l- Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 1 4 GLAS NARODA t List slovenskih delavcev v Ameriki. The onlyr Sloveaic daily in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. ffKLEFON PISARNE: 19W IM fl&. 1 a« Ua OffiM a* New York, W. Y., tk» Aefi % uem. TELEFON PISARNE: 1279 REOTO*. NO. 215. — ŠTEV. 215. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1908. — SOBOTA 12. KIMOVCA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK XVL Gozdni požari v Minnesoti in Cal. V MINNESOTI STA VSLED GOZDNIH POŽARJEV DVE MESTI V PLAMENU. Velikanski požar v gozdnej rezervaciji St. Gabriel v CalifornijL V MAINE. Duluth, Minil., 12. sept. Mesto Btaver Bay ob severnem obrežju jezera Superior, oziroma 80 milj daleč od tukaj, je v plamenu. Meščani so brzojavno prosili pomoči pri gover-nerju, ki je takoj odposlal tjekaj par-nik America. V countyjih Lake in Cook divjajo mnogoštevilni gozdni požarji. Na stotine malih naselbin je vničenih in nad 2000 ljudi je ostalo brez domovja. Tudi mestece Grand Marais, 100 milj daleč od tukaj, je v plamenu. Bežeči meščani so se rešili na šolsko lao jih na kolodvoru sprejeli drugi bosanski vojaki, ki morajo tudi Avstriji služiti, z — bajoneti in nabitimi puškami. Dopustniki so naravno mirovali. Njihove vodje so odvedli v vojašnico. kjer so jih zaprli, ker so •jri'1'šili proti — Avstriji in njenim vojaškim predpisom, dasiravno bosanski vojaki v pravem pomenu besede ne sinejo služiti Avstriji, temveč glasom l>»■ rutinske pogodbe le llerceg-Bosni, koje suveren je še vedno sultan Abd ul I lam id. Nastop jugoslavjanskih vojakov na Dunaju je pa tukajšnjim vladinim krogom dovolj jasno dokazal, da je juguslavjansko gibanje za osvoboditev j iz avstrijskega jarma mnogo večje, nego so poročali oni parasiti, ki upravljajo sedaj nesrečni okupirani turški deželi Bosno in Hercegovino. Iz vseh krajev llereeg-Bosne se po-i-oi'a. da nezadovoljnost izredno hitro narašča, radi česar je Avstrija sedaj Imje prisiljena poslati mnogo vojaštva v imenovani deželi. Novo oboroževanje raznih držav. NA ANGLEŠKEM SO SPUSTILI V MORJE DVE VELIKANSKE OKLOPNICE. Razne države se neprestano oborožu-jejo kljub svetovnemu miru. NOVI POTNIŠKI PARNIKI. Delavski nemiri v Glaspwu, Škotska. POLICIJA JE VEČ UR PO NOČI NAPADALA BREZPOSELNE 1 DELAVCE, KER SO ZAHTEVALI DELO. Položaj med delavstvom je postal zadnje čase skrajno neznosen. ŽRTVE POLICIJSKEGA NAPADA Finančni položaj in varčnost Japoncev. Grozen orkan v Razne novosti Zapadnej Indiji. iz inozemstva. 16 ČLOVEŠKIH SKELETOV. Pri Whit« Plains. N. Y„ so dobili 16 'skeletov ali okostnjakov. Delavci, ki so uposljeni pri odpravi razvalin za novo vilo predsednika Hublv v White Plains, N. Y.t so včeraj izkopali nič manj kot Iti človefikih okostnjakov. Najdba je provzročila velikansko začudenje po vsej okolici. S hi ti se da so okostnjaki Indijancev, Angležev in Francozov, ki so padli v bitki pri White Plains. Nekaj izmed lobanj ima večja izobčenja in je najbrž lobanja prvotnih ameriških prebivalcev. Lobanje druzih okostnjakov nimajo nobenih posebnih znamenj. Takoj, ko so izkopali prve okostnjake, se je raznesla ta vest po celi okolici. Množica je začela drveti iz vseh krajev na lice mesta kot ob času vojne trombe. Celo iz daljnih krajev so se že pripeljali ljudje. Izkopali bodo najbrž še več okostnjakov. Trupla bodo pokopale najbrž članiee Daughters of the Revolution. Umor, ne samomor. Omaha, Nebr., 10. sept. Velika porota, ki se je zbrala, da določi, kakšne smrti je umrl dr. Rustin. o kte-rem smo poročali, da se je sam umoril, je danes izjavila, da je bil zdravnik ustreljen, vendar o lopovu, ki ga je usmrtil do sedaj še nobenega •ledu. Nesreča pri vožnji. Southfork, N. C., 11. sept. Ko se je peljal farmer Knox White čez -železniški tir Northern železnice, so so splaSili njegovi konji vsled bližajočega se vlaka. Voz se je prevrnil, in farmer je priletel tako nesrečno na tračnice, da je kmalu potem zditrnil. Hrvatje in Srbi solidarni. Tz Zagreba se javlja: Hrvatska stranka prava je sklenila na svoji komferenci resolucijo, v kteri se proglasa stranka solidarno s Srbi ter najostreje obsoja gonjo proti Srbom. TOLSTOJEVE SLAVNOSTI. Oblasti sedaj puste proslavljati starega pisatelja; veliki knez čestital. IVtrograd, 12. sept. Včerajšnje slavnosti v i>očast 80. rojstnega dne pisatelja grofa Leva Nikola jeviča Tolstoja so se po vsej Rusiji mirno vršile- Nikjer ni prišlo do aretacij. Oblasti so povsodi svoje stroge odredbe proti tem slavnostim opustile iu razveljavile in povsodi je bilo dovoljeno prirejati gledališke igre, ko je spisal Tolstoj. Do političnih demon-' stracij ni nikjer prišlo. V Petrogradu so suspendirali re-akcijonarni list "Znamja", kteri je objavil Članek, s kojim je zaničeval slavljenca Tolstoja. Jasnaja Poljana, 12. sept. Med ne-številnimi čestitkami, koje je sprejel Tolstoj povodom svojega 80. rojstnega dne. je tudi ona velikega kneza Nikolaja Mihajloviča, ki je tudi sam izvrsten pisatelj in ki je spisal mnogo ispisov o vladah carjev Aleksandrov. Nikolaj Mihajlovič je tudi znan radi svojega liberalizma in prihaja često-I krat v dumo. Cena vožnja. Parnik Avstro - Ameriške črte na dva vijaka "MARTHA WASHINGTON" odpluje iz New Yorka dne 16. avguste. Parnik vezi 14 dni v Trst. Vozni listek velja iz New Yorka do Trste ali Reke $24.00 v Ljubljano $24.60 v Zagreb S25.20 Vožnji listki so dobiti pri FRANK SAKSER, 00., 109 Greenwich St., New York, in 6104 8t. Clair Ave., Cleveland, OU* London, 11. sept. Danes so spustili v morje dve velikanske oklopnice, ki so največje na svetu. Prva je imenovana Minas Geraes in je namenjena za brazilsko vlado. V Porthsmouthu so spustili v morje največjo bojno la-dijo za angleško mornarico, ki še prekaša dosedanjo grozno oklopnico Dreadnought. Nova ladija se imenuje St. Vincent, v Belfastu so pa dovršili velikansko ladijo Laurentic, ki je namenjena za potniški promet. Laurentic je last White Star proge. Slednja ladija je izdelana po vseh novih modernih načrtih; stroji imajo baje velikansko moč in bo baje nova ladija vozila samo 4 dni čez atlantski ocean. Brazilsko oklopnico Minas Ceraes je krstila soproga brazilskega poslanika v Londonu. Tako velikanske la-dije kot je ta oklopniea, dosedaj še niso zgradili. Oklopniea nosi 21.000 ton. dolga je iviO Čevljev, in sega le 2-*> čevljev v vodo. Glavna obrambna sila obstoji iz 12 dvanajst palčnih topov, kar dosedaj še nima nobena druga vojna ladija. Deset topov je tako postavljenih, da lahko streljajo na vse strani. Drugo jednako oklopnico spuste v morje novembra meseca, nakar prično takoj graditi tretjo oklopnico. Dasi brazilska vlada zatrjuje. da so vse ladije za njo namenjene, vendar se dvomi o tem. Najbrž je Brazilija naročila ladije v svojem imenu za Japonce, kterim pozneje proda to mogočno oklopno brodovje. Skoro nemogoče je verjeti, da bi Brazilija sama ptrebovala tri tako velikanske oklopnice. Večina jih trdi, da jih pozneje kupi Japonska, drugi pravijo. da bodo prodane Nemčiji in celo o Angliji se trdi, da jih namerava kupiti. Kdorkolikoli kupi imenovane vojne ladije. bo razpolagal čez precejšno pomorsko silo. Tudi nova vojna ladija ansrleške mornarice je kaj velikanska. Dolga je 530 čevljev in nosi 10.500 ton. Maši-ne imajo moči za 24.000 konjskih sil. Pri gradnji te oklopnice se je posebno gledalo na to, da dobi moštvo v boju precej varnosti proti sovražnemu ognju. Nova oklopniea bode plula z brzino 21 vozljev na uro. Pa še govorijo ljudje nekaj o svetovnem miru in splošnem razoroženju! Mirovnim namenom bode pač služila ladija Laurentic, ki je last White Star atlantiske črte. Namenjena je za promet med Anglijo in Canado. Parnik ima tri vijake, enega na turbine, dva po starem modelu. Ladija nosi 14.500 ton, ter bo največja ladija, ki bode skrbela za promet med Canado in Anglijo. Dolga je 565. čevljev. Prostora bode imela za 1300 potnikov in 450 ladijskih uslužbencev. PAZITE NA OTROKE! Trije ntonili. Waterville, Me., 10. sept. Ko so šli včeraj trije dečki in dve deklici skupno se kopati v Fall Creek, jih je precej narastlo valovje zaneslo proti sredini, kamor so zašli v vrtinec. Pričeli so kričati na pomoč. Predno je kdo prišel blizu, sta že utonili obe deklici in en deček, dočim se je dvema posrečilo oprostiti se nevarnega položaja in priplavati na suho. Huda ljubezen. Straight Cross, Okla., 10. sept. Joe Berger je bil tako ljubosumen na svojo ženo, da slednja niti možkega ni smela pogledati v oži. Ko se je Berger sinoči vrnil z dela in videl pri vstopu v sobo nekega možkega, je v hipu potegnil iz žepa revolver in nesrečnega obiskovalca njegove žene na mestu ustrelil. Kakor se je pozneje dognalo, je bil obiskovalec stric njene žene, ki je prišel iz daljnega potovanja, da jo obišče. Berger se je kasneje sam izročil sodišču. # London, 11. sept. Poročila, ki prihajajo iz Glasgowa na Škotskem poročajo o neznosnem položaju, ki ga morajo prenašati tamošnji brezposelni delavci. Včeraj ponoči se je vnel med policijo in 7000 brezposelnimi krvav, vroč boj, tekom kterega je bilo na stotine ljudij ranjenih in več ubitih. Več poslopij je razdejanih in meščani se bojijo, da pride še do večjih nemirov in demonstracij. Boj med policijo in delavstvom se je vnel ravno ob polnoči. Delavei so zborovali in socijalno demokratski agitatorji so zborovatelje tako nahuj-skali, da so sklenili se podati v oni oddelek mesta, kjer prebivajo izklju-no bogatini. Policija je o tem zvedela in hitela, da prepreči naklep brezposelnih delavcev. Vnel se je boj, pri k t ere m je policija rabila svoje sablje in revolverje; bojevali so se do ranega jutra, dokler se niso delavski agitatorji razpršili, nakar je delavcem upadel pogum in so se razšli. Ker je bila sama policija preslaba, da razdeli delavce, je prišel na pomoč bataljon vojaštva na konjih, ki so se zakadili naravnost v najgostejšo množico. Policija je pa posamezne oddele ljudij preganjala po celem mestu. Vee sto ranjencev so delavci sami odnesli s seboj iz žalostnega prizorišča, da se ne more natančno dognati. koliko žrtev je postalo nesrečnih radi policijskega napada. Del delav-eev je bil oborožen znamenjem in palicami, nekteri celo z revolverji, dočim je policija in vojaštvo pridno rabilo svoje sablja. Radi velikanskega hrupa so planili vsi mestni prebivalci po koncu teT se pričeli oboroževati, da v slučaju potrebe varujejo svojo lastnino pred morebitnimi napadalci. Posamezni lopovi so namreč izrabili priliko, ko je v mestu divjal splošen poboj in udri i so v razna stanovanja, kjer so kradli, kar jim je prišlo pod roke. Dosedaj je policija aretirala 34 oseb. ktere je zalotila, ko so se bojevali proti vojaštvu. Zaprli so tudi več socijalno demokratskih agitatorjev, ki so delavce neprestano hujskali. Nekteri brojijo v mestu 30.000 brezposelnih delavcev, dočim jih je po drugih trditvah okoli 180.000, kteri vsi so se podali k socijalistom. Meščani nikakor niso zadovoljni s surovim nastopom policije, ker pravzaprav delavci niso ničesar storili, in jih je policija napadla le, ker so korakali proti mestnemu oddelku bogatinov. Sedaj plakajo doma otroci za ranjenimi žrtvami policijskega orožja. Pričakuje se ponovnih nemirov. NOVI JAPONSKI FINANČNI MI- OTOČJA TURKS IN CAICOS STA NAPADALEC NA MAJORJA NISTER KATSURA PRIPO- STA DELOMA OPUSTOŠENA DREYFUS A, GREGORI, O- ROČA JAPONCEM IN ŠKODA JE VELIKA. PROŠČEN; DREYFUSO- VARČEVANJE. —o— VA AFERA SE NI —o— j Mesto Grand Turk je v razvalinah; Japonska hoče hraniti na vseh stra- število ubitih še ni znano. neh, da zmanjša svoje letne izdatke. POZIV NA LJUDSTVO. Tokio, 11. sept. Novi japonski mi-nisterski predsednik, ki je objednem minister financ, je včeraj govoril pri banketu japonskih bankirjev. Novi minister je mnogo govoril in neprestano povdarjal, da mora biti ljudstvo nad vse varčno. Kakor za časa vojske niso poznali nobenih žrtev za izdajo denarja, kar je zahtevala čast domovine, tako mora sedaj ljudstvo skupno z vlado gledati, da se hrani na vseh straneh. Japonske finance so od zadnje vojske se zelo slabe in nikakor ne morejo priti do ugodnega stališča. Vlada naroča 5e letom za letom nove vojne ladije, ker se boji Zjed. držav. Stroški vedno naraščajo in so že daleč zaostali za letnimi davki. Raditega mora vlada vedno znova najemati nova posojila, kar pa tudi ne more dolgo trajati, ker japonski kredit je na vseh denarnih trgih že preeej oslabljen.. Nadalje je pripovedoval minister. da je še dovolj bogatstva v deželi, in da nikakor ne preti gospodarski polom deželi kakor se je napačno zatrjevalo. Vlada ima sicer pri rokah že več novih priporočil za nadaljne izdatke, vendar izdatki se ne morejo dovoliti; prestaviti se morajo na poznejšo dobo. Gla vna to<-ka japonskih financ mora biti združena v težnji, da se stro-Iki kolikor mogoče približajo dohodkom; raditega priporoča novi minister, da Japonska za sedaj ae vzame nikakega posojila razven, kar je potrebno za otok Formozo. Želeti bi bilo tudi, da se vsako leto odplača vsaj $25.000 na račun državnega dolga, ker sicer postanejo obresti neznosno breme za japonske finance. Ob koncu je Katsura izjavil, da je začasno vlada ustvarjena na zelo zdravi podlagi; če ljudstvo v njo zaupa. se bo Japonska hitro dvignila iz sedanjih denarnih potežkoč; tudi miroljubnost je povdarjal minister na banketu, ker je izjavil, da Japonska Tieee prepira z nobenim narodom, in želi. da jo tudi inozemstvo v tem podpira. 100 MILJ NA URO. Grand Turk, Turk Island, Zapadna Indija, 12. sept. V noči od 10. na 11. t. m. je tukaj, kakor tudi po vsem otočju Turks Islands in Caicos divjal izreden vihar. Ko se je pričelo daniti, je bilo mesto Grad Turk v razvalinah. Mnogo ljudi je bilo ubitih, toda natančno število žrtev ni bilo mogoče dognati. Pokrajinski komisar v Caicos je zginol in zatrjuje se, da je pokopan pod razvalinami, ali pa da se mu je kaj hudega pripetilo, ker je bil baš na službenem potovanju po otočju, ko je pričel orkan divjati. Orkan je pričel divjati zvečer ob 9. uri in je prihajal iz severozapada. Ob 4. uri zjutraj je veter dosegel hitrost po 100 milj na uro. Skoda, kojo je napravil vihar, je velikanska. Ulice mesta Grand Turk so polne razvalin, skoraj drevesa so izruvana, večina hiš je podrtih, dočim so zopet druge v takem stanju, da ni mogoče v njih bivati. Haitska šalupa Telegraph, ki je pribežala v Ilawks Nest, se je zajedno z možtvom potopila. Jadranka De Leon se je odtrgala od svojih sider, nakar jo je veter odnesel na prosto morje. Kaka je njena osoda. se ne ve. Vse polno ladij se pogreša. Otočja Turks in Caicos spadata k malim Antilskim otokom in sta angleška last. Največji otok je Grand Turk, ki je dolg šest milj in širok nekaj nad dve milji. Xa njem je skoraj 2000 prebivalcev, ki tvorijo tretjino vsega prebivalstva na otokih. -o- DOGODKI V MAROKU. OBNOVILA. Kolera v Rusiji se še vedno razširja; v Petrogradu je zahtevala mnogo žrtev. RAZNOTEROSTI. Umrla radi prevelike teže. V New Yorku je umrla Mrs. Gussie Cummings, ker se je njeno telo tako povečalo in potežilo, da se že skoro ni mogla gibati. Pred dvema mese-cama je šla v bolnico, ker je tožila, da ima notranje bolečine. Takrat je tehtala samo 150 funtov. Toda od-kar je prišla v bolnišnico, se je njena teža vedno bolj zviševala. Ko so so malo pred smrtjo stehtali, je povlekla na tehtnici vseh 300 funtov, tako da so morali za njo prinesti posebno tehtnico, na ktero so naložili 450 funtov, predno je ženska "potegnila". Bolezen, za ktero je Mrs. Cummings umrla, se imennje elephantiasis. Razstrelba v Ontario. Brantford, Ont., Canada, 11. sept. Danes popoludne se je razstrelil naravni plin, ki se je nabral v štirih hišah na Cclborne ulici. Razvaline so zasule neko žensko in njene tri otroke, kteri vsi so tako nevarno poškodovani, da ne bodo mogli okrevati. Tudi Sest druzih osob je bilo več ali manj ranjenih. Škoda znata 25,000 dolarjev. Naše brodovje na Samoa. Honolulu, Hawaii, 11. sept. Paci-fično brodovje naše vojne mornarice, ki je dospelo sem 2. sept., odplove danes nadalje proti Pago-Pago proti otočju Samoa. Med brodovjem je veČina torpedovk pod vodstvom vojne ladije West Virginia, kteri zapoveduje admiral Swineburne. Plinova razstrelba. Pittsburg, Pa., U. sept. V hiši gr-ško-pravoslavnega duhovnika Rev. Misqnala je nastala danes zjutraj grozna razstrelba plina Dve osobi ste bili na licu mesta mrtvi, dočim se jih je več onesvestilo al: pa dobilo nevarne poškodbe. Denarje v staro domovino posllj-ino: za $ 10.35........................50 kron, za 20.45............ 100 kron, ia 40.90 ............ 200 kron, aa 102.25 ............ 500 kron, n 204.00............ 1000 kron, aa 1018.00.....................5000 kron. Poit- rina j« všteta pri tek Dona ae naka izplačajo Ima vinarja Naie denarne poiOjatve isplačaj« c. kr. fit nI hranilni urad ▼ 11. do 12. trnek. Deoarfe »mu noaiati te aa lai Mi najt ic fSS.O^ ▼ fvterial t prfpm-bmtm aH nato pe Mar iH p« New York Bok Draft Položaj se zopet izboljšuje v prid Abd ul Azisa. Tangier, Maroko, 12. sept. Glasom zadnjih poročil, ki prihajajo iz i juga, je glavar Altogui zasedel mesto Maroko, kjer je proglasil Abd ul Azi- i sa sultanom. Imenovani glavar je ! potem s posebnim selom pozval Abd ! ul Azisa, naj pride v Maroko, in mu j je zapretil, da ako bi ne prišel, proglasi koga druzega sultanom, j Casablanca, Maroko, 12. sept. Biv-j ši sultan Abd ul Azis, kojega je po-j razil njegov brat Mulaj Hafid, ki je sultan, je naznanil glavarju Mtogui s posebnim selom, da je sklenil opustiti vsak nadaljni boj in se je zajedno zahvalil za vse ono, kar je glavar zanj dobrega storil. Mtogui je odgovoril, da se novemu sultanu ne bo nikdar udal in da bode na svojo roko nasprotoval novemu vladarju. Danes se brzojavlja, da je Mtogui pri mestu Maroku premagal vojsko novega sultana Mulaj Hafida. 109 <194 Ml fc, »ter OUr Are., Ex-senator — vodja linear je v. Oxford. Miss., 11. sept. Prvič v zgodovini države Mississippi se je dogodilo, da je vodil zvezini bivši senator pijano množico linčarjev proti nekemu zamorcu, ki je neki belo-kožkiaji prerezal vrat in hotel posiliti njeno 161etno hčer. Senator in njegova druhal niso prej mirovali, dokler ni storilec visel na drogu. Pomiloščenje radi tiskovnega prestopka. Novoimenovani srbski pravosodni minister Timofijevič je takoj po nastopu -svoje službe predložil kralju Petru v podpis ukaz, s kterim se po-miloščajo vsi oni, ki so obsojeni radi kakšnega tiskovnega prestopka. Kralj je ukaz brez obotavljanja podpisal. Mož, ki je svoje dni opravljal eno najvišjih častij Zjedinjenih držav kot zvezini senator ee imennje W. V. Sullivan, ki je zelo ponosen na svoje "delo" in se izjavil, da je rad vodja ljudem, kadar linSajo zamorca, ki reže belim ženam vratove. Samo, da je videl zamorca, kako visi, pa je Paris, 12. sept. Louis A. Gregori, ki je povodom položitve trupla pokojnega pisatelja Emile Zola, dvakrat streljal na majorja Dreyfusa. je bil včeraj oproščen obtožbe poskušene-ga umora. Gregori je izjavil, da ni bil sovražen majorju Dreyfusu kot osobi, temveč le drevfusizmu. in da je streljal le radi tega. da bi tako pro-testoval proti vdeležitvi vojaštva pri slavnostih v počast Emile Zola. Dasiravno so gotove stranke -ku-ale sedaj obnoviti Drevfusovo afero, se je ljudstvo mirno zadržalo, tako, da ni nikjer prišlo do izgredov. Petrograil. 12. sept. Med vsemi mesti, v kterili vlada kolera, zavzema seilaj v Ru.-iji Pctrograd prvo mesto. Bolezen se je poiavila že v vseh mestnih delih. Včeraj je glasom uradnega i zvest ja zbolelo 58 osob. dočim jih je S umrlo. V bolnicah je sedaj 108 bolnikov. Mesto je dovolilo $28.000 za zdravstveno postopanje proti nevarni bolezni. Petrograd, 12. sept. Azijatska kolera še vedno divja v mestu in v okolici. Prvi sumljivi pojmi nevarne bolezni so se pojavili že pred štirinajstimi dnevi, vendar vlada ni takoj odredila vse potrebne priprave, da vsaj deloma prepreči razširjanje te azijatske kolere. Včeraj zvečer je vlada izdala poročilo, da je v mestu na en dan obolelo 52 ljudij. in da je zdravstvena oblast zabilježila osemnajst smrtnih slučajev. Vendar se domneva, da je število še trikrat večje. Nadalje priznava sanitarna oblast, da je bilo naznanjenih še 105 drugih slučajev azijatske kolere, od kterih se jih je 23 končala s smrtjo. Vlada je najela sto zdravnikov v sanitarnem odelku s plačo pet rubljev na dan. Mesto je najelo posebne par-nike, v kterih se pripravlja skuhana voda, ktero razdelujejo med šotori, kjer so bolniki. O slučaju kolere poročajo iz Petrovega dvorea. Kodanj. Dansko. 12. sept. Prejšnji justični minister Alberti, ki je pone-veril milijone delavskega denarja, je sedaj v zaporu in pride pred posebno komisijo, kjer se bode moral zagovarjati. Njegovo premoženje so zaplenili; vse skupaj, kar goljuf poseda, znaša okoli $300.000. Govori se, da je med drugimi dolžniki tudi kralj Friderik, ki je imel v bankerotni Albertovi banki, naloženih $400.000. Kralja zelo jezi, ker je zgubil toliko svoto denarja, posebno, ker je Alber-tija vedno smatral poštenim. Tuji diplomat je so poslali dolga poročila svojim vladam glede bankerotne afere. Grimsby, Anglija, 11. sept. Angleški parnik Pacific je med vožnjo iz Sunderlanda proti Rio de le Plata za-vozil med sipine in se ponesrečil. Ob istem času je divjal na morju grozen vihar. Osemnajst mož se je rešilo v rešilnih čolnih, dočim jih je pet utonilo. Pemambuco, Brazil. 11. sept. Parnik Spartan Prince je radi kolizije z neko nepoznano jadranko se potopil sredi morja. Utonilo je sedem mož parniške posadke, dočim se jih je trideset rešilo. Na parniku ni bilo potnikov. Poročilo prihaja iz Aracajn, kamor je prišel kapitan s svojim moštvom. Ladija in blago je bilo zavarovano. Program Grkov na Turškem. Na Turškem živeči Grki so razglasili svoj program, v kterem zahtevajo svobodni razvoj za vse narodnosti; Grki kot drugi največji narod v državi, ki jih je izmed 26 milijonov celokupnega prebivalstva milijona, morajo dobiti v senatu in v parlamentu primerno Število zastopnikov. Program zahteva končno, da se morajo poleg Mladoturkov organizirati tudi Mladogrki. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) jo premoženje le pod tem pogojem, ako gre ona po njegovej smrti v samostan in ako ostane v samostanu do svoje smrti. To je sebičnost in ljubosumnost onstran groba... Owned and published by the 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (m corporation.) FRANK SAKBER, President. VICTOR VAL.) A VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. ■ , , A Place of Business of the corporation and j Potom ovrgla testament svojega mo-Mkdream of above officers: 109 Greenwich i ža. Potem je dobila denar, ni sla v Street, Borough of Manhattan, New York \ samostan in se je sedaj srečno zopet nju", je rekel navaden kmet, "to treba premeniti". Zavest, da je samo s kulturnim delom mogoče zboljšati sedanje žalostne razmere, počasi spodriva staro geslo: "Bodemo živeli, kakor so živeli naši _V ostalem se pa njegova vdova ni očetje." Pod plaščem mirne apatič-tem zadovoljila, temveč je sodnim nusti, ktero oddaljeni opazovalec po krivici drži za pesimizem, vrši se po- Otty, N- Y. omožila. Zrn leto velja list za Ameriko in * * • ,, po^leta ! Slika iz newyorskega življenja: 19- », reto sa mesto New York . . . 4.00 letni sin se je oženil s 351etno mai- h pol leta sa mesto New York .2.00 časno pa ogromno delo, kterega do-gledni uspeh je kulturno in gospodarsko prerojenje Rusije. Bilo bi naivno trditi, da je to delo lahko, da gre povsod urno in gladko izpod rok. da se zapreke igraje pre- fevropo »a vse leto . .... ££ feso svojega očeta. Tri tedne po po- i magujejo.Rusko ljudstvo dela v tež- j potij zasliši tam K^ico, ki je upila m pol leta.....2.60 roki je njegov oče ušel s prejšnjo lju- kih okolnostih, v zadušnem ozračju, < nad snubačem: "Rajša sem hudičko- __\J i blco svojega sina, ki je postala sedaj z napetjem vseh svojih moči. Nekdo- Va Irnknr +™4„i>> Nezvesta Katriea. Spisal C. Golar. (Nadaljevanje.) No, v tem pa se je pripetila nezgoda. Ze iz katekizma vemo, da hodi vrag po svetu kot rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Tisti dan pa je čisto neviden korakal skozi lepo gorenjsko vasico in je baš premišljal, ali bo še do večerje prišel domov. Ko gre tako zatopljen v svoje globoke misli po H » II •-»W«' «-«» .... w Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vsemsi nedelj in praznikov. «GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. .^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov proeimoj da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite naslov: "GLAS NARODA" I0t Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. njegova sinalia. Zakon za to ne pozna nikake kazni. In vendar ono, kar so počeli v Sodom-Gomori, ni bilo grše, nego je to: in Jebova jih je radi tega kaznoval z ognjem in žveplom. .. » * * Velikomestnost Ljubljane: "V mest-nej ubožnici je toliko uši, da stanov-niki ne smejo več prihajati v me- va kakor pa tvoja! Vrag se je posmejal, raztegnil usta To velja, ber prijatelj, ki prihaja že 25 let v dotiko z raznimi sloji ruskega ljud- j prav d0 uš"es ~in pomisiii: stva ter živi sedaj že nad 5 let na da si zapomnimo." vasi v zapadni Rusiji, mi piše, kaj še nekoliko je postal ter vlekel na sodi o današnjem stanju stvari. To je privatno pismo opazovalca, kteri ni imel namena opisati svoje vtise za široko javnost. Tem večja je zato njih cena. ''Težki časi so napočili. Mlada re- vso moč na ušesa, ali ne bi ujel še kaj sladkega za svoja ušesa. Zelo dobro mu je delo, da Katriea tako lepo misli o njem, in ker je bil še mlad, so ga njene besede prijetno po-ščegetale okoli srca. Kar ga dekle sto"... "Ulice so še vedno razsvet-, volucija se je vrgla v boj z mladost_ j zopet pokliže po imenUj in zato ni ljene z električnimi lescerbami, ki ( no strastjo in upornost;jo ter ni šte_ I mogel druga;;e) kakor da se je na glas svetijo do osmih zvečer , po me-, dila dragih moči Podlomiia je svoje zasmejal, tako se je zasmejal, da ga stil vzdrzujejo se vedno promet kare, moči iu sedaj sto£e spehana. črna je še cerkovnik Matija, tisti, ki je bil ^»vozijo le do desetih zvečer. (Po reakeija slavi trenotne zmage. Po- od rojstva gluh in nem, zaslišal ter je . loveneu .) vrnitev v minolost pa je nemogoča, pogledal skozi okno. __ m ___Moči za novo življenje rastejo kljub Hudiček je na mestu sklenil, da ob- navideznemu oslabljenju, rastejo ne išče lepo Katrico, toda tisti dan je Kfli (Idil rusko lilldstVO? I samo od d0 dne' amPak od ure bil še tešč, zato se je podvizal domov " do ure. Čim glasneje se bode razle- k svoji materi, da mu skuha ve- j galo zmagoslavno klicanje reakcije, čerjo. j čim glasneje bodo izražale podkuplji-j "To velja, da si prav dobro zave in mračnjaške moči svoje veselje, pomnimo", je ponovil še enkrat in Dekle je zavzdihnilo goreče in koprneče, hudiček pa se je zasmehnil in se popraskal po bradi. "Če ne prideš k meni sem, pa koj v vas k sosedki grem, bo pa tista moja ljubica prava, ti pa ostani kot kopriva zdrava!" "Zakaj pa?" se je omehčalo dekle v strahu, da fant res ne bi šel drugam. Vzdignila se je in njena glavica se je pokazala v oknu tik hu-dičkove. "Oho, Katriea, saj si vendar prišla; pa si res dekliček, da nič takih. Daj mi ročico!" "Saj si tudi ti zal fant", je Katriea pohvalila hudička. Podala mu je roko, toda ko se ga je dotaknila, jo je tako speklo, da je kar zavpila: "Jež..." Hudiček je zaslišal polovico svetega imena in zdaj je njega tako speklo, da bi se bil kmalo prekucnil po lestvici. Hitro je z roko počil deklico po ustih, da ni mogla izgovoriti božjega imena. "Kako si vroč", je deklica rekla nato in zopet previdno prijela hudiČ-ka. "Kje pa si hodil, da te še ni bilo nikoli k menil Pa si zares zal fant in meni si všeč." (Konec prih.) mad j aerski jezik maciji. V DIPLO- Dopis iz Rusije. si moralj v najbolj pozabljene kote Rusije. Po- gledal v vežo, kjer je stalo dekle, vse | ^^ V lstera -Jcziku- Vrhovni socijalist in socijalistični predsedniški kandidat Debs izjavlja, da se je lani pri nas ločilo 80,000 poročenih parov — in potem trdi, da je temu kriv naravno — zopet kapitali- sicc? Xa to vprašanje bi zem. To bi bilo pa težavno doka- odgovoriti vsakdo, kdor hoče govo-1 vsod na Ruskem klije danes seme no-zati, kajti u ver jen i smo, da se mnogo riti in pisati o sedanjem stanju Ru- vega življenja in ni je moči, ki bi je sije. o nje bližnji bodočnosti. Iz po- mogla zatreti. Tudi tukaj v naši Vo-roi-il 7. dežele mora zajemati nepri- Ivujski guberniji, ktera je med vsemi stranski opazovalec in ne samo iz ob- j gubernijami najbolj reakcijonarua, se met no zdelo in širnih razprav velikomestnih novinar- dviga iu raste z vsakim letom, da. k svoji materi, jev. kteri pod vsakdanjim vtisom vsakim mesecem samospoznanje Avstrijski minister za vnanje stvari, baron Aetirenthal, je izdal na vse diplomatične agencije okrožno odred- I , ....... , ; . „--.-.„,.„„.„ i bo, glasom ktere imajo vsi oni kon- tom prej pride njih konec. Revolu- mimogrede si zapisal hišno številko, , lo • , . .. . .. Kaj dela rusko ljudsWG in kaj se j cija je storila svoje delo, nje misli so i ki joje bral nad vratmi, kjer je Ka- | nameSC6m Ma' godi v notranjosti zakotne ruske va- prodrle do najbolj oddaljene vasice, trica bila doma. V naglici je še po Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbari =t> Zjedlnjene države Severne Amerik«, Sedež: Forest City, Pa. orpoHranodfMai. Januarja 1902 -v driavt ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČAEAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, P*. KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, n. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, IU. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, "Weir, Kaos. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box G23> Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Važno. Važno. parov razporoči baš radi pomanjka lija "kapitalizma"... v" * * * V ostalem smo pa že imeli ločitve zakonov tudi v času, ko pri nas še ni bilo ne "kapitalizma", ne socijaliz-ma... • * * In t udi ako končno dosežemo soci-jalističcn milenij: zakonski parčki se bodo še vedno ločevali prav tako, kakor sedaj. Le v slučaju, da bode Debs ustanovil zakon, ki določa kraj zasebnega premoženja tudi zasebno ženo, rn ako spremeni tudi žene kakor ostalo blago v splošno last, potem temu ne bode tako. . . djari, madjarske dopise strank reše-Le za uradni ar- , , , ,. , , ^ „ . , — ostane v veljavi nemški jezik, jezno in lmdo ter bliskalo t očmi za m , . - , ... . , „ . . . . , . lam, kjer ni madjarskemu jeziku ve- starim snubaeem, ki jo je pometal ia- 'v. ... . . „ . ' . . , „ scega uradnika, se imajo rešitve po-drno po prasni cesti proti domu. IIu- - - , , i • , i , , , , 1 \ , . ., . , slati na mimsterstvo, ki bode skrbelo du-ku se je vse, kar je videl, zelo pa- odkuril jo je urno za madjarski prevod, Vsi napisi omenjenih uradov na vratih vhodov se imajo namestiti v nemškem in ma-Stara budičkovka pa je baš takrat diarskem ieziku zmzne realnosti, pojavljajoče se v po- Nove in nove ljudi srečuješ, kteri za- kuhala v velikem sajastem kotlu me- d.»l,i nekoliko ropov, izvršenih smrt-| čenjajo razumevati javno življenje in j s<) in bro(lila po njem s črno kuhal-m samomorov, vidijo vse se zanimati za nje. Doba ostrega umiče prostemu nih obsodi) in samomorov, vidijo vse se v črnih barvah in pravijo, da se je I boja gineva ter se v širokih masah ljudstva ugnczdil in , kulturnemu delu. utrdil pesimizen. Res je, da nam Junaški, intenzivni boj. s kterim so daje sodobna ruska realnost malo za- hoteli na jeden mah porušiti stari red. dovoljivega, ni pa res, da je na de- I Iie odgovarja več sedanjemu trenotkuJ Skupno sta napravila načrt, kako bi /ell zavladalo pesimistiško razpolo- Xaj kdo pravi kar hoče, ljudstvo/do j kazalo privezati dekle še bolj na hu-Smelo lahko trdim, pravi N. | sedaj ni dovolj pripravljeno na novo j dička in še tisti večerje imel obiskati da ni na vasi življenje, ali bolje povedano, nikdo Katrico. Oblekel je črno salonsko suknjo, pri rezal, lepo zaokrožil in nabiksal je Budimpeštanski listi se bavijo s to hI red bo ministra za vnanje stvari, nico, ko se je prismejal mladi hudi- Usti menij0j da je ta odredba brez ček v kuhinjo. Seveda ji je vse do praktiene vrednosti, ker se tu pravi, pieiee natanko razodel in povedal, ka- ' ,la se ima madjarski jezik uporabljati ko se jo onegava Katriea vanj zal ju- le tamkaj, kjer je madjarskih uradni-bila in da ji ni več živeti brez njega.) kov Ker pa pd yečini konzularnih uradov ni madjarskih uradnikov, o- 0 C >N 53 > 0 C s >N > Važno. Važno. $13.00 $15.00 $13.00 Ura za gospode (18 size) 20 let_ jameena z d vojn i m pokrovomfgž* (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni..................... z 17 kameni..................... Ravno take vrste ure za gospe holj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Walthain - Za blago jamčim, Priporočam se/a naročho, Kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. ML Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. '^Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. zenje. Fa la jev v *1 Slovu *' niti sledu o kakem pesimizmu. Ta ga ni na to življenje pripravljal. Ne je plod mestne nezadovoljnosti. V l>ilo bi mogoče hujšega udarca za so- stane vzlic temu uradni jezik nemški in jezikovna enakopravnost ne bode s tem dosežena. Važno, < N< 3 0 < ® N< 3 0 Važno. Važno. Važno, Jedva Lo let sian cian neKe zava-jvrsiau ljudstva se čvrsto dela in to cijalizem, kakor da bi sedaj popolno- konitca da so se mu v • leno Dodala rovalne družbe, Ralph Craft, se bode * vzvišeno mislijo, veselim sreem. , ma zmagal. Sem prepričan, da bode i ' poročil s Frank Gouldovo, pol stole-, Kulturna zavest se probuja v ljud- popolni triumf socijalizma početek ^ azčesal je repek ter ga__pobasal v le- ♦ . „ • i j- * • i i > i* 3, ■ r * " * i vo hlačnico, tako da se ga je le malo tja btaio tateco. \ .va stvar je le radi stvu in delo kulturnega napredka in njegovega pada. Kad priznavam, če- -delo iz n- Nato ^ tega romantična, ker je Craft tudi pridobivanja se vrši v hitrejšem tem- tudi nisem socijalist, da bode igral Jjrkice. in ^ "je bilo doseženo, se je Novi bolgarski listi v Turčiji. Vsled proglašenja turške ustave so se navihal v Turčiji ustanovili nekoliko listov. Tako je v Solunu začela izha- sam bogat in pri tem še lep dečko, pu. Najbolj površno opazovanje na cijalizem veliko ulogo v moralni in I oslo^ ^ Were"ier jo mahnil ™ jati "Svoboda", v Carigradu 4'Zora" mestu samem zadostuje, da se o tem ! etični odgoji ljudstva 4-1- -- 4'----\r prepričamo. dočim je Gouldova tašča izredna ženska: izredno privlačna, izredno samozavestna in izredno hlozofičua... * * * Čudna je dobrodelnost, koja se cedi iz "Avstrijskega naselniškega doma". Mesto da bi rojakom-Sloven- eeni pomagali. j>ošdjajo jih v južne (kmet) zamenjava danes svoje staro t države, kje r morajo robovati po si- po praočetih podedovano oralo za mo- bolje uspevale pod sedanjih oblačnim ! ,, . -- - Ali ako bi že svetu. Mrak se je že delal in zvezdam !m "^lovo Življenje . V Stan Srbiji, . . ^ prv;c morda — ' seda;i — Pri današ°Jem psihičnem sta- se je ge malo bleščalo Gd zarje, zato Pnčno shajati tudi bolgarski listi. letjih začenja ruska vas natančneje nju ruske države zmagal, zvenel bi, so od iral pa zopet zapirale svetle preiskovati m proucavati svoje oralo, j predno bi se mogel razcveteti, to bi pa oči _ s kterim je od priboda Varjagov ora- po mojem mnenju za dolgo zadržalo * - . , , j-. , la svojo zemljo in to oralo se ji zdi razvoj ljudstva, da, morda bi bil to K°, 36 *>™lh™1 v danes smešno ubogo. Ruski mužik | celo korak nazaj. Po vsej Rusiji raz- r"sk° T'" ^ ^ ? ? ^ ... .. • . , , ustavil se je sredi his in zavri- resene sadike novega življenja bodo ; Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.0C ali 4 gdl. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Orill, 5308 St Clair Are., N. E., aereland, OliJo. skal tako milo in presladko, da so se dekleta budila iz spanja in mislila, smesnice. Vrhunec nesramnosti. stemu peonage. V zjasnilo o upravi derni, kulturni plug. Hrepenenje po političnim nebom, ktero se od časa do j f, .... . .. .. - , K tega vzornega "doma" naj naznani- znanju in pismenosti raste na Ru- časa raziasni pod pritiskom probuia- , m°re P ' Z°a razjasni pod pritiskom probuja mo rojakom, da upravljajo vso av- kot bi valovelo iz hrabrih haj- med nas: Ti osel neumni!" da se živi t" V slučaju v St. Louisu, uezaresna in nepotrebna zavržena." v ljudstvo mnogokrat popačene in se ,luških PreL Mo., je tudi umestno vprašanje: "Je Politično vzproženje je popustilo, čedalje bolj pačijo. Glavna naloga Katriea se je prijela za srce in je li tako "življenje vredno, da se ni pa prenehalo. Ljudstvo je razu- sedanje dobe je torej, da bi je v pravi zamižala, zakaj že je videla v duhu Prodajalec sreček (gostu v kavar- «vif... melo. da je navstala doba, ko se tre- obliki podala tam, kjer imajo vršiti tistega krasnika vris^ajočega. In ni): "Prvi dobitek 200,000 kron! Že- * * * I bojevati z drugimi sredstvi in se svoje poslan je. Po vrtnarsko bi de- glej: ko se je nagnila skozi okno, je lite kupiti srečko T" V minolem tednu je dospel iz Ki- ravna po tem. Popravlja in nsovr- jai: . treba je opleti in potem oko- res zagledala, kako vleče iz globoči- Gost: "Kaj še, le pojdite, jaz ne- zozemske v našo luko 3S let star za- šuje orodje, ustanavlja konsumne za- pati". Za junake ni to delo. hrbet ne vrta črna, tiha senca dolgo, ve- čem nič zadeti." kon^ki i ar. kieri ima za setlaj 13 druge, združuje se, da bi si iz svoje ^p] prj njein. To je delo za likansko lestvo in njej je bilo straž- Prodajalec: "Prosim imam tudi ta- •i pri. .Uo jx»trebni kredit, z eno z,iane na Ruskem pod imenom no fletno pri srcu, zakaj Katriea ni kih. ki nič ne zadenejo!" .-do. dela kar tako kart kteri- -*knli urniki"". In kulturniki delajo... velela, da vleče sam hudiček lojtri- 1) rejo nasi a vse do r dobivamo iz Kvr<»-ritev ]juii>!\a. zamo-ui z mirno vestjo na- Lidlin. Sredstvo proti raka. -lično imenujemo drobno kulturno delo. Ljudstvo se dviga iz globoke te-— ljudskim -amomo-^ me. iz svoje moči. Nova doba je vzKadila v njem noTe čute. nove sme-* * * »i. in vse to je prenasičeno s kritiko, »bčaui cerkve Mount hudo in neizprosno kritiko nekultur-Washington v Pitisburgu, Pa., so mi- uih preživelosti iz minulosti, nolo nedeljo iskreno molili za dež, kajti v vsej okolici je vladala suša. Predno je pa bila božja služba do- ljudstva ta-le dejstva: "Nek trgovec zdravljenju raka nekuhana jedila, ka-končana, je pričelo deževati, in ko z mešanim blagom zatrja, da ni nik- kor salata, jajca itd.; predvsem pa so se oveiee vračale domov, so bile dar prodal kmetom toliko mila, kakor j mravljinja kislina. do kože namečene. Tako si napravi i ravno sedaj. Zdravnik, kteri deluje narava z nami čestokrat zasluženo v neki zakotni, pozabljeni vasici, pra- Radi Tolstoja obsojen. e... O. Katriea. Katriea. kaj bo s teboj! Zo|**t se je potuhnila, kakor je bila navajena za Janezkovega vasovanja. Hudiček pa je nagloma prislonil le-Londonski listi poročajo, da se je stvo in splezal k oknu. S krempelj-zdravniku dr. Bellu posrečilo najti ci je potrkljal po šipi zopet tako mi-Nek drug učitelj na deželi dodaje zanesljivo sredstvo proti raku. Po dr. j lo in tako lepo da ^ je Katriea kar vojim opisom kulturnih stremljenj Bellovi metodi igrajo glavno ulogo pri zavzela "Katriea", je sladko zapel dieek. Bratovščina. Baron: Janez, sinoči sem bil pa malo nasekan, ali ni resf" Sluga: *"I>a. da. i»i»spod. pil si z menoj bratovščino!" Pri sodišču. šalo. Toda posledica pittsburške šale je ta, da je več občanov zbolelo za pljučnico... * * * \ Neka mlada nevesta je svojega ženina pozvala, naj stori kako junaštvo njej na ljubo. In mladenič, ki je star šele 18 let, je v tem tednu skočil v zrakoplav, ko se je slednji dvigal, nakar je poletel 6000 čevljev visoko. Kadar pa bode tri mesece oženjen, potem ne bode šel za svojo mlado ženo niti v klet po — premog... • * • Čuden je bil oni odvetnik v New Yorku, ki je ostavil svojej vdovi svo- vi, da se ljudstvo že norčuje z bab in Rugki dnevnik «Slovo" je bil ob- zagovarjalcev ter da jim neee več verjeti. Enaka osoda je zadela tudi popotne menihe, nune in romarje, ki so bili do sedaj prave pijavke ruskega ljudstva." Tudi v privatno življenje mužikov prodirajo novotarije. Starci trpko tožijo, da mladina zgublja dolžno spoštovanje ter da se ženi tudi proti volji starišev, ravnajo se samo po svojih lastnih željah. Mladi se ne marajo več podvreči občinskim sodiščem in zahtevajo, da bi na mesto teb sodišč bila ustanovljena nova. "Ta na- sojen na globo 800 rubljev, ker je priobčil neki članek iz peresa grofa Leva N. Tolstoja. Kesanje romunskega renegata. Iz Budimpešte javljajo: Madjarski korijalni sodnik Ivan Puskarin je povodom svoje 841etnice rojstva daroval 50,000 kron za Rumune, nahajajoče se v madjarskih ječali. Ta dar sodnika, ki je svoječasrto obsodil mnogo Rumunov radi "puntarskih spletka-renj'je provzročil v madjarskih ša stara sodišča preveč smrde po žga- krogih veliko pozornost. Sodnik: "Vi ste tožitelja baje s hn_ tem razžalil, da ste rekel, da ga enkrat pokopljejo na pokopališču za . , , , w j živali. Kaj imate na to odgovoriti!" "Katriea, stopi k oknu za kratek ^^ čas, fantič je prišel k tebi v vas!" POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljava vse rojake in rojakinje Sirom Amerike, posebno pa Alojzija in Leno Mišer, Staniča, Franco i/i Avgusta, kteri so naju spremili na postajo v Indianapolisu, Ind. Vsem skupaj kličeva: Na svidenje! New York, 10. kimovca, 1908. Josip Bucik. Fran Lovi^ček. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa Rudolfa in Rajmon-da Maruša in Karola Primčiča ter njegovo soprogo. Kličem vam: Na zdravje in srečno svidenje! New York, 10. kimovca, 1908. Anton Jančič. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse Slovence in Slovenke žirom Amerike, posebno one ▼ Clevelandu. Ohio, kakor tudi mojega soproga. Z Bogom! New York. 10. kimovca. 190H. Marija Benrina. Pri odhodu v staro domovino pozdravljamo vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa one v Chicagu. III. Živili! New York. 10. kimovca. 1908. Pran in Marija Gerbais z otroci- Dekle se je delalo, kot da se je ravno vzbudilo. Zazdehalo je in na videz silno jezno pokaralo nočnega vasovalca : 11 Spat pojdi, kdor že si! * Noe je za spanje." Hudiček pa odgovori: "Oho, Katriea, oho! Če bi ti vedela, kako je pri meni lepo, bi se nič ne branila, ampak bi k meni skočila." Dekle je molčalo. "Katriea, ti si zal deklic, pa sem tudi jaz čeden fantič. Brkice se mi lepo. podajo, če te poljubim, te kar požgačkajo.'' Obtoženec: £' Prosim gospod sodnik, reki sem pa, da bo tam pokopan v Častnem grobu." Zvita žena. Mož: "Hudo me boli glava in v želodcu mi ni dobro. Malo svežega zraka bi mi storilo dobro, — draga Lenka, daj mi ključ od hišnih vrat!" Žena: 11 Tukaj je, toda veš — jaz pojdem s teboj." Samo da je denar. Kandidat za ženite v: "Deklica je na eno oko slepa." Posredovalec za ženitve: "Res je, toda iz druzega očesa ji gleda 100 tisoč denarja." Na obalih Atlantika pozdravljam še enkrat vse prijatelje in znance po širni Ameriki, posebno one v Chicagu, 111., kakor tudi mojega soproga. Na zdar! „ New York, 10. kimovca, 1908. Uršula Veber, Mesto na javni dražbi. Ruski listi poročajo, da se bode 3. oktobra t. 1. vršila javna dražba mesta Beresovka v Elisabetgradski guberniji. To je namreč predlagal ode-ški trgovec Anatz, kteremu dolguje mesto četrt milijona rubljev. Ker ima to mesto še druge dolgove in jih ne more plačati, se poleg 12,000 juter zemlje omenjenega dne proda na javni dražbi. NAZNANILO IN VABILO. D/ušivo Marija Pomagaj št. 6 J. S. K. Jt-dnote v South Lorainu, Ohio, praznuje dne 19. septembra t. L DESETLETNICO SVOJUGA OBSTANKA. Ob tej priliki priredi omenjeno društvo na ta dan veselico v proslavo desetletnice v prostorih sobrata J. Za-larja. 508 10th Avenue, South Lorain. V abimo vsa sobratska slovenska kakor tudi hrvatska društva ter cenjene rojake in rojakinje, da se te slavnosti udeležiti blagovolijo. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta. Društvene člane opozarjamo, da bodo ob tej priliki vsi navzoči. Za obilen poset se priporoča (12, 14, 16 — 9) ODBOR. SAM H. OWENS, stanujoč na Evalethu, Minn., m priporoča za Skrita sa st. umiš o*, Minn. Sam H. Owens je republikanske stranka, dobro i rojakom v Tavern in Eveletkm, biva v teb krajih že 26 let. ISA PRODAJ NARAVNA CALIF0RNIJSKALV1NA Dobro Črno in belo vino od 16 i« 46 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 eentov. galona. J tasting 56 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoa vina, mora sain posodo plačati. Droinik po $2.50 galona. SUvovica po $3.00 galona. Pri vetjem naročila dam popui. Spoštovanjem STEPHEN JAKAS, 6rock«tt, Oontra Oosta Oe., 0aL Jugoslovanska kkwponruia dne 24. januarja 1901 v državi Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Kadi bolezni na dopustu * Evropi.) _ - i^g^SL Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNTK, L. Box 363, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-foel:, Pa. ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenne ft Globe Street, Vonth Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Mina. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNTK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni «dravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, fotiet, OL Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati ?m dopise, premem be adov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L- BROZICH, Box 424, illy, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobe-Mm drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pofiljejo duplikat vsake po*iljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od struni krajevnih društev Jednote ali posameznikov aaj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KfeOBU-ČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natanSni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V čebru vode utonila. Dne 23. avg. popoldne okrog 4. ure je utonila v Domžalah v eebru vode na vrtu dveletna hčerka vrtnarja J. Siherla. Aretovan je bil v Ljubljani neki 39-letni delavec, ker je svojemu sodelavcu grozil, da ga zabode. Ker je nasilnega značaja, se je bilo bati, da svoje grožnje ne uresniči. Oddali so ga deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Roparski umor pri Vrhniki. Kakor znano, je bil lani 9. novembra pri Verdu pri Vrhniki roparsko napaden in umorjen delovodja Matej Cedoli-ni, ki je Šol izplačevat delavce. Seboj je imel 2800 K, ki so mu bile oropane. Pred tukajšnjim deželnim sodiščem je bil eden izmed roparjev Štefan Samardžič iz Dalmacije obsojen na smrt, proti drugemu napadalcu Antonu Sprajcu iz Jezeran na Hrvaškem se je pa pred zagrebškim deželnim sodiščem začela predvčerajšnjim razprava. K tej so privedli za pričo Samardžiča iz Ljubljane. Šprajc je skušal dokazati svojo odsotnost ob času umora, a se mu ni posrečilo. Samardžič, ki je v Ljubljani pri obravnavi dejal, da je Šprajc soudeležen pri umoru Cedolinija, je zdaj izjavil, da Šprajca ne pozna. Vsled tega to zaslišali ječarja Stiploška, ki je povedal, da je Samardžič, ko so ga privedli v zagrebške zapore, dejal, da bi spoznal Šprajca po neki ozdravljeni rani in po njegovih krivih prstih. Kljub temu je Samardžič trdil, da ne pozna Šprajca. Ker nekaj važnih prič ni prišlo k razpravi, se je ta preložila na nedoločen čas. Nemško-laški Bled. Piše se nam: "Res Slovenec nima sreče!" bi lahko vzkliknil vsak narodno mislečido mačin, ako obišče blejsko jezero, to okolico, podobo raja! Kamor prideš, na vseh krajih in koncih, na sprehajališčih, v salonih, in tudi po manjših gostilnah ne čuješ drugega, kakor nemščino ali lašeino! Resnici na ljubo moramo sicer priznati, da so natakarji, natakarice in drurri uslužl>en-ci vešči slovenskega jezika — a kaj pa pomaga, ako se narodnjaki ne poslužujejo svojih pravic in govore nemško! Potem seveda ni nič čudnega, ako nemško-pruski generali z radostnim zadoščenjem konštatirajo, da je dežela kranjska tja do Jadranskega morja popolnoma nemška pro vi n-cija — seveda pod žezlom Habsbur-žanov! — Ako bi se ne culo sempa-tam nekaj čeških tujcev, govorečih izključno v materinem jeziku, bi človek sodil, da se nahaja tam kje na "Lago maggiore" — tako možno je zastopan laški živelj tukaj! PRIMORSKE NOVI OB. Neumestna sala. Nedavno je skočil iz vlaka, ki vozi iz Ajdovščine v Gorico, vojak, ki je v torek zjutraj nmrl v vojaški bolnici Baje ni imel listka, in ta položaj je izrabil sopot- nik. ter mu slikal v najčrnejših barvali kazen, ako se dobi vojak na železnici brez listka. S škarjami ie zabodel v Trstu delavec Henrik Gaznik ljubico Klaro Bednarc v rebra. Težko ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Xapadalca so zaprli. Večni samomorilski kandidat. V Trstu si je prerezal vtripno žilo 36-letni Edvard Coen, ki se je neštetokrat hotel usmrtiti, a se še nikdar »i mogel spraviti iz te doline solza. Tudi zdaj ga še ohranijo pri življenju. Pozor na strelno orožje. V Trstu je 81etna Marija Jerman po nesreči izstrelila na Gletnega bratca Antona. Krogla mu je šla v pleče. Hudo se je pobil 341etni mornar Andrej Kovic v Trstu, ko je padel več metrov globoko na kup ostrega železa. Z bodalom, znakom regnicolov, je zabodel v Trstu 281etnega delavca Selaka neki Italijan iz Italije in mu prizadel 20 cm dolgo rano na prsih. Tudi v glavo ga je sunil ž njim. ŠTAJERSKE NOVICE. Zaradi poskušenega vloma__so zaprli v Gradcu 201etnega hlapca Karla Muršca iz Čermlenška pri Mariboru. KOKOŠKE NOVICE. Tatvina. Celovškemu sodišču so izročili pekovskega pomočnika Franca Ferlana iz Javorja na Kranjskem, ker je v Srelcu na Koroškem svojemu mojstru Gašperlinu poneveril 64 K, svoji sestrični Marijani Tušar v Hotovljah pri Poljanah nad Škofjo Loko pa ukradel 120 K. HRVATSKE NOVICE. Za "Živela Hrvatska!" — 14 dni zapora. Z Reke poročajo: Hrvaški delavec J. Majer, star 19 let, je v neki re^ki ulici zaklical: "Živela Hrvatska!" Za to je bil obsojen v 14-dnev-ni zapor in v globo 50 K. Kaj si vse dovoljujejo Madžari na Hrvatskem. Nedavno je prišlo v" Zagreb odposlanstvo ogrskega trgovinskega ministrstva ter je pregledalo in preiskalo prostore "Zveze železniških dela vuev Hrvatske in Slavonije." Pravila te zveze so potrjena od hrvaške vlade. Društvo ima lastno glasilo: "Hrvatski željezniear." Ko je bila preiskava končana, so napravili zapisnik — seveda madžarski. Tajnik zveze, Živič, protestira proti sestavi zapisnika v madžarščini Nič ni pomagalo ; napisali so vendarle madžarski zapisnik, na to pa je neki madžarski inšpektor društvo — razpustil! Kot razlog navajajo, da je društvo imelo seje, pri katerih ni bilo navzoče zadostno število članov.... Jasno je, da je razlog za razpust docela iz trte zvit, kajti sklepi sej, katerih se ni udeležilo dovolj udov, so neveljavni; vkljub temu pa še društvo lahko obstoja stoletja. Neveljavne sklepe dobimo tudi v občinskih za s topi h, v deželnih zborih in parlamentih. Za to pa še nikomur na misel ne pride, da bi te korporacije zaradi rega razpustil. Jasno je, da je vzbudil jezo madžarske gospode, protest proti madžarskemu zapisniku, ki na Hrvaškem nikakor ni utemeljen. Saj je društvo Čisto zasebno, potrjeno od hrvatske vlade. Če so članovi društva slučajno delavci železnice, nad katero je Magyar-orszag usurpiral nekako oblast, to na bistvu društva in njegovem pravnem obstoju ničesar ne izpreminja. Čaša madžarske ošabnosti mora kmalu prekipeti! Ruski general Volodimirov se mudi v Zagrebu. 27. avg. je bil generalu Volodimirovu na čast v restavraciji "Kola" kamerz. Razmerje med Hrvati in Srbi. Zagreb, 25. avgusta. Grof Kulmer, hrvaški član ogrske magnatske zbornice se je izjavil napram nekemu dunajskemu dopisniku o položaju na Hrvaškem, da sedanja hrvaška vlada stremi za tem, da bi razpadla hrvaš-ko-srbska koalicija, da zaneti sovraštvo med hrvaškimi in srbskimi strankami, da doseže na ta način tako sestavo hrvaškega sabora, kakršna je bila za vlade bana Khuena. Grof Khuen je s pomočjo svojih tajnih zaveznikov držal Hrvate in Srbe vsak-; sebi ter skušal pritisniti opoziciji pe-čat antidinastične in državi nevarne ( ironje. Podobno nastopa tud ban Raueh. ki mu ni ljubo, da se Hrvatje in Srbi skupno borijo za pravice hrvaške domovine, in ker si ne more ustvariti v saboru poslušne večine, dokler obstoji koalicija. Hrvaško-srbska koalicija je nastala, da bi se obstoječi zakoni po besedilu in duhu strogo izvrševali, da se ustvarijo zakoni. ki bi tvorili jamstvo za ustavno svobodo, da bi se dosedaj od Ogrske iz-esavana in upropaščena dežela gospodarsko povzdignila, in da bi se povrnilo deželi, kar se ji je dosedaj pridrževalo. Končno, da bi se ustvarila pravilna volilna pravica, kjer bi prišla nepokvarjena ljudska volja do veljave. Ko je koalicija nastopila s tomi zahtevami, zarotili so se proti njej v Budimpešti in na banski stoli-ci v Zagrebu. Takozvana vclikosrb-~ka propaganda nima drugega namena. kakor da se hočejo sanjarije mladostnih, nepremišljenih vročekrvne-žev izrabiti za to. da se zaseje v vrste koalicije nezaupljivost. "Popolnoma zaupam priznani poštenosti in dostojnosti hrvaških sodnikov ter zrem na v~e te spletke mirno. Moje stremljenje bo šlo vedno za tem. da se napravi v naši monarhiji konec politiki "divide et impera" in da bi se narodi delili v polnovredne in manjvredne, temuč da bodo vsi narodi enako deležni blagoslova nepokvarjene ustave. Potem ne bodo ideje, kakršne so spisane v famozni Nastičevi brošuri., nastajale niti v razgretih glavah nekaterih mladih sanjačev, temnč bo imela monarhija največjo privlačno moč za izven monarhije živeče sokrvne narode." čitati sledeči inserat: 11 Mal, črn jazbečar, ki sliši na ime "Feldmann" se je zgubil. (Na ovratniku ima podčastniške znake z narednikovimi gumbi.) Oddati ga je proti nagradi pL i I Blumroederju, stotniku." — Social-nonodemokratični list " Vorwaerts" pristavlja: "Ali naj bo za psa ali za j I podčastnika odlikovanje, da je stotnik Blumroeder pustil svojega psa avanzirati za sergeanta?" BALKANSKE NOVICE. Turčija o Bosni in Hercegovini. Dunaj. 25. avgusta. Turški minister zunanjih del Tevfik paša je rekel dopisniku lista "Zeit," da vlada med Turčijo in Avstro-Ogrsko posebno I glede Bosne in Hercegovine in glede balkanskih vprašanj sploh popolno ■ soglasje. Glede agitacije v Bosni in i Hercegovini za uvedbo ustave je rekel minister, da se turška vlada ofi-cialno ne more baviti s sedanjim gibanjem v okupiranih provincijah. Po njegovi osebni sodbi pa se avstro* ocrrska vlada ne bo mogla odtegovati dolžnosti, da podeli bosanskemu prebivalstvu tiste ustavne pravice, ki so se ravnokar uvedle v Turčiji. RAZNOTERO STL Premoženje italijanskega kralja se je po smrti^jegovega očeta Umber-ta skoraj podvojilo ter se ceni danes na 200 milijonov lir. Njegova civilna lista znaša letnih 18 milijonov, da se more izhajati z 10 milijoni En milijon lir je prepustil kralj od svoje civilne liste vsako leto svoji materi, za dobrodelne namene pa daruje na leto tudi najmanj 1 milijon. Njegove palače v Rimu in po drugih mestih se cenijo na 30 milijonov. Kraljeva posestva so sicer prosta davkov, toda od svojih privatnih posesti, avtomobilov itd., plača davek kakor vsak državljan. Zdravništvo pred 1200 leti. Ruska akademija za medecino ima tibetansko ročno knjigo za medicino. Po navodilih v tej knjigi so zdravili v Tibetu že pred 1200 leti. Število človeških kosti je navedeno v tej knjigi 360; nadalje so šteli 95 raznih živcev. "Srce je kralj vseh organov, a pjuča ga objemajo kakor mati otroke. Bolezni nastanejo vsled hudobnosti in nevednosti in vsled slabosti, prevladovati nad strastmi Vse slabe misli vplivajo na srce in na jetra." Zdravstveno stanje so preiskovali tibetanski zdravniki na isti način kakor danes: gledali so jezik in tipali žilo. Za zdravila so rabili večinoma rastline. Zdravnik, ki ni imel snažnih instrumentov, je bil strogo kaznovan. Pes — podčastnik. — V "Hohen-zollernische Zeitung" je bil nedavno Poziv newyorskim Slovencem in Slovenkam! Kakor je že vsem znano, je ogenj uničil biser slovenske naše domovine, vas Bled. Za ponesrečence je že sicer Mr. Frank Sakser pri oddaljenih rojakih nabral lepo vsoto, vendar si tudi tozadevni priredilni odbor šteje ▼ dolžnost, da i mi newyorski Slovenci po naših močeh pomagamo tako zelo pomoči potrebnim rojakom. V ta namen se priredi na soboto 26. septembra 1908 v Sokolovni Delav-sko-Amer. Sokola, 525-529 E. 72nd St. med ave. A in East River, koncert, katerega cisti dohodek se bode poslal županstvu vasi Bleda. Protektorat je iz posebne prijaznosti prevzel avstrijski podkonzul Dr. J. H. Schwegel. Za častne predsednike pa je odbor izvolil gospode: Frank Sakser, Fr. Senica in Dr. Fredi Sou-van a. Vsa newyorska društva pa prosimo, da agitujejo na to, da se vsi njih člani, njih prijatelji in znanci, vse, kar slovensko misli in čuti, tega koncerta gotovo vdeleži. Program koncerta je ta- le: 1. V pepelnični noči, S. Gregorčič, deklamira Miss L. Rems: 2) Potrkali na okno, poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič; 3) Kresničice, svirata v duet u na clasovir Miss Mimi Rems Li Mr. Rems; 4) Studenček pod skalo, poje mešan zbor, dirigira Mr. K. Adamič; 5) Amerika' A. Aškerc, deklamira Mr. V. Riedl; 6) Odmevi s Triglava, igrata v duetu na citre Mr. Tvan Adamič in Mr. Zvonko Jakše; 7) Arija iz "Prodane neveste", tenor solo poje Mr. Ram; 8) Venec slovenskih pesnij, udarja tamburaški zbor. dirigira Mr. Zvonko Jakše; 9) Sanja, poje oktet, dirigira Mr. K. Adamič. Po koncertu prosta zabava in ples. Garderoba prosta. Vstopnina : sedeži od 1. do 5. vrste $1.00, od 6. do 10. vrste 50c, ostale vrste po 25c. Otroci so vstopnine prosti Z ozirom na plemenito svrho se rreplačila hvaležno sprejemajo. Blagajnik Mr. Ivan Zupan, 109 Greenwich St., bode zabileževal imena do-Irotnikov-pr plaČiteljev, katera 6e bodo tudi v Glas Naroda objavila. Začetek koncerta je točno ob 8 uri zvečer. Rojaki se ponovno prosijo, da se koncerta pravočasno in v kolikor mogoče velikem številu vdeleži ti blagovolijo! ODBOR. — m m' .---—-----|-m i—uru~i ~ Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo x> plešaste in golobradce, od katerega v * tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam J popolnoma odstranim. Potne nogt kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da? je to resnica se jamči $500. Uprašajte" se Jakob Wahcic, P. O. Box CLBVeLAND, OHIO Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom. kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo Josip Scharabon-a, 409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN., kteri ima svoj SALOON prav bllzo kolodvora. Vsak rojak J« pri njemn najbolje postrežen. Spoštovanjem SLOVENIC PUBLISEgJfG 00., 40 West St., 60-62 Washington St. Rojakom potnikom na znanja! Od Anstro-Americana proge bodejo v mesecu SEPTEMBRU odptnli is New Yerka v Trst in Reko &TDLJZ pazniki, in sicer: Paznik MARTHA WABHHTQTOH odpluje 16. septembra. Parnik EUGENIA odpluje 23. sept. Parnik ARGENTINA odpfeje St. tepteinbra. NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NjL prodaj. Dobra črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobra belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. lmctu tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Stanj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj j roeniki dopošliejo denar, ma Money Order. Spoštdvamjem Nik. Radovich, 594 Venooot St, Saa Francisco, Cat r, ounft* ROJAK VAROdAJTR 'GLAS NARODA" am ma WAJdEHBJil MEVEIEI HARMONIKE bodisi kakoršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ic Dad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih upraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ Zmodernim kogijiSčem« Sveže pivo v socličkih in buteljkah il druge raznovrstne pijače ter unf'slcw smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in i zborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, IR (T Nižje podDisana uriDoro-čam potajc£f& Si / . in Hrvatom svoi........ SALOON 107=109 Greenwich Street, o o o o NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .. .*.......... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-10° Greenwich St., Nev York V c--J Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mlelke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: * bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, poluoijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATO RAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trošite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslaylajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. MT AHGLEŽČDfA "M ▼ S. do C. mesecih. Le popis je, slovenščina, računstvo. Pouk te vrii potom dopisovanja. Pojasnila m dajejo zastonj. Slovenska koreeponden&na lota, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. Zdravju najprimeraajsa p.jaoa je ^#LE1SY PIVO^ : n Kal-. ktero ie varjeno iz najboljšega z^i jj-rti: a-i-g* češkega brneli naj n:kdo ne zamudi poskusita g * v/a-jo ^inokorst, kak j d svoje družine, svojih prijateljev Iv i.-sglti. Leisy pivo je najbolj paijtiblje.no ter se dob, - i- <::a gostilnah- Vse podrobnosti rvc:***. ?.ri »lec Travoikar-ju 6102 a; - r -< kteri Vam dragevolje vse pojiis?:, THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVBi AIND, O. AVSTROAMERIK ANSK A (preje bratje CosuHch, vtf NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna cm m %mm SB 5 Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington'1. REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN RE&a V K spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brsojav. AlilCB, IjAUBA, MABTHA WASHINGTON, ]' ARGENTINA. \ meaaoUi majn in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodotjn pridružila &e dva droga nova potniika panika. Gene voznih listkov iz NEW YORKA za Kl(a mm si fe: .•3&S0 .128,— .929*20 TBSTA...................................... LJUBLJANE......... ........................ BBKB....................... ................. ZAGREBA...................................... KARLOYCA..... ........x.................... IL BAJCK P-D d« TBSTA ali RBKJft.........................ML80 te Farobrod "MARTHA WASHINGTON" odphijo 16. septembra 1906 in vožnja do Trsta ali Reke je $td. Phelps Bros. & Ca* Gen* Agents, % WuMsffofl Slrafle ^RQEc' -»L Maj j at "Glas Nutria" priredil L. P. DRUGA KNJIGA. ; PO DIVJEM KURDISTAINU. -•- Slišal sem nauk, ki mi je bil pozneje večkrat zelo koristen. 4'Toda tvoj oče mi je vendar obljubil, da bodemo popolnoma varni! "Svoje obljube mu ni treba držati, ker niste naši gostje." "Moj pes je usmrtil lastnika te hiše. Ali je to pri vas vzrok krvnega maščevanja t'' Ko mi potrdi, ga vprašam dalje: * 'Kdo je maščevalec t" "Mrtvi ima sina v vasi." "S teboj sem zadovoljen. Lahko odideš domov." "Gospod!" zakliče začuden, "ali je rest" ''Da. Povedal sem ti takoj, da bom ravnal tako s teboj, kot se boš obnašal. Bil si odkritosrčen, torej si zopet prost. Povej svojemu očetu, da' »mo mi zolo miroljubni ljudje, ki nobenemu človeku ne prizadenemo gorja, dokler nas ne napadejo. Žal n i je, ker je umrl lastnik te hiše; toda kriv je sam, in maščevalca njegove krvi se ne bom bal." "Lahko mu plačaš odškodnino. Govoril bom sam z njim." "Jaz ne plačam ničesar. Mož nas je hotel oropati, torej je sam kriv svoje smrti." "Toda, goa^jnd, pomorili vas bodo vse skupaj takoj, ko se zdani." "Četudi sem tebi podelil svobodo in življenje!" "Vseeno! Ker si bil dober z menoj, sem te posvaril. Prebivalci zahtevajo va.;e konje, orožje in denar, in vas ne bodo izpustili pred iz vasi, dokler nam \sega ne izročite. Poleg tega pa bode maščevalec zahteval tvojo kri." "Prav ničesar ne bo-te dobili, in moje življenje je v božjih rokah, ne pa v rokah vaših Kurdov. Videli ste naše orožje, ko sem streljal grm in drevo; vrednost našega orožja pa boste spoznali šele tedaj, ko bomo merili na ljudi!" "Gospod, vaše orožje nam ne bo škodovalo; mi hočemo zasesti vse sosednje hiše. iz kterih bodem streljal, če nameravate pobegniti." "Torej nas hočete oblegati!" Obleganje ne bo dolgo trpelo." "Tudi mi vemo, da ne. V hisi nimate hrane ne pijače, torej nam boste kmalu izročili, kar zahtevamo." tak- lalik«. P«.vej svojemu očetu, da smo prijatelji beja iz Gumri. '* "Kaj njen u n.ar. lMa_'»utn k« nj je njemu več vreden kot prijateljstvo beja." •*T..rij -ti,«, -..rovi. Tu je tvoje bodali in pojdi!" ''Gosjwtd. vzeli van lw.n o vse, kar imate pri sebi, toda spominjali se bomo na vas. kot r.a hrabre in junaške može." Kurd je j-..v..ril ta.v. naivno, kot zamore ^amo K-uril. Ko zaprem za njim vrata, za^lišim glasno klice za seboj. "Master," kliče Lindsay, "vi ste ga oprostili!" "Bolje je, da ga pustimo." "Tore,; pripovedujte! Kaj je rekel? Moram vse vedeti! Yes!" Povem mu v-«-, kar ?eni govoril ^ Kurdom; dej>tvo. da je sam vaški nač. lnik zap«.veda! jM.kra-n naše konje, je zelo razjezilo moje tova-j riše. "In ti "pr«'~t;l tejra tatu. emir?"" reče Moh&irCj Emin očitujoče. "Zakaj vendar?" "Prvič radi sočutja, drugič radi previdnosti. Če bi ga pridržali pri sebi. bi n a nmrali dajati hrano in pijačo, ktere sami nimamo dovolj. Sedaj nan. je pa hva>ž«-n. ker *en. mu p«-daril svobodo, in nas bo prej zagovarjal. kot napadal." Tem.u mnenju pritrdijo konečno vsi moji spremljevalci. O spanju seveda ni bilo več govoru, torej sklenemo, da č-ujemo, ker lahko prično vsak čas našo hišo oblegati. Tu me sune Halef pod rebra in reče: "Sidi čas je vendar, da pogledamo darilo, iki mi ga je dal oče deklice ktero si ti ozdravil v Aimadiji." In res, na to darilo smo popolnoma pozabili. "Prinesi ga v sobo!" - • Kmalu odpremo zavoj, in komaj sem se dovolj načndil. V njem je bila dragocena perzijska pipa, kakoršno rabijo jezdeci med ježo. Pipa j« bila vredna med brati petsto pijastrov. Škoda, da nisem mogel takoj nažgati, ker nismo imeli d uhana. "Ali je tebi tudi kaj izročil, Halef T" ga vprašam. "Gotovo, sidi. Stopebdeset pijastrov. Sidi, pa je vendar dobro včasih., ker pusti Alah rasti volčje črešnje, ktere ti imenuješ jagode. Alah il Alah! On ve najbolje, kaj dela!"--- — Ko se zdani, gremo vsi na streho, od koder smo lahko eelo vas pregledali. V daljavi zagledamo nekaj mož, ki so opazovali našo hišo; v bližini pa ne opazimo ničesar sumljivega. Čez kratek čas pa se odpro vrata sosednje hiše, in nam nasproti prideta dva moža z orožjem. Na sredi pota ob-staneta. "Ali boste streljali?" vpraša eden. "Ne. Saj nam nista ničesar storila T" odvrnem. "Orožja nimava pri sebi. Rada bi prinesla mrtveca s strehe v hišo." "Pridita navzgor!" Halef stopi s strehe, da odpre vrata, in pripelje oba Kiurda navzgor. "Ali sta v sorodu z mrtvecem?" ju vprašam. "Ne. Da sva midva njegova sorodnika, ne bi prišla k tebi na streho." "Zakaj ne?" "Ker bi ga lahko bolje maščevala, če bi nas ne poznal." Zopet nauk, ki mi je pričal, koliko se mora človek naučiti. "Spravita ga s strehe!" rečem. "Najprvo ti morava še nekaj sporočiti od vaškega načelnika." "Govo-rita!" "Nezanum se zahvaljuje, ker si njegovemu sinu podelil svobodo in življenje, dasi je bil v tvojih rokah," "Ali je to vse?" "Nadalje zahteva od vas, da mu izročite konje, orožje in ves denar, ki ga imate pri sebi. Potem lahko mirno odidete. Vaše obleke ni zahteval, ker ste se usmilili njegovega sina.'' "Povej mu, da ne dobi ničesar.'' "Premislil se boš, gospod! Toda še nekaj d nize ga ti morava sporočiti." "Od koga?" "Od sina tega mrtveca." "In kaj sporoča?" "Daj mu svoje življenje." "Prav rad." "Ali res, gospod?" vpraša začudeni mož. "Da. L• ii JU bode kmalu uredil prebavne oigane, ako se rabi po navodilu. Vsi znaki neredov bodejo kmalu izginili. Cena 50centov in $1.00. "Bil Bem tako bolan, da radi slabosti mi ni bilo mo goče stati na aogah. Izgubil sem okus. Po rabi j en ju treh steklenic Vašega želodčnega grenčeca Be mi je povrnil okus, ki je veliko pomagal, da se mi je povrnilo zdravje." ANTON BRYKSI, Stamford, Texas. Oni, k:i trpijo ti .a i e il i s za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. Denarne-poiiliatve iz Zjcd. držav in Canada posreduje tvrdka: w M "' FRANK SAKSER CO., \ /