Letnik 1.
VESTNIK
URADA ZA CENE PRI PREDSEDNISTVU VLADE LRS
Priloga k 30. kosu Uradnega lista LRS z dne 17. aprila 1940.
Štev. 4.
VSEBINA:
URAD ZA CENE PRI PREDSEDNISTVU VLADE LRS:
7. Navodilo o dostavljanju kalkulacij gospodarskih podjetij.
ZVEZNI URAD ZA CENE PRI GOSPODARSKEM SVETU FLRJ;
Navodilo za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno.
URAD ZA CENE pri predsedništvu vlade LRS
7.
NAVODILO
o dostavljanju kalkulacij gospodarskih podjetij
Mnoga podjetja, ki imajo odobrene cene za svoje izdelke, ne dostavljajo kalkulacij za doloCitev novih cen, čeprav so nastopili pogoji za znižanje cen. Ugotovljeno je namreč, da so se mnoge postavke kalkulacij, po katerih so bile poprej odobrene cene izdelkov, medtem občutno znižale. Dvignjena je proizvodnja v podjetjih, izvršena je boljša organizacija dela, e tekmovanjem je povečan uspeh dela itd., kar bistveno vpliva na znižanje proizvodnih stroškov in cen.
Kljub vsemu temu posamezna podjetja ne dostavijo novih kalkulacij, s čimer dokazujejo, da ne pojmujejo pravilno današnje politike cen, ki gre za splošnim znižanjem vseh cen.
Opozarjamo vsa ta podjetja, da veljajo odobrene cene samo dotlej, dokler se ne znižajo posamezni stroški, na podlagi katerih so bile odobrene cene izdelkom.
Brž ko se kateri koli strošek v kalkulaciji zniža, mora podjetje neposredno znižati ceno izdelku in hkrati dostaviti pristojnemu organu za določanje cen novo kalkulacijo.
Hkrati opozarjamo vnovič vsa gospodarska podjetja na navodilo za pravočasno predlaganje prošenj s kalkulacijami za določitev cen (Uradna obvestila zveznega urada za cene z dne
4.	januarja 1946, št. 1). Po tem navodilu morajo podjetja poslati naprejšnjo kalkulacijo proizvodnemu ministrstvu najkasneje v roku 15 dni po prejemu proizvodne naloge. Podjetja pa, ki ne proizvajajo blaga po proizvodni nalogi, mora jo poslati to kalkulacijo takoj, ko ustanove svoj proizvodni načrt, oziroma ko pričnejo s proizvodnjo blaga.
Ko je proizvodna naloga izvršena, morajo podjetja sestaviti končno kalkulacijo in jo predložiti takoj pristojnemu ministrstvu zaiadi določitve končne cene.
Končne kalkulacije morajo biti sestavljene na podlagi stroškov po podatkih knjigovodstva po istem obrazcu kakor uaprejšnje kalkulacije.
Vse kalkulacije je vložiti v 4 izvodih.
Za pravilno poslovanje podjetij odgovarjajo poslovodje ka-zenslco in materialno.
Ljubljana dne 13. aprila 1946
St 829/5.
V. d. direktorja urada za cene: Kobler France e. r.
ZVEZNI URAD ZA CENE pri Gospodarskem svetu FLRJ
NAVODILO
za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno
Prodajne cene v trgovini na debelo ia na drobno ie ugotavljati na podlagi;
I.	nakupne cene,
II.	predpisanega kosmatega zaslužka in
III.	dejanskih nabavnih stroškov.
I.	NAKUPNA CENA
Nakupna cena obsega:
a)	ceno Iranko skladišče prodajalca oziroma Iranko natovorjeno v vagon ali drugo vozilo v kraju prodajalca, iu to po računu prodajalca;
b)	javne dajatve, ki neposredno obremeujajo blago pri izročitvi v promet in jih plača trgovec na debelo pri prevzemu blaga od proizvajalca.
Kakovostne označbe prodanega blaga morajo biti v računu prodajalca natančno specificirane. Prav tako morajo biti na računu označbe: o kraju dobavo blaga, plačniku zaobale, morebitnih stroškov prevoza in dovoza blaga ter vrnitve zaobale, nadalje ali je blago prodano bruto za neto ali noto, kakor tudi označbe o načinu plačila dobavljenega blaga. Javne dajatve, ki neposredno obremenjajo blago pri prodaji, morajo biti navedene v računu kot dodatne postavke prodajne cene.
Kučmi mora imeti klavzulo o ceni, t. j. številko in datum odločbe, s katero je cena odobrena oziroma številko in datum, pod katero je vpisana prijava o ceni ter naziv ustanove, ki je ceno odobrila oziroma pri kateri je vpisana prijava o ceni. Kolikor je prodajna cena ugotovljena po odredbah neke splošne odločbe, je v računu navesti številko in datum te odločbe ter »Uradni list« — »Uradna obvestila zveznega urada za cene<, v katerem je ta odločba objavljena.
Račun mora biti izviren in umra vsebovati vse elemente za njegovo pravilnost. Glede na to mora račun podpisati oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje, in sicer pod tekstom in vso vsebino, a ue samo pod obvestilom o pošiljatvi blaga. Centrale, ki dostavljajo blago svojim podružnicam, morajo tem izdajati račune.	•,
iz klavzule o ceni mora biti vedno natančno razvidno, ali je cena proizvodna, ali na debelo ali na drobno.
II.	KOSMATI ZASLUŽEK
Trgovska podjetja poravnajo vse stroške, ki ne spadajo v predvidene dejanske nabavne stroške, iz predpisanega kosmatega zaslužku. Kosmati zaslužek vsebuje: režijo, davek po prijavi in ostale javne dajatve, ki ne obremenjajo neposredno blaga, manko (kalo, raztros in lom), splošni riziko podjetja, obresti za lastna ati najela sredstva in neto zaslužek.
Predpisne kosmate zaslužke v trgovini na debelo in na drobno je zaračunavati na nakupne cene blaga ter na javne dajatve, ki neposredno obremenjajo blago pri nakupu. Na tako izračunane cene je priračunati: a) dejanske nabavne stroške in b) javne dajatve, ki nastanejo v trenutku prodaje blaga ter ga neposredno obremenjajo.
Kolikor nabavljajo blago trgovci na drobno neposredno od proizvajalca, ne morejo vsebovati prodajne cene kosmatega zaslužka v trgovini na debelo, pač pa vsebujejo vse postavke, ki dejansko spadajo v nabavne stroške. V tem primeru je zaračunati k nakupni ceni kosmati zaslužek trgovca na drobno, ne pa tudi kosmati zaslužek trgovca na debelo.
Prodajalci na debelo smejo, kolikor prodajajo blago na drobno, zaračunati k nakupni ceni samo kosmati zaslužek trgovca na drobno, ne pa tudi kosmati zaslužek trgovca na debelo.
V prometu blaga od proizvajalca do potrošnika moret* sodelovati največ dva posredovalca; trgovec na debelo in trgo
vec na drobno. C e izjemoma sodelujeta pri istem blagu dva trgovca na debelo ozir. dva trgovca na drobno, ne more računati vsak od njih posebej predpisanega kosmatega zaslužka, marveč morajo dotični kosmati zaslužek medsebojno razdeliti po ključu, ki ga določijo sporazumno. Pri tem je treba nabavne stroške skrčiti na najmanjšo mero.
Kosmate zaslužke v prodaji na debelo je zaračunavati v tehle primerih:
1.	kadar proda blago podjelje, ki je protokoliramo kot podjetje na debelo s skladiščem;
2.	kadar se proda blago drugim trgovskim podjetjem za nadaljujo prodajo potrošnikom;
3.	kadar se proda blago proizvajalcem (predelovalcem) za nadaljnjo predelavo, izdelavo, dopolnitev;
4.	kadar se proda blago velikim, stalnim potrošnikom, kolikor so ti potrošniki državne ali ljudske ustanove, zadruge in gospodarska podjetja.
Komisionarji smejo zaračunati za blago, ki ga ne vskladi-ščijo v svoja sklhdišča (največ 2.5 %ni, a za blago, ki ga vskla-diščijo, največ 5 %nij kosmati zaslužek. Komisionarjem, ki nabavijo blago s svojimi sredstvi, je priznati v nabavne stroške, in to na nakupno ceno blaga, ustrezajoče obresti v višini eskontno mere Industrijsko banke Jugoslavije d. d.
Komieionarski obrati, ki prodajajo novo ali rabljeno blago zasebnikov, smejo računati na nakupno ceno takega blaga največ 10 %ni kosmati zaslužek, ne glede na vrsto blaga in ue glede na to, ali spada blago pod načrtno razdeljevanje ali ne.
III.	DEJANSKI NABAVNI STROŠKI
V dejanske nabavne stroške v trgovini na debelo je priznati:
1.	stroške krajevnega prevoza od skladišča proizvajalca do najbližjo nakladalne postaje ozir. pristanišča v kraju proizvajalca s stroški nakladanja in razkladanja ter nakladanju v vagon ali vlačilec — po krajevni odobreni tarifi, ki velja do izdaje enotne tarife;
2.	stroške prevoza blaga po železnici, z ladjo ali drugim vozilom od kraja proizvajalca do kraja trgovca na debelo, vštevši morebitno stroške prekladanja, merjenja, tranzitnih skladišč in prekartiranja, in to po izvirnih listinah (n. pr. tovorni list) in predpisanih tarifah. Obvezno je izkoristiti najcenejše prevozno sredstvo;
3.	pri živem govedu in ostali živini stroške krmljenja in napajanja na potu; pri prevozu rinfuznega blaga, če je to neogibno potrebno, amortizacijsko vrednost ureditve za rinfuzo;
4.	stroške zavarovanja blaga na potu, in to po veljavnih premijskih stopnjah.
Izjemno je priznati tudi stroške spremljanja blaga na polu, če so ti neogibno potrebni. V tem primeru je potrebo in stroške spremljanja posebej obrazložiti in dokazati z listinami.
Prav tako je priznati stroške za hrambo in ležnino blaga na prekladalulh postajah in v tranzitnih skladiščih, če so ti dokazani z listinami in opravičeni;
5.	stroške razkladanja na razkladalni postaji ozir. v pri-etamišču, ki je najbližje kraju trgovca na debelo ter krajevne prevozne stroške od razkladali! e postaje do skladišča Irgovca na debelo s stroški nakladanja in razkladanja, in to po računu pooblaščenega špediterja ali katerega drugega prevozniškega posredovalca — po krajevni odobreni tarifi, ki velja do izdaje enotne tarife;
6.	stroške zaobale ali vrnitve zaobale, kolikor ni blago prodano bruto za neto, in sicer:
a)	za zaobalo, ki se more uporabiti samo enkrat (n. pr. slama, papirnate vreče), njena polna nabavna vrednost;
b)	za zaobalo, ki se more uporabiti večkrat (n. pr. leseni zaboji, sodi, vreče iz jute ali konoplje), po amortizacijski vrednosti take zaobale za enkratno uporabo;
c)	za zaobalo, ki se posodi brezplačno s tem, da se vrne lastniku na stroške kupca blaga, dejanske stroške vrnitve zaobale;
č) za zaobalo, ki se da proti določeni odškodnini, ta odškodnina s tem, da ta ne presega amortizacijske vrednosti zaobalo in stroškov njene vrnitve;
7.	stroške akreditiva, ki so lahko enojni ali dvojni. Enojni Hi roški akreditiva nastanejo, kadar je akreditiv odprt pri bančni zvezi prodajalca kupca; dvojni stroški pa nastanejo, kadar odpre bančna zveza kupca, pri kateri je bil odprt prvotni akreditiv, drugi akreditiv pri bančni zvezi prodajalca.
Akreditivni stroški se priznajo v nabavne stroške brez obresti, posamezno, t. j. od primera do primera, in sicer po bančnih obvestilih.
Do normiranja enotnih provizij za akreditivne pošlo je priznati akreditivne stroške v nabavne stroške največ do zneska 2.5 promile pri enojnih akreditivih in 5 promile pri dvojnih;
3. javne dajatve, ki neposredno ohremenjajo blago na potu od proizvajalca do trgovca na debelo (n. pr. trošarine, carine).
Iz gornjih postavk se dobi skupni znesek nabavnih stroškov. Ni nujno, da bi morale biti vse le postavke skupno v vsaki kalkulaciji prodajne cene. Tako n. pr. odpadejo, če je blago kupljeno po paritetni proizvodni ceni franko naloženo v vagon ali Iranko najbližja postaja kupca, vsi stroški, ki so že všteti v proizvodno prodajno ceno. 1’ruv tako odpade cela vrsta drugih postavk, če je skladišče trgovca na debelo v istem kraju kot skladišče proizvajalca. Potemtakem se vkalku-lirajo prednje poslavke v nabavno ceno samo, kolikor so dejanske, stvarne.
Nabavni stroški v trgovini na drobno lahko obsegajo posamezne postavke iz dejanskih nabavnih stroškov v trgovini na debelo. Nabavni stroški v trgovini na drobno zavise od števila in vrste manipulacij, ki so potrebne, da se spravi blago do skladišča trgovca na drobno.
Javne dajatve, ki neposredno ohremenjajo blago pri izročitvi v promet, t. j. v prodajo, a niso vkalkuliraue v nakupno ceno ozir. v nabavne stroške blaga po prednjih določbah tega navodila, je obračunati k prodajni ceni kot posebne dodatne postavke. To velja ludi za pogodbene in pobotnične takse. Te dajatve se sploh ne štejejo za nabavne stroške, ker nastanejo v trenutku prodaje blaga in jih plača kupec blaga.
Trgovska podjetja se morajo izogibati prodaji blaga iste vrste in iste. kakovosti po različnih cenah. Kolikor se bodo pojavili taki primeri, postopajo podjetja ne glede na to, ali gre za novo ali staro nabavljeno blago, takole:
t. za najdražjo skupino blaga zmanjšajo najvišji kosmati zaslužek, ki je predpisan za dotično blago, do 50%;
2.	če se s tem ne doseže izravnava cen, ugotove po izvršenem znižanju kosmatega zaslužka po tč. 1. povprečno ceno za eno in drugo skupino blaga, pri čemer je upoštevati količine trsi ib skupin, ki jih imajo v skladišču.
Pri ugotavljanju povprečnih cen navedejo podjetja v prijavi cen, ki jo predložijo ustanovam, pristojnim za določanje cen, količine ene in druge skupine blaga ter prvotne nakupne cene blaga. Te navedbe je podkrepiti z ustrezajočimi listinami.
Zaradi izravnave cen v prometu smejo organi, pristojni za določanje in kontrolo cen, tistim podjetjem, ki prodajajo istovrstno blago v istem kraju po višjih cenah kot druga podjetja, znižati najvišji kosmati zaslužek. Znižanje se more izvršiti do 50% skupnega zneska kosmatega zaslužka, ki je predpisan za tisto blago. Pri tem postopajo organi, pristojni za določanje in kontrolo cen, po tozadevnih navodilih.
Podjetja, ki prodajo blago na kredit za 3 mesece, morejo zaračunati na prodajno ceno, ugotovljeno po tem navodilu, dodatek do največ l!t letne eskontne mere Industrijske banke Jugoslavije d. d., in to po odločbi o obračunavanju dodatka na cene pri prodaji blaga na kredit (»Uradna obvestila zveznega urada za cene« z dne 22. februarja 1940, št. 8). Podjetja, ki plačajo ta dodatek, ne smejo tega vračunati v nabavne stroške.
Kolikor prodaja proizvajalec lastne izdelke na drobno, je določiti kosmati zaslužek po določbah splošnega navodila za kalkulacije v gospodarskih podjetjih z dne 8. oktobra 1945, št. 1599 ('Uradni list FLRJ« z dne 9. novembra 1945, št. 87).
Te kosmate zaslužke določijo v vsakem konkretnem primeru uradi za cene ljudskih republik ali od njih pooblaščeni organi za določanje cen. Od tega so izvzeti obrtni obrati, Ju prodajajo blago svoje lastne proizvodnje, za katere je. določili cene po navodilu za določanje cen obrtnim storitvam in izdelkom z dne 18. decembra 1945, št. 7867 (»Uradna obvestila zveznega urada za cene« z dne 21. decembra 1945, št. G),
Za luksuzno blago po tem navodilu se šteje blago, za katero se plača luksuzni davek.
Najvišji kosmati zaslužki v trgovini na debelo in na
drobno so;	v prodaji
.....	na debelo na dro
a) Živila:	^
1.	Sadje in povrtnina, sveže .	.	•	.	12	20
2.	sadje in povrtnina, suho...........8	IG'
3.	zakuhe, suhe ....•••■	8	IG
4.	konserve (meso, riba,sadje,povrtnina itd.)	6	12
5.	meso, sveže........................8	12
0. suho meso in izdelki klobas ....	5	15
7.	sveže ribe.........................8	l,r>
8.	mleko ....»•>•»»	8	15
v prodaji
na debelo nadrobno
9. siri, sveži			% 10	18
10. ostali mlečni Izdelki ....	# .	8	16
11.	jajca	 12.	živina, zaklana in očiščena, divja		10	20
	čina .	8	18
13.	vino, žgaiuje in destilati: po odločbi o reguliranju cen vina, vinskega destilata in žganja trgatve 1945 in prejšnjih let (Uradna obvestila št. 3 z dne 18. januarja 1940) 	 14.	liker, mm, šampanjec itd			15	25
15. pivo		• a	5	15
16. led	,		—	20
17. kis in špirit .	.	.	.	.		6	12
18. brezalkoholne pijače .	.	.	.	• •	15	25
19. mineralne vode in sodavice . t	5	•	15	25
20. živalska krma			8	16
21. kolonialno blago in začimbe .			15
22. testenine			C	12
23. prepečenci (biskviti) .	.	.	.	. .	8	18
24. marmelada, mezga (pekmez)	.	8	16
25. čokolada, boaiboni, desertni keksi pecivo		čajno	8	20
26. ostalo luksuzno blago	.	10	20
27. ostalo blago .	.	.	.	.	.	S	•	8	16
b) Niirnberško blago:			
1. navadno niirnberško blago .	, ,	7	15
2. luksuzno niirnberško blago .	. ,	10	20
3. igle, zaponke, gumbi, sponke in drobno niirnberško blago	drugo	7	25
c) Steklarsko blago;			
1. navadno in izdelki iz stekla .		14	24
2. luksuzno in izdelki .	.	.	.			25
3. sleklo v ploščah v izvirnih dimenzijah .		12	22
č) Porcelansko blago:			
.1. navadno			10	20
2. luksuzno			15	25
d) Tehnični les in drva:			
1. hlodi, debla, jamski les, tesani železniški pragi in podobno .	trami,	10	15
2. rezan stavbeni les ....		10	15
3. rezan stavbeni les plemenitih vrst drevja (oreh, slavonski hrast — varietas slavo-nica, rebrasti javor in podobno) .		12	18
4. parketniki, ladijsko dno, vezane in furnir .......	plošče		20
		10	3
pri prodajalcih nadrobno, ki imajo izključno pravico razdelitve 5
<!. žagarski odpadki in slniževina .
10
pri ostalih prodajalcih na drobno 15
e)	Leseni izdelki, igračke in podobno:
1- navadni leseni, pletarski in strugarski izdelki...................................
2.	blago za ščetke, ščetke, metle in podobno
3.	oprava iz navadnega lesa..............
4.	oprava iz plemenitega lesa, luksuzna
in v slogu............................
12
10
10
12
5. izdelki umetniško-okrasnega mizarstva
in finega lesorezbarstva (okviri za slike, okviri, lesorezi,	podoborezi) ....	10
fi.	otroške igračke,	navadne.......................8
7.	otroške igračke iz gumi ja, celuloida, svile
in pliša......................................10
8.	ostalo blago	10
22
20
20
25
20
18
25
20
1.
2.
3.
1.
‘2.
3.
1.
2.
3.
4.
5. 0.
7.
8. 9.
10.
II.
1.
2.
3.
4.
1.
3.
4.
5.
6.
1.
2.
3.
4.
5.
8.
7.
8.
1.
2.
3.
4.
5.
6. 7.
8.
f)	Glasbeni instrumenti; orodje in muzikalije:
v prodaji
na debelo nadrobno %
instrumenti vseh vrst	.	.	,	.	.
orodje za instrumente	.	.	,	.	.
muzikalije.............................. ,
g)	Premog in oglje:
premog, rjavi in črni
lignit.......................p	.	.
lesno oglje............................. ,
h)	Izdelki iz usnja in gumija:
šolske potrebščine iz usnja in gumija
(šolske torbice)..........................
navadni izdelki iz usnja in gumija . luksuzni Izdelki iz usnja in gumija (galanterija) ...............................
krzno in izdelki iz krzna (navadni) . krzno in izdelki iz krzna (luksuzni) .
uenje.....................................
čevijarske potrebščine....................
sedlarsko blago .......
usnje plazilcev .......
ostalo blago (navadno)....................
ostalo blago (luksuzno)	.	.
' i) Obutev in opanke:
usnjena obutev, navadna...................
obutev z lesenim podplatom, podplatom
iz tekstilij in podobno...................
luksuzna obutev (plesni čevlji iz finega
usnja) ...................................
usnjene ali gumijaste opanke
j)	Elektrotehnični izdelki:
instalacijsko gradivo, toplotni aparati gradivo za visoko napetost, motorji, generatorji, transformatorji, prevodniki, gradivo za signalne in telefonske naprave, gradivo za avtomobile.	.	.	.
radioprejemniki in orodje, instrumenti
za merjenje...............................
žarnice...................................
lestenci .................................
vse ostalo gradivo....................
k)	Železo, jeklo, kovine in njihovi
izdelki:
železo, pločevina, žica, osi, plugi, stroji za obdelavo lesa in kovin, kalorični in hidravlični stroji, dvigala, vagoneti . jeklo, kovine, žeblji, verige, vrvi, gradbeno okovje, železne cevi, trgovske litine (štedilniki in peči), žeblji za podkovanje popolne tovarniške naprave za vse vrste
industrije................................
rezervni deli za stroje, razpršilce in pod. kmetijsko orodje (motike, lopate, vile, grablje, krampi, kose, srpi, sekire, pluž-ni deli), priprave, vijačno in tehnično
blago, armature...........................
posoda in ostalo jedilno orodje, navadne
izdelave..................................
posoda in oslalo jedilno orodje, luksuzno
(alpaka, srebro in pod.)..................
vse ostalo blago..........................
l)	Pisalni stroji, instrumenti za znanost
in pod.:
pisalni stroji............................
pisarniški stroji, register blagajne .
njihovi deli..............................
instrumenti in aparati za znanost medicinski in kirurški aparati, instrumenti, orodje.............................
kolesa, šivalni stroji....................
gramofoni, fotografski aparati, projekcijski kino-aparati .......
deli In orodje za blago pod. 6. in 7. . «
10	22
12	25
3	25
5	15
0	22
10	20
7	15
10	20
10	25
10	20
12	25
7	15
10	20
10	20
15	25
10	20
12	25
15
12
25
15
3	15
10	15
10	20
15	25
10	20
10	15
8 12
8	15
7
12	25
8	15
10	18
15	25
8	15
8	18
10	20
12	25
10	25
10	25
8	13
10	18
12	25

9.
10.
optifni predmeti, instruinenti, aparati in
orodje....................................
orodje in deli za avtomobile .	.	.	.
v prodaji
na debelo nadrobno
%
,	12	25
,	-	22
m) Tekstilni izdelki:
1.	bombažno-maiiufakturno in tekstilno blago
2.	manufakturno tekstilno blago iz volne
in svile .	..........................
drobno modno in pleteno blago . preproge, tekači, zavese .	.	,	.	.
konfekcija, klobuki, kape	.	<	•	•
o. dežniki in sončniki.....................
7.	izdelki iz konoplje in lanu	.	.	,	»
8.	vrvarski izdelki, mreže .	.	,	•	.
9.	ostalo tekstilno blago, luksuzno .	,	,
8
7
10
10
lu
10
10
10
12
15
13
18
18
is
20
20
20
25
1.
2.
3.
4.
š) Parfumska in kozmetična sredstva, v prodaji
higienske potrebščine:	na debelo nadrobno
sredstva za nego zob, britje, kolonska
voda		10	20
ostalo blago, navadno		10	22
ostalo b'ago, luksuzno .	.	.	.	.	10	28
higienske in ortopedsko zdravstvene potrebščine 		10	18
1) Lovsko orožje, municija in pod.:
1.	lovsko orožje, municija, predmeti za ognjemet in orodje.............................10
2.	razstrelivo za rudnike in kamnolome .	7
3.	orodje in potrebščine za fizkulturo in
turizem .	.	.	...................10
22
15
20
n) Stavbeno gradivo:
1.	cement .	..................
2.	mavec.........................  >	.
3.	gramoz, zemlja in kamen ■	.	>
4.	pesek.................... ■	»	>
5.	apno..........................  •	•
6.	strešniki, opeka in pod.............
7.	trstje (bakula).....................
8.	izdelki iz žgane gline in klinkerja ,
9.	Samota in izdelki iz šamote .
8
10
8
8
8
10
8
8
7
o) Keramika, lončevina, nagrobni spomeniki in pod.:
1.	navadno...........................  »	8
2.	luksuzno .	  <12
p) Kemikalije:
1.	prečiščene kemikalije za analize .	»	.	14
2.	ostale prečiščene kemikalije .	.	«	.	12
3.	tehnične kemikalije.................10
4.	milo, milni prašek in kemična čistilna
sredstva za gospodinjstvo ...	1	8
5.	sredstva za dezinfekcijo in dezinsekcijo	8
6.	umetna gnojila.......................5
7.	sredstva za zaščito rastlin ....	8
8.	anilinske barve, čiste..............10
9.	tehnična zemeljska olja in derivati ter
razna maziva (konzistentne masti, bor olja in pod..........................10
10.	mast za obutev .......	10
11.	sveče.......................... .	.	12
12.	parketno loščilo....................10
13.	ostali kemijski izdelki.............10
14.	mineralno in vegetabilno predelana sredstva za strojenje........................5
15.	tiskarske barve.....................12
r) Papir in izdelki iz papirja:
1.	šolske pisalne in risalne potrebščine .	7
2.	papir in izdelki iz papirja, navadni .	.	8
3.	papir in izdelki iz papirja, luksuzni
(luksuzne dopisnice, umetno cvetje, albumi ild.).................................10
s) Pisarniške potrebščine, knjige in tiskane stvari:
1.	pisarniške potrebščine, navadne ...	8
2.	pisarniške potrebščine, luksuzne ...	10
3.	knjige in tiskovine <<<.».—•
20
18
18
20
18
16
16
15
15
15
25
22
18
15
12
15
10
12
18
16
15 18 ir,
16
18
15
18
20
18
20
25
u) Urarski in draguljarski predmeti:
1.	ure..................................<10
2.	draguljarski predmeti, bižuterija.	<	,	12
25
25
v) Razno:
1.	filalelislični predmeti .	>	■	<
2.	cerkveno orodje in devocionalije .	■
3.	izdelki umetne obrti..................
4.	zdravilne rastline, nepredelane .	,
5.	zdravilne rastline, predelane .	■	<
6.	semena vseh vrst ....<<
7.	čreva, nasoljena in sušena .	. .
8.	ptice, male živali, piča In potrebščine
9.	sveže cvetje, sadike..................
10.	pogrebne potrebščine, razen oblek •
11.	medičarsko in lectarsko blago
10
10
5
12
15
10
15
25
25
25
18
25
20
30
30
20
25
Za evidentiranje cen v trgovini na debelo in na drobno po tem navodilu so pristojni uradi za cene ljudskih republik in od njih pooblaščeni organi za določanje in kontrolo cen.
Kosmati zaslužki, predpisani v tem navodilu, so najvišji. Organi, pristojni za evidentiranje cen v trgovini na debelo in na drobno, smejo določiti po navodilu zveznega urada za cene tudi nižje kosmate zaslužke. Kolikor so cene posameznega blaga določene franko postaja kupca po enotni paritetni prevozni postavki, morajo prodajalci navesti v fakturi za tako blago posebej ceno blaga iti posebej paritetno prevozno postavko. Kosmati zaslužek je zaračunati samo na ceno blaga.
Določbe tega navodila ne veljajo za blago, za katero so določene enotne cene v trgovini na debelo in na drobno.
Ko dobi to navodilo obvezno moč, prenehajo veljati navodilo za določanje cen v trgovini na debelo in na drobno z dne 11. V. 1945, št. 2902 (Uradni list DFJ z dne 22. maja 1945, št. 34) in vsi ostali predpisi, ki niso v skladu a tem navodilom.
To navodilo dobi obvezno moč osmi dan po objavi v posebni izdaji Uradnega lista FLRJ (»Uradna obvestila zveznega urada za cene«).
V Beogradu dne 5. marca 1946.
Št. 4850.
V. d. direktorja zveznega urada za cene:
Marko Perovič s. r.
(Objavljeno v »Uradnih obvestilih zveznega urada za cene« z dne 8. marca 1946, št. 153/10 )
»•m
Založba: Uorava Uradnega lista LRS; urednik: Fokai Robert; tiska tiskarna »Merkur« d. d. — vsi v Ljubljani.