Poštnina plačana v gotovini. Posamezna štev. 1 Din. SSOuiilil Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo. UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76. Rokopisi se ne vračajo. Cena oglasov na oglasni strani : cela stran 800 Din. pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znaša letno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev rač. poštne hran, 12.549 i, let© Murska Sobota, 23. aprila 1939, ŠTEV. 6. Francija pripravljena tudi na najhujie Pariški listi razpravljajo o veliki miroljubnosti Francije, pri t etri pa pod-črtavajo, da je Francija danes odločena in pripravljena, da brtz oklevanja pristopi tudi temu, kar je najstrašnejše. V današajih mednarodnih prilikah je treba računati tudi s to možnostjo. Skrb za varnost meje V Rumuniji je v obmejnem ozemlju v širini 20 km od državne meje prepovedano privatnim osebam poslu šanje radia. Prestopki se kaznujejo z zaporom od 1 do 2 let. Vse države v svetu posvečajo obmejnemu življu posebno pažnjo in skrb, kar je povsem naravno. POLITIKA Predsednik vlade Cvetkovič in dr. Maček sta se spet sestala v Zagrebu. Splošen vtis je, da bo to pot prišlo do tako težkega pričakovanega sporazuma in do ureditve najvažnejšega vprašanja v naši notranji politiki. PrejSnjo nedeljo so se sestali v Rogaški Siatini predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec in prometni minister dr. Mehmed Spaho. Poljska je mobilizirala letnike od 1912 do 1917, tako da ima Poljska pod orožjem nad 900 000 mož. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je pozval v posebni poslanici Italijo in Nemčijo naj data obvezne nenapadalne izjave za najmanj 10 let. Amerika bo v tem primeru izposlovala splošno razorožitev ter novo ureditev svetovne trgovine, tako da bo vsem narodom in državam omogočen miren razvoj k sreči in blagostanju. Roosveltova poslanica je zbudiia po vsem svetu razumljivo pozornost in odobravanje. Dočim se Italija še ni izjavila pa iz Nemčije prihajajo glasovi iz katerih se da sklepati, da Hitler odklanja mirovno poslanstvo ameriškega predsednika. V bližnjih dneh se bosta v Benetkah sestala naš zunanji minister Cincar-Markovič in italijanski zunanji min. grof Ciano. Španija se je priključila nemško-italijanskemu taboru. Več ruskih bojnih ladij je pretekli teden priplulo v Sredozemsko morje. V spomin našim narodnim buditeljem Kar je naša Sobota, kot središče Prekmurja, pogrešala bomo v najkrajšem času dobili. Meddruštveni odbor, ki se je šele pred kratkem ustanovil, si je med drugim dal nalogo, da postavi v Soboti spomenik onim možem, ki so v najbolj mračni dobi našega nacionalnega življenja, visoko dvignili bakljo slovenske zavesti in s tem rešili naše ljudstvo večnega suženjstva. Kdor ljubi našo govorico, naše lepe kraje, našo domovino, mora pozdraviti stremljenje Meddruštvenega odbora, ki je v uresničenje svoje zamisli, izdal na javnost sledeče: »Stalni Meddruštveni odbor vseh društev v Murski Soboti namerava v proslavo 20-letnice osvoboditve Prekmurja ob otvoritvi »Prekmurskega tedna« sredi junija 1939 odkriti skupen spomenik prekmurskim slovenskim književnikom in buditeljem. Spomenik je namenjen vsem, ki so v času, ko ie bilo Prekmurje odrezano od Slovenije, pisali v starinskem narečju slovenske knjige za duhovni in tudi narodni dvig te takrat tako osamelo živeče veje slovenskega naroda. Namenjen je književnikom obeh veroizpovedi, osamljenim začetnikom v 18. stol. z obema Kuzmičema, Štefanom in Miklošem na čelu in prav tako vnetim nadaljevalcem do polpreteklih dni — vsem, ki so si kakor začetnik novejših časov dr. Franc Ivanoczy prizadevali svoje rojake kulturno dvigati, jih narodno prebujati in jih zbliževati s slovenskim jedrom. Spomenik bo stal v središču prekmurskega središča, na trati pred soboškim gradom, kot vselej vidna priča slovenstva najdalj od jedra odtrganega slovenskega rodu, ki pa biva med Muro in Rabo od časov, ko sta tod delovala slovanska apostola sv. Ciril in Metod — pa do danes in bo živel tod tudi v bodoče«. Uničevanje vran in srak Analogno lanskemu letu, je Lovsko društvo sklenilo tudi v letošnjem letu uničevati vrane in srake potom zastrupljenih jajc. Izvedba te akdje je prepuščena vsakemu lovozakupniku na lastne stroške. Za sodelovanje so bile pozvane občine s tem, da naberejo med vaščani brezplačna jajca, ki jih potem lovozakupnik zastrupi in položi na svojem lovišču. S tem se je hotelo pomagati lovozakupniku ter prenesti del stroškov na kmetovalce, ki imajo od tega prav tako koristi. Sedaj pa je neka občina v soboš-kem srezu osvojila sklep, da se tej akciji ne pridruži. Kot vzrok navaja trditev, da so vrane za kmetijstvo zelo koristne. Verjamemo, da so vrane za kmetijstvo v nekem oziru tudi koristne, dvomimo pa, da v takem številu, kot jih je ravno na teritoriju te občine. Zato bi bilo dobro, da Lovsko društvo takim občinam (najbrž jih je še več) izreče pismeno zahvalo. To vsekakor zaslužijo. Pregled ceste M. Sobota • G. Lendava Dne 14. t. m. je pregledala cesto, ki pelje v Gornjo Lendavo komisija od direkcije pošte iz Ljubljane. Z novim voznim redom, to je 15. majem, bode na progi Murska Sobota—Bo-donci- Gornja Lendava vozil poštni autobus. Zanimanje za to novo progo je zelo veliko in to je komisija posebno opazila, ko je prebivalstvo z zanimanjem ogledovalo poštni autobus, ki je tokrat prvič peljal po tej cesti. Komisija je spoznala cesto kot dobro, samo serpentina pred Gornjo Lendavo se bode morala popraviti. Apeliramo na sreski cestni odbor, da že danes razmišlja o čim hitrejšem popravilu te ceste tako, da ne bode direkcija primorana ukiniti vožnje iz razloga, ker cesta ni dobra. Prebivalstvo se že te nove pridobitve zelo veseli, saj bode to edino prometno sredstvo, katerega se bodo posluževali vsi tisti, ki imajo v raznih uradih opravilo. Na Gibraltarju In na otoku Malti je pravo vojno stanje. Čete so zavzele svoje položaje v popolni vojni opremi. Italija je priznala neodvisno slovaško državo. Albansko odposlanstvo je izročilo italijanskemu kralju albansko krono. Kralj Viktor Emanuel III. je ponujeno krono sprejel. Kolavdacija telefona Prejšnji teden se je mudila pri nas komisija direkcije pošte iz Ljubljane, ki je kolavdirala položeni kabel. Komisija je ugotovila, da so žice po strehah preveč napete in vsled tega se sliši močno brnenje, ki marsikateremu ne da ponoči spati. Ta nedos-tatek bode v kratkem odpravljen in ž ce zrahljane. Prosimo pa, da se to v kratkem izvrši. V španski vojni je padlo en milijon 200 tisoi mož Število žrtev obeh strank znaša v toku španske meščanske vojne 1,200.000, od tega 450.000 vojakov in 750.000 nevojakov. Nacionalisti so imeli 130.000 mrtvih od vseh 450.000 vojakov, kolikor se jih je udeležilo borb. Število mrtvih republikancev je precej večje, ker so imeli nacionalisti boljšo artiljerijo in boljše letalstvo. MIMO NAS Tokrat naj bo nekaj o športu. Ta val modernizma je butnil tudi ob naše mesto in ustvaril navdušen kader kibicev, ki so se zaverovano strnili okrog soboške enajstorice, ki se uradno imenuje nogometno moštvo. Ti možje ncsijo slavo našega kraja Sirom naše lepe domovine — seveda če zmagajo. Prav tako se pa tudi utrjuje naš sloves če prihajajo drugi »enajstniki« k nam, da jim potem po vseh pravilih gostoljubja damo za potnico bridko zavest premagancev. Zadnjič so nas obiskali junaki zelenega polja iz Čakovca. Zelo simpatični fantje. Lepo raščeni, mične frizure, učinkujoči dresi, nova žoga, številni kibici — skratka vse, kar je potrebno za zmago. Igra se lahko začne! A glej kaj se zgodi! Komaj stopi na igriš-še sodnik domačin, ki ima za to vsa potrebna spričevala iz Ljubljane, gospodje iz Čakovca otrpnejo in začno mahati z rokami in nogami ter kot en mož zapustijo igrišče. Krasna poteza! Če eksistirajo dokazi za športno obnašanje, so jih tokrat doprinesli gospodje iz Čakovca. Kako pa je bilo tudi to impozant-no. Pomislite: Vsa publika se navdušuje ob njih energiji. Njih boje-vitost imponira. Športni takt je na višku. Zmaga je dobljena še preden se je žoga zakotalila. Ljubeznivi gospodje so na mah postali ljubljenci soboške športne publike. Pa tudi ponosni smo, saj smo bili deležni edinstvenega prizora, ki gotovo nima predhodnika v športni zgodovini pod poglavjem: prijateljska tekma. Zato nam pa bodo tudi igralci iz Čakovca vedno dobrodošli gostje. In končni efekt? Igro je sodil njih sodnik, ki je slednjič prisodil zmago našim fantom. Zgodilo se je kakor pravi pregovor: Kdor visoko leta nizko pade. In enajstorica iz Čakovca je tokrat zelo nizko padla. Na Blnkoltnl pondeljek dne 29. ma|a 1 S« PLESNA VESELICA v gostilni Sedonia na Gorici. M. Sobota, 19. aprila 1939. V političnem življenju Evrope ni bilo velikonočnega mirovanja. Pretekli dnevi so bili polni dogodkov. Ponovno se je spremenil zemljevid naše ceiine, zopet je padla v zgodovino država, kot žrtev medsebojnega diplomatskega bojevanja dveh taborov. Za vsakogar je bilo pravo presenečenje, ko se je izvedelo, da se je na veliki petek izkrcala na albanski obali italijanska armada. Na velikonočno soboto in nedeljo so že bila zasedena po italijanskih vojakih vsa glavna mesta Albanije, med tem ko je kralj Zogu s svojimi ministri pobegnil v Grčijo. Italija je ves načrt izvedla s tolikšno naglico, da je v nasprotnem taboru (Anglija, Francija, Rusija, Poljska) od presenečenja vse umolknilo in si sproti niso mogli zavzemati potrebnega stališča. Poskus obkoljevania Italije in Nemčije, za katerega se posebno trudi Anglija, se bo z zasedbo Albanije dal mnogo težje izvesti, kajti Italija je z novo pridobitvijo z obeh obal zaprla vhod v Jadransko morje. S tem pa so tudi v tem evropskem prostoru dosegli, da se bo sleherna balkanska država stokrat premislila, preden bi se zamotala v trenja med velesilami. Italija je načela z zasedbo Albanije novo poglavje v političnem razvoju južnovshod-ne Evrope. Za nas je to izredne važnosti. Albanija ima okroglo 1 milijon prebivalcev ter je 27.500 kv. km. velika. Ustanovljena je bila leta 1912., ko so jo odtrgali od Turčije in jo oklicali za samostojno kneževino. Italija se je že od vsega početka zanimala za ta košček sveta, ki tvori vhod v osrčje Balkana. Med svetovno vojno so jo že zasedle italijanske čete in leta 1917 je Italija proglasila svoj pro-tektorat nad to državo. Mirovna konferenca 1. 1920 je spet vrnila Albaniji samostojnost, ter je na ta način rešila nastali spor med Italijo in našo državo, ki je zase zahtevala severne dele Albanije, ki so jih Črnogorci že v balkanskih vojnah (1912) zasedli. Leta 1924 se je pojavil Ahmed Zogu, ki se je pozneje dal oklicati za kralja Albanije. Usodno je bilo leto 1927, ko je Zogu z Italijo podpisal pogodbo, ki je dala Italiji take pravice v Albaniji, da se je takrat že govorilo o protekto-ratu. Od takrat naprej je Italija dala ogromne vsote denarja za ureditev albanskega gospodarstva, prometnih prilik in za prosveto. Kljub temu pa je bilo med albanskim ljudstvom is Italijani stalno nasprotstvo, kar je dovedlo do sedanjega odločilnega spora. OBČINA MURSKA SOBOTA razglasi 1) Občina Murska Sobota ter Ga- s Iska teža v Murski Soboti razpisu Jeta skupno mesto pogodbenega šoferja, Začetna plača Din 800,— iti stanarina Din 100.—. Rok za vložitev prošenj je do 28, t. m. Refiektsnti naj oddajo svoje prošnje v občinskem ursdu v Murski Soboti rted uradnimi urami. Nastopslužbe po možnosti takoj 2) Ponovno opozarjam vsakega, ds je najstrožje prepovedano v parku trgati cvetlice, kakor tudi hoja po travi. Prav tako opozarjam kolesarje, da je najstrožje prepovedano kolesarjenje po parku po stranskih stezah. Davoi-jeno je kolesarit! le po teh poteh: od Delavskega doma do grads, od Zdravstvenega doma do grada in od zapsdnih vhodnih vrat do grada. Kršitelje teh predpisov bom najstrožje kaznoval. Predsednik občine: HARTNER 1. r. Izpred sodišča Kazenske razprave: Dne 22. t. m. se bodo zagovarjali pred sodnikom poedincem Okrožnega sodišča v M, Soboti: Baranja Katarina radi malomarne usmrtitve, Horvat Marija in Kuster Marko radi prestopka zoper življenje in telo. Dne 26. t. m. pred malim senatom: Zrinjski Ana radi zločina zoper življenje in telo, Hozjan Ignac radi težke telesne poškodbe, Robinšek Ana radi vlomne tatvine, Vrzel Orli, Vrzel Frančiška, Hujs Franc in Marič Ludvik radi večkratne tatvine, Hozjan Štefan in Zver Ladislav radi težke telesne poškodbe. Dne 29. t. m. pred sodnikom po-edincem: Šarkozi Ana radi prikrivanja zločincev, Kovač Janez radi žaljenja javnega uslužbenca, Hodnik I?an radi neupravičenega odvzema prostosti ter Vreg Rihard in Emješ Mihael radi uporabe sile zoper državnega uslužbenca. Če nt veš ...... zdaj izveš, da bo 18. V. 1939 v Murski Soboti sokolska tombola, da bo prvi dobitek motorno kolo, da se bodo dobile tablice pri vseh trgovcih, da moraš imeti tablico, če hočeš, da se boš vozil z motornim kolesom ! . . Avtomobilska nesreta V nedeljo popoldne {e vozil auto g. Celeč f. iz Murske Sobote svate iz Gradišča v soboško cerkev. Iz neznanega vzroka pa se je auto na ovinku pri križu na Tišinski cesti prevrnil v jarek. K sreči so ostali do malega vsi brez težjih poškodb. Škoda na automobilu se ceni na par tisoč dinarjev. To je v kratkem času že drugi slučaj automobilske nesreče na tem mestu. DOMAČE VESTI GROBOVI t V četrtek, dne 13. t, m. je umrl g. Šttf*n Celeč, gostilničar in trgovec rodom iz Sebeborcih. Umrl je na Me leh pri Radencih. •f V soboški bolnišnici sta umrla Kira!y Štefan, posestniški sin iz Žt kovec, star 11 mesece? in Kuz^a Janez, dninar iz Gederovec slsr 25 let Nsj v miru počivajo! — Predsednik okrožnega sodišča v M. Soboti g. dr. Sernec Janko je nastopil z začetkom preteklega ted na svoje službeno mesto. — Šahovska sekcija SK Mure priredi brzopotezoi turnir za prvenstvo meseca aprila v nedeljo, dne 23 t. m. ob 1 uri popoldne v gostilni Bsrfi. Prijave sprejema načelnik sekcije g Kardoš Evgen, trgovec v M, Soboti. — Slovo. Te dni je zapustil naše mesto pešad. poročnik g. Stanko S p o 1 j a r i č in se odseli! s svojo družino na novo službeno mesto v Ooražde. Dodeljen je tamkajšnji šoli za rezervne of cirje. G Špoljarič je bil pet iet v našem kraju ter se je ču til povezanega z našim ljudstvom kakor malokdo, saj si je tudi domačinko izbral za s?ojo življensko druž'co. Njegov prijazen nastop do vsakogar, Iskrena in odkritosrčna beseda, mož, ki je bil v in izven službe vedno na svojem mestu, so odlike, ki so ustvarile velik krog njegovih prijateljev. Zato bo v našem javnem življenju zazijala z njegovim odhodom vrzel, ki nam bo obujala trpko zavest, da g. Spoljariča ni več med nami. Njemu, kakor tudi ge. soprogi, ki je bila od bornica pri Kolu jugosl. sester, kjer se je z vso agilnostjo udejstvovala na humanitarnem polju, želimo v daljnem Goraždu mnogo zadovoljstva in uspehov. — Koncert Prejšnjo soboto je pod okriljem tuk. podružnice sv. Cirila in Metoda, nastopil v Sokolskem domu, septet bratov Zivko iz Maribora. Spored je obsegal umetne in narodne pesmi. Posebno slednje so tako navdušile občinstvo, da so morali nekatere ponoviti a h koncu pa so kljub obsežnemu programu še morali dodati, ker občinstvo ni hotelo zapustiti dvorane. Pevci so dosegli popoten uspeh, le škoda da je bilo toliko praznine v dvorani. Temu pa je krivo delno tudi pomanjkljiva reklama. Glavni vzrok pa je treba iskati pri onih ljudeh, ki so pri nas prvi poklicani da podprejo naše kulturne prireditvi. Njihova brezbrižnost bi tokrat lahko slutila za šolski primer. Septetu bratov Živko pa smo lahko samo hvaležni za lepi večer slovenske pesmi. Bil je na umetniški višini in je dosegel uspeh, ki je zavidljiv. — Tenis sekcija SK Mure bo v teh dneh otvorila svoje igrišče. Prijave sprejema in potrebne informacije da načelnik sekcije g. Nemec Ludvik, trgovec ▼ M. Soboti. BHI13SBI HlilD MURSHfl SOBOTA PREDSTAVE: v četrtek, dne 20. IV. ob 20 30 uri v soboto, dne 22. IV. ob 17.30 uri OPERETA in ob 20 30 uri ,, G A S P A 8* O N E MARIKA ROKK LEO SLEZAK Predpoldanska predstava v nedeljo 23 IV. 1939 odpade, ker bo elek tok ukinjen. — Redna predpoldanska predstava pa bo zopet 30 IV. 1939. Dodatek: Najnovejši „Me!rojournai" in predigra. PREDSTAVE: v nedeljo, dne 23. IV. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v ponedeljek, dne 24 IV. ob 20-30 uri W. Forstov muzikalai film ,,SEflENADA" H1LDE KRAHL HANS JUNKERMANN Dodatek: Najnovejši „Alfa'Journal" in predigra. CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN. FILMI Gasparone. Tihotapec Massaccio sije izmislil razbojnika Gasparona, da bi zaposlil poiicijo in jo odvrnil od svojega umazanega posla. A neki mladenič se je proglasil za Gasparona ter dela na razne načine ovire Massacciu in njegovim nameram. V istem času namerava prefekt pokrajire Olivije poročiti svojega sina z bogato naslednico Carloto, ki se je zaljubila v „Gasparona". Prefektov sin Sindulfo pa noče ničesar o tem slišati, ker ga srce vleče k lepi pevki in plesalki Iti, ki je nečakinja Massaccia. Komičnih pripetljajev ni ne konca ne kraja. Konec: dve poroki, dvoje razočarani in mnogo smeha. Serenada. Irena, miada in lepa nečakinja starega čelista Burgstallerja, živi samo za svojo umetnost — za slikarstvo. Sredi svojega ustvarjanja, na koncu vseh težkoč. na pragu uspehov, časti in slave, je gluha za svojega prijatelja iz otroških let, ki jo hoče imeti za ženo. Njena ambicija je tako velika, da se odreče ponujeni sreči, ker hoče najprej uspehe v svojem delu, potem šele pr de vse drugo. A čar in moč muzike je tolikšna, da ji kot prava umetnica podleže. Slavni violinist Ferdinand Lohner je s svojim igranjem osvoji) Irenino srce. A Lohner trpi. Še vedno živi v spominih na svojo prvo ženo, bi mu jo je neusmiljena usoda iztrgala po nekaj letih srečnega zakonskega življenja. Težka je borba. Kdo bo zmagovalec? — Ollmpijada je naslov filmu v dveh delih, ki se bo predvajal dne 4. in 7. aprila v tuk. Grajskem kinu pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda. Največje filmsko delo, ki nam prikazuje plemenito tekmovanje narodov pri zadnji olimpija-di v Berlinu, je navdušilo množico gledalcev, za to že sedaj opozarjamo na te predstave. — Oglase za »Jutro* sprejema knjigarna Hahn Izidor, M. Sobota. — Občini Murska Sobota je z re-šenjem Ministrstva financ odobreno najetje dolgoročnega posojila pri Državni hipotekami banki v Beogradu v svrho zidave nove ošnOvne šole. — 13. t. m. zjutraj so odpotovali na odsluženje kadrskega roka rekrati iz murskosoboškega sreza, ki pripadajo varaždinskemu vojnemu okrugu. Vsi so bili zelo dobre volje. 9. iuliia 1939 VELIKA TOMBOLA S. K. Mure v Murski Soboti — Glavno cepljenje dece se vrši v ponedeljek, dne 1. maja 1939 ob 14 uri v osnovni ioli v Murski Soboti in pregled cepljenja v ponedeljek dne 8. maja 1939 ob 14 uri isto v šoli. K cepljenju je prinesti vso dico, bi še ni b;la cepljena. Ako je katero dete boSano, mora biti to zdravniški potr jeno. V siučaju, d?, je že otrok cepljen se mora to dokazati s potrdilom dotičnega zdravnika, ki je dete cepil. — Prejeli smo: V soboto smo imeli v Murski Soboti koncert .Šepneta bratov Živkos". Sram nas je bilo, ker so odlični pcvci izjavili, da pri tako slabo zasedeni dvorani še niso peli. Ob tej priliki bi radi vedeli, kaj je bilo vzrok, da je marsikdo odklonil ponujeno vstopnico. Ali je bilo vzrok to, da se dotični navdušujejo samo za cirkus in kino, ali pa so mogoče to storili iz omalovaževanja čisto slovenske prireditve. Žalostno je, da so med njimi taki, ki bi radi veljali za zavedne Slovence i taki, ki živijo od žuljev slovenskih rok. Denar tu ne prihaja v poštev, ker cene so bile za koncert, ki je bil na taki umetniški viiini, več nego imerne. Dobro si bo to zapomniti!! — Pevski zbor, ki ga je ustanovil Meddrušiveni odbor ima redne pevske vaje in to v ponedeljek za ženski zbor, v torek za moški zbor in v petek za mešani zbor, vsakokrat ob 20 uri v prostorih tuk. ljudske šole. — Nesreče Banfi Elizabeti, delavčevi hčerki iz Pečirovec, stari 2 in pol leti je slamoreznica zmečkala dva prsta na desni roki. — Prav ista nesreča je doletela Tratnjek Marijo, hčerko delavca iz Bakovec, staro 7 let. — Po nesreči je padla ter si pri tem zlomila levo roko 8 letna Ivanič Jožefa, hčerka viničarja iz Grab. — Ba-ranja Aleksander iz Zenkovec si je pri delu vrezal z nožem v levo roko. —-Struga Janez, posestnik iz Pečarovec se je pred dnevi zvečer vračal na kolesu iz Sobote domov. Pri tem ga je nepoznan kolesar, ki je hotel imenovanega prehiteti, prevrnil v jarek, Po-ikodoval se je na glavi. — Vsi pone srečenci se zdravijo v soboški bolnici. — Smrtna kosa. V Prosečki vasi je umrla v starosti 56 let gospa Kerec Rozalija, posestnica. Pogreb je bil 19. t. m. ob veliki udeležbi naroda. N. v m. p. I Preostalim naše sožalje. — Črnelavci. Na občnem zboru Društva kmetskih fantov in deklet v črnelavcih Veščici, dne 16. aprila 1939 je bil izvoljen tale odbor: Predsednik Rudi Titan, pos. v črnelavcih; pod predsednik Štefan Kumin, gost. sin v Veščici; tajnica Etna čontala, Veščica ; blagajničarka irma Novak, Veščica. — Sprememba posesti. Znano gostilno Horvat pri Kapeli nad Raden-cem je kupil od dosedanje lastnice g. Helene Horvat g. Talanyl Franc gostilničar v Gornji Radgoni za 180.000 Din. — Tombola gasilske čete v Adri-jancih, ki je bila dne 10. t. m., je zelo dobro uspela, čisti dobiček Din 3000 se bo uporabil za nabavo nove motorne brizgalne. ^fiKINOl^ O I T T R I C H iiMiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifiiiiiiiiiiiii V soboto 22. aprila zvečer ob 729 uri V nedeljo 23. aprila ob 724., 6. in >/29- uri FILM IZ DŽUNGLE TARZAN nekronani kralj džungle, ki ima tajinstveno moč nad divjimi zvermi, je v borbi na življenje in smrt radi belega dekleta. V gl. vi. ELENOR HOLM in GLENN MORRIS s*ri vsakem programu nov Fox žurnal in predigra. Vstopnina din 8, 6, 4, 2 Vsako soboto popoldne ob 6 uri kulturna predstava. Vstopnina din !•—. 0B39VE ZDRUŽBE TRGOVCEV V MURSKI SOBOTI Pojasnilo k vkllcu glavne skupščine. Svoječasno smo javili, da se bo vršila glavna siupščina Združenja trgovcev dne I. maja. Ker pade letos slučajno ta dan na kramarski in živinski sejem, ki se vrši v Murski Soboti, bi 3 tetn udeležba na skupščini trpela, zato je predsedstvo odredilo, di se vrii skupščina v soboto dne 29. aprila. Prijave za udeležbo na „Prekmurskem tednu". Od odbora »Prekmurskega tedna" smo prejeli prijave in ostali propagandni materija! za to rsz-stavo. Člani, ki želijo udeležiti se te velike gospodarske in kulturne prireditve kotrazstavljaSci, naj se zglasijo v uradu Združenja radi nadaljnihpojasnil. IZDA SE PRVOVRSTNO suho stanovanje 2 sobi, kopalnica, kuhinja, shramba Itd. Poizve se: SLOVENSKA ULICA št. 14. SPREJME SE VEČ krojaških pomočnikov, ki so izvežbani v moškem in damskem kro-jaštvu. KUŠTOR EUGEN, modno krojaštvo Murska Sobota. Mrtpašfce potrebščine Mrtv. prti navadni od Oin 40.* Mrtv. prti svileni od Din 200.* Umetni venci od Oin 60.* Žalni traki za vence z napisom Oin 20.- Rakve nav. oblika, mehki les od Din 160.- do 300.-Rakve tvornlška oblika mehki les od Din 600.« do 900. Rakve tvorniška oblika trdi les od Din 9oo.- do 12oo.< V slučaju potrebe zamenjam rakve tudi za les (deske). DOMAČE PODJETJE DOMAJNKO HIRO MURSKA SOBOTA Aleksandrova 23. Skladišče pri pokopališču! — Strela je zanetila požar v Her-ceg šumi pri Motvarjevcih. Na pogorišče je prihitelo mnogo ljudi, ki so pomagali pri gašenju in lokaliziranju požara. Kljub temu je zgorelo mnogo šume. Močan dež je v nemali meri pripomogel, da se požar ni ie bolj širil. Škoda je precejšnja. — Pred dnevi je izbruhnil požar v Gornjih Petrovcih. ki se je radi su še zelo hitro Siri). Zgorelo je gospodarsko poslopje ter v njem ena krava. Gospa Dr. ZORA GUiTIN odpre 1. maja 1939. ZOBNO in SPLOŠNO ORDINACIJO v Kolodvorski ulici (v prostorih bivšega zobozdravnika Dr. Glančnika). w Sprejme se VaJCneC za stavbeno in umetno ključavničarstvo pri BELA BEDNJAKu v Murski Soboti PRODA I A v zelo dobrem SE LAHKA »vV-IJ/l sta^nju po primerni ceni. Poizve se ADANIC IVAN, M. Sobota, Slovenska ulica št. 14. VSAKOVRSTNI STAVBENI LES (BAUHOLZ) se proda na UPRAVI VELEPOSESTVA V RAKIČANU in v VADARCIH. w Pozor! Vljudno sporočam, da se bo vršila prve dni v majniku v Murski Soboti in okolici uradna kontrola in žigosanje vsake vrste tehtnic in utež. Opozarjam cenj. občinstvo, da imam za popravilo vseb tehtnic strokovnjaka, ki je pa posebno še verziran v auto-matičnih tehtnicah. V Vašem interesu in v Vašo korist je, da pustite tehtnice in uteže prej popraviti, ker si s tem prihranite večje stroške. Stopite torej z menoj v poslovne stike ter Vam zagotavljam, da bo moja postrežba nad vse točna in vestna Priporočam se in beležim z odličnim spoštovanjem: BELA BEDNJAK MURSKA SOBOTA. cn 18. V. 1939 sokolska tombola -18. VI. 1939 iupni sokolski zle t 482348234853485323232348482348534853485353895348 482323239123235323532348234891535348234848234853 SLUŽBENE OBJAVE ZDRUŽENJA GOSTINSKIH PODJETIJ V M. SOBOTI Namestitve kuhinjskih pomočnic. Razna večja gostinska, restavracijska in hotelska podjetja širom naše države iščejo za časa seione 1939 več kuhinjskih pomočnic. Prednost imajo hčerke članov gostinskih združenj. Kdor bi se za to zanimal naj se zgla-si med uradnimi urami pri tajništvu združenja, kjer so interesentom ostale informacije na razpolago. Potrditev letnega obračuna in proračuna združenja. Zbornica za TOI v Ljubljani je z odlokom štev. 6216 z dne 29 marca t. 1. potrdila obračun, ki je bil predložen glavni skupščini združenja kakor tudi proračun za leto 1939. S tem je postal sklep glede nabiranja članarine pra-vomočen In združenje bo v kratkem poslalo vsem članom vabila na vpla- čilo članarin. Prosimo člane, da članarino takoj po prejemu vabila vplačajo, da si prihranimo stroške za opomine itd. Staža v Nemčiji. Iščemo gostil* nlčarske hčerke, ki bi bila voljna iti v svrho priučitve nemškega jezika v srednje velik hotel v Nemčiji v okolici Berlina. Mesto je vezano na prosto hrano in brezplačno stanovanje. V poštev pridejo samo hčerke gostilničarjev. Rabim V delavce-akordante za izdelavo zidne in strešne opeke, ki so izvežbani v žganju opQ-ke. Stanovanje je na razpolago. Ponudbe z navedbo zahtevkov pod „C I G L A R A" na oglasni oddelek. SLUŽBENE OBJAVE VABILO na v V t XVIII. REDNO GLAVNO SKUPSCINO, ki se vrši v soboto dne 29. aprila 1939 ob 9. uri v dvorani „Sokolskega doma" v Murski Soboti. DNEVNI RED: 1.) Pozdrav predsednika ; 2.) Imenovanje zapisnikarja, 2 overovateljev zapisnika in 2 skrutinatorjev; 3.) Odobritev zapisnika zadnje skupščine; 4.) Poslovna poročila: a) predsedniško, b) tajniško, c) blagajniško; 5.) Poročilo nadzornega odbora in predlog za razrešnico; 6.) Proračun za leto 1939; 7.) Glavna skupščina Zveze trgovskih združenj dravske banovine; 8.) Razprave o ustanovitvi dvorazredne trgovske šole; 9.) Priprave za slavnostno otvoritev »Trgovskega doma" ; 10.) »Prekmurski teden"; 11.) Samostojni predlogi; 12.) Volitve: V upravo: predsednika, 2 podpredsednikov, 12 članov uprave in 6 namestnikov; V nadzorni odbor: predsednika, 2 članov odbora in 3 na- mestnikov ; V izpraševalno komisijo za pomočniške izpite: predsed- nika, 2 prisednikov in po 2 člana iz manufakturne, špecerijske in železninarske stroke; V odsek za trgovce s perutnino in jajci: načelnika, pod- načelnika in 4 članov v odsekov odbor; V odsek za sadne trgovce: načelnika, podnačelnika in 4 članov v odsekov odbor: V odsek za trgovce z živino: načelnika, podnačelnika in 4 članov v odsekov odbor; V častni odbor: 5 članov; V šolski odbor: predsednika, podpredsednika, blagajnika in 4 članov v odbor; V delegacijo za zvezne skupščine: 4 delegatov; 13.) Zaključek skupščine. Pojasnila k dnevnemu redu: sni k zadnje glavne skupščine se ne bo čital, ker je bil objavljen v »Murski Krajini" v štev. od 20—39 1938. leta. Računski zaključek za leto 1938 je članom na vpogled v pisarni združenja od 15. aprila do dneva skupščine, ostojni predlogi: Samostojni predlogi morajo biti pismeno vloženi tako, da bodo najkasneje tri dni pred pričetkom skupščine v posesti uprave združenja. Samostojne predloge smejo predložiti samo člani, ki so svoje obveznosti poravnali do konca leta 1938, sicer se zavrnejo. (Slednje ne velja za člane, ki so pridobili članstvo v letu 1939.) ežba: Skupščine se smejo udeležiti samo člani imetniki obrtnih pooblastil. Udeležba na skupščini po pooblaščencih ni dovoljena (čl. 14/1 pravil). Za člane je udeležba na skupščini obvezna. Izostanki morajo biti s tehtnimi opravičili pravočasno pred dnevom skupščine javljeni in to pismeno, upravi združenja, sicer se predpišejo denarne globe. pč n ost skupščine: Skupščina je sklepčna ob določeni uri če je prisotna vsaj ena tretjina od skupnega števila članov, sicer se vrši eno uro kasneje na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih. Na skupščini se bo razpravljalo samo o vprašanjih, ki so postavljeni na dnevni red. 1 CEH FRANC 1. r. predsednik združenja trgovcev za srez M. Sobota v Murski Soboti. Zapi: Sam- Ud el< Skle HALO! PAZITE IN CITAJTE! dnrrcn od najcenejših do nllUbUH NAJBOLJŠIH VSEH ZHRMH GARANCIJA tudi za najcenejše kolo. CENE NAJNIŽJE. SS >o 0 S (U C/i -t-t «J > > C C • v—* C/5 N To vse dobite edino pri dobro poznani specialni trgovini, NA MALE MESEČNE OBROKE pri: trgovina z radio-aparatl, dvokolesi in šivalnimi stroji RITUFER ALOJZ MURSKA SOBOTA. minil....................................................Mini................ PRODA SE POSESTVO hiša in vse potrebno gospodarsko poslopje. Njive, vinograd, gozd, sadonosnik, travnik in pašnik; vsega 10 oralov, 8 skupaj (2 posebno travnik). Vse je v lepem položaju. — Vprašati pri: FRANC PLEŠ K O SENČAK, Sv. Lovrenc, Slov. gorice. M Licitacija za dobavo gramoza se bo vršila 28. aprila 1939. Okrajni cestni odbor Murska Sobota. Opr. št. I 105/39 Dražbeni oklic Dne 22. maja 1939 ob V210. uri dopoldne ba pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in zemljišče. Zemljiška knjiga: Puconci vi. št. 443. Cenilna vrednost: 80.000 Din. Najmanjši ponudek: 53 333 34 Din. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Ohrijno sodišče v MursM Soboti, odd. IV., dne 31 III. 1939. fftw — (sladko) se proda. Cena: 100 kg po 60 Din pri J a n I a, mlin, Brezove i. Radio aparati KOLESA ŠIVALNI STROJI POST. VLOŽKI GRAMOF. PLOŠČE LE OD IfEmec Janez H. Sobota Strokovno polnenje in popravljanje vseh vrst akumulatorjev po najnižjih cenah. HITRA POSTREŽBA ORIGINAL DKW motorna kolesa vsi modeli 1939 po tvorniških cenah TUDI NA OBROKE.