John Bartol, 541-B Utah St. San Francisco, Calif. 12-35 The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEŽE V. DENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slojem Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. STE V. (No.) 56 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 21. MARCA — THURSDAY, MARCH 21, 1935 LETNIK (VOL.) XLIV Evropa ne vidi izhoda iz položaja - Anglija se pričela odmikati od Francije in vleče na stran Nemčije. — Angleški zunanji minister obišče Berlin. — Francija in Italija pošljete Nemčiji protestno noto. — Hitler ne popušča v načrtih in sestavlja še nove. Pariz, Francija. — Nova situacija se je razvila v Evropi, nova nasprotstva so se porodila, nova zmeda je nastala, prejšnja napetost se je pa le še povečala. Glavno vlogo pri celi igri, ki jo je vprizorila Nemčija, je sprva igrala Anglija. Igra Anglije pa je tako zapletena, da je ne razume niti Francija, niti Nemčija; zadovoljna z njo pa ni niti prva niti druga. Kakor .je bilo včeraj omenjeno, je poslala Anglija v ponedeljek Nemčiji noto, v kateri je zahtevala od Hitlerja pojasnilo, kaj namerava z uvedbo prisilne vojaške službe. Na videz je bila nota sicer sestavljena v ostrem tonu, toda kljub temu ni pomenila pravzaprav nič, ali vsaj nič tako ostrega, kakor ste pričakovali Francija in Italija. Zanimivo je to, da ste ti dve državi izvedeli za vsebino te Hote šele, ko je bila V v "'.-V-.1) ^jvde^.i^ In značilno je tudi, da v An-(več PAMETEN PREDLOG S previški premoženja se naj bi oskrbelo soicjalno zavarovanje. Beloif, Wis. — Pred zborom univerzitetnih dijakov je imel v torek znani publicist Wm. A. White iz E^mporia, Kans., govor, v katerem je obravnaval sedanji socijalni red. Povdar-jal je, da je zapadna civilizacija šla doslej popolnoma napačno pot, ko je koncentrirala vse svoje sile na zbiranje bogastva, ne pa dovolj na njega razdelitev. Zdaj imamo toliko odveč bogastva v Ameriki, da bi z njim lahko poskrbeli za starostno pokojnino, za brezposelno zavarovalnino in za bolniško podporo. To izvesti pa ne bo lahko delo, je dosta- .1, kft 110. rfffc j« vkoreninila v naše živi j e- gliji se ne opaža niti senca ta- nje, in potreba bo za to kaj ke razburjenosti nad Hitlerjevim početjem, kakoršno vlada v Franciji. Vsa znamenja kažejo, da Anglije cela zadeva ne zanima preveč. Nasprotno, angleška vlada je takoj sprejela Hitlerjevo povabilo, naj obišče angleški zunanji minister Simon Berlin, kjer bo nemška vlada vodila z njim nadaljnja pogajanja. Simon namerava odpotovati v Nemčijo začetkom prihodnjega tedna. Istočasno pa je odbil ponudbo Francije, naj bi prej obiskal Pariz, predno odpotuje v Nemčijo. Francija pa je zdaj dvakrat razburjena. Prvič zaradi Nemčije in drugič zaradi vedenja Anglije, od kat«re se smatra, da je izdana, in da je ta bolj naklonjena Nemčiji kakor pa njej, svoji zaveznici. Francoski listi ostro kritizilajo Anglijo, vlada sama pa se je odločila, da bo na svojo rolto nastopila diplomatsko pot proti Nemčiji, in v to svrho se je imel sestati kabinet to sredo ter sestaviti oster protest proti nemškemu oboroževanju in prelomu mirovnih pogodb. Kakor se ugo tavlja, bo Italija nastopila skupno s Francijo in od svoje strani poslala Nemčiji noto. Poleg tega namerava odpotovati francoski zun. minister Laval v Moskvo, da pridobi še Rusijo za skupen nastop. Dočim ostale države mrzlično razmotrivajo, kaj bi bilo napraviti, se pa nasprotno Nemčija sama ne zmeni za vse grožnje nič. Kakor kaže, bo v celi situaciji odnesla ona zmago. Angleška nota je Hitlerja sicer vznevoljila, zlasti, ker se je v njej zahtevalo, da morajo mirovne pogodbe tvoriti podlago za nadaljnja pogajanja, toda Nemčija je prepričana, da ji Anglija ne bo delala preveč preglavic. Nasprotstvo Franci je je pa itak žc naprej pričn- bolj drastičnega kot je New Deal. DIJAŠTVO NASTOPILO PROTI NAZIJEM Cambridge, Mass. — Dijaška liga na Harvard univerzi je v torek stavila odločno zahtevo, da se takoj odstrani venec, ki je bil isti dan položen v Appleton kapeli na čast nemškim vojakom, padlim v svetovni vojni. Venec je položil nemški generalni konzul v Bostonu, von Tippelskirch. Dija-štvo se je v svoji zahtevi izrazilo, da je to nesramno hinavstvo, ko se upajo prijatelji in zastopniki Hitlerjeve vlade položiti venec s svastiko v imenu miru isti trenutek, ko Hitler do zob oborožuje svoj zasužnjeni narod. JOHNSON SE ZOPET SPRAVIL NAD NRA Chicago, 111. — Znani general Johnson je pretekli ponedeljek zopet silovito mikastil "svojega otroka", NRA, češ, da je popolnoma zanič, odkar jo je on zapustil. Različne revizije in poizkusi, je dejal, so zakon za obnovo tako pokvarili. da ne more nuditi nobene pomoči več industriji in da je najboljše, da se ga vrže v koš. Govoril je Johnson kakim 500 poslušalcem, ki so se zbrali v neki dvorani Northwestern univerze. RADIO VOJNA SE NADALJUJE Richberg se uvrstil med trojico radio borilcev. Washington, D. C. — Kot četrta stranka je stopil na Johnson - Coughlin - Long bojišče zdaj še vladni koordinator Richberg. V ponedeljek je v nekem govoru ta mož udrihal na levo in desno. Kritiziral je Johnsona, o katerem je dejal, da spada med "staro gardo", ki nasprotuje napredku, udaril pa je tudi po Coughlinu in Longu ter ju imenoval "razdi-ralca", katera ščuvata na razredne boje. — Vsled tega pa se omenjena borba še ne bo nehala, kajti ravno isti dan je Johnson objavil, da bo v kratkem dal odgovor Coughlinu in Longu. __—o- AVTOMOBILISTOM ZNIŽALI PRISTOJBINE Oak Park, 111. — Tukajšnja vaška oblast je objavila pretek; i ponedeljek, da znižuj jejo vaške licence za avtomo-biliste od $5 na $3. Tisti ki so že plačali svojo licenco, so pozvani, naj se priglase, da se jim povrne preveč plačan znesek. Znižanje je bilo omogočeno na ta način, ker se je ugotovilo, da ima vas v svoji blagajni v skladu za popravila cest $180,000, dočim potrebuje na leto v to svrho le $90,000. ŠE ENA DRŽAVA PROTI "GOLD DIGGERS" Lansing, Mich. — Tukajšnja država utegne v kratkem slediti svoji sosedi Indiani in enako kakor ta napraviti konec raketirstvu in špekulaciji z ljubeznijo. Eden državnih senatorjev je objavil, da bo v zakonodaji stavil predlog, ki bo izključil iz sodišč obravnave za odtujitev ljubezni, zapeljevanje, prelom obljube ženitve in podobno. IDAHO SE NAVELIČALA "SUŠE" Boise, Idaho. — Idaho se je uvrstila med v cinc drugih držav, ko je pretekli ponedeljek governer Ross podpisal zakon, s katerim se končuje državna prohibicija, ki je bila v veljavi od 1916. Pijača se bo prodajala v zavojih v državnih prodajalnah. KRIŽEM SVETA — London, Anglija. — Tukajšnji detektivi so pričeli na prošnjo ameriških oblasti iskati skrivališče, kjer je spravil bankir W. C. Davis iz Colorado okrog milijon dolarjev. Ta bankir se je leta 1932 obesil v neki ječi v New Yorku. — Pariz, Francija. — Na pritožbo nemškega konzula se je iz tukajšnje humoristične u-metniške razstave odstranila slika, ki je kazala Hitlerja s sekiro v eni roki v drugi pa dve odsekani glavi kar se je nanašalo na nedavno obglavljenje dveh špijonk. *tfeTiiftV Nemčija. -- Oddelek nemških bojnih aeropla-nov je imel v torek svoje vaje nad tem mestom.To so bili prvi javni zračni manevri v Nemčiji, odkar je minula svetovna vojna. Kakor se računa, je bilo v skupini do 150 aeroplanov. — Bruselj, Belgija. — Kakor se poroča iz Afrike, je v džungli francoske kolonije ob ekvatorju izgubila življenje skupina sedmih oseb, namreč governer omenjene kolonije s svojo ženo in peterimi častniki. — Chicago, 111.—Brata Sam. in Martin Insull sta lahko končno brez skrbi, da bi oblasti proti njima vložile še kako tožbo. Državni pravdnik se je pretekli ponedeljek pred sodiščem sam izrazil, da se bodo opustile' proti njima vse nadaljnjo tožbe, kajti dokazi bi bili isti kakor v zadnjih obravnavah, v katerih sta bila Insulla oproščena. BELGIJSKA VLADAPADLA Vsled ostrega nasprotja proti zlatemu standardu morala belgijska vlada resignirati. Bruselj, Belgija. — Resna kriza grozi evropskim državam, ki se še oklepajo svojega zlatega denarnega standarda. Te države so v prvi vrsti Francija, Belgija in Švica. Dostikrat so se že izmotale iz nevarnega položaja in obdržale svoj denarni standard, toda točasno pa je, kakor kaže, prikipela kriza do vrha. Belgijska vlada pod vodstvom min. predsednika Theu-nisa je bila v torek prisiljena, da je resignirala, in sicer ravno zaradi spora glede zlate denarne podlage. Theunis je bil odločen zagovornik zlatega standarda in tako se pričakuje, da bo z njegovim padcem padel tudi ta standard. Pred svojo resignacijo je vlada odredila stroge ukrepe glede uvoza in izvoza zlata. Ker je valuta "zlatih" držav tesno zvezana druga z drugo, boste brez dvoma Francija, Švica in vse ostale podobne države morale iti isto pot z Belgijo. Francoska vlada se je dolgo trudila, da bi vzdržala belgijski denar na njegovi višini, toda okoliščine so jo premagale. -o- AMERIKANEC ARETIRAN NA KUBI Havana, Kuba. — V ponedeljek se je objavilo, da se nahaja v tukajšnjih zaporih ameriški državljan Carlos Rowe, ker je obdolžen, da je izdeloval radio oddajne aparate za revolucijonarne organizacije. Rowe je v svoj zagovor navedel, da je izdelovanje teh aparatov samo njegovo priljubljeno opravilo. Ameriški konzul se je zainteresiral za zadevo. Iz Jugoslavije. Nad vasico Zagrad pri Radečah se utrgala velikanska skala; kamenje, ki je spremljalo skalo je porušilo hišo in poškodovalo njene prebivalce. — Smrtna kosa. — Nezgode, nesreče, novice in drugo iz domovine. zanj. Ne samo, da Hitler ne namerava Popustiti, marveč kuje še nadaljnje načrte. Kakor se je v torek izvedelo iz vladnih kroSov, bo Nemčija pričela z utrjevanjem Porenja. To je provinca, ki leži med Nemčijo in Francijo in v kateri po mirovnih pogodbah Nemčiji ni bilo dovoljeno vzdrževati vojaštva. Povrhu vsega pa ima Hitler tudi v načrtu, da prične kovala in se očividno ne meni graditi nove bojne ladje. V zadnji dobi kampanje v zadnji dobi kampanje smo. Dne 15. aprila t. 1. se kampanja zaključi. Letošnja kampanja se vrši k desetletnici slovenskega katoliškega dnevnika med nami. Da je to vrlo važen dogodek za nas slovenske katoličane, smo že pisali in povdarjali. Koliko let preje in koliko let sedaj se vsi, ki čutimo, da je nam slovenskim katoličanom v Ameriki dnevnik neobhodno potreben, trudimo, da bi slovenskemu narodu ohranili katoliški dnevnik. Resnica je in ostftne, da brez katoliškega dnevnika bi bila vsa naša delavnost in vse naše katoliško gibanje zelo zaostalo in nikdar bi ne imeli katoliški Slovenci v Ameriki zaznamovati takih uspehov, kakor jih imamo baš v zadnjem desetletju, ko je pojačen katoliški tisk deloval za širjenjs na?ih idej in našega prepričanja. In ako vse to vemo? In ako je vse tako? — Kako pa, da smo potem katoliški Slovenci tako hladni, tako mrtvi do svojega katoliškega tiska? Ali smo res taki, da nočemo sami sebi dobro? Ali smo res 1'aki? Smo? Kaj pravite na to slovenski katoličani po Ameriki? Mi pravimo to-le: Ako nas drugi opazujejo, kar brezdvomno bo, tedaj si o nas ne morejo misliti drugega, kakor da se mi katoliški Slovenci ne zavedamo, kaj za nas pomeni katoliški tisk — katoliški dnevnik. Kampanjo imamo in razun par častnih wjem, par uglednih naselbin, velika večina naših naselbin se za to kampanjo prav malo meni, kakor da bi se vprašanja katoliškega tiska njih prav nič ne tikala? KAJ PRAVITE — ALI JE TO PRAV? Cela družina v nevarnosti Radeče, 20. febr. — V prijazni v gorski vasici Zagradu, občina Radeče, se je pripetila velika nesreča, ki zgolj po naključju ni zahtevala človeških žrtev. Iz neznanega vzroka se je utrgala na hribu velikanska skala in se z vso silo zvalila. Ustavila je niso niti stara drevesa, s katerimi se je poigrala kakor z bilkami. Pod hribom, s katerega se je skala zvalila, je domačija Globevnika Leopolda, sestoje-ča iz hiše, hleva in gospodarskega poslopja. Družina šteje poleg gospodarja še ženo in štiri otročiče. Med tem ko je žena predvčerajšnjim zjutraj pripravljala zajtrk, sta oče in sin sedela za pečjo, ostali trije pa so bili zunaj na dvorišču. Globevnik aam jtfiperotejf* tako-le: "Ko-' smo sedeli na peči čakajoč na zajtrk, se je zdajci začela tresti zemlja. Žena je zavpila: Jezus Marija, potres! Bežimo!— V tem trenotku je nekaj z neznansko silo oplazilo našo hišo. Z vso naglico sem skočil proti vratom hoteč rešiti sebe in družino iz nevarnega položaja. Med tem je že padel strop hiše na tla. Hlod me je oplazil po glavi in mi prizadel precejšnjo rano nad levim očesom in na desnici. Močno je kamenje stropa poškodovalo mlajšega sina, ki je sedel z menoj na peči." Ako bi skala drvela le za nekoliko metrov bolj v stran, bi Globevnikovo hišo popolnoma zdrobila in ubila v njej vse prebivalce. Tako pa je hišo u-ničilo le ono kamenje, ki je drvelo v dolino vsporedno z o-gromno skalo. Ponesrečenci se zdravijo v domači oskrbi. Le en sin je pri dobrih sosedih in mater, ki je dobila zelo hude poškodbe po glavi, so danes prepeljali v jubljansko bolnišnico. -o- Potres v Celovcu Iz Celovca na Koroškem poročajo, da so tam čutili 23. februarja zjutraj precej močne potresne sunke, ki pa razen strahu niso napravili nobene škode. raščajočim valovom in vzdržali splav v ravnotežju, dasi v ved-ni nevarnosti, ko je naenkrat velik splav pljusnil čezenj. — Splav se je zazibal in se prevrnil s tovorom in ljudmi, izmed katerih se nihče ni rešil, četudi so bili vsi dobri plavači. Ljudje so izvedeli o nesreči šele drugo jutro, ko se je vihar polegel in so opazili mrtva trupla na vodni gladini, katera so izvlekli iz vode in jih pokopali. -o- Smrtna kosa V Slovenjgradcu je umrla Marija Guenther. — Pri D. M. v Polju je umrl Franc Šubic, strojnik tovarne papirja v pokoju. — V Radečah je umrla Leni Dolinar, stara 90 let. — V Ptuju je umrla Ivana Muha, mati sodnega svetnika pri ape-lacijskem sodišču v Zagrebu, stara 84 let. -o- Žrtev športa f Iz Maribora poročajo, da se je 261etni graničar Har.v. Dža-novič pri smučanju zaletel v neko drevo in si polomil prsni koš. -o- Brezposelnost Brezposelnost, tako poročajo iz Celja, še vedno narašča. Od 11. pa do 20. febr. se je na novo priglasilo na borzi dela 108 brezposelnih, delo jih je pa dobilo 10. Vsega skupaj so imeli 20. febr. priglašenih brezposelnih 869, medtem ko jih je bilo 10 dni poprej le 802. -o-- Z zobmi V Mariboru je na ulici prišlo med brivskim pomočnikom Karlom Šnoflom in nekim njegovim tovarišem do prerekanja in nato do dejanskega napada. Posledica tega je bila, da je moral Šnofl v bolnico, ker mu je tovariš skoro odgriznil nos. - o- Velika nesreča na jezeru V vrgorskem okraju v Bosni je nedavno divjala velika nevihta, ki je zlasti razburkala Prološko jezero. Ravno isti dan, ko je divjala nevihta, so pa Joso Šaljinovič, Ante Dro-kulič in Joso Ilerceg prevažali čez jezero drva na velikem splovu. Pri tem delu jim je pomagala tudi Mara Šaljinoviče-va. Nevihta jim je pa delala velike težave, vendar so hoteli delo na vsak način dovršiti. Že so odrinili z zadnjim splavom čez jezero, dasi je bilo že okoli 9. ure zvečer. Dolgo časa so se uspešno borili proti vedno na- Lepa starost V vasi Vitinic v Bosni je pred kratkim umrl kmet Mujo Suljič, ki se je po uradnih podatkih rodil leta 1810. Oženjen je bil dvakrat in zapušča še žive sinove in številne vnuke in pravnuke. Nesreča Lonec \h'ele vode je prevrnil nase 2 letni sin tovarniške delavke v Hrašah, Franc Bizjak, in dobil hude opekline na nogah in po telesu. — Na Bledu je natakar, 35 letni Robert Vodiček tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. -o- Hripa Letos po nekaterih krajih hudo razsaja hripa. Tako poročajo zlasti iz Maribora, da je tam silno veliko bolnikov. Več slučajev je, da so kar cele družine bolne. Zdravniki imajo veliko posla. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! AMERIKANSKI SLOVENEC" Četrtek, 21. marca 1935 Amerikanski Slovenec in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta lttl. Izhaja vsak dan raz um nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiskaj EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: |849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; .$5.00 . 2.50 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta _ Za četrt leta Za Chicago, Kanado fca Evropo: Za celo leto__$6-00 Za pol leta__—— 3.00 Za četrt leta -_- 1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, sxcept Sunday, Monday and the day after holidays. Published by! EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription! For one year____ For half a year___ For three months - _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year__. 3.00 For three months _._ 1-75 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izid« list — Za us. zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldu. — Na dopise brez podcisa se nt ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ Revolucija na Grškem Vest o revoluciji na Grškem je presenetila ne le vnanji svet, marveč kakor je podoba tudi atensko vlado samo. Sicer so večkrat prihajala poročila o prevratnih namerah generala Plastirasa, toda nihče jim ni pripisoval resnejšega pomena. Po dosedanjih poročilih se zdi, da je bil prevrat zasnovan močno po vzorcu revolucije v dobi svetovne vojne. Tudi takrat ga je vodil Venizelos, ki je najprej zavzel pomorsko silo in otoke, potem pa Makedonijo ter osnoval posebno vlado, ki je proglasila vojno zoper centralne sile ter se s-tem postavila ob bok Srbiji in antanti ter sodelovala v njeni fronti okrog Soluna. Enako je imel sedanji prevratni načrt očividno že od početka namen polastiti se pred vsem gospostva nad morjem. Zakaj lega grških dežel je taka, da tisti, ki se polasti morja, predstavlja mnogo bolj gibljivo silo že po prirodi prometnih sredstev. Drugič je na otočju že od nekdaj glavni kader Venizelošovih pristašev, ki imajo vrh tega tudi v Makedoniji ter v Trakiji največje in najmočnejše postojanke. Saj spadajo k venizelistom pred vsem begunci, ki so se naselili zlasti v Makedoniji in pa po primorskih mestih; pri njih je ideja revolucije zato takoj našla vnetih pristašev in sobojevnikov. Že prve vesti so pokazale, da gre na Grškem zopet za stari1 spor med ljudsko ali populistično stranko, ki je konservativna in ki ima svoje glavne kadre na kmetih, osobito na starem grškem ozemlju pa med staro liberalno stranko, ki je stala dolgo pod vodstvom Venizelosa. Ali da je staro strankarsko nasprotje vzkipelo s toliko novo močjo, je iskati povoda drugje. Tsaldarisova ljudska stranka, ki ima zadnja leta državno moč v svojih rokah, je sistematično skušala odstraniti iz državne službe in sploh iz javnega življenja vse pristaše Venizelosa in Plastirasa. Tako je zlasti odstranila polagoma iz armade obilo oficirjev, ki so bili znani kot pristaši Venizelosa in Plastirasa; ti elementi so bili seveda vedno pripravljeni na prevrat, ki bi jih edini mogel zopet v polni meri restavrirati. Zelo je stopnjeval ogorčenje opozicije tudi poskušeni atentat na Venizelosa. Vse to je do skrajnosti razvnelo že itak besno sovraštvo med obema glavnima taboroma grške notranje politike. Grki so temperamenten južnjaški narod, zato je umevno, da se politični boji pri njih le prečesto skušajo izbojevati tudi z fizično silo. Pomisliti moramo še, da nimajo dinastije, ki bi stala nad strankami in izravnavala najhujše ostrine v notranji politični napetosti. Vrh tega jih je zadela še nesreča, ki je usodna za vsak narod, da sc se namreč strankarske razprtije zarile tudi v vojsko. Zato vidimo, da sedanja revolucija ni prva v novejši grški zgodovini. Pa tudi če: se trudimo, da bi razumeli žalostne dogodke, ki so se odigravali v Grčiji, jih moramo iz srca obžalovati. Po zadnjih' volitvah, ko je dobila sedanja vlada veliko ve- čino se je že zdelo, da bo dobi prevratov sledila doba trajnega, pozitivnega dela in notranje konsolidacije. Z razmeroma lepim uspehom se je Tsaldarisov režim boril proti posledicam gospodarske krize, ki so v Grčiji ravno tako hude in občutne kakor pri nas in drugod. Tudi v zunanji politiki je Grčija iz prejšnje svoje izoliranosti in labilnosti prešla na bolj čvrsto in trajno osnovo. Pridružila se je odrešilnemu geslu osamosvojitve Balkana. V zvezi z ostalimi balkanskimi državami je postala tako tudi Grčija uva-ževan samostojen činitelj mednarodne politike na jugovzhodu Evrope. Revolucija je ogražala vesta lepi razvoj. Razumeti jo je mogoče, kakor smo že rekli, samo z upoštevanjem razpalje-nih notranje-polit-ičnih strasti in z upoštevanjem vročega grškega temperamenta. Kajti grška ustava je demokratična in liberalna. Ponovno se je že zgodilo, da je vlada, ki je volitve vodila, pri volitvah propadla. Tudi Venizelosa samega je že doletela enaka usoda. Ako je današnja opozicija pod Venizelosovim in Plastirasovim vodstvom mnenja, da politika sedanje vlade za državo ni dobra in da je ljudstvo ne odobrava, bi pač lahko z režimom obračunala pri volitvah, s čimer bi svoji domovini prihranila nesrečo, v kakršno je pahnjena sedaj. NOVICA IZ DETROITA Detroit, Mich. Samo ena, toda ta važna. Ker j a premnogo rojakov izven mesta in ne utegnejo priti vsako nedeljo v našo cerkev v Highland Park, gredo v najbližjo, bodo morda zgrešili oznanilo o misijo-bu, ki bo pri nas od prihodnje nedelje do 31. marca zvečer. Prosil bom urednika našega lista, da bi oznanil po dnevniku tem bolj oddaljenim, da se vrše v naši cerkvi te duhovne vaje in naj bi se vsi udeležili misij ona. Naj .bo faran odkod drugod izven mesta, ali pa naj stanuje v bližnjih okrajih, vsem velja to oznanilo in vabilo. Sv. Misij on je bil v starem kraju vedno slovesna prilika, za katero smo se vsi župljani in občani zanimali in smo prav radi hodili ure daleč k misijonskim pobožnostim. Ohranimo tudi tukaj to lepo navado, da bo letošnji' misijon vsem v duhovno korist. Odzovimo se vabilu svojih dušnih pastirjev, ki nam le dobro hočejo. Pomni torej, rojak detroitski, v nedeljo se prične misijon' pri sv. Janezu Vijaneju v Highland Park. Če smo tako radi prihajali na večerne prireditve in na Card pa) ties, M so jih imeli tamkaj, pa še sedaj ne manj kaj mo, ko gre za duhovno veselje, ne toliko za uživanje. Upamo, da nam bo g. misijonar veliko zanimivega povedal. Pozdravljeni v naši sredi. Detroitčan. ---o-- NOVICE IZ ŠENTŠTEFAN-SKE MALHE Chicago, III. To bo res veličastna pot naših rojakov v domovino 15. junija. Od vseh strani se zbirajo, od vseh strani marširajo kandidati. 25 se jih je že priglasilo. 26 se jih je pa skujalo. No, pa nič ne rečem, samo pomagal bi rad našemu vodniku ki pravi, da jih bo za tri rožen-krance nabral. Slišim, da pa nekateri res že za aro pripravljajo. Menda bo res. Če bi mogel komu šifkarto ukrasti, bi se pa še jaz zraven potegnil. Tudi to sem slišal, da se dober prijatelj Chicažanov pripravlja, da gre z romarji. To je naš stari znanec Father Novak iz Wisconsina. Bog ve, če nuca kakega "purša", jaz bi mu čevlje biksal, če bi mogel s temi romarji. Tako je: vsi bi radi šli, pa penez ni. Kar žalostni smo, ko časniki tako lepo vabijo in jih bo menda lepo število šlo. Na dnu svojega srca imam željo, da bi se vsem spakedralo. Tako sem "fauš-ljiv". i 4r \ - Sicer pa dobro srečo in srečna raj/o že danes. Pa ni treba misliti, da sem tako hudobno nadahnjen in duhovno potuhnjen. Moje najvažnejše oznanilo topotje, da priredi altarno društvo žena prav lepo prireditev cerkvi v prid. Ta prireditev bo prihodnjo nedeljo. Že dolge tedne odbor pod načelstvom Mrs. Terselich pridno dela, da bo Bunco res dobre uspehe žel. In kakor vse kaže, je priprava v dobrih rokah in bo dvorana nabito polna. Ti, ki oklevaš, ali bi šel ali ne, glej, da te ne bo manjkalo. Ti, ki praviš, naj le drugi za cerkev delajo, jaz bom pa zraven stal, glej, da gvišno prideš, in ti, ki te nikdar v hali ni, čeprav se nosiš, kakor da prvi si, zapisale te bodo žene v zadnjo vrsto faranov, če se tudi zdaj ne pokažeš. Začetek takoj po eni uri. Vse-je zate pripravljeno, ni treba drugega nositi s seboj, kakor dobro voljo, pa nekaj centov za vstopnino in malo več. Velja? Vse s severa, juga, zapada in vzhoda Chicage v šolsko dvorano prihodnjo nedeljo popoldan. Je sicer post v deželi in srcih, toda bunco je nedolžna zabava, ki ti glave ne bo zmešala. Igral boš lahko tudi kar-|te, igral boš lahko, kar boš ho-jtel, magari še slepe miši pri I bari. — Pridi torej, če ne, bo pal'ca pela. Nartnikova mati so umrli, je prišla vest iz domovine te zadnje dni. Tiha dobra mamica je bila znana vsem rojakom v šentštefanski fari. Bila je ena starejših, največ je veljal njen dober zgled krščanskega življenja, ki ni le na družino njeno blagodejno vplival, temveč na vso slovensko naselbino v Chicagi. Ohranimo ji blag spomin. Sinu in hčeri prisrčno so-žalje, materi pokojni pa bodi domača žemljica lahka. Ena se želja je njena spolnila, v zemlji domači da truplo leži... Vesela vest za vse prijatelje naše dramatike, ne samo naše v bližnji soseščini, temveč tudi drugod. Prejeli smo iz domovine izbor novih iger, ki so zelo lepe in nove, pa tudi prikladne za vsak oder po naših naselbinah. To bomo igrali sedaj v Chicagi. Med igrokazi so zanimive igre: Beneški trojčki, Koroški tihotapci, Tri modrosti Kitajca Wanga, Burka o jezičnem dohtarju, Igra o izgubljenem sinu, Slehernika. Toda to še niso vse. Izšle so te igrice v založbi Novega Ljudskega Odra v Ljubljani, ki ima še več iger na razpolago odrom, med njimi tudi duhovne, ki so bolj za šolske odre. Fležistrjem slovenskih khibov po laselbinah bodi povedano, da .8 lahko na-roče na te igre na ra.-'ov "Nova založba", Ljudski Oder, Miklošičeva cesta št. 7, 1. nadstr., Ljubljana. Igre so zalo poceni, znaten popust dobijo tista društva in posameznik!. Id so naročeni na list Ljiui. odra, ki stane za vse leto s članaiTno vred, s katero postaneš član velike akcije slovenskega odra. Kolika vrzel bo vsaj za dobri dve leti izpolnjena, ko dobrih in novih iger tako manjka. Čez leto, dve, dobimo pa še druge. Dvorana pri sv. Štefanu je bila oddana v najem sledečim društvom in za sledeče dni: 24, marca ima društvo žena postu primerno pi ireditev za cerkev; na tiho nedeljo (7. aprila) ima dr. Najsv. Imena Card party; na cvetno nedeljo priredi dram. klub igro in sicer popoldne in zvečer; na belo nedeljo priredi godba pomladni nastop s prosto zabavo, na predvečer te nedelje ima športni klub sv. Štefana večerno zabavo; 4. majnika ima dr. sv. Mohorja domačo zabavo; 5. maja dr. sv. Terezije; 11. maja republikanski klub Stane-kov, 12. maja dr. sv. Ane; 18. maja bo velik Cf« naše mladine (skrivnost) : 26. maja ima sociialni klub prireditev; 8-. junija bo oderski nastop gradual ov. Grarluacija nuših osmošolcev se bo vršila letos na vse bolj slovesen nae.'n. Na način kot se spodobi za katoliško šolo. S slovesno mašo in delitvijo diplom v cerkvi. Ne več na odru. Tako bo enkrat za vselej konec sebičnemu ploskanju in nazdravljanju "nekaternikov". Prvo obhajilo se bo vršilo najbrže prvo ali drugo nedeljo v majniku. Pristopilo bo k prvemu obhajilu krog 60 otrok iz naše šole in 50 iz publičnih šol, ki so že kolikor toliko odrasli. Prilike, da prejmejo zakramente, jim odreči ne smemo,' čeprav jim starši ne priznavajo pravice katoliške vzgoje in smo že tolikokrat sklenili, da ne zaslužijo posebnega pouka. Ni krivda otrok. Birme letos v naši cerkvi ne bo, vršila se bo začetkom prihodnje pomladi, kakor bodo v škofiji še natančneje določili. — Tako bomo dali zlasti otrokom iz drugih šol priliko, da se dodobra priuče potrebnih naukov. Nekateri bi namreč vse najraje v eni sapi končali, samo da je brž "finiš", pa je vse -dobro. Ne boš kaše pihal... Skoraj bi bil pozabil: V nedeljo zvečer gremo na poslovilni banket v Congress hotel, kjer se bomo poslovili od priljubljenega svojega konzula, I Dr. G. Kolombatoviča. Dober prijatelj in narodni zastopnik nam je bil. Bog ga živi in spri-i mi. A. U. -o-- NEKAJ MISLI Cleveland (St. Lawrence), O. Eh, kako prijetno bi bilo na zemlji, ako bi ne bil svet dolina solza. Kako lepo bi bilo, ako bi lakomnosti ne bilo. Lakomnost je kriva, da je depresija. Lakomnost je kriva, da imajo nekateri milijone, drugi pa še suhega kruha ne, četudi bi delal zanj dolgo in težko. Pa še pravijo nekateri, da moramo dfilati le za__La„svet in le itukaj iskati nebes. Kaka nebesa se dajo narediti iz te zemlje, je razvidno iz raznih krajev. Na Ruskem n. pr. jih u-stvarjajo komunisti. In kaka so komunistična nebesa? Za par voditeljev, kateri imajo armado na svoji strani, je morda še nekaj. Ljudstvo sploh pa stoka v najhujši sužnosti, oropano vsake pravice. Garati mora kot živina in se nima nikamor pritožiti. Ako pa se, je takoj po njem, ker so mnenja, da edini varni nasprotnik je mrtev nasprotnik. V Mehiki je prav taka. Ljudstvo splošno nima nikakih pravic, nobene svobode. Svoboda je le za par višjih na vladi. V naši lastni deželi skušajo ustvariti nebesa kapitalisti, toda zopet le za nekatere, večina pa trpi. Tukaj nam sicer ne strežejo po življenju, ako se pritožimo, toda pritožba ne pomaga nič. Vse to je tako, ker so ljudje sploh pozabili božjo zapoved "ljubi svojega bližnjega kakor same- ga sebe". Naš Stvarnik in Oče v nebesih je pač vedel, kaj je najbolje za človeka in zato nam je dal tako zapoved. Svet pa misli, da bolje ve in zna. Zavrže božja navodila za srečno življenje in si postelje po svoje. Ko ga pa od vseh strani tišči in boli, se pa zgraža nad Bogom, češ, Bog tudi vsega prav ne dela. Kakor da nam je Bog poslal te hude čase. Kar pa sem prav za prav hotel reči, je to, da pri nas še ni nebes in tudi pri nas gre še marsikje trda. Dela se sicer za nekaj malega bolje, tisti, kateri so imeli delo. Drugi pa,' kateri so bili morda že zadnjih štirih, pet let. brez dela, so po večini še danes. In ako ni dela, tudi ni jela. Še precej družin je, katere so odvisne od vladne pomoči, ki nekako tako preživlja ljudi, kakor preživlja jele-'ne tam v Yellowstone parku, kadar je debel sneg in si živa! ne more izkopati hrane izpod snega. Seveda, komunisti pa izrabljajo nezadovoljnost v svoje namene in delajo noč in dan, da pridobivajo pristaše za rde^, čo propagando. Ko bi bili ti ljudje dosledni, bi šli v Rusijo. Tam so rdeča nebesa že odprta. Ali pa v Mehiko naj gredo in za nekaj časa uživati komunistični raj. Zakaj vendar ne? Mi bi jim privoščili vse dobrote komunistične sužnosti da morda — ne morda, prav gotovo — ozdravijo od te bolezni. Ni kapitalistični sistem veliko prida, ker premalo da delavcu. Še stokrat slabši pa je koniuni-jstični sistem, ki ne da prav nič druzega kot delo, za katero dobi delavec potem nekako miloščino od vladarjev, katero mora prav ponižno prositi, a la Rusija, dočim imajo voditelji vsega v izobilju. Srednja pot bo prava in ta pot friora priti na površje v Ameriki, in bo prišla, ako bomo pametno delali. Počasi se že obrača, toda obrnilo se bo. Med tem pa rabimo pamet in ne predbacivaj-m?i Bofhi, da Te On Jctv* vsega hudega. Ali nur ni z rast I o zadosti vsega? morda v naši deželi pomanjkanje kake stvari ? Vsega je zadosti, le razdeliti je treba prav in po krščansko, po načelu: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. — Toda, moj namen ni bil pisati vse to. Kam sem zašel . . . Da se v Clevelandu bojujemo katoličani za naše pravic«; to ste že gotovo slišali. A. D. je na naši strani. V preteklosti smo morali poslušati samo zabavi j ače zoper Boga, Cerkev in vero. Katoličani nismo imeli besede. Oni so vsak dan imeli kako pripombo v svojih listih, vedno so se smatrali za napredne, ako so mogli vsaj in-direktno sramotiti naše prepričanje. Toda pfišeJ je čas, ko so se mize zaobrnile. Sedaj naj spoznajo, di večjega nazad-njaka ni, kalin- tisti, ki se veri v Boga Stvarnika posmehuje. Učeni, izobraženi, ljudje pra-fDalje na 4. strani.) TARZAN NEPREMAGLJIV! (53) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs .lil mLi; t;;: Wamala je na povelje Zore prinesel umivalno posodo in jo napolnil z vodo, da se je tuja ženska, ki je tako nepričakovano prišla v kampo. umila. Med tem časom, ko se je La umivala, je pa Wamala šel in pripravil vse za vičerjo, kar se je pač dalo v džungli pripraviti, nakar sta se La in Zora vsedli. Zora je sedela nasproti La in jo z zanimanjem opazovala '.er občudovala njeno lepoto. Poskušali sta tudi govoriti tako da bi se razumeli, a sta »2 mogli sporazumeti le z znamenji. Tako je La z raznimi gibi dopovedovala, da jo bila pregnana od doma in da je bežala daleč skozi džunglo. Po tem, kar ji jo La z znamonji povedala, je Zora spoznala, da mora biti tujka močno utrujena. Zato je naročila služabniku Wamali, da je pripravil v njenem šotoru še eno ležišče za tujko. Zora je namreč slutila, da bodo Arabci vse poskusili, da bi ugrabili lepo tujko, saj so se tako čudno obnašali. Ko je bilo vse pripravljeno za počitek, je Zora naročila služabniku Wamali, da bc moral nocojšnjo noč dobro stražiti z-maj šotora. Da bo pa Wamala uspešnejše stražil, mu je dala še poseben samokres. Od šeika in drugih Arabcev ni bilo nič dobrega pričakovati, preveč so na skrivnem vedno skupaj tičali. Velikonočni prazniki bodo kmalu tukaj in premnogi se bodo spominjali svojih dragih domačih in jio^>oo<>-o^ooo<>ooo-<><><>oooooooo,o-ojoooi00ooiooo^o-ooooooo PISMO GL. TAJNICE so vajeni revščine. Zato posebno radi otvarjajo brezposelni vrata podzemeljske železnice. Potniki vržejo "vratarju" drobiž, čeprav molči in ima kapo na glavi. 0-poldne in zvečer med največjim navalom nima prav za prav gan, Wis., 625 glasov. Skupaj to pet 11,125 NADALJNIH k j, da je malo izkupička, če pro-GLASOV. |sijo kar tako '"brez vzroka"; lju- dje v velemestu preveč hitijo in Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111., je dobil sam 1 novo in 11 starih naročnin, kar da 3950 glasov; Mr. Jos. Keržichr, Chicago, 111., 100 glasov; Mr. Frank Žokal, Cicero, 111., 300 glasov; Mr. Anton Golenko, Chicago, 111., 600 glasov; Mr. Marko Bluth, Joliet, 111., 15 starih naročnin, kar da 2750 glasov; Mr. Frank Smole, Barberton, O., 1 novo in 2 stari naročnini, kar da 1550 glasov; Mr. Leo Mladič, Chicago, 111., 2 novi naročnini, kar da 3000 glasov; Mr. K. Germek, So. Chicago, 111., 850 gla- jprosjak nobenega posla, ker so sov; Mr. A. Bakše, So. Chicago,111., 3000 glasov. Skupaj to pot [vrata itak vedno zopet odprta. 16,100 NADALJNIH GLASOV [Kljub temu zasluži, in mimo dr- j, veči dobrotniki nimajo niti časa, Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo., sama poslala 5 novih in 21 starih naročnin, kar da 12,300 glasov; Mr. Joe* Pur-katt, Simla, Colo., 250 glasov; Mrs* Frances Arko, Sandy, Utah, 250 glasov; Mrs. Mary Šinkovec, Cumberland, Wash., 250 glasov; Mr. J. P'esheH, Ely, Minn., 525 glasov; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., 3 nove in 3 stare naročnine, kar dp 4375 glasov; Mrs. Anna Sušman, Canon City, Colo., 250 glasov; Mr. Michael Kapsch, Colorado Springs, Colo., 750 glasov. Skupaj to pot 18,950 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Mary Ušeničnik, Morgan, Pa., je poslala sama 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 1375 NADALJNIH GLASOV. da bi mu pogledali v oči. To posebno prija brezposelnim, ki niso vajeni beračenja. A med poklicnimi berači , se vrši stalna prikrita neusmiljena vojna za boljše prostore in delovne ure. Postojanke v mestnem centru z bogatim občinstvom, ki vrže rank, so "mastne" v primeri z onimi po revnih predmestjih, kjer dežuje samo drobiž. Pred |kratkim so pobrali stražniki polnoči blizu "najboljše" postaje Mr. Joseph Drašler, North Chicago, 111., je poslal sam 1 |Marboeufa starca z globokim nove in 3 stare naročnine, kar da 3250 glasov; Mr. Andre v/ [vbodopi v boku. Berač ni hotel Kešir, Waukegany 111., mu naklanja 1 novo in 6 stari!;, naročnin. jPOVedafcj, kdo ga je zabodel; a kar da 2375 gl. Skupaj to pot 5625 NADALJNIH GLASOV. P^8^ preiskava je dognala, da je bil ranjenec žrtev konkurenčnega boja. Močnejši tekmec je napodil šibkejšega, ki si. bo moral poiskati novo postojanko. V srednjem veku so baje imeli berači svojega "kralja" in pravico. A zdaj vlada tudi med njimi samo pest. -o- Mrs. Johana K.astelic, Eveleth, Minn.,sama poslala 1 novo 1 in 6 starih naročnin, kar da 1562 glasov; od Mrs. M. Špehar, Duluth, Minn., 1 novo in 3 stare naročnine, kar da 1875 glasov. Skupaj to not 3437 NADALJNIH GLASOV. Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo., sama poslala 2 stari naročnini kar da 375 NADALJNIH GLASOV. Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo., poslal sam 1 novo in 17 starih naročnin, kar da 6125 NADALJNIH GLASOV. FRONTE KANDIDATOV STOJIJO SEDAJ TAKO-LE: Rtv. P. Odilo Hajnšek, Johnstown, Pa. ............387,537 glasov Mrs. Margaret Poznič, Cleveland, 0.................312,762 " Mrs. Lucija Gregorčič, Milwaukee, Wis...........286,062 Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111...........................217,825 " Mrs. Josephine Meglen, Pueblo, Colo...............155,850 " Mrs. M. Ušeničnik, Morgan, Pa.........................109,500 " Rev. Paškal Esser, La Salle, 111......................... 45,725 Mr. Joseph Drašler, North Chicago, 111. ............ 44,225 " Mr. Frank Urajnar, Indianapolis, Ind.............. 42,062 " Mrs. Johana Kastelic, Eveleth, Minn................. 26,999 " Mr. Anton Cauko, Joliet, 111. .............................. 26,100 " Mrs. Ursula Ivšek, Rock Springs, Wyo............. 21,125 " Mr. Geo. Pavlakovich, Denver, Colo. .............. 17,375 " MY. John Brayer, Marshfield, Wis..................... 5,437 " S tem poročilom se zaključuje druga doba letošnje kampanje. Nadaljna poročila se bodo kreditirala s številom glasov, ki so določeni in veljavni za tretjo dobo letošnje kampanje, ki traja od 15. marca pa do zaključka kampanje, do 15. aprila 1935. KDO BO NA VRHU LISTE PRIHODNJIČ? RAZNOTEROSTI. MODRI NASVETI Načela, po katerih je živel Aleksander Dumas sin, da si je ohranil telesno in duševno rav- dokažeš, in stori zmerom samo tisto, kar lahko tudi poveš. Nikoli ne smeš pozabiti, da ljudje računajo s teboj, vendor pa sto- notežje, so koristna za vsakega ris- pametno, če sami ne računaš ČETRTA BOŽJA ZAPOVED V SLOV. PREGOVORIH Ako vlečeš ti očeta do praga, te bodo tvoji otroci čez prag. • Kakor ti spoštuješ starše svoje, tako bo spoštovala tvoja deca tebe. Kdor mater tepe, mu roka u-sahne. Kdor mater-zemlje ne časti, ta nje sadu vreden ni. Kdor materin jezik zaničuje, tudi matere ne spoštuje. Kdor miza d hodi, svoji materi trugo meri. Kdor se nad svojimi starši jezi, temu se sreča na vrat obesi. Kdor starše ne uboga, ga tepe nadloga. Kdor starše v življenju ne spoštuje, jih na grobu objokuje. Kdoi: svojim atajršem življenje greni, sam srečo pohodi, v nadlogo drvi. Očeta in matere ne žali, sicer ti sreča uide. Očeta se mora spoštovati, četudi bi bil škopnik. "Vsak naj spozna, da brez agitacije za katoliški list smo vsi zakopani v tihi, sramotni; grob in naš mili narod ne bi dobival prepotrebnega bodrila." Cenjene rojakinje širom Amerike : Vsakp pomlad drevo naše Slovenske Ženske Zveze nanovo ozeleni in požene novo cvetje, vsako pomlad bujnejše cvetje kakor prejšnjo pomlad. Slovenska Ženska Zveza je ena tistih redkih organizacij, ki je stalno in znatno napredovala nele v letih splošne prosperitete, temveč tudi v letih najobčutnejše delavske krize, kakor nam pričajo nasled-lje uradne številke: V januarju vsakega leta je bi-o število zvezinega članstva kakor sledi: 1931 ................3,400 1932 .................. 4,211 1933 .................. 4,687 1934 .................. 4,753 1935 ..................5,802 Podobno je v januarju vsakega leta znašalo zvezino premoženje: 1931 ..........$17,317.75 1932 .......... 23,474.26 1933 .......... 29,719.61 ' 1934 .......... 35,133.05 1935 .......... 43,262.66 Januarja meseca vsakega ozna-čnega leta je štela zveza toliko podružnic: 1931 ...................... 46 1932 ...................... 51 1933 ...................... 54 1934 ...................... 57 1935 ...................... 59 Številke v blagajni pomenijo čisti preostanek do takrat. Razen tega je Zveza vedno redno in sproti izplačevala posmrtnine in vse svoje stroške in obveznosti, ter izdajala svojim članicam podučen in zanimiv ženski mesečnik "Zarjo", ki predstavlja nekak splošen mesečni sestanek in pogovor slovenskih žena in deklet od enega do drugega konca Amerike. Število članstva predstavlja izbrano skupino, ki je ob pristopu ustrezala zahtevam Zvezinega čarterja in pravil. Niso vsaki $50 po drugem, $75 po tretjem, in $100' po četrtem letu članske dobe. Zveza je inkorporirana v državi Illinois in ima pri vladi te države naloženo predpisano garancijsko svoto, ter izplačuje vse posmrtnine brez zadržka. Podružnice dajo članicam priliko za izobraževalno delo, družab>-no delo, dobrodelnost, zabavo, športne klube, ter vedno preskrbe svojim članicam prav dostojen pogreb, posebno če umrla članica ni zavarovana tudi pri drugih organizacijah. Za ustanovitev nove podružnice ni treba nobenega posebnega znanja ali izkušenosti. V kratkem pismu Vam bo vse razloženo, kar Vam je za ustanovitev neobhodno treba vedeti. Za informacije se obrnite naravnost na gl. tajništvo Slovenske ženske zveze, 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. Nove podružnice se ustanavljajo že sedaj na raznih krajih; o njih bomo pozneje bolj podrobno poročale. Drage rojakinje: Bodite pijo-nirke po svojih okrožjih in se zavzemite, da v kratkem ne bo nobene slovenske naselbine v A-WKfiriUS, kjer bT'ne bilo podružnice Slov. ženske zveze. Najboljša garancija za solidnost in koristno delo te organizacije je njena dosedanja nenavadna in neprekinjena rast od leta do leta, tako v številu članstva, kakor v premoženju. Rojakinja, ne pozabi, da je med vsemi drugimi vrlimi organizacijami, ki jih imamo, Slovenska ženska zveza še posebno tvoja organizacija, prikrojena posebej zate. Z vdanim pozdravom članicam S.Z.Z. in vsem drugim rojakinjam. Josephine Račič, gl. tajnica S.2.7. IŠČE SE DEKLE za pomoč v kuhinji in druga hišna dela pri domačih ljudeh. .Slovenki v Ameriki odprta vra- 'Plača in druge podrobnosti po ta v Zvezo, kar bi morale vedno 'dogovoru. Katero veseli, naj posebej povdariti, kadar navaja- 'se zglasi na uredništvu tega človeka. lzprehajaj se vsak dan dve uri po svežem zraku. Spi vsak dan po sedem, največ po- osem ur. Vstani. takoj, ko se prebudiš. Takoj sedi k delu, ko vstanoš. Ne jej več kakor toliko,, da si potolažiš lakoto, in ne pij več kakor toliko, da si utolažiš žejo. Govori le tedaj, kadar je potrebno, in nikoli ne povej več ko polovico tega, kar si misliš. Napiši ,uno to, knr lahko zineiom z ljudmi. Ne precenjuj in ne podcenjuj vrednosti denarja. Denar je dober služabnik, toda slab gospodar. Nauči se odpuščati ljudem. Sodi jih prizanesljivo, zakaj sovraštvo napravi človeka odurnega. --o-- IZNAJDLJIVI BERAČI Beračenje v Parizu je prepovedano. Razen tega vedo prosja- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. mo svoje številke. Slovenske žene in dekleta v A-meriki, ki še niste pri Zvezi, opozarjam, da pristopite letos v marcu, aprilu, maju, ker te tri mesece novim članicam ni treba plačati nobene pristopnine. Enako ni bilo še nikoli prej boljše priložnosti ustanoviti nove podružnice Slovenske ženske zveze v krajih, kjer še ni nobene, kakor ravno sedaj. Popolnoma prosta pristopnina! Kjer še ni Zvezine podružnice, se nova lahko uranovi' z & članicami. Prispevki znašajo 25o prvi in vsak nadaljni mesec. Ni nobenih do-klad ali izrednih prispevkov. V teh 25c je vključena ne samo posmrtnina, temveč tudi naročnina na edini slovenski ženski mesečnik v Ameriki, "Zarjo". Posmrtnina znaša $25- po* prvem, lista. ZLATARJEV0 ZLATO je ime zanimivi povesti,, ki začne v kratkem izhajati v lisi'u "Amer. Slovenec". Povest bo izhajala dalj časa in je vrlo zanimiva za vsakogar. Prepričani smo, da bodo naši čitatelji z nje zelo zadovoljni. Opozarjamo obenem vse naše naročnike, da opozore na to povest tudi svoje prijatelje in sosede in jifc naj skušajo nagovoriti, da se tudi oni naročijo na list, da bodo brali to zanimi* vo povest. Jacob Gerend Furniture Co. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 85 — Res. 4080-W T Sfran * "AMERIKANSKI SLOVENEC" ^OOOOOCOOOOOO o ooon o o O' oo ooo-o ock>o OQOOOOO OOO O OOO O O-OO 0<>^0-0{>0-(V<>000000000000<>0- (J Četrtek, 21. marca 1935 ^ Povest iz turških časov. Spisal DR. JAKO§ SKET. 1 MIKLOVA ZALA IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z-2. strani) j^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOOOOOOOOO-OOOOOOOOOOOO^OOOOOOOO Ta misel in up sta dajala zvesti ženi novo moč m pogum. Ali Marku, Zalinemu zvestemu spremljevalcu in rešitelju, so čim bolj od dne do dne pojemale moči. Naposled se od same slabosti ni mogel več vzdrževati po koncu. Neko jutro je stopil iz vode in se vlegel tja pod košato drevo, da bi po dolgem času zopet zatisnil oči. A takoj ga ovohajo pesjani. Jezdeci turški pridejo ter ugrabijo nesrečnega moža. Zalika, to videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse zastonj. Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe in svojo spremljevalko, ali pesjani ga ubijejo in raztrgajo na kosce. Potem plane divja pesjanska druhal tudi za nesrečno ženo in dere za njo do reke Donave. Zala se vrže vsa obupana v peneče valove, srečno preplava široko reko, njeni vohuni pa najdejo grob v hladnem vodovju. OSEMNAJSTO POGLAVJE. V Svetnah v Rožni dolini so delali med tem velike priprave za imenitno ženitova-nje. Ženila sta se Mirko, gospodar na velikem Serajnikovem domu, in Almira, bogata hči Tresoglavova. Odkar je sivolasi oče Serajnik zatisnil oči, se ni nihče več proti vil tej poroki in zvezi. Zaliko so že davno imeli za mrtvo. Almira je pa vedela tudi skrbeti za to, da ni prišlo njeno izdajstvo v zadnjem turškem boju na svetlo. Vsem se je znala prikupiti. Mladeničem se je dobrikala kakor poprej, starim jezičnim babicam pa je zavezala jezike s tem, da jim je pri vsaki priliki poklanjala majhnih darov. Le nesrečni mladenič Davorin se ni hotel ukloniti Almiri. Le on je vedno hudo govoril o njej, naštevajoč ji čestokrat njene pregrehe. Toda na Davorina se niso ozirali, njemu ni nihče veroval. V zadnjem času ga je bila spravila Almira celo izpod Serajnikove strehe. Davorin je živel nato kot berač; raztrgan in razcapan je prosil miloščine od hiše do hiše, da se je preživil. Prišel je dan poroke. Bogate so bile priprave za to gostijo. Še večja bogatija in potrata se je videla sedaj, kakor takrat, ko se je ženil Mirko z Miklovo Zaliko. Vsi sosedje od blizu in daleč so došli kot svatje na gostovanje. Tudi radovednih gledalcev in prežarjev ni manjkalo, in samo ob sebi se razumeva, da se je zbralo ob tej priliki tudi mnogo beračev v Svetnah. Ob pot in cesto, ki vodi v cerkev, so se postavljali ubožci, da bi prejeli kak milo-dar od bogate neveste in srečnega ženina. Tudi pri peči v hiši in pri vratih v veži so posedali, željno pričakujoč dobrega grižljaja. Miklov pes Kastor je imel ta dan mnogo jeze in opravkov. Vedno je lajal in se ljuto zaganjal v raztrgane berače. Nobenemu ni prizanesel, kdor se je le od daleč bližal Serajnikovi hiši. Na Mirkovem domu je bilo že v jutro na poroke dan vse veselo in radostno. Ženin, nevesta in svatje so sedeli za bogato obloženo mizo. Napivali so drug druge- mu. Starejšina je ravnokar začel jemati slovo za nevesto Almiro; zakaj bližala se je ura, da gredo v cerkev k poroki. Vsem se je iskrila radost v očeh. Le ženin Mirko ni kazal pravega veselja. Vselej ga je izpreletela nekaka groza ter čbšel neprijeten in tesen notranji čut, kadarkoli je pogledal na berače, sedeče pri peči. Njegovo oko se je srečalo s pogledom nesrečnega Davorina. Tedaj pa se je neho« te vzbudila Mirku nekdanja misel v glavi: Almira, njegova nevesta, je izdala njega in rajnko njegovo Zaliko ... Okoli cerkve sv. Jakoba je čakalo že mnogo radovednega ljudstva na svate. V cerkvi ni bilo nikogar. Le tam pri velikem oltarju je klečala neznana žena v raztrgani, tuji obleki. Ko pa je domolila, ss je napotila tudi ona iz cerkve. Začudena se je ozirala po zbrani množici misleč: Kaj le pomeni toliko čakajočega ljudstva? Nato je ubožica pazno poslušala, kaj govorijo ljudje med seboj. In oj čudo! Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku in o srečni nevesti Almiri; tu pa tam je tudi še slišala ime nesrečne Zalike. Začuvši to govorico, zavre tujki kri v glavi. Vsa izbegana in obupana, se napoti z naglim korakom proti Svetnam. Ljudje'so radovedno pogledavali za njo, a spoznal je ni nihče; saj je bila po beraško oblečena in začrnelega lica, kakor zamorci. Kmalu je došla v Svetne. Ondi postoji ter posluša. Na uho ji udarjajo mični glasovi srebrnih strun, vrisk in petje doni iz Serajnikove hiše. Vse je bilo veselo in zidane volje. Naposled se hoče tudi ona spraviti v veselo hišo, ali pes Kastor ustavi tujo bera-čico. Ne pusti je dalje. Zdaj pokliče žena psa po imenu. Ko pa začuje pes mili glas, ga spozna: začne se dobrikati tujki ter cvili in skače okoli nje od samega veselja. Hitro se vzpne po beračiti, kakor da bi jo hotel poljubiti v lice; nato ji poliže roko, potem zdirja v hišo h gospodarju Mirku, a zopet nazaj ven k svoji znanki. Večkrat je ponavljala to igro zvesta žival ter lajajoč naznanjala svojo radost. Svatje se zavzamejo nad takim vedenjem in gredo gledat, kaj pes ima. Niso se mogli dovolj načuditi, videč, da liže Kastor bližajoči se beračiti roke in prste. Tujka je stopila mirno in samozavestno v hišo in prisedla za peč k drugim beračem. Nihče je ni spoznal, ne njena mati, ne Mirko. Le zvesti pes Kastor je ostal pri njej. Na tla je legel in položil glavo na njeno nogo. Beračica ni prosila ne kruha, ne pijače. Nepremično je zrla tja na mizo na ženina in nevesto. Tam je videla svojega Mirka, tam je gledala svojo — izdajalko. Zdaj se je poloti strašen srčni boj. Veliko je že prestala na svetu, mnogo je izkusila, ali sedanji pogled ji je jemal vid in posluh. Njeno srce je hotelo počiti in raztrgati prsi na dvoje. Ob pamet in um jo je spravljala ta čudna gostija. (Dalje) —o- SlRITE AMER. SLOVENCA! Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois vega mišljenja, kaj takega ne delajo. Pojdite po celem svetu Oni trdijo, da se je svet sam in večjih nazadnjakov ne dobite, tudi ne med ljirdožrci, kakor so slovenski odpadniki, naredil, ker zametujejo Boga Stvarnika. Ali se je že katera reč, ki sploh ni obstojala, sama ustvarila? Oni pravijo, da so svobodomisleci, ali morda zato, ker ne pustijo svobodne misli nikomur? Res, večjih bedakov jih ni kot so slovenski odpadniki. Ampak do sedaj so se smatrali za strašno pametne. Treba jim je povedati vesnico, da bodo videli tudi drugi, kateri so F" dali zapeljati od neprestanega vpitja: "Nepredni, napredni; svobodomisleci, svobodomisleci," da je vse to kroka-nje prazno vpitje in brez pomena. Strašno malomisleče ljudi morajo imeti za seboj, skrajno "zagamane" in nevedne bralce, da imajo sploh še koga, ki prebira njih liste. Tudi katoličani, zlasti Slovenci, imamo neuke ljudi, to se pravi, ljudi ,ki niso imeli šole. Ali tako bedastih, kateri bi trdili, da se kaka reč, katera ne obstoja nikjer, sama ustvari iz nič, tako bedastih pa ni med nami. In to je, kar trdijo naši odpadniki. Svet se je sam naredil. In, ko je bil enkrat narejen, je sam od sebe začel leteti in plesati okoli solnea, ki se je tudi samo užgalo. Ko je bil svet enkrat narejen, se je pričelo iz mrtve skale, ali druge mrtve tvarine, življenje. In iz tega življenja so se začele razvijati razne živali, dokler ni prišlo do opice. Nekega dne pa je skakala gotova opica po drevesih. Pri vsakem skoku se se ji je rep zapletel med veje, in zato je zagrabila za rep in si ga odtrgala, "da mi ne boš na poti," je rekla. Kmalu nato je stopila »a tla ter rekla oko-lu po drevesih čepečim opicam: "Gospodje in dame:— Jaz hočem biti napredna. Zato se od sedaj ne bom več plazila po drevesih, ampak bom hodila po zadnjih dveh nogah in sicer le po tleh. Good bye!" In odšla je. Gledala je svoje sprednje noge in kremplje. Nič ji niso bili všeč. "Jaz čem nohte," je rekla in si populila kremplje. Tako je šlo nekaj časa, ko se zave, da nima nikogar, s komur bi se pogovorila. Zato gre nazaj v gozd in tam nagovori z miganjem in cviljenjem in godrnjanjem eno izmed nazadnjaških opic: "Veš ti, bodi napreden. Vrzi rep stran in kremplje. Postavi se na zadnje noge in pojdi za menoj in bova rnidva začela napredni rod, ki se bo imenoval človeški rod-" "Orajt," je dejal, "pa poskusiva. Ce ne bo šlo, bom pa vzel divors." Šla sta zase in tako se je začel človeški rod. In ta človeški rod-se je razvijal in razvijal, ustvarjal je in si izumil jezik ali "špraho", in šlo je od leta do sto in tisočletja, dokler ni prišlo do leta 1935 A. D., in v tem letu zastopajo višek razvitja slovenski "svobodomisleci" in odpadniki. Tako mora biti, ako ni Boga Stvarnika, kakor trdijo oni. In to naj človek vzame za istino in gre za tem opičnim razvitjem še naprej? Ne! Nas je ustvaril Bog. Če nas je u-jstvaril neposredno ali posredno, kar se tiče našega telesa, na tem ni nič ležeče. Dušo je ustvaril Bog neposredno in še danes ustvarja druge duše vselej, ko je človek spočet. Zato je Bog naš oče, ne pa kak oran-jgutang. Ako pa hočejo na vsak načir. naši odpadniki imeti opice za pradede, well, er, sh, jaz bi rekel: pustimo jim take pradede, kot si jih rami izv-lij >. Oni morajo pač vedeti o ikod so. Take bedarije in nesmisel- padniki že leta in leta med svet. Naše preprosto ljudstvo, ki je bilo pošten« in mislilo, da so vsi ljudje polteni, je bralo in ker je bilo v "cajtengah" tako pisano ,se je začelo nabirati tega strupa. Kje? ge pa tiče vere, je kaj hitro pripravljena tudi človeška slabost in greh, da začne človeku šepetati: "če ne bi bilo Boga, potem bi bilo vse dovoljeno." In želja, da bi ne bilo kdaj kakega računa, je začela krilati. "Saj ni Boga, ;.j»j ne bj so.:be " Katoliški Slovenci smo to slišali. Duhovniki so svarili v cerkvah, toda za širšo javnost smo malo, zelo mal) storili. Amer. Slovenec je skušal, kolikor se je dalo, v njegovem programu. Toda, ker je list tiskan za vso A-meriko, ni mogel vsemu kaj, se ni mogel spuščati v lokalne, razmere. Zato pa v Clevelandu ir.u ed 50 tisrč Slovencev, 15 tisoč čestita A. Domovini, da se je postavila na odločno katoliško stališče in nam ne bo treba več trpeti in poslušati sramotilne nanarle na naše prepričanje. Katoliška cerkev stoji na temelju čiste resnice. Čim bolj jo kdo proučuje in spoznava, tem bolj trdno bo veroval to, kar Cerkev uči. Zato kličemo našim odpadlim bratom: Le naprej! Čim bolj bote napadali našo vero, tem bolj jo bomo razlagali in bolj bodo ljudje poučeni in tem manjše bodo vaše vrste, ker brezverstvo je najplitvejša stvar na svetu. Zato pravi sv. pismo: "Neumnež je rekel v svojem srcu, 'saj ni Boga'." Le neumnež more trditi, da se je svet sam ustvaril in si sam na-dal številne zakone in postave, katere vodijo naravo. Le neumnež, le norec. Dolg je že ta dopis. Pa bi še nekaj rad povedal, naj svet izve tudi v tem resnico. Prav z veseljem sem se napotil v Johnstown, Pa., kamor me je povabil Father Odilo. Res, prav lepo so peli ondotni otroci slovenske in angleške pesmi na radio. Kako sem se čudil, ko sem čul, da je med otroci precejšnje število, kate- molčal pa' Je, — menda iz bratski ljubezni, — drpgi bolj važni del. Povedal je tudi, da se mi je p. Odilo hudomušno smejal, za kar mu ne bi nikdar odpustil ,da ga ni štrafala kruta usoda pri priči. Ko se mi je smejal, so tudi njegove noge prehitro ušle naprej in predno se je zavedel, je ležal v snegu tako kakor je dolg in širok in prepričan sem ,da se še danes pozna ne le v snegu, marveč v zmrzli zemlji tisti štajerski vtis, ki ga je napravil za "Žalostni gori". Bog ga je štrafal zato, ker se je veselil moje nesreče. Naj bo vsem v vzgled povedano. Vsekakor pa so mi ostali dnevi iz Johnstowna v prav lepem spominu. Ako mi usoda ne prekriža mojih načrtov, bom šel enkrat v poletju pogledat tiste krasne hribe in doline, s katerimi je Johnstown, Pa., obkrožen. Čim večkrat vidim Pennsylvanijo, tem lepša se mi zdi in tem bolj vabljiva. Ravno ko to pišem, sem prejel pozdrav od p. Odila iz Min-nesote, kjer ima celo vrsto mi-sijonov napovedanih. Želim mu največjega uspeha na težki poti in upam, da se bodo Minne-sotčani izkazali vsepovsod kot dovzetni za božjo besedo. Naj se zavedajo, da je, kakor pravi sv. Pavel, zdaj čas milosti, zdaj dan zveličanja. Rev. J. J, Oman. SAMO GOTICA Poštno ministrstvo v Nemčiji je odredilo, da se sme poslej uporabljati v službenih dopisih samo gotica. Latinica je dovoljena samo tedaj, če gre pismo v inozemstvo. "Amer. Slovenec" je vez, ki nas druži, da se razkropljeni med tujci, ne izgubimo med njimi.— ZAHVALA Chicago, III. Malo pozno je že, zato vse sku- paj, ki so nama napravili su-prajz party 17. febr., prosiva, da nama oproste, ker se nismo poprej za to zahvalili. — Že celi teden pred omenjenim dnevom pride hčerka enega naših najboljših prijateljev k nama s prošnjo, če bi hotela kaj darovati, ker da namerava napraviti svojim staršem suprajz party. Seveda sem z veseljem obljubila, da čem pomagati in da prideva oba s soprogom tja. Tako sva se 17. februarja res odpravila tja in ko prideva v hišo, je bilo tam že vse polno raznih prijateljev, ki so nama zakričali naproti suprajz". Nič nisva vedela zakaj se gre, pa pristopi k nama najina hčerka rekoč: mama, to je za vas in ateka. Takoj so se zgrnile okoli mene ženske in mi dajale raznovrstnih darov, nakar so zaigrali muzikanti, da sva se znašla z možem kmalu sredi hale. Nato naju posadijo na stol, ki je bil primerno pripravljen, kakor se pač spodobi za slavljen-ca 25 letnice poroke. Takoj nato se je oglasil stoloravnatelj Mr. . . , , , v John Gyorkos, ki nama predsta- n niso slovenskih starsev, pa jvi deklamacijo; obenem se poka_ jžeti dve deklici, Miss Mary Ska-lec in Miss Agnes Gyorkos, v be- tako lepo in pravilno izgovar jajo slovenske besede. Pred vsem me je presenetila tista krasna in ljubka pesmica, ki lih oblekah z veliko košarico krasnih cvetlic, ki naju najprej me vselej spomni na moje star- pozdraviti in nama Častitati k najini 25 letnici poroke, nato nama pripneti vsakemu srebrn šopek cvetlic. Za tem je stolorav- še in njih domovino, lepo, kras no Gorenjsko, zlasti na Kranjsko goro, kjer jo preživel oče svoja otroška leta, in pa na natelj zmolil molitev pred jedjo. Gorje, kjer je bila mati doma. nakar se je pričela slavnostna Pesem se glasi "Gor čez Iza- Jvečerja. Pri večerji se pa moj ro." Vse to je res. Tudi je res- soprog obrne k meni in reče, ka-nica, da sva hodila s Father ko to, da se je večerja že začela, Odilom v sosedno vas, Bon Air, ko slavljencev- še ni tukaj. Za na misijon. Tam sem se sezna- božjo voljo, sem rekla, kaj se ti nil z dobro Pristavčevo druži- je zvrtelo v glavi, ali kaj, da še no, ki živijo prav vrhu "Žalost- sedaj ne veš, za koga se gre? — ne gore", in še s par drugimi. Po večerji so nama zopet vsi ča-Tista gora je strma in visoka stitali in nama podajali roke; tako, da, ko je voznik mislil ,ta,<0 Je bilo vse lepo, da so me naju peljati gori, smo sredi solze P°lHe, zato je eden kumov gore obtičali na mestu. Kolesa pripomnil; botra, če se boste jo-so se začela vrteti naprej, mi kala> m<>rate iti domov, ker tu-pa smo lezli nazaj doli! No, kaJ smo samo vese,i ljudje. Mo-kaj sva hotela ? Vrezala sva jo J'a na'mlai^a hčerka se je tudi peš naprej, zavita v suknje; sneg je namreč naletaval in burja je brila prav kot pravcati minnesotski blizard. Prišla sva do cilja in vse je bilo dobro. Drugo jutro sva hotela iti nazaj v Johnstown, toda snega na debelo, poti pa nobene. Čakala sva, da bi burja ponehala, pa je menda imela kontrakt za pet dni skupaj. Konečno ni kazalo drugega, kot zopet pot ubirati pod noge ter peš mahniti navzdol. Pa glej ga hvad-nika, pot pod snegom je bila gladka, ledena, in tako se je zgodilo, da so moje noge skočile prehitro naprej in zgornji del, neokreten kot je star človek, ni mogel tako hitro za njimi in v hipu sem sedel na cesti v snegu, kot da počivam. Spravil sem zopet na noge svojo gorenjsko težo, a v naslednjem hipu sem bil zopet v snegu. Tako daleč je pisec iz nosti so trobili slovenski od- Johnstowna pisal resnico. Za obrnila k meni z vprašanjem, da zakaj nas vsi tako gledajo in se nam smejijo. Pa sem ji razložila zakaj se gre in nama je še ona prav prisrčno častitala. V prvi vrsti se zahvaljujeva Miss Mary Skalec in Miss Agnes Gyorkos za krasne besede, s katerimi sta nama častitali k najinemu jubileju s sledečimi besedami : l Bodita pozdravljena srebrna jubilanta ! Že dolgo vrsto, petindvajset let. Prav srečno vama dal je Bog živet. V zakonu zadovoljno sta živela, Da danes lahko sta oba vesela Prav srčno vaša deca vam želijo In ljubega Boga lepo prosijo, Naj dolga leta vaji še ohrani! Z dobrotami obilni obdari! Da srečna včakala bi jubileja zlatega. Sprejmita šopek rožic teh V znak spoštovanja vaših hčerk in sina. V imenu družbe tukaj zbrane Vaji prav lepo pozdravim in ča- stitam, K tej veseli slavnosti. Rada bi vam natrosila ljubkih rožic Na ostalo pot življenja vašega, Rada vam napravila še drugih petindvajset let Srečnejših, veselejših, kot mi-nola. Namesto nas pa prosimo, naj vama Ljubi Bog podeli vsega, Kar si sama želita Svoje sreče in pa blagoslova. Bog vaju živi! i Lepo se zahvaljujemo svojim otrokom, ki so nama začeli to pripravljati. Pokazali so, da naju niso pozabili, ker sta se toliko trudila, da nama pokažeta, da še skrbita za naju. — Prav lepa hvala gre tudi naši botri Mrs. Kolenko, ki je najinim otrokom šla tako lepo na roko in toliko pomagala. — Hvala lepa uMrs. Toplak, ki nama je spekla tako velik "Bosman kejk", kakor se reče po starokrajsko. — Hvala lepa Mr. Foys, Mr. Pucel in Mr. Ozbolt, za prijetno godbo, ki so nam igrali na tej naši slavnosti. Za udeležbo se zahvaljujem sledečim: Mr. in Mrs. Kolenko, Mr. in Mrs. Gyorkos, Mrs. Vra-sich, Mrs. Krampeck, Mr. in Mrs. Rav, Mr. in Mrs. Vouri, Mr. in Mrs. LayneT, Mr. in Mrs. Prah, Mr. in Mrs.,Petek, Mr. in Mrs. Math Persa, Mr. in Mrs. Straus, Mr. in Mrs. Zaprich, Mrs. Jurarz, Mr. in Mrs. Ber-nak, Mr. in Mrs. Krapec, Mr. in Mrs. Blarke, Mr, in Mrs. Math Grill, Mr. in Mrs- Kalec, Mr. in Mrs. Krapenc, Mrs. Tivadar, Mr. Horvath, Mr. in Mrs. Densa, Mr. in Mrs, FoJ's, Mr. in Mrs. Toplak. Mr. in Mrs. Fajfar, Cicero, Mrs. Kuk