. /faroda".
\ SANATORLJM • EMONAI
JZANOTRANJE IN KIRURG £NE -BOLEZNL li
7 LUUBLuIANA komenskega ulica <t Tj /sef-zdrmjkPRnv*j.DRFR DERGANC\
AbsomentKn
dvoletne trgov*ke Sole, vešča slovenske in nemŠke stenografe, ital janščine tu strojepisja, IM« sltttbo«
Ponudbr    na    unravi     *Slov   Naroda« pod l9it 8S79/15S0".       1580
Lokal za prijo
s postranskimi prostori  in  kOBCOSifO
za   iganietoč   s   popoi o   o ^ .vu,
staro   dobro  rn^stn, se  tallOf  Odda ▼
na)em na Valvaiorfevem trgu st. 6 v Linbljani.
Vpra^ani^    pismeno    na    pOSfoi
predal št 154 v Linbl|anl.      1593
o tor cg
J=
o
c:
"S
C/3

M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nL 5.
priooroča    veliko    zalo^o   tkanitt   In
giace-rokavic,   modno blago  ^
gospode   ia   dame.   razoovrstoe   Uno
parfnme, roina dela in matorlfal,
klrargične  predmete.     413
Moderna predtiskarija.
IzdelOTan<e preoblečenih gnmbov.
Losne kite
najfineje kakovoati po 5, 7,9 in 12 kron — vme vrste lasne pod-lage tn mrežice — barra ra laso in brado „Meril" po 2 in 4 K — toaletne potrebsčine — lasmlfe, brade in druge potrebsćine za maskiranle, vse po selo imenik cenah prlporoća
Stefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št 1,
(▼ogal BCestnega la Sterega trga). ::   Postrežba totea fa vestna.   ::
A I 367/15-26.                                                                                           1605
Dražbenl okllc.
V zapušfinski za devi   po umrlem  gespoia dr. K.ut.Btiaa  tlt.sa
Fddranspergn prodale se bode dae 9. ]aU|. 1915 doy«lda. •■ 9. ari
v Ljubljani, Stari trg št 30, na Jami draiUi
sobna oprava, razlio, perilo, stenske
podobe, zdravniške knjige i. t. d.
C kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. L,
dne 30. junija 1915
Ravnokar došla
delikti Izbera
ttttrtaiikili ta Jrugiklnakonstifli
razglednic.
IUMKU UUKUIU
Prešernova olica.
A. KUNST
L|«M|aaa Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
imstnega izdelka za dame, gospode ia o^oke \e vodno ni izbero.
Vsakršna  naročita  se   izvršujejo   točno  ia
po nizki ceni. Vse mere se shranjajejo in
lamamajcjo. — Pri zananjlh naroćitib naj
se blagovoli vzorce postati.         40
■ t—mmmmm^———^"—^    iiui       ^iy—    u
llafrtija zaloga navadniD do naifineiiib
otroških vozičkov
tu »«^^ne do na*linejš©
žiznOi
RI. Pakič
▼ LfnbManl.
Hizntnim nirncntlrom n Di  la s Bovzetjern.
v ljiljani Oanajska A 21
Velika zaloga
steklenine, porcela-
na, svetilk, zrcal,
šlpf kozar ccv, vrčkov
1. t d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po nainlžiih  cenah.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
Poljanski ra - Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Sslenbnrgova nlica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
ta. (teine otroke
72     hoćete imeti?
[ Potem jim dajte uživati izbolj^ano, aromatično rtbfe Olfe iz lekame pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z 1 ah koto to ribje olje iz katerega je popoinoma odstranjen zoperni duh in vonj.  1 steklenica K 1*80.
Zoper kaSelf, zasllze-noit  In   prehla'enje
je v tem času   za  otroke  najboljge pre-
izku^ca   in    mnogostransko   priporočen
'  ti MtĆt¥ SOk. — I steklenica 1 krono.
Zaloga   vseh    tu-   in    inozemskih specialitet   ter   preizkuŠenih   domaćih zdraviL Izborna toaletna sredstva „AdaM.
Irtii mfe piijm ipedalitete
•Malaf« m MU siravUa m Mm« tsA MaliUfc M«f.|a.
l*zf«UHa m 2 krit M tei u «« ttraii.
S             Pkarnt. Mag.
I Vinko ProtiDjRo
I hkana pri zlatem orlu
M^Mlau, *wrU**r trg ft 1.
Iie. s. bolfia
$i v i Ij a
za na doa».
Naslov se izre v upravni>tvu »Sloven-skejja Naroda«.              Io84
Sprejme se lakoj dabra
prodajalka
in za mesec september     l553
tr^ovski pomoćnik, prodajalka in  učenec.
gr. Vokač, £jubljana.
NiHKinekitciDe'1
na obrazu  ali  na rokah odstrani   v   5 minutah
• Dr. A. Rixa  1587
odstraĐlEvalec Hocin.
Zaj. neškodljivo,   gotov
uspeh.     Pusica    za  4   K zadostuje. RazpoSiljanje strogo diskretno.
Rc$.đr. 8. Rix, laboratorij, taj IX., Berggasss 17 E.
Zaloga v Ljubljani:  Lekarna .pri zlatem • pjcn'i",   drocj'^riji   A.   K.inc   in  .Atrija".
M.ROSNER&GO,
== v Ljubljani ^=
ueležgenjcarno   jodja   in to^orna li^rjcu
priporoča
v  svoji   lastni žganjarni ! kuhane  izdeike  i*  s.:
slivovko bruševec
pristnost zajamčena.
Vermut-vino
najboSjše   kakovosti. Ugodne ceo©! ====: =   Vzorcl na razpolago.
Polenovka
Vsak torek in petek
8e bode prodajala izborna, namo-čeoa   polenovka,   v   haraki  na ?adnem
tr^u ter v trgovini na Tržaški cesti Stev 4, ' )er fe dobiti tuđi vetjo   množino suhe polerovke-
1585
Več trgovsklh            1550
zmožnih obeh dcželnih jezikov spre)m6 ta 0] konzum trboveljske premo^o-kupne družbe v Trbovljah. Ponudbe z □avedbo zahtevane plače oa vodstvo pre m 0^0 vd i ka trboveljske
prampookopee Me v Titeviiali.
em- Gosposka nlica 4, -*»»
I   naristrop^e,  levo           libi
Oradno dovoljena, ie 20 let obsto« jeca najstarejša ljubljanska
posrsdovalnUa stanovsnl In služob
v     udobnost     cenj.   občinstva    zopet     v
središču   mesta. r.     Priporoća in namešća le boljše     31
službe isKolote m\i vrsts
kakor
privatno trgovsko in gostilnlško osobje Izbira različnih slaieb, ilasti za tonsse Vestsa in kollkor moino hitra postreiba 1                       zagoto^lieca.
Pri v na nj'i ti vprašanjih se prosi za odgovor inamka.
(poprei Eeurik Korn)
pkrivalet streh in Klepar, vpeljalec sfrelovodov, fer instalater vodovođov
[\\Mi Potoka testa št. 6.
Priporoča se   si. občinstvu   za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje   z   angleSktm,   franeoskim   in tuzemskim Skriljem 2
asbest-csineritr,im škriljem (Eteinit) patenf Batschek
z izbočno in ploščnato opeko,  lesno-cementno in streSno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
Bišna in kahinjska oprava. Posiekljena posoda.
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post prosto.
G. kr. priv. olsčna zavarovalnica
Assicurazioni  Generali
v Trstu
' ^ovoljafe srollfli uvarovancem                                             1570
d         19
na iivl'enike police v svrho podpisovanja
vojnega posolila
■a podlagl obitoja uvarovasfa po 4'/»Vo do 5%.
Priglasitve sprejema:
Generalni zastop v Ljubljani
Generali dom.
149. Jicv.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 3   julija  1915.
Stran 7.
Istanje denarnih vlog na knj. in tek. račun 31. dec 1914:                                        ^^                   w   l^O^Dl   w             m                                                    Stanje den. vlog  na hran.   knjižice 31. maja   1915:
::       K 202,841.494—,         H                  «2. 1».  ^§r    prtv.                  „         K 81,264.393-—.       n
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljen 1864. — 29 podnunic.    Vtgll llrijil tr§-Sf. Petra CKtl (V M jKMfaiiODi fiCDUalil.                          Dclaiški kapital in reserve 65,000.000 krom
Preskrbovanje vseh   bankovnih    transakcij,   n. pi.;   Prevzemanje  4«narail» vlOj    na   hranilne              Najkulantnejše izvrSevanje borxnih naroćil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na  konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-              ponov  in izžrebanje   vrednostnih   papirjev.   —   Kupovanje  in  prodajanje deviz, valut in tujih novcev.  —
štovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vredBOfttnlh              Najemodaja varnih predalov samobhrambe (safe-) za r.gnjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l'stin,
papirfev strogo v okviru  uradnih kurznih poročit   —   Shranjcvanjc in  upravljanje (depoti) vrednostnih               dragotin itd. pod lastni zaKlepom stranke.— Opravliltte c kr. razr. loterije Rrezplačna revija izžre-
rapirjev in posojila nanje.                                                                                                                       15              banih vrednostnih papiriev. — Promese za vsa žrebanja.  Iiplaćila ha nakszila V AmerlkO in Iz Amerike.
I      Ustmena in pismena pojasnila In nasveti o vseh « batično stroko   spadajočih transakeljah vsekdar brezplačno.           MF-Brzo'avke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
Jrgovski pomoćnik,
starejši, dobro izurjen v železnini in
"u. o eme c
s primerno šolsko izobrazbo
se takol sprefmeta pri
A- Sušniku, ^,
trgovina a špecerijo in ieleznino v Ljubljani, Zaloška c- 21.
!        B. GČTZL        !
j      LJUBLJANA,   Mestnl   trg   IO   j
krasne novosti spomladnih in  letnih oblek in površnikov dosnsšega iz&Qlfca   \
IWfF*   po izredno nizkih cenah.   ""VI             I Brez konkurence !                     Solidna postrežba !                    Na|nsžje cene !
divja&ine inribji lov se vza-
ma v na]Cm«  — Natančne pogoje se
prosi   pod:   »LOV/1569«   na   upravn.
»Slovenskega Naroda«.       1569
mr                                                  1558
ieli mesta Uot itlšslca
Naslov v  uprav. „Slovensk. Naroda".
i             a*?~    Nad 50 iet  obstoječa    "mjg
parna barvarijainkcmicno snaženje obkk
«eP                                        610
^^^ apretura sukna     ,,,
Lfaldllaaa,      flnf ah Rflf        Glince,
' Selenburg^va uh 6.       Hlllllll DU%          Barska ulica 4G.
Postrežba vesina in tečna.                             Nafniije cene.
:, Tora ollnal barv, ia in Ua :
trkoHaJaiiraija.Mii
r
Prodajalnica s
Miklošičeva   ulica   št.  6.
nasproti hotela „Union**-
LjjjjM
EBERL
ia psitvena Mm.'.
41
DeEavnicai
Igriška ulica štev.  6.
Električna sila.
Zaloga pohištva m tapetmškega blaga.                  -   ft{i3arstvQ>
Popolna spolnu oprava : 2   postelji,    H omari, 2 noćni omarici   in   1
umivalnik  m
mann.    plošćo
in  ogledalom
K 3&0-.
Jamči se za solidno delo. Cene
JconJcurenćnc. Zahtevajte ncij-novejši katalog, Jcateri obsega nad 300 modernih slile.
-K~i~i£=}— Oiroški vosičfa. —^?^—
J. Pogačnil^. JLjubljana, Jtfarije Jerezije cesta št ?3—18.
fSSF" spreme tako| trgovlaa
5I3 SUHU iurtn pri lifflL
'                                   1571
}       M--------.       .      .     ,M-------------------                     -         ■■■■..-.■       ■.         ■     ...    ■    ,.-----------
i         Oddam dobro vpelfano
ali sprejmero zanesljivo, starejšo
a kavcijo« Cenjcne portudbe na
J. Coinar, Krsnj.
1564
e o
N
O 0.
o
N
o
a
I
I Selenbargova & 6. mm ilame poste.
!  Sopki,  venci   s trakovi   in  napisi  se I  izdelujejo po na)nlijib cenah.  Delo
Iokusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon* Ljobijana.
j                •   dobe deklice in   žene  vsake  starosti, ako
5 RJlfl flf?l   rat>ijo     moje      najnovejše      mazilo      za S Sjjl^ IJlJi   Prslf   rabi   se  samo  na  zunaj, edino res-
*■  r     "    "   nično učinkujoče sredstvo, zajamčeno  neškodljivo. Cena K 3, 5 in 9. Zravcn spadajoče milo 60 vin. f|   I," dobe lepe,polnetelesne oblike z mojo redilno moko \|||^I  »Kathe«, zajamčeno neškodljivo, mnogo  zahvalnih Wlild pi-em- Cer.a kartonu K. 2*20 po povzetju. Od 4 kar-   j tonov naprej post prosto. — Pošiljatve poste re-   » btante samo če se posije denar naprej. — Razpošilja ga
)Wk iieazEi tej HL, Mmm 43 K, 2. Stoti
Otvoritev trgovine 1. julija 1915.
Sploš&t za^ođ za nnl£ormiraii|e
1^$\xtyX$&.Txct9 JStciri trg ^
ob cestni železnici.                  1542
Izdelovanje ščukovosivlh in poljskosivih (zelenih) uniform, platnenih in ovčjevolnenih.
Zaloga vseh ©preranih vrst In Kap.
Centrala: Đnnaj  1X1,  Podružnice:  Trst,  Krakov, Černovice.
^^rlporožstrrio Specijalno zelo solidne tvrdke
M* Ilristofič-Bučer
Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Nafnovejše      SCF"    KOSTDME    -^H      Najnovejša
Otroške olileklce m obleke za mladenke.
Higienično  perilo  In   drage  potrebščine  za  novorojenčke.
!   im- Pošilja na izbiro tuđi na deželo. ^Q
Kmetsku posojllnlco ljubljanske ckollce v Ljishllmii. JI    Ql       brez odbitka rentnega 5avka. | /4/0      Ustanovljena leta 1881.
stran o.
.SLOVENSKI NAKUD*   dne 3. JuHJa  1915.
149. Siev
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
h    Pelniifca glasnica 8,000.000 krott.    n                  2530               St 1*1^31* j 6 V 3    llllCci    ŠtfiV.   2a                                      Re*erwnl fondl   okroglo 1.OOO.OOO kron.
Poslova lniea c. kr*  avstnjske državne razredne loterije.
Podružnice ir Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup jračk za II. razred IV. c kr. avstril*k* razrftdae loUriJe.        +             Sprehma  vloare iia knililco  in  na tekoči račun  in  jih  obrestuje  po
tr«*b«Mie    *-*-      ■»    ».   jmilj«   ftt»ft&.                        2           r     '                  °                   *                                                                      >                       J     r
Gene za posestnike srečk prejftnjega razreda:                                                                                ■                                                       JE   1 I     0 I
Vi srećka K 40-, ' 2 srećke s 20-—, V« srećke E 10--, Vs srećke K 9-.                   I                                                 flh    /n     / Q    čistih.
Cene za novo vstopivSe igrale«:                                                                                         ■                                                          '          '
________'■■ sre"" * t°-i.'.2 "rP*V K ?°-: ' <."*<h*.f ."-• '*.f«»* ■ t0—                I                   2% rentninc «d vlojr na ki.jiJSicp MaM banka  sama.
I---------------------———— Maročila sa vri« na J ugodne Je po post ni  Mikaznioi. ———-------------------------                                 •»•u    ■*#■■•■■■»■»»                ^,                j                                       *'^J'l!ni
Hranind/n tnnlirn (Hrvaško.) zdravuoprotin.rBu-
llIUPIlMlit! Iupillc-H;~ matizem, ischias.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske pfemoge^opne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleć nadkrlljuloći dobroti kakor tuđi svoje priznano Uvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala                uos
raznih    uradov    in   naj si ovi te j tu    tvri'r     so     na razpnlago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Visokošolec
sprejme   instrukcije.
P~'idbe na uprav   »Slov   Naroda«   pod
„VU»k**»Uc/1568".
Skladiščnik
zrednje starosti, vojaščme prost, ki je do-vrSn trgovski tečaj, vešč obeh deželnih )e-sikov, želi spiememti službo s I. avgubtum. Nanaje kam, da bi se 5e bolje izunl v tej stroki. Spiejme delo tuđi v pisaini.
Ceniene   ponudbe  naj   se   pošiljajo   na upravn. »Si. Nar.« pod „smafaclBer 1540".
JSkit* prodaj,
radi starrjM  ;n  Sol^hnosti lastnilc^ sta
đlf6    Ž3f?l    izvrsfne rentabJlitcte, hi se znano ponineži z grad-Uww   Mi€*%jm   Bf0 teleznice PtuJ-Rogatec ozir- Rogatec-Brežice:
Itagi ob vođi flravinji v Trici, 6 km oddalfena od Ptuja,  z ob-■    m* nim   zemtiišće''1   f tjribližneni uoo-u  4 orale,   zleb iz betona,   na obeh stianeh   teza   zemlja   z    Detonom obzidana: žaga na rešetko (jarem) in okrožna (cirkul--"rT-..j) ža^a.
WV     paraa taga v občiai Slogoznlca pri Pfu$u, v neposredni bliv **■   ptujshtjja kolodvora ter s tem s posebnim tslczaiškirn tii
Zvezana |   k  tej   žagi   spacta  zemljiški   kompleks   približno   15  oialov;  žag. novo zgia enaf  ima polno  rešetko ali  jarem  (Vollgatter) Tophan,  vodilni  struž:, stroj   Tophan,   trustroćni   strugalni   stro',   2   okrožoi  ža^i,   horicontatno   rešetko, Pin   Kamovi   lokomobil   z   vroćo  paro  40-50  P. S', mlin s 3 tečaji in umetnim kamenjem ; (Heinrich  Lanz  v Mannheimu),  telefon interurban.
Natai.«  ,i pokoji se izvedo v pisarni  dr. Anton  Bpumen v  Ptujll.
Odgojiteljica
IzpraŠana otroška vrtnarica, zmožna slovenskega in nemškec^a jezika, iš£o Službe   kOt   Ođgofiteliica.    Cenjene
ponudbe   na   uprav.  »Sloven. Naroda«.
1514
Zahtevajte
zastonj 1d poštnine prosto moj glavni katalog s 4000 podobami. ur, zlatnine in srebrn-nc, glasbil,
orofja   i. t. đ.    i. t d. :s    Prva tvornica ur    n
jftri KOrtRAD, l kr. dver. dobavi!], lest 8». (Češko).
Nikljasta ankerica K 380, boljše kaKOvosti K420. vstarosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K480,s švicar. kolesjem na sidro K 5'— Vojne spominske ure K 5*50, 6 —, radijeve Žepne ure K 850, nikljasta budilka K 2^0. Razpošiijanje po povzetju. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Ivan Bizovičar
I umetni in trgovski vrtnar
I          Ljubljana      839
I Kolezijska ulica št.  16
I priporoča svojo bogato Opremljeno I vrtnarstvo ter okusno izdelane 1          vence, šopke in trakove.
::       Izposoievanie      ::
ob mrtoaikih odrih drevesne cvetlice, \ kakor tuđi najfi* nejše dekoracilske cvetlice za dvorane ::    in balkone.     ::
Vsakovrstne sadike do najžiahtnejših cvetlic in zelenjadt. Sprejemam na-ročila na deželo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: 1. Bizovičar, ::   vrtnar   Lfnblians.   ■:
I                                                                                                                                                                                                           li21   \
IV. c. kr. avstr. razredna loferija.
Žrebanje 2. razreda se vrši 8. in 9. julija 1915.               '
1 i    I     1 ««                     70000 »     « ?    ©
o   5«   l    i «                  30000 m    71    g
I LlU i  i;;           i5ooot L_^J  n
a   ----------1    =         3 po 5000 _                                   15000 U    i----------1    _.
"     jb   •     s      • n 2000 =                           teooo n      >t x=      «
I     o        -Z   .         ss        st  H   1000 =-                                       20000  Zr        -   -       2
I     »         «  S       ^        30   w     600 =                                       18000  s         9   s,       o
'a.      -"   x       W       45H400=                                   18000 ss        J    S*        »
£     -----------1    &        51   „     200 =                                        10200  S-     !-----------    •O
•    j_______.    ss    2500  „    IM =__________________310800 *      ._______.    3
a       JJ    r       M   2750 AobltkOT                                    K 523000 £        «   ^       ••
I    c       - «            Igralni nacrti io vsa dojasnila brezplačno.             I   |       «n «   I "        |                                                                                    1 "        1
U   ____     Srećke za to žrebanje     ,------.  j»
I    o        SS    |                                            sc fobijo pri                                          «   -        o
° Uli Ljubljanski kreditni banUi lili  ~
poslovnici c. kr. avstr. razredne loterije
I                                                                                                                               i
in pri njenih podružnicah v Celju in Celovcu.
•• Otrjilfeg yr|iiarira ••
..  UilUJIlU   fllilUillU  ..
i   z    dobrimi    izpričevali,    iŠČB    službo kOt TZgOJitellica k  2 ali  3 otrovom.
t         Odgovori   naj se   blagovolijo   po-
slati  na upravn. »Slov. Naroda«.     1548
I Franc Furlan J
f                  nasledoik Fasthiogofe vdove                   %
| klfadavničarstvo I
i                     in                    i
r zaloga štedilnikov I
f               senahala:            10 i
I ^snbroiev trg itev. 9.1
.2   o
I—      «^
Ci.
£  ::
Najcenejše
o
•—•     —•
o      &»
s  ^
o    5T
5*  =
s  s
K    5?
in solnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
ZtTeLjTreojSL  sloTreaa.s3ssu la.rsL3n.il3a.ics.I
Denarnega prometa koncem leta 1914......K 740,000.000-—
Vlog...................tt    44^500*000-—
Rezervnega zaklada.............w      1,330.000*—                                             :
4v °/ /        I            brez odbitka.   Hranilnilmca je pnpUarno  rarna in
I2   1° stoji pod kotrolo c. kr. deželne vlade*
'                  Hranflnica poaoja aa zemljiSCa in poalopja proti 5'/**/, obrestim in najmanj '/**/» amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domaće hranilnike.
149. štev.
„SLOVENSKI NAROD*, dne 3. julija  1915.
Stran 9.
Borića in Goričani.
Iz pisma prijatelja, ki se je mu-dil nedavno v Gorici, posnemamo:
».....   Ob 2,   popoldne   grom
preko Travnika (glavnega trga, Piazza grande), ko zagrmi nekje da-leč. Mip nato: zzz -i-i-i-i-i-i-i - brrm. Nad mestom je razpočil Ia-ški šrapnel. Bledorumen oblaeek plava na mestu eksplozije. Nehote sem ob onem neznanem žvižganju sklo-nil glavo, kakor da se priklanjam projektilu. To se zgodi izprva vsa-kemu. i najpogumnejšemu, kadar siiši, ta žvižg nad glavo. Moj sprem-ijevulec, ki je tega »vajen«, zamahne malomarno z roko in meni, da to Se ni nič. Taki so vsi Ooričani. Čudno hladnokrvni, ali lahkomiselni, ali cboje, houijo okrog po me>tu, izogi-bajo se komaj najnevarnejših, naj-večkrac zadetih trgov in ulic, pri naj-večiem grmenju in žvižganju se še le skriiejo v veže. Čital sem že v naših listih o tem in o priznanju naših eastnikov, češ, tu je drugače nego v Galiciji. Tam je pobeglo vse že pri oddalienem grmenju, tu pa vstraja civilno prebivalstvo ravno tako hladnokrvno, kakor kombatanti. Ni-sem hotel tega verjeti, dokler se rri-sem prepričal sam. In to je nalezlji-vo, pogum kakor strah. Zares sem ravno tako brezskrbno hodil po mestu, kakor moj spreinljevalec in vec znancev, in drugi dan se že tuđi ni-sem več priklanjal, kadar je zažviž-galo nad mano tišti svoj neprijetni i — I — I — i — i — i — i — I brrm. Le ce je teh žvižgajočih breneliev preveč, se ti začno razbolevati ušesa, tako vi-brira pri tem visokem zateglem žviž-gu vsak živce v svojem sluhalu.
Vsak dan pa ni bilo tako mirno, kakor v soboto. 2e Hofer nam je to povedal. pa tuđi Goričani so mi po-vedal« marsikaj. Ziasti to. da jih je mnogo plaćalo svojo brezskrbnost in brezmiselno ali radovedno pohaj-kovanje v času naihujše laske palbe z zdravjem ali tuđi življenjem. Prve dni se je v resnici dogajalo. kar se je pripovedovalo i pri nas in česar nisem hotel verjeti, da so namreč paglavci drveli za vsako granato ter prodajali kose po 20 v. še vroce neposredno po eksploziji pa po 40 v, »perehe xe aneora caldi . . .« Mula-rija je namrec v Gorici še pretežno laska ali se vsai poslužuje tega ob-čevainega jezika. Veliki, trgovski uspehi so te pobe ojunačili, postali so drzni in marsikateri }e bil ranjen, čeprav vsi le lahko. Pa bolje tako. ker drugo zdravilo ne bi bilo pomagalo. Saj ćelo ne pomaga dosti oklic vladnega komisarja grofa Pandinija, ki ponovno z zadoščeniem in zatrdi-lom. da se to opaža i na višjem mestu, konstatira veliko hladnokrvnost in mirnost. ki je upravičena, ker »sovražnik. ki že 30 dni zaman stoji pred vratmi, ne bo nikdar postavil noge v naše mesto«, svari pa pred lahkomiselnim pasenjem radoved-nosti, priporoča, da ostane prebivalstvo ob času palbe doma in naj zla-sti pazi na otroke.
Mnogih nesreč seveda ni kriva ta hladnokrvnost, marveč so to ravno nesreče. kakor jih prinese vsaka vojna seboj. C est la guerre. — je tako cenena, kakor pravilna in neob-hodna tolažba.«
Dogajajo se včasih čudni slu-čaji. o katerih si Goričani mnogo pri-povedujejo. Tako sta neki mlekar. trden okolicanski kmet, in njegova hči peljala s konjem mleko v mesto. Ravno pred vhodom ju je vrgel z voza zračni tlak granate, ki je ubila konja. Pri padcu si je mož zlomil nogo v stegnu. Priskočita redar in postrešček, toda druga granata ubije oba usmiljena pomagalca in dekle-ta ter rani mlekarja na glavi.
. . . Drugi dan popoldne se zjas-ni in takoj prične staro grmenje. To pot so granate, ki obilo padajo na Kalvarijo. »U - u - u - u« tuli granata in se razpoči s silovitim po-kom. Čisto drugače, kakor klepetavi šrapnel. Zopet si odgovarjajo naši in Ttalijani zdaj posamezno. zdaj v le-gah. silen grom, gluhi bas havbic, visoko zaletavanie kanonov pretre-sava ozračje, granate tulijo svoj u-u - u. šrapneli žvižgajo svoj i - i - i, s Kalvarije se dvigajo v zrak stolpi umazanosivega dima. Miška se iz njih, vedno novi prihajajo in vedno več jih je. Ta temnosivi dim, to so granate. Sahotinski hrib je pa zavit v rumenobele oblačke, tja dezujejo šrapneli. Med ta rumenobeli dim se brz pomeša sivi dim požara, nizko grmičevje gori. Zrak Je napolnjen tuljenja. zviždanja, groma, treskanja, bobnenia, kakor da se odprlo peklo in spustilo vse svoje Ijublfence med oblake. V ta pekel se pomeša oštro, živce trgaioče regljanie strojnih pušk, posamezni ogenj Manliherc. v zraku ropota nekje aeroplan, vrača-joč se iz osmja, nepoškodovan, kakor brez živcev, daleč za njim, pođ njim. nad njim pa brezuspeštio eke-
plodirajo Šrapneli in škrope svoj svinčeni dež po strehah. Od daleč, s Tržiča ali Ronhov se vkljub bližnjemu peklu razločno čuje globoki bas 305 možnarjev.
Meščan je končno napravljen iz samih jivcev in živci vzdrže več, nego si misli ali si je do vojne mislil marsikateri profesor. Kmet je dru-gačen. bolj pristopen tajni grozi, manj resistenten pred neznano silo, ki jei ne more izbegnil. Zato pa treba s spoštovanjem imenovati našega slovenskega kmeta iz Standreža. Žola opisuje v svojem polornu, kako orje kmet sredi med obema ironta-ina, ne da bi se brigal za grozo, ki sviga visoko preko njega sem iu tja. ^tandreški kmet zna več, sredi toče šrapnelov mirno okopava krompir, bere zgodnji fižol v stročju in včasih prekolne Lahe. In čudno, v Gorici je bilo okrog 50 ljudi uhitili, 32 jih leži v bolnici, mnogo lažje ranjenih v zasebni oskrbi, — štandreskih kmetov ni  innogo med  ranjenimi  ali  ubitimi.
Pod takimi razmerami je seveda umevno, da vlada v mestu pre-cejšnja draginja. Štandrež ne more preskrbovati celega mesta, kaj še ob toliki množici armade! i>e huje je z živili. ki jih v deželi sploh ni dobiti v abnormalnih časih, ob evakuacijah in večji porabi živine, ob majhnih ko-ličinah moke in žita itd. Kruh stane
4  K za kg. jajca so po 20 \\ govedina
5  K 20 v (zadnje), sladkor 1 K 40 v do 1 K 60 v, mleko 1 12—80 v, surovo maslo je stalo po S K, mast po 12 K, sedai pa poslednjih dveh predmetov ne dobiš za noben denar.    Pošlo je. Breskve so po 2 K kg, češnje po 1 krono, drugo je precej ceno. novi fižol v stročju 36—40 v, grah  po 60 vin. Huda bo z gorivom, ki primanj-kuje    že sedaj. Isto z    razsvetljavo, električna  ne  funkcionira,   petroleja ne dobiš za noben denar, svece so sila poskočile.    Vendar je    življenje na trgu    precej živahno, nanj Še    ni padlo  doslej  nič.    Bogvaruj,  učinek bi bil med množico prodajalk in ku-pujočega občinstva grozen. — Promenada  je   pa  prenesena  v  Raštelj in na šempetersko cesto, odkoder se nataneno vidi, kako padajo granate na Kalvarijo in    se dvigaio    temno-sivi stolpi dima. — Končno par anek-dotic.
V  neki vaši pred Gorico vpraša italiianski   vojak precei    surovo duhovnika: Dimme, pretaceio, che pro-fondita ha il tuo Isonzo? (Povej. iar, kako globoka je tvoja Soča?) Dobil je odgovor: Domandi "1 tuo generale!   (Vprašaj  svojega generala).
V  goriški bolnici je umri    laški prostovoljec, jeden onih, ki so iz na-vdušenja nad velikansko bodočnost-jo »della piu grande Italia^ sli pro-stovoljno v boj. Oslabele niegove roke so držale zlat križec, ki ga je pred smrtjo poljubil in  izpregovoril svoje zadnje besede: »Madre mia, ti avevi ragione, 'sta guerra e ingiusta.« (Oj, mamica, prav si imela, ta vojna    je krivična.) — Si non e vero. e vera-meme ben trovato. Drugega laškega ranjenca zadnje besede so haje bile: »Maledetto  Salandra!'   Da   li   imajo te anekdote,    ki krožijo po    mestu, kaj podlage ali ne, seveda ne morem kontrolirati.
. . . V ponedeljek je grmelo ves popoldan ob Tržiču in z morja, naši topovi in havbice so odgovarjale. —
Gorica še ni doživela takih časov__
Pri tem pa ostane jasna, vedra, če-tudi ranjena. Upajmo. da ostane nam. Naši vojaki, častniki in prebivalstvo živi v tem svetem prepri-Čanju.                                          K-
S podmorskim colnom ,D sr vUrigrad.
Poveljnik nemške^a podmorskcp:a čolna „U 51u kapitanski poročnik Hersing je pripovedoval pred kratkim nekemu zastopniku „Associated Press" v Carigradu zakaj da je dobil pred kratkim red „pour le merite". S svojim podmorskim čolnom je zapustil Wil-helmshaven, se peljal skozi morsko ožino pri Gibraltarju proti Dardanelam. Ta proga je dolga kakih 9000 kilo-metrov. V Egejskem morju je nato torpediral angleške linijske ladje „Triumph" in wMajesticM, nato preplul Dardanele ter srečno dospel v Carigrad. Natančnejše poročilo je prinesel list „B. Ztg. am Mittag", iz katere posnamemo: wKo smo zapustili Wil-helmshaven, namreč jaz in še dva druga, smo samo vedeli, da so naš cilj Dardanele. Zapustili smo domače pristanišče 25. aprila, 25. maja pa smo
dosegli Dardanele. Ta dan smo torpedirali še ladjo „Triumph", dva dneva pozneje pa ladjo „Majestic". 29. maja smo videli, da je an^leško brodovje zapustito Dardanele, da si poišče skri-vališče. Tako smo se nemoteno pripe-ljali v Carigrad, kjcr smo moštvu pri-voščili odpočitek, ki si ga je po tako napornem potovanju gotovo zaslužilo.
—  Pri   Gibraltarju   nismo   srečali  no-bene   sovražne   ladje,   čeprav   smo se vozili po većini na  površju    V blizini Gibraltarja    smo     opazili     veliki    an-gleški      torpedni       rusilcc,       mi     pa smo ne glede na to na površju morja pluli mimo,  seveda ponoći in v prvih jutranjih urah.   Angleži nas nišo preje opazili, predno nismo prepluli morsko ozino pri   Gibraltarju.    Potem,   ko so nas opazili,   smo  se potopili,   pluli z največjo  hitrostjo ter ušli nepoškodo-vani.   Sličen   dogodek smo doživeli v blizini traneoske operacijske baze bro-dovja Biserta.   —   V Egejskem morju smo se pripravili takoj k delu. Torpedirali   smo   25.  maja   zsodaj   zjutraj linijsko ladjo „Triumph." Neki an^lcški torpedni rušilec se je peljal naravnost čez nas.  Ko se nam je bližal rušilec, smo se hitro potopili, zamopli pa smo razločno   slišati   ropotanje   propelerja angleške ladje,   ki je plula ravno nad našim podmorskim čolnom. Kmalu na J to smo se   zopet   dvignili   na  površje, izstrelili torpedo, se zopet potopili ter j slišali   eksplozijo   torpeda.   Dva dneva pozneje smo   opazili   ladjo  „Majestic" tik ob obali. Pri periskopu sem opazil, da je bilo moštvo ladje ravno pri ko-silu. Nekaj trenutkov sem se premišljal, ali naj   moštvu   dovolim,   da    pokosi, končno   pa sem si rekel,   da   je   moja dolžnost,   da ladjo takoj obstreljujem. „Majestic* je bil ob času,  ko sem ga obstreljeval, obdan od približno desetih transportnih ladij.    Oddati sem moral strel poševno. Ko smo prišli zopet na površje, sem videl, da je spredji konec ladje molel iz vode.    V obeh slučajih so imele angleške ladje spuščene svoje torpedne mreže. — Na celem polu iz Wilhelmshavena   do   Dardanel   nismo videli   nobene   angleške linijske ladje. To je težko delo, jih kje najti;   lahko se reče, da je to najtežji del naše naloge. Će smo jih pa kje opazili, potem ni bilo težko, jih potopiti."
Subtnarine Warfar.
Zanimivo in res presenet-ljivo je, kako so se strokovnjaki iz-početka upirali proti vsakemu načinu ^submarine \varfar,<; kakor so govorili tedaj, torej proti podrnorskemu vojevanju, ki je dandanes zadobilo največjo važnost. Ko so v letu 1852. hoteli vladi Zedinjenih držav pokazati neki podvodnik, je odgovoril državni tajnik za mornarico VVilliam Grahain, -da ladje ameriške mornarice plavajo nad in ne pod vodo.^ Ta odgovor je bil tipičen za vse, ki so jim bile stavljene take ponudbe. Predvsem na Angleškein, kjer pa so menda že nekako slutili učinkovanje podvodnega vojevanja, kajti, ko je v letu 1777 Amerikance Bushnell na-pravil nekoliko nespretnih poizku-sov, da bi angieško blokadno brodovje podvodno poškodoval, so na Angleškern temeljito jadikovali in so ga obtoževali »brezbožnosti«. In ko je ls let kasneje Fulton zadobil priznanje Pitta za po njeni izumljeni torpedo, je izjavil Carl St. Vincent-ski, slavni zmagovalec nad špan-skim brodovjem, da je Pitt največji
—  norec svoje dobe ter je s tein go-voril    iz    srca vsem poinorščakom. Očital je Pittu, da  pospešuje  vojno sredstvo, ki ga gospodarji nad mor-jem ne rabijo. ki pa bi jim moglo, ako bi se uveljavilo, vzeti gospodstvo iz rok. Pri franeoskem admiralu ni Fulton nič bolje naletel. Dobil je nasvet: »Le pojdite. vas izum  utegne služiti Algerijcem   in   Korzanom  itd.«     Ko-modorc   Rogers,     izkušen    ameriški pomorščak, ni vedel, kako bi dovolj zasmehoval torpede.   Podobna izku-stva je polkovnik Colt doživel s strokovnjaki. Colt, ki je izumil tuđi revolver, je — kakor Siemens — iz-delal     metodo   za   razstreljevanje   z minami,    ki   se  užigajo    električno. Ouinci Adanis, šesti predsednik Zedinjenih držav,    je    označil    to    za »strahopetno  in  ničvredno    vojevanje*. Ali kmalu so morali take sodbe omeiiti. V secesijski  vojni so južne ameriške države izdatno rabile torpede in mine,    radi česar je izjavil sloviti Ferragut v letu LS64.: »Sma-tral sem jih (mine in torpede)    ne-vredne vitežkega naroda,    toda one dajejo sovražniku preodločilno nad-
rnoč nad nami.~ Konfederacijci so že v letu 1862. po kongresnem sklepu proglasili torpedo kot legitimno vojno sredstvo in so si mnogo prizade-vali za izbolj.sanje in uvedenje tej^a orožia. Nato so jim sledile tuđi se-verne države in so po dovršeni vojni Zediniene dr/ave takoj ustanovile zbor torpedovk. Frarcijn, Angliia, Holandska so storile istotako in tako je Šio dalje do podvodnikov, ki so končno zadobili za Nemčijo največjo važnost.
Obvestilo,
N* :•". mjamo,   ria   i:r:a   ceda]   nO-drutnica „Croatie" v Trstu,  za-
svoi Mašili & v Liiiiiliil
MarH!e Terezre cesta št. 8t pri
tvralil kim^i &  0O.f  na kar se cen(. zavarovanci  op(j/.ar:a;'                     1515
Kđor   hoie   varfcvatl,
fph Solncu1  za vodo,
ta-Ti «e do*>f V48   bfacfo
kakor vd?ka   za'oija
radi pdmanjnkania prostora    i §a T»đno 90 utari cenl >   I
w^ iii Kranjce num
fino, sočn^   šunko   (c;njat),   kraufsko   k!o-base, prekaiena meso, slanino s papriv \
n;jji)o!jši   pristni   amendolski sir  ter slndka : ćajao surovo maslo  tuipurcča tvrdk.i ::
J. Buzzolini
delikatesna ^rr^ovina
Ljubljana, Lingarjeva ulica«
Vsakdanje pusiljatve cd iiajmanjše do nnj-vevje množine po najnižji ceni.                   loi)
Piloti            y
izborno đehite dobro ^nana
Alelusine ustna in zobna voda
ki utrdi dicsno m ođstranin=e
aeprijetno sapo iz ust. 1 staklenica i. navodiloni 7 kroro.
Deželna lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Heslleva cersta Sfev. I
polear franc Jožefovc?a jiihiiejnerja mostu. V tei lekarni  dohivajo  zclrsvili tuđi č!ani    f ^niniškili hlajra.in juž.želeir.ice, c.kr.tobačne tovarne   in  ckr. hol. bla^i'ne v I,jnMjr:ni.
Melusine-ustn" in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   iebrtiarja   1G0S.
Hla^. crospod lekarna:! Prosim vljudno, pnšljite mi zonct Iri steklenice Vraše Izborno de'uioće antiseptične melusine-ustne zobne vode, katern je neprekosljivo srcusU'o zoper zobobol, utrja dlesno in od-strarja neprijetno sapo iz us*. Za ohrnnjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaJ.
Spostovanjem A'ato Ka'jrinovfić, kr. po£te meštar
Pričenia se
s prhljajem  in z   moćno   zredčenimi   iasmi,   konci se
pa s plešo.   Ispadanje las naivečkrat nastane iz traj-
ne^a onesnačenh lasišča in ias, zaradi prahu in potu.
Pomaga pa še razkrojevalnost   lasiSča, ki   lase   skro-
toviči m povzroči omenjene prlkazni.    Skrbno, vsak-
tedensko izplaknenje   Ias in   lasišča je   potrebno, da
tem neprilikam pridenio v okom   Kp.kor kaže izkušnja,
i e za tn  namen   najbolj   pripraven   »Shampoon   s
crno   glavo«, zoret   se   rojavi prirodno   delovanie
Jasnih   koreninic   ter   ziaste;o    svetli    in   bujni  lasje.
Svetovati je torej, da rabimo za umivanje
glave samo ta fabrikat ali zahtevamo njega
porabo   rri   brivcu.    »Snannpoon   s   crno jrlavo«
stane zavitek 30 vinanev, tuđi   z dodanim  rumenja-
kom, kotranom ali kamilicami. Kdor kupi 7 zavojčkov,                  -^^          ^^
dobi enega povrh.                                                                                      ^^^mam^^^
Proti prezgodnjemu  osivenju, za okrepitev rasti   Ias, tuđi  za  olajšanje
friziranja po  umitju   glave  rabimo   za lasiŠČe in   lase   redno   emulzijo
Peruyd, velika   steklenica K 1—.   Poizkusna   steklenica Su vinarjev, v
lekarnah, dro^erijah, pariumerijah in brivnrtah.
Gen. zaloga za Avstrijo: Felix Griensteidl, Dunaj I/l, Sonnenfelsgassc 3. Edina tvornica: Hans Sch\varzkopf dr. z o. z., Berlin N 37.
KOLES
sto|e   srna.
Es-ka in Adler kolesa
domaje   twi*dke
špeclalne trgovine s kolesi in deli
Ijubljana, parije Terezije cesta št. 14
(„Novi svet", nasproti Kolizeja).
Sprejema zavarovanja človeSkega Življenja po najraznovrstnejših kombina-kocijah pod  tako ugodnimi pogoji,ko nobena druga zavarovalnica,
Zlasti je ugodno zavarovanje na do-živetje In smrt z manjšajočimi se 11                      vplačtli.
„SLAVIJA"
.'•-.-•   Uzajamno   zavarovalna   banka   w   Pragi.    .*.-.•.
Intnil  londi K 71T»46.3t2lC — IspUćane odikodnine   la  kapiUliJe  K 145,150.178-29.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodao upravo.
tomu Himutfo t LiiHIjaai £^w..ž "^^ f Bospnsfcl nlin m. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. U5iva najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi  pogoji. — Zahtevajte prospekte.
Stran  10.
.SLOVENSKI NAROD«, dne 3. juhja 1915.
I4tf.  StCV.
Mnoga denarlo prihranilo kolesar]!!
K n— lUiNlo ■ 143-, rasp9ftll|am u rtkUao,
500 novih „Torp#4oM prostotečnih koles,  modeli   191S;   elegantno grajeni, lahkotckoči,   s Ia pnevmatikami,   kompletno in s 31etno  garancijo.   Svezi   moJni   plaSči   po K t'—, 7"—, 8*— zračne   cevi po K 450,  5—, 6'—. Popravila, emajlir.  in  poniklanje  in vse kolesarske
potrebščine po cenah na debelo.
AWpKQhPr(T   trojniika  zaloga kolos !■ ftivalalh  strofev, •    II tlOJUVlg^         Dunaj II.,  Untore Donaiittrastt  23 III.
Katalozi gratis. SIov. dopisovanje   Na obroke izključeno   Firma ustanovljena leta 1898.
7*\imC0n 1KTU>tl al1 pa -enj|r »•«•!• ZdravaUkl likai o izvrst-a»đ|dllllt»ll   UdJJtll  nem učinku, zraven pa Se na tisoče zahv. pišem na ogled.
Bujne,    lepe   i>x?»t
dobite ob rabi med.
ftr     «A    alivs  Vratna  99   nr«i  oblastveno preiskano, gar. neškodljivo za Ul.  /1.  HlAfl Kl Kim Z4 pi51 vsako starost, xanesl|lv mtpeh.   Rabi
se zunanje.    Edina krema za prsi, ki jo vsled   čudovttega učinka prodajaio
lekarnarji, dvorne parfumerije itd.   Poizkusna pusica K 3, velika  pusica, za-
dostna za uspeh   K 8"--      Razpošiljanje strogo diskretno.            1460
Kos.   dr.   A.   ftlz,   laboratorij,  Dual   UL,   Beragasse   17 B.
Zatef*   v   Lt*M|aal1   Uktm   pri   „Zlatem   f«I«mH.   *J«i>ritl    Kum   te   '.A*rt|aM.
Franr Knt£jnbliana' "SsriSJS?!!
Milili lillJ Sodna nlica.    CMt» po«p'«t»ietoi
Specialna mehanična pletilna   industrija in trgovina   za po-
VTJne in spodnje jopice, moderčke,   telovnike, nogavice,   ro-
kavice,  posebne obleke zoper trganje,   pletilni   materijal   za
stroje   itd.   na   drobno   in na debelo.
Pletilni stroj patent »Wiedermannc je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Kar delam brez agentov,  so cent veliko  nlžje.
■■■■■■■■■■■■■■■■» BBHBbI ^■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■aBaaaaaaBaaaaaaaaaapaaBaBaaaaB" ■!■■■)      '      **r r         i™v ■
0411kovan na rasstavl ▼ ladovljici L 1904 n ćai'no diplomo In kolalno I Trsta.
BRINJEVEC*
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleznim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
Zapuže,   pošta   Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko.
Za prlitnoit se Jamči.               1277                Ceae zmerae.
_------------------                                                                                r
I                   Najbolj pri poroci j ivo!               751 \
\ Pfaff »valni Ui  Putti vozna Mm
"   najnovejše  konstrukcije,   za   vsako         lahka   ia   trpežna,   priznano   naj-   |
I   obit    najbolj    pripravni.     lOletna         ::          boljša v monarhiji.          ::   i
-  garancija. Pouk v vezenju brezplačen!        —   ■   21etno Jamstvo!   -         t
j Zaloga vsch zraven  spadajočih  delov.   popravila točno   in  po   ccnL I j          Ugodne cene ewent. nizki  mesečni obroki.           ;
: ION. VOK, specialna trgovina Sival. strojev in koles | i     L{nbl]anay Sodna nlica 7, zraven sodišča.     t
■ Zahtevajte oenik.               Zastopniki se sprejemajo.  *
Z       i                                       ___   ..._ _                                                           <         \
Večkrat sukane, Sesterooglate, v ognju pountane strojne žitne plMne
■               s 13—120   mm   Širokimi   petljami   različnih   debelosti    ————
1215—ni
pripravne za OffFaditve parkov za dfvjačino. vinoflradov, dr«ve«nio, Vot varstv« pr«t ujcem,   z« pasjake, varttvo   proti toči,  fazanerlja,   volier« In kletke,  xu i«f»a-
Iliea la«n*tennlt« (đo 3 m »imkotti « »lo^i , » Rabitzeve ste ne, monlrske fradnje itd
Te pletenme  se  icic  po  SplOtOIlJU  V OSjnJu  DOOlnkajo  in  ratorej   ne  r-sve  in   «o  tuđi  trdnej.%e nego  v«e ix pocinkane iice napravljene pletenlne, dalie itiploolate il£n« StMlJn« pUtftllilt« ** opaditvp vseh
vm, okensko mrefe in mreže za pesek m framoz, vC« ogradlini mats-Hjal. lokiona bode£a ±Ioa za plotove. 2loaste m IHotelezne opraje. stopnlAke. okenske. arob-
B6t grObnlske« PPOČOlne i" balkOlIpke   Ografe ter vse ladevne izdelke dobavi ajo po nizkih cenah
^**   Hnttsr * SchriBta d. iL, Dnaa] VL, Wladsitblg. M/42
W^bM                       tvoraloa sltarskeaa In kloaućevlnastepa blaaa.
•^JflP*     ■               Naravni V2orci in pojasnila vsake vrste gratis in franko.   =
Dobiva   se   pri   vseh   veojlh   traovcih   z   feleznino.
»i pA\iy RDF7N11£ "clteljGIasMatlcefleuifI1 zlprise
I\ L r VT li *C    DiVaUadlllV  ženi strokornjak c kr. def. sodftča.
Llnbllana. Kongresni trg 15,
(Nasprotl Rainska) o*rfcv«.)
Največja in   najsposobnejša   tvrdka  in   izposojevaflt!«3i
»klavlrjev In harmonljev
na jngn Avstrijc.   —   Vellkmaska salef« *—f*
glasb«n«fa •rMI«, stru ta mmxtkalt|. Bdlal IftlOinik dvornih in komornih tvoroic: BOsen-dorfer. HOIzl & HeitzmaBn, FOrster, Ebrtar,  OcbrOdcr StingU Rod. Stelzhammer. Cztpka, Lanbcrger & Oloss.
Hofmann in Hofberg (amerikanski harmoniji).
Obroki od K 15-— naprej. Najbogatejia izbira v vseh
modernih slogih in lesnih barvah. Oglejte si klavirje z
angleSko  ponavljajočo  mehaniko.  tOlotaui  postavno
obvezna garancija.  ifafeMiilaa najniZja.  laaiaa naj-
ugodnejša. UglaiOTaaf« tor popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate faatlfvteo lo
\m%  za Kranjsko v zalogi, »varim  pred  nakupom taisl-
fikatov in navideznega 9tpololaaM  pri kričačih, ki se
drznejo govoriti  o  Pfdobroaa »lafa14,   das! nimajo ni jednega pomerobnega fabrikata v zalogi.
tmiliie
.        vseh vrst za urade, ^    društva, trgovce itd
1 /faton Ćernc,
y      graver ii izdeloratelj _                  kavčokovih   štampilij
Llubllana, Solonburgova ulica 1.
Ceniki franko.                     Ceniki franko.
: TONI:
JAGER
Llnblfana, Židovska ulica it. 5. Predtiskarija
nainovejših   vzorcev
za vezene obleke
in bluze.
■                                                     a
Vsak dan svež
sladoled
ledena kava
se dobi
v slaščičarni
J. ZALAZNIH
Stari trg it. 21.
Jos. Riii s
modni otelile
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
>    Vojaške in
uradniške ■ uniforme:
Spo meri v najkrajšem času.
LMIRUSCH
I Ljubljana, Mestni trg 15
I           priporoča svojo veliko izbei
I vtelnikov in solnčnikov.
I  Popravila se izvršujejo točno in solidno
PATENTE
vseh de2ela lzposluje inženir                                     362
Mk^ CiEEiBHAUS*  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Marlahllferstrasse št. 37.
Vizitnice in kuverte s firmo
1                        ppiporoča    =^===
::      „Narodna tiskarna".      ::
Spmpni 73 no^oclo
Od 28. junija ^^ p^ dio 9, julija
prodajanie karlovovarskega  poredana,  emajlnih In lnksnsnih predmetov po najnižjih cenah.
Prodaja se kakor navadno na Resljevi cesti.
Obilnega  obiska prosi                                                       *w
HUSi
[. ki. piiv. zavarovalna družba.        tfe    [- ^ pnv. imm. družba za življenje.
„Rustrllshl Fenlbs" no Dunaju.
Vplačana   dclniška   glaynica   K  8,000.000.                 Delniška glavnica.....K 6.000.000
Drulba zavarnjc:                                                        Stanje zavarovanih  svot     .    .    K  230,000.000
a)   proti škodam vslcđ ojptja, strcic in parne ali           Premijske rezerve.....60,000.000
plinove   razstrelbe,  kakor   tnđi   proti   škodam           Letnl dohodki na premijatl      .   „     12.000.000
vsled   gašenja,   podiranja   poslopij    in   proti           ,    Dražba zavaruje na človeško življenje  po
škodam vsled odnašanja premiCnih stvari, na-      najraznovrstnejših komblnacijah, kakor:
aeme na..                                                                  kako drtlg0 določeno osebo;
b)  C rP^T^cT** >mt*° "     »> «,SJ?«»?"' in -Sanazavarovanjazopro-
J        Y      VJ              v       -                                       stitvijo   plačila   zavarovalnine.   oziroma s uri-
e)   pro« škodam vsled slutajnega nbitja ircalnega           znanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglostl,
5te*^**                                                                         nadalje sprejeraa
d)   nznovrstno blago proti škodam, ntstalim pri      e)  zavarovanja   ia   doživetje.   preskrbljenje   za prevažanju po suhem in po vodi;                              starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri
e)   proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled           dosegu določene starosti na zavarovancasamega; tatvine iz zaprtih ia odprtih prostorov;                ^ zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov
f)   proti    vsakovrstnim    telesnim   nezgodan),   na-           in vzgojinskih   rent   po   najnižjih   premijah  in dalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih           pod najugodnejšimi pogoji. kakor nezavrženost podjetij, občin. lekarnarjev. hlšnih posestnikov,            in nezapađiost police, jamstvo tuđi za slučaj VOZOikov, lovcev itd.                                                      vojske   brez   posebne   premijske   doklade  itd
Natančneja pojasnila daje radovoljno
Generalni   zastop  v  Ljubljani
77                    Sodnijska ulica štev. 1.
Brez konkurence!
F. L Popper čevlji
za gospode in gospe so nogara najbolj priležni, Hćni in najboljše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešernova uJica št. 5.
Goysserski  čevlji   za turiste,  nigijeničnf čevlji za otroke in Lawn - tennis - Cevljl.
K 12-50—16-50.            J
LiDhllana   I3!1. ŠGVČlBl ZiđovsRa ul. 7.
puškar
pripnr«   n   svojo  TOllkO  ZftlOgO  razoovrstnih                       280
pašk In samokresov
astaega Utelkm, kakor tuđi belgljskiti, sulskih m čeških strogo
pr0lXkil#6alh ptUtk,   za katere   jamčim  za dober   strel.   Posebno   pnpo-očam   lahkO   trOCOVkO   in pnikO Bock  s Kruppovimi   cevmi za brez-
dimni smodaik.  —  Priporočam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
■V*    po najnižjih cenah.    "V8 Popravllm ta omročbe se tzvriajeio točno in lanesljlvo.
C«novnla:l na zahtevanja zastonj in poitnlno prosto«