125
Ogersko denarno gospodarstvo.
Po četrtletnem državnem računu, katerega so priobčili po vseh časnikih , so znašali dohodki zadnjega Četrtletja 1877. 67 milijonov in 587.394 gold., 1. 1876. pa o istem času 66 milijonov in 596.338 gold., tedaj za 991.056 gld. manj; toraj bi bili prvi za isti znesek veči. Vse to je svet verjel in nikogar ni bilo, ki bi bil te številke preiskal ali vsaj pogledal, če je razloček res tak , kakor se tu kaže. Tudi bi se človek še ne čudil tako, če bi mogel misliti, da^Ogerska vlada sama misli, da so te številke prave. Ce bi Ogerski finančni minister s tem le Rothschildovo družbo Evropskih bogatinov za nos vodil, naj bi že bilo; tem kaka denarna zguba ne de  tako hudo.    Al s takimi številkami se na
126
limanice lovč tudi drugi ljudjč, da svoje groše nalagajo na Ogerska posojila , in to je , kar se ne da nikakor zagovarjati.
Resnica je namreč ta-le, če se tudi držimo le vla-dinih izkazov Ogerskih: Leta 1876, so zadnji četrt leta državni dohodki po ikzazu od 14. marca preteklega leta znašali 72 milijonov in 453.025 gold., lansko leto pa za isti čas le 67 milijonov in 587.394 goid.; po tem se dohodki niso povišali, ampak {znižali za celi 4 milijone in 865.631 gold. Kaj smemo misliti o takem računu? Ni li tak račun cel6 zlorabljenje, javnega zaupanja , katero se mora dajati vladi kot zastopnici cele države? Kam pridemo, če že javna državna moč poslužuje se takih pripomočkov ! Zakaj vlada Ogerska prikriva številke, ki se ne dajo nikakor utajiti niti pre-narediti? Ali po takem ni upravičena misel, da s tem hoče svoje papirje, obligacije in posojila spraviti na višo ceno in spečati jih, kar še ni spečanih, da tako dobi lajše denarja za svoje velike potrebe ter morda še eno, dve leti cijazi s svojim na kant prialim gospodarstvom. Ali se jej bo pa to posrečilo ali ne? Mi bi rekli, da ne, čeravno dela silno veliko ropota.
Največ je Ogrom za spečanje ,,posojila v zlatu", o katerem pišejo, da ga je Rothschildova družba spravila v denar že za 100 milijonov. Ce je to le res! Kdor pogleda na kur s Ogerskih državnih obligacij, tega ne bo verjel. Zdaj namreč stoji posojilo Ogersko v zlatu že za 10% niže od takrat, ko je bilo izdano. Če bi se bilo res posojilnih pisem prodalo že za 100 milijonov , bi bili ljudje pri njih že za 10 milijonov v zlatu na zgubi, in to bi gotovo ne bilo dobro priporočilo za Ogerske državne liste; ljudje bi se jih branili in skušali spraviti jih zopet v denar, če tudi v zgubo. Ce se pa začne to goditi, potem pride ,,krah", in tega ne bodo niti Ogerski finančni miniBtri, niti Rothschildova denarna družba ustavili, naj se še tako napenjajo.