Cena knjigam. Večina knjig, katere je Družba izdala, je že razprodana; sledeče knjige pa so še v zalogi: Naslov linjig^e. Kjer ni drugače povedano, veljajo cene za mehko vezane (broširane) knjige. Za družnike K | v Za nende in po knjigarnah, K | v Naslov knjige. Kjer ni drugače povedano, veljajo cene za mehko vezane (broširane) knjige. Za družnike K Knjige nabožne vsebine. Jeruzalemski romar. S podob. Dva snop. vkup Kristusovo življenje in smrt. Dva dela. 2. izd, dto. Dva dela, vez. z usnjatim hrbtom . Mesija. 1. in 2. zvezek, vkup..... dto. Trdo v prt vez., vkup..... Pamet in vera. I., II. in III. del, vsaki po . Razlaganj-e cerkvenega leta ali slov. Gofflne dto. Trdo vez. z usnjatim hrbtom . . . V tem znamenju boš zmagal! S podobami dto. Trdo v prt vez........ Zgodbe sv. pisma. S pod., 18 zvezkov, vsaki po dto. Dva dela, vez. v pol usnje z rd. obrezo dto. „ „ „ „ celo „ „ '„ „ dtO. „ „ n n n !)_ » . it dto. Im. platnice za I. ali II. del, pol usnje, po . dto. „ . „ I. „ II. „ celo „ „ Življenje svetnikov. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. (Stara [2.J izd.), I. in II. del vkup _ dto. I. in II. del, vez. z usnjatim hrbtom . Življenje svetnikov. Spisal dr. Jan. Ev. Zor L (Nova izdaja.) 1. zvezek...... Križana usmiljenost ali Življ. sv. Elizabete, 2. izd.; Nebeška krona, 2. izd.; Prilike p. Bonaventure, 2. izd.; Slomšeka Pastirski listi; Življ. naš. Gosp. Jez. Krist. broš. po Molitveniki. Duhovni boj, Dušna paša, Gospod, teci mi pomagat, Lurška Mati božja, Nebeška hrana I. ali II. del, Priprava na smrt, Slava Gospodu, Šmarnice 1886, Vir življenja in svetosti ........ . . . broš. po Ti molitveniki vezani z rdečo obrezo po . H H n * Zla'° !) !! Evangeljska zakladnica, Hodi za Kristusom, Hoja za Marijo Devico, Krščanska mati, Majnikova kraljica, Presv. Evharlstija, Presv. Rešnje Telo, Resnice za večnost, Sv. družina, Sv. spoved, Sv. Jožef, Sv. Rožni venec, Šmarnice 1892, Življenja srečen pot.........broš. po Ti molitveniki vezani z rdečo obrezo po . » » u n zlato „ jj Kmetijstvo. Naravoslovje. Domači vrtnar; Umni kletar . . broš. po Domači živinozdravnik. 2. izd. S podobami dto. Trdo v prt vez........ Fisjika. I. in II. knjiga. S podobami, vkup . Gospodarski nauki. I. knjiga. S podob.. . Naše škodljive rastline. S podob. 5 zv. vkup Poljedelstvo. I. (1., 2. sn.) in II. del. S pod., vkup Umna živinoreja. I. in II. knjiga. S podob., vkup Umni čebelar. 1. in 2. snopič. S podob., vkup Umni kmetovalec. 2. in 3. snopič, vsaki po . Živali v podobah. I. in II. zvezek vkup . . dt'o. Trdo v prt vez.......... Pesmarice in pesmi. Cecilija. I. in II. del. 2. izdaja, vsaki po . . . dto. Trdo v prt vez., vsaki po .... Slovenska Pesmarica. I. in II. del, vsaki po . dto. Trdo v prt vezana, vsaki po ... . S. Gregorčič: Poezije. Preprosta izd., broš. dto. Lepša izdaja, broš........ dto. dto. Trdo v prt vez. z zlato obrezo Slovenske balade in romance. S pod. V prt vez. Slovenske legende. S podobami...... 20 20 20 90 13 60 20 Potopisi. Zemljepisi. Avstralija in nje otoki; Bolgarija in Srbija; Pri severnih Slovanih; V Kelmorajn; vsi s podobami. Vsaki zvezek po..... Kitajci in Japonci; Podobe iz misij, dežel, 1. zv. (2. je pošel); s podob., vsaki po . . Poučne in zabavne knjigre. Kneip.p: Domači zdravnik. S pod. 5.pomn.izd. dto. Trdo v prt vez. ........ Postrežba bolnikom. S podobami..... Slovenski pravnik. Pet snopičev vkup, broš. dto. Trdo v prt vez.......... Podobe iz narave. 2. zvezek. (1. zv. je pošel) Mladim srcem. 1. in 2. zv. S pod. Vsaki po dto. Trdo v prt vez., vsaki po..... Pravljice. Z izvirnimi slikami...... dto. Trdo v prt vez......... J.Stritar: Pod lipo, Jagode, Zimski večeri, Lešniki. Vsaki zvezek po...... dto. Trdo v prt vez., vsaki zvezek po . . Povesti in Slov. VeSerniee. Deseti brat. S podobami. 2. izdaja .... dto. Trdo v prt vez.......... Fabijola, 3. izdaja; Mlada Breda; Perpetua, 2. izd.; Ptički brez gnezda; Robinzon starši, 2. izd.; Svetloba in senca; Uporniki; Veliki trgovec; Žalost in veselje, 2. izd., vsaki po Boj za pravico; Izdajavec, 2. izd.; Miklova Zala, 4. izd.; Pisana mati; Trojka, s pod.; Za srečo, vsaki po ......... Mati božja dobrega sveta, 2. izd.; Na krivih potih; Razne povesti; Troje angelskih češčenj; Troje povesti; Zorislava; Življenja trnjeva pot, vsaki po ........ Deteljica, 4. izd.; Kortonica, 3. izd.; Križem sveta, 2. izd.; Oglenica, 3. izd., vsaki po . Slovenske Večernice 36., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 49., 51., 52., 53., 55., 57., 59., 61., 64., 68. in 69. zvezek. (Drugi so razprodani.) Vsaki po . . Zgodovina. Cerkvena zgodovina, I., II. in III. del, vkup . dto. Trdo vezana z usnjatim hrbtom . . Slovenski fantje. 1. in 2. zv. S pod., vkup . dto. Trdo v prt vez. ....... Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17. S podob. dto. Trdo v prt vez......... . Zgod. slov. naroda, l., 2., 3., 4., 5. in 6. zv., vsaki po Življenjepisi. Koledarji i. dr. Anton Martin Slomšek, knezoškof lavantinski Franc Pire, apost. misijonar v Ameriki . . Friderik Baraga, slov. škof v Ameriki, 2. izd. Juri baron Vega, slov. junak in učenjak . . Koledar za leto 1902., 1903., 1904., 1906., 1907., 1911., 1912., 1913., 1915. in 1916..... Koledar za leto 1918.......... Večja podoba: Sv. Mohor in Fortunat . . . W" Na naročila brez denarja se Družba ne more ozirati. Kdor si naroči med letom kako knjigo, naj pošlje dotični znesek po poštni nakaznici in prddene za ekspedicijo 40 vin. ter znesek za dotično poštnino, kajti nefrankovane pošiljatve kot tiskovino pošta ne sprejema. $Po poštnem povzetju družba načeloma ne pošilja knjig. |l| O« ti 28 M l Or O >Tt M1825/. •ff v i Rodopis avstrijske cesarske rodovine. Cesar: Karol I. (Franc Jožef), rojen dne 17. avgusta 1887 na gradu Persenbeug na Nižjem Avstrijskem, je prevzel cesarstvo dne 21. novembra 1916. Cesarica: Cita (Marija, Adelgunda-Mihaela, Rafaela, Ga-briela-Jožefa, Antonija, Alojzija-Neža), hči vojvode Roberta 1. Parmskega in vojvodinje Marije Antonije, roj. princezinje Braganške in kraljičine Portugalske, rojena dne 9. maja 1892 na gradu Pianore, nadškofije Luka na Laškem, poročena dne 21. oktobra 1911 na gradu Schwarzau na Nižjem Avstrijskem. Otroci: Cesarjevič: Franc Jožef Oton, rojen v Wartholzu dne 20. novembra 1912; Cesarična: Adelajda, rojena dne 3. januarja 1914; Nadvojvoda Robert Karol Ludovik, rojen v SchOnbrunnu dne 8. februarja 1915; Nadvojvoda Feliks Friderik Avgust, rojen dne 31. maja 1916. Stariši Nj. Veličanstva: Nadvojvoda f Oton Franc Jožef, brat umrlega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, Avstrija Este, rojen v Gradcu dne 21. aprila 1865, umrl 1. novembra 1906, in nadvojvodinja Marija Jožefa (Lujiza Fi-lipina), hči princa Jurija Saksonskega, rojena dne 31. maja 1867. Cesarj ev brat: Nadvojvoda Maksimilijan Evgen, rojen dne 13. aprila 1895. Navadno leto 1918 ima 365 dni (med temi 64 nedelj in praznikov po starem štetju) ter se začne in konča s torkom. Začetek leta 1918. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo. Godovinsko število. Zlato število..... 19 Epakta ali lunino kazalo . XVII Solnčni krog..... 23 Rimsko Število.....1 Nedeljska črka.....F Letni vladar: Mars. Letni časi. Pomlad se začne 21. marca ob 11-26. Poletje se začne 22. junija ob 7-00. Jesen se začne 23. septembra ob 9'il. Zima se začne 22. decembra ob 4-42. Premakljivi prazniki. Septuagesima 27. januarja. Pepelnica 13. februarja. Velika noč 31. marca. Križev teden ti., 7. in 8. maja. Vnebohod Kristusov 9. maja. Binkoštna nedelja 19. maja. Sv. Trojica 26. maja. Sv. Rešnje Telo 30. maja. Srce Jezusovo 7. junija. 1. adventna nedelja 1. decembra. Od Božiča do Pepelnice je 7 tednov in 1 dan. Kvatrni in drugi posti. I. kvatre, spomladanske ali postne, 20., 22. in 23. februarja. II. „ letne ali binkoštne, 22., 24. in 25. maja. III. „ jesenske, 18., 20. in 21. septembra. IV. „ pozimske ali adventne, 18., 20. in 21. decembra. Kvatrni in drugi posti so s križcem (f) zaznamovani. Mlaj . . Prvi krajec fflf oven . . fftf bik . . tfff dvojčka . ME rak . . Znamenja za lunine krajce. . ... © j Ščep ali polna luna . ([ | Zadnji krajec . . . T 8 n Nebeška znamenja. « lev . . . SI devica . . np 5*2 tehtnica . -a- 1£ škorpijon . tt\ strelec g2 kozel jfi, vodnar 2? ribi . / £ K Solnčni in lunini mrki leta 1918. Leta 1918. bosta solnce dvakrat, luna pa enkrat mrknila, izmed katerih mrkov se v srednji Evropi noben ne bo videl. 1. Popolni solnčni mrk se prične 8. junija ob B"H in neha 9. junija ob Sifi. Ta mrk bo viden v severni Aziji in na severnem Tihem moiju. 2. Delni lunini mrk se prične dne 24. junija ob 10 46 in neha ob 12-9 ter bo viden v Južni Ameriki in Avstraliji. 3. Solnčni mrk v kolobaru se prične dne 3. decembra ob 1'21 in neha ob Sli ter bo viden na južnem Tihem morju, v Južni Ameriki in na južnem Atlantiškem morju. Cerkveni prepovedani časi. Obhajati ženitve je prepovedano od 1. adventne nedelje do raz-glašenja Gospodovega, — in od pepelnice do bele nedelje. Državni prepovedani časi. Igre v glediščih, javni plesi in bali so prepovedani: na veliki četrtek, veliki petek, veliko soboto, presv. Rešnj. Telesa in božični dan. — Druge veselice, na pr. koncerti, besede, godbe itd. so prepovedane: zadnje tri dni velikega tedna in 24. decembra. Ključ, s katerim vreme za celo leto naprej vsakdo lahko zve, ako le vč, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec ]), ščep (g), zadnji krajec ( in mlaj ©. — Ta ključ je napravil veleučeni, slavni zvezdoslovec J. W. Heršelj, in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839. spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni: Ob url Po letu Po zimi Ob uri Po letu Po zimi od 12—2 popoldne veliko dežja sneg in dež od 12—2 po noči lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2—* popoldne spremenljivo lepo in prijetno od 2—4 zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 6 popoldne lepo lepo od 4 —6 zjutraj dež sneg in vihar od 6—10 zvečer lepo ob severu ali zapad., dež ob jugu ali jugozap. dež ln sneg ob jugu ali zapadniku od 6—10 dopoldne spremenljivo dež ob severozapadniku, sneg ob vzhodniku od 10—12 po noži lepo lepo od 10—12 opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. leto in zimo; za leto velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. — Da se na ta ključ more zanašati bolj, kakor na druge koledarje, o tem sem se že več let prepričal. B. L., župnik. Dnevi 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Godovi in nedeljski evangeliji Zn. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrez. Gospod. Makarij Aleks., opat; Martinijan, šk. Genovefa, devica; Salvator, spozn. Tit, škof; Izabela, kraljica. Telesfor, pap. m.; Simeon Stolpn. C G* rt rt O Modrih iz Jutrovega. Mat. 2, 1—12. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. Valentin, škof; Krišpin, škof. Severin, opat; Erhard, škof. Julij an in Bazilisa, mučenca. Pavel, puščavnik; Agaton, papež. Higin, papež muč.; Božidar, opat. Arkadij, mučenec; Ernest, škof. © rt CM CM Jf J? Prikazen Mihaela nadangela. J & Krist. vnebohod. Gregor Nac., šk Antonin, škof; Gordijan, muč. <§ Mamert, škof; Gandolf, opat. ff* ft M 19 Jezus govori o pričevanju Sv. Duha. Jan. 15,16-27,16 1-4. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Pankracij, mučenec. Servacij, škof; Glicerija, devica. Bonifacij, muč.; Viktor in Korona. Zofija, muč.; Hilarij, spozn. Janez Nep., muč.; Ubald, šk. Paškal, spoznav.; Maksima, dev. J) Feliks, spoznav.; Venancij, muč. t* UMIC HS5 "m; ■ m ¥ 20 Jezus govori o Sv. Duhu in ljubezni. Jan. 14, 23—31. Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod Sv. Duha. Binkodt. pond. Bernard, spozn. Valens, muč.; Feliks Kant,., sp. f Kvatre. Helena, dev.; Julija, d. Deziderij, škof; Andrej Bob., spozn. f Kvatre. Marija Dev., pom. krist. f Kvatre. Gregor VII., Urban, p. (g) rt rt CM CM CM 21 Meni je dana vsa oblast. Mat. 28, 18—20. 26 27 28 29 30 31 Nedelja Pondeljek Torek §reda Četrtek Petek 1. pobink. Sv. Trojica. Magdalena Pac., dev.; Beda, c. uč. Avguštin, škof; Viljem, opat. j) Maksim, škof; Teodozija, muč. Sv. Rešnje Telo. Ferdinand, kr. Angela, dev.; Kancijan in tov., muč. Jf Jf 82 «2 A Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Pred Pankracijem naj poletnih ne bo dni, da za Ksaverijem slana polj več ne mori. Brez dežja Pankrac in Urban, dobre trgatve up je dan. Lunini lzpremeni. C Zadnji krajec dne 3. ob il (lepo). @ Mlaj dne 10. ob 2*01 (dež). ]) Prvi krajec dne 17. ob i ll (dež). ® Sčep dne 25. ob S m (lepo). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob ii-pi. Dan zraste za 1 uro J.5 min. Dan je dolg 14 ur 31 min. do 15 ur 46 min. Deželni patroni. 4. Florijan na Gornje Avstrijskem. — 7. Stanislav v okraju Krakovo. — 16. Janez Nep. na Češkem. 9 10 11 12 13 14 15 23 24 25 26 27 28 29 Dnevi 1 Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Juvencij, mučenec; Gracijan. Zn. 22 Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16—24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. pobink. Marcelin, mučenec. C Klotilda; Oliva, devica. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, muč. Bonifacij, šk.; Valerija; Dorotej. Norbert, škof; Bertrand, škof. Srce Jezusovo. Robert, spozn. Medard, škof; Maksim, škof. ® ff* ff* ^^ M 23 Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15, 1—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Primož in Felicijan, m. Marjeta, kraljica; Mavrin, muč. Barnaba, ap.; Marcijan, mučenec. Janez Fak., spoz.; Flora, devica. Anton Padovanski, spoznavavec. Bazilij, škof; Elizej, prerok. Vid, muč.; Modest in Krescencija. M Jmr m n CM - 24 O velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1—11. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Franc Reg., spozn. J Adolf, škof; Lavra, redovnica. Feliks in Fortunat, mučenika. Gervazij in Prot.; Julijana Falk. Silverij, papež; Florentina, devica. Alojzij (Vekoslav), sp.; Alban, m. Ahacij, mučenec; Pavlin, šk. spoz. ¥ rt rt rt CM ~ mv* CM 25 O farizejski pravičnosti. Mat. 5, 20—24. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobink. Eberhard, škof. Janez Krstnik (roj.). Kres. © Viljem, opat; Prosper, škof. Janez in Pavel, muč.; Vigilij, škof. Hema, vdova; Vladislav, mučen, f Leon H., papež; Irenej, spozn. Peter in Pavel, prvaka apost. J? S* ftJC A. 26 Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1—9. 30 Nedelja 6. pobink. Spomin Pavla apostola. Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Kakor se Medard zdani, vreme 40 dni trpi. Sv. Vid dežja ne daj, da to lepe žetve kaj! Lunini izpremeni. ( Zadnji krajec dne 2. ob 3'li (dež). 0 Mlaj dne 8. ob S m (lepo). ]) Prvi krajec dne 16. ob 2-12 (dež). ® Ščep dne 24. ob 11-28 (lepo). Deželni patroni. 19. Nazarij v Istri. — 24. Janez Krstnik v Slavoniji. 26. Vigilij v škofiji Trident. — 27. Vladislav na Sedmograškem. Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje Taka (»g) dne 22. ob 7-00. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do dne 22. za 17 min. in se zopet skrči do konca meseca za 4 min. Dan je dolg 15 ur 48 min. do 16 ur 01 m. -v v t Hrvatsko: Srpanj. — Češko: Cervenec. — Poljsko: Lipiec. 7 8 9 10 11 12 13 21 22 23 24 25 26 27 Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Teobald, puščavnik; Julij. ( Obiskovanje Mar. Dev.; Oton, škof. Helijodor, škof; Bertram, škof. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, škofa; Domicij. Izaija, prerok; Dominika, mučenica. Zn. trt f* H 27 O lažnivih prerokih. Mat. 7, 15—21. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 7.pob. Krvi Jezusove. Vilibald. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. © Anatolija, devica; Veronika, dev. Amalija, devica; Felicita, devica. Pij L, papež; Peter F., spoznav. Mohor in Fortunat, mučenca. Marjeta, dev. muč.; Anaklet, papež. ■ m i 28 14 15 16 17 18 19 20 O krivičnem hišniku. Luk. 16, 1—9. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Bonaventura, škof. Henrik L, cesar; Vladimir, spozn. Š kap al. Devica Marija Karm. J) Aleš, spoznavavec; Generoz, muč. Kamil Lel., spoznav.; Friderik, škof. Vincencij Pavi., sp.; Makrina, d. Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. rt rt rt CM ~ nnv CM - Jf J? 29 Jezus se joče nad Jeruzalemom. Luk. 19, 41—47. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Danijel, prerok; Olga. Marija Magdalena, spokornica. Apolinar, škof in muč.; Liborij, šk. © Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof, mučenec. Ana, mati Mar. Dev.; Valens, muč. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Jtf s* OJE A. A. 30 28 29 30 31 O farizeju in oestninaiju. Luk. 18, 9—14. Nedelja Pondeljek Torek Sreda 10. pobink. Inocencij, papež. Marta, devica; Beatrica, dev. Abdon in Senen, m.; Julita, muč. ( Ignacij Lojolanski, spoznavavec. ff f* Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Če Marijinega dne ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. O sv. Marjeti naj dežja ne bo, ne bi se ga veselil nikdo. Lunini izpremeni. C Zadnji krajec dne 1. ob 9'43 (spremenljivo). 0 Mlaj dne 8. ob 9-22 (spremenljivo). ]) Prvi krajec dne 16. ob 7'25 (spremenljivo). ) dne 23. ob 3'38. Dan se skrči za 1 uro 16 minut. Dan je dolg 9 ur 57 m. do 8 ur 41 m. Deželni patroni. 2. Just na Tržaškem. — 15. Leopold na Gornjem in Nižjem Avstrijskem. Hrvatsko: Prosinac. — Češko: Prosinec. — Poljsko: Grudzien. 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn, 48 O poslednji sodbi. Luk. 21, 25—33. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. advent. Eligij, šk.; Natalija. Bibijana, mučenica; Pavlina. Frančišek Ksav., spozn.; Lucij, šk. @ Barbara, dev. m.; Peter Zlat., spoz. Saba, opat; Krišpin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), šk.; Apolinar. f Ambrozij, škof; Agaton, mučenec. CM CM Jf Jf OJE iX 49 Janez Krstnik v ječi. Mat. 11, 2—10. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. advent. Brezm. spoč. Mar. D. Peter For., škof; Sirij, škof. Lavretanska Mati Božja; Judit, dev. Damaz, papež; Trazon, opat. J) Sinezij, mučenec; Epimah, mučenec. Lucija, devica, muč.; Otilija, dev. Spiridijon, škof; Nikazij, škof. A. A, f* ir* 50 Janez Krstnik pri čaje o Kristusu. Jan. 1, 19—28. Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. advent. Jernej, šk.; Kristina. Evzebij, škof; Adela, devica. Lazar, šk.; Berta, vd.; Pelagija, sp. ® f Kvatre. Gracijan, šk.; Vunebald. Nemezij, mučenec; Favsta, vdova. + Kvatre. Liberat, m.; Peter Kan. f Kvatre. Tomaž, ap.; Glicerij. ■ HIR; UUC-IR m h 51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luk. 3, 1—6. Nedelja Pondeljek Torek greda Četrtek Petek Sobota 4. advent. Demetrij in Honorat, m. Viktorija, devica; Dagobert, kralj, f Adam in Eva; Irmina, devica. Božič. Rojstvo Gospodovo. ( Štefan, mučenik; Arhelaj, škof. Janez Ev., apost.; Fabiola, vd. m. Nedolžni otročiči; Kastor, m. 52 Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2, 33—40. Nedelja Pondeljek Torek Ned. pred Nov. let. Tomaž, šk. David, kralj; Liberij, mučenec. Silvester, papež; Pavlina, mučenica. CM Jf Zapisnik. Pomenljivi dnevi: Prvega tedna v adventu mraz trajal bo ves zimski čas. Božič zeleni se za Velikonoč zameni. Lunini izpremeni. © Mlaj dne 3. ob 4*19 (lepo). ]) Prvi krajec dne 11. ob (dež in sneg). @ Ščep dne 17. ob §'ii (dež in sneg). C Zadnji krajec dne 25. ob 7-11 (sneg). Deželni patron. 14. Spiridijon v Dalmaciji. Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje kozla (&J) dne 22. ob 4-42. Začetek zime. Najkrajši dan in najdaljša noč. Dan se skrči do dne 22. za 20 minut in zopet zraste do konca meseca za 5 min. Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 25 min. Kakšno vreme in leto se napoveduje? Leto 1918. bo bolj suho, četudi dežja ne bo primanjkovalo. Pomlad bo mrzla in bo dosti slane. Poletje bo vroče posebno avgust. September je deževen; jesen sicer lepa. Tako domneva stoletni koledar, a v resnici ne ve nič napred. Prva pomoč v nezgodah. Dokler ne pride zdravnik, stori sledeče: Ako kdo začne bljuvati kri, naj bolnik popolnoma mirno sedi ali leži. PoSlji takoj po zdravnika, medtem pa mu nakladaj na prsi led, ali vsaj mrzle obkladke. Daj bolniku po malih koscih ledu. Če ni ledu pri rokah, raztopi v vodi soli in mu dajaj po žlicah slane vode. Skuhaj hvoščevega čaja, daj ga shladiti in dajaj bolniku dve žlici vsake četrt ure. Ce je koga pičila kača, zaveži ud nad rano proti srcu kolikor mogoče trdno. Rano treba izsesati (ustnice ne smejo biti ranjene); strup naj se izpljune. Bolnik naj se ne boji. Dajte mu močnega čaja ali kave; zelo dober je rum. Ce je koga zadela kap, položi ga na postelj ali klop, glavo pa je treba visoko postljati. Na glavo se devajo mrzli obkladki. Tesno obleko je treba sleči, na lidke in prsi mu devaj gorčični obliž. Ce koga prime krč pri srcu, ovij mu debelo, namočeno platno okrog nog in zagrni ta obkladek z volneno odejo; prsi mu pri srcu umivaj z vodo in vinom. Ce kdo iz rane hudo krvavi, ker se je urezal ali je padel, zapri rano, stisni jo vkup, da zrak ne pride v rano. Omij rano z vodo in arniko in obveži jo s čistim platnom ali karbolno vato, namočeno v arniko. Dobro je dotični ud nad rano trdo obvezati. Ce se je komu kri vnela (zastrupila), skuhaj senenega drobca in ga obveži na otekli ud kolikor mogoče vročega; na-kladek ponovi v 15 minutah. Ce kdo hudo krvavi Iz nosa, skuhaj hvošča, ohladi ga in hladnega naj noslja bolnik v nos. Dokler ni čaj skuhan, naj bolnik noslja vodo zmešano z očetom. Vsekavati se ne sme, tudi napred nagibati ne. Daj mu mrzle vode na tilnik, če mogoče mrzel poliv na hrbet. Ce je kdo ozebel (zmrznil), prenesti ga je treba skrbno, da se mu ne zlomi kak ud. Naj se prenese v mrzlo sobo in drga s snegom in mrzlimi prti, dokler se koža ne otaja. Ko se koža že ogreje, se sme soba polagoma razgreti. Drži mu pod nos salmijaka ali eterja. Nikdar se ne sme zmrzli človek prenesti takoj v toplo sobo. Ce je kdo omedlel, položi ga na klop, glavo mu deni nizko, pri vratu in na prsih mu obleko odpni, v obraz in na prsi mu škropi mrzle vode, pod nos mu drži amonijaka (salmijaka) ali očeta, daj mu vina aU dobrega žganja. Ce kdo vsled padca Izgubi zavest, položi ga ravno na klop, sleci mu tesno obleko, škropi mu čelo in prsi z mrzlo vodo. Treba ga umetno pripraviti k dihanju. Ce je koga popadel pes, zavij mu ud nad rano kolikor mogoče trdno, daj na rano obkladek s 3 % karbolno kislino. Ce se je kdo ožgal, daj na rano mrzlih obkladkov, če opeklina ni prehuda. Mehur je treba spodaj odpreti, da voda z rane odteče. Pri hudih opeklinah treba napraviti obliž (žavbo) iz lanenega olja, jajčnega beljaka in kisle smetane. Ta obliž se na dan dvakrat menja. Ce se je kdo utopil, položi ga, da na strani leži, potegni mu jezik ven, da se voda more izteči, pripravi ga umetno k dihanju. Ako se je kdo zadušil, če je komu kaj obtičalo v grlu, da se hoče zadušiti, šegetaj ga v grlu, da začne bljnvati. Ce se je kdo zadušil v plinu, nesi ga na prosto ali v dobro prezračeno sobo. Ce se je kdo obesil, prereži vrv in ga previdno snemi. Pripravi mu umetno dihanje. Ce se je kdo zastrupil, naj pije veliko mlačne vode, ki je z oljem, maslom ali soljo zmešana, tako da začne bruhati. Devaj mu na glavo mrzle obkladke in gorčični obliž na želodec in lidke. Kdor se je zastrupil z mišnico (arzenik), naj pije mleko ali jajčnega beljaka. Zoper zastrupljenje po nikotinu (tobaku) treba dati zdravila, da bo bolnik bruhal, treba laksirja in naj se mu daje čistega terpentinovega olja 30—40 kapljic naenkrat izpiti. V tem slučaju ni dajati masti in olja. Pri zastrupljenju po zelenem volku (kotlovinski zelenici) daj bolniku sladkorja in surovih jajc, ne dajaj mu pa očeta, masti ali olja. Ce si je kdo zlomil ud (roko, nogo), položi ga v naravno lego in pazi, da bolnik ostane pri miru. Obloži mu ud z deščicami in priveži jih. Ce si je kdo zmečkal kak ud, pusti zmečkano meso pri miru in delaj le mrzle obkladke. Lestvica za pristojbine kolkov ali štempljev. I. Kolek za menice. Do 100 K . , — K 10 h Do 40 K . . — ez 100 do 150 » . — » 20 » Srez 40 do 80 > . — 150 » 300 » . — » 40 » » 80 » 120 » . — 300 > 600 » . — » 80 » » 120 » 200 » . 1 600 » 900 » . 1 » 20 > » 200 » 400 > . 2 900 > 1.200 » . 1 » 60 » » 400 » 600 » . 3 1.200 > 1.500 » , . 2 » - » » 600 » 800 » . 4 1.500 » 1.800 » . 2 > 40 » » 800 » 1.600 » . 8 1.800 » 2.400 » . 3 » 20 » » 1.600 ^ 1.600 » . 5 2.400 » 3.000 » . 4 » - » » 1.600 > 2.400 » , . 16 3.000 » 4.500 . 6 » - » » 2.400 » 3.200 » . 10 4.500 » 6.000 » . . 8 » - » » 3.200 > 4.000 » . 20 6.000 » 9.000 > . 12 » - » » 4.000 » 4.800 » . . 24 9.000 » 12.000 » . 16 » - » » 4.800 » 6.000 » . 32 12.000 » 15.000 » . 20 » - » » 6.000 » 7.600 » . 40 itd. od vsakih nadaljnih 3000 kron za 4 K več, pri čemer se znesek pod 3000 K računa za polno svoto. II. Kolek za pravna pisma. K 20 h 40 60 itd. od vsakih nadaljnih 1600 kron za 8 K več, pri čemer se znesek pod 1600 K računa za polno svoto. 111. Kolek za pogodbe. Do 20 K. . . . — K 20 h ez 20 do 40 » . . . . — » 40 » 40 » 60 » . . . . — » 60 » 60 » 100 » . . . . 1 > — » 100 » 200 ». . . . 2 > — » 200 » 300 ». . . . 3 » —. » 300 » 400 ». . . . 4 » — » 400 » 800 . . . 8 » — » 800 » 1200 » . . . . 12 * —- > 1200 » 1600 » . . . . 16 » — » 1600 » 2000 » . . . . 20 » — > 2000 » 2400 > . . . . 24 > — » 2400 » 3200 » . . . . 32 » — » 3200 » 4000 » . . . . 40 » — » 4000 » 4800 » . . . . 48 » — » itd. od vsakih nadaljnih 800 kron za 8 K več, pri čemer se znesek pod 800 kron računa za polno svoto. Kolek za račune. Vsi računi ali njih kopije morajo biti kolekovani in sicer: do 20 K......2 h „ 100 „ ......10 „ „ 1000 „ ......20 „ čez 1000 „ ......50 „ za vsako polo. Upoštevati se mora ves znesek. Kolek se mora prilepiti na prvo stran vsake pole in se ga mora uničiti bodisi s pre-pisanjem čez njegovo dolenje mesto z dnevom, besedilom ali naslovom računa, in sicer tako, da preide besedilo v tekoči vrsti s koleka na papir, ali pa se pretisne na ta način s štampiljo. Najvažnejše poštne določbe. Veljavne od 1. oktobra 1916. A. Pristojbine pri oddaji. B. Druge pristojbine. Za priporočitev (rekomandiranje) .... 25 h » povratnico, prejemno potrdilo .... 25 » » poizvedovalno pismo (reklamacijo) . . 25 » » odjavo, da se zavoj ni mogel dostaviti 25 » » nujno (ekspres) dostavljene zavoje v Ogrsko 1 K, v Avstriji, Bosni-Hercegovini, Nemčiji in inozemstvu .... 50 » » vsake druge pošiljatve v Avstriji . . 30 » (izven poštnega kraja) 150 » » vsake druge pošiljatve v Ogrsko . . 60 » v druge države . . . 30 » Dostavnima: Za zavoje brez razločka teže, brez ali do 1000 K vrednosti.........20 » » vrednostno pismo za vsakih 1000 K ali del tega............10 » » nakaznico do 10 K........5 » nad 10 K do 1000 K ... 10 » » obvestitev (aviso) denarnega pisma ali zavoja.............5 » Najemnina: Za poštni predal za pisma mesečno K 2 do K 3 — » » » » denar ali zavoje . . « 5'— C. Razne določbe. Naslov pri vseh pošiljatvah naj bo jasen in natančen glede prejemnika, prejemne (zadnje) pošte in dežele. Svetujemo tudi pošiljalcu, svoje ime z enako natančnostjo zapisovati na vseh pošiljatvah. Pisma naj ne presegajo navadne oblike; večje zavitke je treba prevezati. Dopisnice, ki nimajo uradne oblike, spadajo med pisma. Dopisnice-razglednice brez pismenih sporočil in do-pisnice-čestitke ob novem letu in božiču z največ 5 pisanih besed je dovoljeno frankirati kakor tiskovine. Tiskovine. Kot tiskovine proti znižanim pristojbinam se dopuščajo: knjige, slike, karte, objave itd., tiskane, kamno-pisane in fotografirane. Zavite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikako ršnih pisanih prilog ali dostavkov. Dovoljeno je pri cenikih ročno vpisovanje cen in podpisavanje imen; pri korekturnih polah so dovoljeni korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sine tudi rokopis. Na vabilih se sme vpisati dan, ura in namen shoda. Na vizitkah je dovoljeno izraziti čestitko, sožalje itd., toda kvečjem s 5 besedami. Tiskovine na okroglo zavite se ne morejo priporočiti ali kot nujne oddati. Nujnostna znamka po 2 h velja samo na tiskovinah. Poslovni (trgovski) papirji, to so: stara zasebna ali uradna pisma, uradne listine, listi, računi, delavske knjižice, šolski zvezki itd., se morajo oddati odprto in ne smejo vsebovati nobenega dopisovanja. Vrednostna pisma se smejo zavijati v pisemske ovitke. Zasebniki smejo taka pisma, če vsebujejo tuzemske bankovce v večji vrednosti kakor 1200 K, oddajati tudi odprto, za kar se vrednostna pristojbina za vsakih 1200 K zviša za 10 h. S poštnim nalogom se more pošiljati samo ena ter-jatvena listina, vendar se smatra več obrestilnic iste vrste vrednostnih papirjev za eno listino. Zavoji se morajo vsebini primerno v debel papir ali v platno zaviti in povezati, zabojčki trdno zabiti ali zapreti, da se ne more brez sile do vsebine in da se vsebina sama ne poškoduje. Za obsežne zavoje se računa polovica težne pristojbine več. Pri vrednosti nad 600 K se zahteva zadostno število pečatov, * Za zavoje do 5 kg teže imajo glavna in večja mesta, kakor Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor, Gradec, Trst, Rovinj in Pulj s kraji do 50 km oddaljenimi ugodnost znižane težne pristojbine, t. j. 60 h. Opomba. Med vojnim časom nasvetujemo p. n. strankam, da pri pošiljatvah v inozemstvo povprašajo poprej za dotična določila pri domačem poštnem uradu. Vsa pisma se morajo odprta oddajati. Predmet V Avstrijo, Ogrsko, Bosno-Herc. ter v Nemčijo in Bolgarijo V inozemstvo Pisma do 20 g........15 h » 40 »........20 » in tako naprej za vsakih 20 g 5 h več Teža nec Kakor v avstrijskem prometu. mejena. Dopisnice poštne (uradne).....8 h druge (razglednice) .... 10 » 10 h 10 » Tiskovine flj navadne do 50 g . . . 3 h » » 100 » . . . 6 » in tako naprej za vsakih 50 g 3 » b) nujne (je treba označiti z nuj-nostno znamko) do 50 g . 5 h » 100 » . 8 » in tako naprej za vsakih 50 » . 3 » Dopustna tež Nefrankirane se ne c 5 h 10 » 5 » ) Ni 1 dovoljeno a 2 kg. »dpošiljajo. Poslovni (trgovski) papirji za vsakih 50 g.....5 h najmanj pa.......25 » Dopustna tež Nefrankirani se ne Kakor v avstrijskem prometu a 2 kg. )dpošiljajo. Blagovni vzorci za vsakih 50 g.....5 h najmanj pa.......10 » Dopustna teža 500 g (v Ogrsko 350 g) Nefrankirani se ne c 5 h 10 » 350 g »dpošiljajo. flrcd-nostna (denarna) pisma a) poštnina kakor za priporočeno pismo enake teže; b) zavarovalnina: v Avstrijo za vsakih 300 K ali del tega 5 h v Ogrsko, Bosno-Hercegovino, Nemčijo.......10 h Skupno za eno pismo najmanj 60 » Poštnina kot v avstrijskem prometu; zavarovalnina za vsakih 300 frank. = 288 K 15 do 25 v Zavoji (paheti) V Avstrijo: a) za težo: do 1 kq K — 60 » 5 » »—'80* » 10 » » 2'— » 15 » » 3 — » 20 » » 4'— b) za vrednost: za vsakih 300 K ali de! tega 5 h, najmanj pa 10h. Nefrankirani zavoji 20 h več. V Ogrsko, Bosno in Hercegovino: do 5 kg K - 80 » 10 » » 2'— » 15 » » 3*— » 20 » » 4 — Za vsakih del teg Se mora V Nemčijo: do 5 kg 80 h, nad 5 kg do 20 kg različno po deželah. 300 K ali a 10 h. frankirati. Do 5 kg 125 do 250 h. Za vsakih 300 frankov ali del tega 16 do 28 h. Poštne nakaznice do 50 K . . . 20 h » 100 » . . . 25 » » 150 » . . . 30 » in tako naprej za vsakih 50 K 5 h do 1000 K. do 50 K . . . 25 h » 100 » . . . ■ 50 » in tako naprej za vsakih 50 K 25 h do 500 mark=500 frankov Poštni nalogi a) poštnina kakor za pr pismo enake t£ b) predložilna pristojbina 10 h do 1000 K iporočeno že; do 500 mark V veljavi prejemne dežele do 1000 K. Poštna povzetja a) poštnina kakor za enako pošiljatev brez povzetja; b) predložilna pristojbina I . S0Q . 10 h do 1000 K | ao i>UU mark Se morajo frankirati. V veljavi prejemne dežele do 1000 K, Cesar in kralj Karel I. pozni jeseni, ko pada zadnje suho listje, dne 21. novembra 1916 se je raznesla po državi tužna vest: Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo cesar Franc Jožef I. je ob 9. uri zvečer v svojem gradu Schonbrunnu mirno v Gospodu preminul. Po postavi je stopil na mesto umrlega vladarja pravni prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef. Njega Veličanstvo cesar in kralj Karel Franc Jožef Ludovik Hubert Jurij Oton Marija je rojen dne 17. avgusta 1. 1887. kot prvi sin Nj. c. in kr. Visokosti nadvojvoda Otona in nadvoj-vodinje Marije Jožefe, rojene princezinje Saške, v gradu Persenbeug na Nižjem Avstrijskem. Časniki so dne 18. avgusta 1887 poročali, da je „zdravje Njene cesarske Visokosti gospe nadvojvo-dinje Marije Jožefe in novorojenega nadvojvoda razmeram primerno in povoljno." Vsa Avstrija je veseli dogodek pozdravljala, četudi tiste dni ni mogel nikdo vedeti, da je novorojenec od božje previdnosti namenjen nositi kdaj krono habsburške države. Do sedmega leta je vso vzgojo vodila skrbna mati, nadvojvodinja Marija Jožefa sama. K novemu letu 1894 se je pričelo šolanje pod vodstvom grofa Jurija Wallisa. Do leta 1900. sta ga poučevala dr. Holz-lechner in baron Mattenkloit. Z desetim letom se je mali nadvojvoda lotil gimnazijskih študij, a tako, da se je v prvi vrsti učil francoskega, češkega in ogrskega jezika, potem šele latinščine in grščine. Skrivnosti svete vere pa je nadvojvodi razlagal blagi pomožni škof dunajski, dr. Marschall, ki je bil že po-pred poučeval nadvojvoda Otona in je bil ves čas spoštovan prijatelj nadvojvodske hiše. Deloma se je pouk mladega nadvojvoda vršil z otroki ljudstva vred na gimnaziji menihov Škotov Koledar 1918. na Dunaju. Tukaj je mladi nadvojvoda občeval s sošolci prijazno in prisrčno in vsakdo je z njim lahko govoril kakor z drugimi vrstniki. Z osemnajstim letom je nadvojvoda Karel vstopil pri 7. dragonskem polku v Bilinu. Dvajsetleten je prekinil vojaško službovanje in šel v zlato Prago, da se tam pouči v pravnih in državno-znanstvenih predmetih. Učitelji so mu bili tu profesorji Pfaff, Schmidt, Ulbrich z nemške in Goli, Ott in Braf, poznejši minister, s češke univerze. Učni načrt za mladega nadvojvodo je sestavil Čeh, poznejši minister dr. Režek. Ta načrt so listi ponatisnili: „Predmet sem razvrstil v štiri oddelke," piše dr. Režek, „in sem se potrudil obsežno snov državnih znanosti tako razdeliti, da ostane v eni roki, kar spada vkup. Oziral sem se tudi na obe univerzi .. . Njega cesarska Visokost naj se ne obremeni z nepotrebnimi podrobnostmi ... On ne bo sodil civilnih pravd in ne bo vodil administrativnih procesov ... Če pa ga kdaj božja previdnost pokliče na avstrijski prestol, bo potreboval jasnega pogleda državnih znanosti in vpogleda v kolesje državnega ustroja .. Z državnim pravom naj se pouk začne, temu se pridružita ustava in državni temeljni zakoni. Pouk v narodnem gospodarstvu in y finančnih znanostih smatram najvažnejšim, v kanoničnem pravu je razmerje med državo in cerkvijo posebnega pomena ..." Dr. Režek je tudi predlagal za pouk najboljše moči. Po smrti nadvojvoda Otona je postal nadvojvoda Franc Ferdinand svojemu stričniku varuh. Varuh in cesar Franc Jožef sta se živahno zanimala za študije ljubljenega princa. Januarja meseca 1. 1911. se je zaročil mladi nadvojvoda Karel s princezinjo Žito Bourbon-Parmsko, hčerjo umrlega vojvoda Roberta Parmskega in Pia-cence, infantinje španske. Poroka se je vršila dne 21. oktobra 1911 v gradu Schvvarzau. K poroki so došli cesar Franc Jožef, saški kralj Friderik Avgust in nadvojvoda Franc Ferdinand. Poročil pa je mladi par papežev odposlanec msgr. Bisleti, dolgoletni prijatelj rodbine Parmske. K poroki je podaril papež Pij X. dragoceno podobo Zveličarja. Kmalu po poroki je moral nadvojvoda nazaj k svojemu polku, ki je odšel v vzhodno Galicijo. Z mladim soprogom pa je šla seveda mlada žena, da deli usodo v Galiciji nastanjenega avstrijskega častnika. Dne 20. novembra 1912 se je mlademu paru v Wartholzu porodil prvi sinček, ki so ga krstili na imena Franc Jožef Oton. Dne 3. januarja 1914 je nadvojvodinja porodila hčerko Adelhajdo, dne 8. febr. 1915 v Schonbrunnu sinka Roberta Karla Ludovika in dne 31. maja 1916 sinka Feliksa Friderika Avgusta. Srečni zakon ni bil sklenjen, kakor često pri vladarskih rodbinah, iz državnih ozirov. Stara mati cesarja Karla je teta naše cesarice in princezinja Žita je bila pogostoma na Dunaju; tako je imel nadvojvoda dosti priložnosti opazovati vrline srca in razuma, ki dičijo našo cesarico. Nadvojvoda Karel je vstopil v avstrijsko armado 1. novembra 1903 kot poročnik. L. 1906. je postal nad-poročnik. To leto se je preselil v Prago, 1. 1908. je odšel v Staro Boleslavo, kjer sta ga v vojaških vednostih poučevala polkovnika pl. Dieti in pl. Zeidler. Pri cesarskih manevrih v Vesprimu in Št. Vidu na Koroškem je bil ob strani strica nadvojvode Franca Ferdinanda in je dobil vpogled v posel vrhovnega poveljnika. Dne 1. novembra 1909 je postal ritmojster in poveljnik 5. škadrona 7. drag. polka v Brandeisu ob Labi. Dne 1. novembra 1912 je nadvojvoda postal major v pešpolku št. 39 in je prevzel poveljstvo 1. bataljona v „Stifts"-vojašnici na Dunaju. Ko je dne 1. majnika 1914 postal podpolkovnik, se je predstavil svojemu polku. Polkovnik ga je s častniki pozdravil po predpisih. A Karel Franc Jožef pristopi smehljaje se k polkovniku: „Gospod polkovnik, predstojnik ste Vi — in jaz, ne Vi, bom stal „Habtacht!" Ko je bil dne 28. junija 1914 v Sarajevu umorjen prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, je Karel Franc Jožef postal pravni prestolonaslednik. Cesar Franc Jx>žef ga je takoj pozval k posvetovanju v najvišji stan v Ischl. Par tednov pozneje je pisal Danzerjev armadni list o novem prestolonasledniku: „Nadvojvoda Karel Franc Jožef je bil do zdaj obče spoštovan tovariš vojaškega zbora enega polka, ene divizije, čez noč je vzrastel v zagovornika vse armade. Mladi nadvojvoda se je v teh prežalostnih dneh tako obnašal, nastopal je tako naravnost, da si je mahoma pridobil srca vseh častnikov." Od zdaj je vedel vsakteri vojak, kar je bilo poprej znano le malemu krogu, da se moremo nanj ozirati s ponosom in zaupanjem... Ko je umrl zadnji vitez redu Marije Terezije, Fe-jervari, je hotel nadvojvoda sam spremiti njegov pogreb s svojim vojem, da kot vojak počasti junaka iz bitk pri Magenti in Solferinu .. . Svojo službo je opravljal nadvojvoda Karel Franc Jožef skrajno točno. Ves dan je bil v vojašnici, in če je pri večjih vajah poveljstvo odločilo nadvojvodovemu voju boljša prenočišča, mu to ni bilo po volji. S Častniki svojega polka je občeval kakor odkrit tovariš neprisiljeno; prijazno in brez ovinkov je povedal svoje mnenje. Značilen za cesarja je izredni spomin za osebe. Ako mu je bil častnik kdaj predstavljen, ga gotovo še čez leta nagovori po imenu! Na božični večer 1913 se je kot nadvojvoda prostovoljno zglasil za neprijetno službo garnizijskega nadzornika za Dunaj, da drugemu ni bilo treba biti na sveti večer izven doma. „ln major nadzornik je imel naznaniti tisti večer več nedostat-kov, tako natančno je nadzoroval." Mnogi, ki cesarja Karla poznajo, slavijo njegovo pravičnost. Čestokrat se je zavzel za vojake prostake proti njihovim predstojnikom. Kadar je bil z gospodo na lovu, ni nikdar dovolil, da se komu dela škoda. Cesar je izurjen voznik z avtomobilom. Če se je kje splašil kmečki konj pred nadvojvodovim avtomobilom, je nadvojvoda mirno čakal, pomagal pomiriti konja in se prijazno opravičeval radi neprilike, ki jo je nehote delal ljudem. L. 1914. je na gradu Hetzendorf umrla žena grajskega uslužbenca. K pogrebu je prišla nepričakovano tudi nadvojvodska mlada dvojica. Karel in Žita sta spremila uslužbenko do pokopališča in sta se šele po dovršenem pogrebu vrnila v grad. V osebnem občevanju je mladi cesar zelo ponižen, rad posluša, malo govori in se veseli vsake novosti. Drugim rad pusti njihovo mnenje, če je utemeljeno, a od svojih ukrepov ne odstopi, prilizovalce zaničuje. Mladi naš cesar je tudi izboren lovec, ki zadene, da malokdo tako. Viteško lovsko veselje je Habsburžanom staro izročilo. Cesar Maksimilijan je že pred stoletji zapisal v „tajno lovsko knjigo": „Du Kunig von ostereich soldt dich vvirklich freyenn des grossen lust der waidmannschafft." Ti avstrijski kralj le veseli se kratkočasnega lova! Na svojih lovih je nadvojvoda prišel v stik tudi z ljudstvom in vselej ga je veselilo, če je mogel z ljudmi spregovoriti po domače. L. 1913. seje vršil lov v Bistrici ob zgornji Muri. Nadvojvodo so prišli pozdravit stari gardisti v starih uniformah. Enega starih junakov, ki si je bil pri Solferinu zaslužil lepo odlikovanje, je nadvojvoda vprašal v pismeni nemščini: „Wo haben Sie sich diese Medaillen verdient?" (Kje pa ste si zaslužili te medalje?) Stari vojak ni vedel odgovora, ker te nemščine ni bil vajen. Nadvojvoda je zapazil zadrego in ga vprašal: „Wo seids denn gwesn, Voda?" (Kje pa ste bili, oče?) Starcu so se zasvetile oči, zdaj je razumel in odgovoril: „Bei Sol-farino holt." (Pri Solferinu pač.) Nekoč sta se vozila nadvojvoda in nadvojvodinja k lovskemu domu v St. Jakobu v Gozdu. Pot tja je semtertja strma. Medpotoma dohitita staro žensko, ki je vlekla težko naložen nahrbtni koš navkreber. Nadvojvoda prekine razgovor s soprogo. Nadvojvodinja pa je bila uganila misli svojega blagega moža in ga je vprašala, ali naj ne vzameta starko na voz in jo peljeta s seboj. Nadvojvoda je soprogi vesel odgovoril: „Glej, ravno to sem te hotel prositi, pa nisem vedel, ali ti bo po volji." Šofer je obstal in kmečka mamica se je vozila imenitno kakor nikdar popreje in ne pozneje. Ko je nadvojvoda prestolonaslednik Karel poveljeval armado ob ruski meji, je nek časnikar poročevalec hotel hvaliti nadvojvodove zmožnosti. Nadvojvoda ga je resno zavrnil: „Zelo spoštujem časnikarstvo in pripoznavam zasluge časnikarjev v hudih sedanjih dneh. A v tem izrednem času ni dovoljeno, da merite z dvojno mero in o meni pišete več. kakor o starejših z zaslugami ovenčanih generalih." Ko je bil nadvojvoda Karel postal prestolonaslednik, moral je zastopati Nj. Veličanstvo cesarja na zunaj in doma. Od 21. do 26. januarja 1916 se je mudil v nemškem glavnem stanu pri cesarju Viljemu. Javnosti se seveda o takih sestankih ne poroča nič, a ni dvojbe, da sta si naš prestolonaslednik in nemški cesar postala prijatelja za vedno. Kot zastopnik najvišjega poveljnika je prestolonaslednik obiskoval armado. Dobil je vpogled v vse bojišče, spoznal je poveljnike, naše in nemške, videl vso vojaško upravo. Zanimal se je za vse, za vsakogar, hvalil, bodril, tolažil, veselil se veselih dogodkov, vdano prenašal resne dni. A ni samo prišel gledat. V važnem tre-notku je prevzel poveljstvo armade, ki je imela nalogo prodreti na Laško in južno Tirolsko. Marsikdo je imel pomisleke, da prestolonaslednika spravljajo v nevarnost. Saj je imel take pomisleke še stari Radecki, ko so mu poslali v glavni stan mladega Franca Jožefa. A pod vodstvom nadebudnega prestolonaslednika so se do vrhunca razvile vse krasne lastnosti avstrijskega vojaka. Armada je začela verovati v zmago, in taka vera prestavlja gore. Prve dni majnika so korakali polki v svoje postojanke, odkoder naj se začne ofenziva. Tedaj je prestolonaslednik stal noč in dan pred svojim stanom, da še enkrat pozdravi junake, ki so bili položili v njegove roke življenje ali smrt. In nadvojvoda je laško obrambo predrl, naši junaki so jurišali višino za višino, trdnjavo za trdnjavo, kakor da so na mirovnem manevru. A ko se razmere na vzhodu niso povoljno razvijale, se je moral srečno pričeti napad proti Lahom ustaviti. Po teh dogodkih se je prestolonasledniku izročila še važnejša naloga: prevzel je poveljstvo večje fronte na vzhodu. Ko je 17. avgusta še Rumunija stopila v vrsto naših sovražnikov in vpadla na Erdeljsko, si je nadvojvoda prestolonaslednik tudi tukaj stekel nevenljivih zaslug, ko so z združenimi močmi vrgli sovražnika čez planine in potem iz lastne njegove dežele. Čim več je prestolonaslednik prišel med ljudstvo, tem več je bilo sevč priložnosti, pridobiti si vsakogar. Pričetkom vojske je v Budimpešti inšpiciral črno-vojnike. Pri tem nagovori vojaka: „Ali ste oženjen?" „Da, Vaša Visokost!" „Ali imate družino?" „Da, Visokost, enega otroka." „Fanta ali dekle?" „Ne vem še, Visokost, to se odloči šele v nekaterih urah." Nato se nadvojvoda nasmehne in pravi: „Temu dajmo štiriindvajset ur dopusta, da izvč, ali je novorojeni otrok fant ali deklica." Oktobra meseca 1914 je v neki bolnišnici na Dunaju hiral smrtnoranjen stotnik. Tovariš ranjenca je vedel, da si ta silno želi cesarjevega odlikovanja, ki pa bržkone pride šele po njegovi smrti. Ko po naključju pride v bolnišnico prestolonaslednik, mu službujoči častnik pove željo umirajočega. Nato je nadvojvoda osebno posredoval, da je bil ranjenec takoj odlikovan. Ves srečen je umirajoči stotnik obetal biti vreden te odlike, ko pride zopet do moči. Junija meseca 1915 se je prestolonaslednik vozil skozi Gospo Sveto. Ko je videl, da se joče ženska, ki je imela sinove pri vojakih, jo je tolažil: „Ne jokati se, mamica, saj bo še vse zopet dobro." „Karnisch-julische Kriegszeitung" pa pripoveduje sledeči dogodek: Črnovojniški bataljon št. 99 je bil po- stavljen v rezervo, kjer ga je obiskal prestolonaslednik Karel. Moštvo se je osnažilo, kakor je bilo mogoče. Med vojaki je bil bradat možakar iz planinskih dežel, ki je držal pod pazduho zavojček. Nadvojvoda ga vpraša: »Odkod ste?" „Iz Altheima." „Lepo je tam," pravi nato nadvojvoda. In možakar postane zgovoren: „Warst lei a dort?" (Ali si bil tudi tam?) Nadvojvodu je mož ugajal. „Kaj pa imaš pod roko?" „Ta zavojček? Tu je perilo, ki ga pošljem ženi." „Mar ti ga jaz pošljem domov," pravi nato nadvojvoda in odvzame možu zavojček in ga pošlje ženi v Altheim, k perilu pa še priloži petdeset kron. Pri svojem vodstvu se je prestolonaslednik vedno zavedal svoje odgovornosti. Ko se je bila bitka z Lahi, je poveljništvo stalo na nekem utrjenem hribu. Lahi so tja poslali sedem letal! Prestolonaslednik naročuje častnikom, naj gredo v kritja, sam pa opazuje gibanje letalcev. Ko ga rote častniki, naj se skrije Še sam, jim je dejal: „Za vas sem odgovoren." V Posti je nadvojvoda sedel s častniki pri južini, ko pride laško letalo. »Zdaj pride bomba," pravijo častniki in že začvrči in zažvižga nekaj na bližnjem robu. Vsi prosijo nadvojvodo, naj se krije, on pa odgovori: »Najprej vsi drugi, potem jaz!" Nadvojvoda Karel je vedno in povsod jemal ozir na dragocenost človeškega življenja. On ceni le tistega poveljnika, ki ve z malimi izgubami priboriti si uspehov. Zato je vedno zahteval, da se vsako podjetje skrbno pripravi in ni postal nikoli nestrpen, če se je moralo kje počakati in zbirati moči. Delo se je nadvojvodi kopičilo, ko je postal prestolonaslednik. Saj že poveljstvo samo zahteva celega moža in dostikrat noč in dan. K dolžnostim poveljnika so pa zdaj prišle še naloge prestolonaslednika. Vsak dan mu je prinesel kurir političnih in diplomatičnih aktov, vsak dan prošenj brez števila, vladarji so prihajali na obisk, državniki posredovat o državnih rečeh in vmes je bilo treba potovati zdaj tja zdaj sem. Prijatelji so nadvojvodo prosili, da si ne nalaga preveč dela, zaman! Kar se po dnevi ni moglo storiti, se je moralo opraviti po noči. Ob enem pa prestolonaslednik svojih vojakov in njihovih postojank ni pustil izpred oči. Vse je hotel videti sam, tako da je nekoč dejal v šali: „Zdaj bi bil že dober vodnik za tujce!" Prenočeval je večkrat v vlaku, zjutraj so ga čakali konji, čez nekaj ur je bil že na bojišču; ako je bil kje vroč vojni dan, je došel sam, da vidi in izve, česa vojska potrebuje. Ob enem je telefonično zvezan z glavnim stanom, tako, da ve vse — in nosi skrbi vseh. Kot cesar in kralj se je Karel v kratki dobi svoje vlade prav izredno ljudstvu prikupil, postal je ljudski cesar, pravi vzor-vladar naše dobe. Največ pravic do vladarjeve ljubezni ima seve armada, ki brani domovino proti sovražnikom. Svoje vojake je cesar najprej hotel pozdraviti, njim je hotel poseči v žu-ljave krepke roke, spregovoriti prijazno besedo z vsakomur, s častnikom in prostakom. Ko je obiskoval fronto, ni pozabil civilnega prebivalstva, zanimal se je za potrebščine ljudstva, povpraševal je po vsem, obetal pomoč povsod, kjer zamore cesar pomagati. S posebno ljubeznijo so cesarja povsod pozdravljali otroci in s posebno milostjo se je cesar povsod raz-govarjal s šolsko mladino. Od skrbi, ki teže ljudomilemu cesarju srce, je med prvimi skrb za prehranjevanje ljudstva. Cesar hoče vedeti, kako se vse vrši, on hoče vedeti, kako se po uradih deluje, on hoče, da se kruh deli vsem in da ne bojo zapostavljeni reveži za bogatini! Prehranjevalni urad in skupni prehranjevalni odsek sta se porodila iz cesarjeve odločne volje. Ogrska ne hodi več v prehrani svoja pota, razkošnosti se stavijo meje povsod, in nujni potrebi se povsod po možnosti ustreza. Eno prvih vprašanj, ki je cesar stavi raznim odposlanstvom, je vprašanje po oskrbi z živili. Umevno je cesarjevo zanimanje za prestolno mesto Dunaj! Prišli so mrzli dnevi, a mesto ni imelo dosti premoga; železnice niso imele dosti vozov, da ustrežejo velikemu povpraševanju po kurivu! Sevč! V miru ima vsako blago svoj čas, ko so mu na razpolago železnice; v vojski se je bilo deloma prezrlo, da je treba kurivo preje in pravočasno naročiti. Kako naj bodo družine po mestih brez ognja v ognjišču in v peči? Ko so mu rekli, da manjka še vozov za razvažanje blaga, je cesar naročil, naj premog razvažajo vojaški avtomobili, da, ukazal je svojim uslužbencem vpreči plemenite konje cesarskih hlevov in iti vozit premog za prezebujoče ljudstvo. Cesar Karel je postal vreden potomec prvega Habsburžana, ki je dal konja, da pojezdi duhovnik z Najsvetejšim k bolniku. „Kar ste storili najmanjšemu izmed vas, ste meni storili," tudi to ljudomilo dejanje služi — trpečemu človeštvu in tistemu, ki nam je naročil dobra dela delati v njegovem imenu. Cesar pozna ljudsko življenje, on ve, da mnoge rodbine zelo trpe pod visokimi cenami živil. Vsled tega je prišla po njegovem prizadevanju vladna naredba, da se iz državnih blagajn vzame 300 milijonov in s tem denarjem poskrbi delavskim slojem cenejše meso. Cesar je želel, da se rodbinam, katerih oče je vpoklican, zviša podpora. Cesar ve, da je bedi večinoma kriva draginja, ne pa pomanjkanje živil. Draginje pa ni zakrivilo le pomanjkanje blaga, večinoma so jo povzročili oderuhi in brezvestni navijalci cen, ki so hoteli v letih vojske hitro obogateti in si napolniti blagajne, četudi iz solz ubožnega ljudstva. Javne oblasti so začele odločno nastopati tudi proti mogotcem in govori se, da je tako hotel cesar sam! Mladi, ljudomili cesar se je vojaščini prav posebno prikupil z odlokom, ki odpravlja za vedno kazen privezovanja in pozneje tudi vklepanja v spone. Naše moštvo je darovalo za cesarja in domovino slednjo kapljico srčne krvi, zato je vsakogar bolelo, ko je slišal o strogih vojaških kaznih. Cesarju pa je ljubše, da se v desetih slučajih ne kaznuje kakor kdo zasluži, da le ne doleti morebiti kdaj vojaka poštenjaka prehuda kazen! Dunaj pozna svojega cesarja! Pozna njegov voz in ga oddaleč pozdravlja z najspoštljivejšo ljubeznijo! A kaj poreče cesarski Dunaj, ko zve, da se ljudomili cesar vozi kakor navaden delavec, ki hiti v tovarno — s tramvajem: nepoznan, neopažen! Tako se še ni vozil noben vladar, tako pa še tudi ljudstvo ni pozdravljalo in ljubilo nobenega. Skozi celo vrsto let se je nekoč bral v glasniku Jezusovega Srca, ki ga izdajajo očetje jezuitje v Ino-mostu, molitveni namen: „Fur ein Furstenkind" — „za otroka knežje rodovine" — pri vsaki sveti maši moli vsak duhovnik v Avstriji: „pro imperatore nostro Carolo" — za našega cesarja Karla: te molitve naj usliši Vsemogočni vladar vladarjev, ki vodi srca ljudi, kakor potoke voda. Naj se potem z božjo pomočjo izpolni, kar je obetal vladar, cesar in kralj Karel v svoji nastopni proklamaciji avstrijskim narodom: „Svojim narodom hočem biti pravičen in ljubezniv vladar. Spoštoval bom njihove ustavne svoboščine in druge pravice ter skrbno pazil, da velja vsem enaka pravica. Brez prenehanja se bom trudil pospeševati nravni in duševni blagor svojih narodov, svobodo in red hočem braniti v svojih državah in varovati vsem delavnim slojem sadove njihovega poštenega dela. Kot dragoceno dediščino svojih pradedov prevzamem naklonjenost in zaupanje, ki združujeta ljudstvo in vladarja. In ta dediščina naj mi daje moči, da izpolnjujem dolžnosti svojega visokega in težkega vladarskega poklica. Prešinja me vera, da se življenjske moči Avstro-Ogrske ne dajo zatreti. Navdušen po prisrčni ljubezni do svojih narodov, hočem svoje življenje in vse svoje moči upostaviti v službo te vzvišene naloge." Pri novem cesarju. Zadnje dni januarja 1917 so se Nj. Veličanstvu predstavili zastopniki raznih kronovin Avstrije. Mladi cesar avstrijskim ljudstvom ni tujec, a spodobilo se je, da se mu poklonijo zastopniki vseh narodov na Dunaju, v cesarskem dvorcu, in mu sporočijo srčna čustva širne Avstrije, ki se čuti srečno, da ji je v naši burni dobi božja previdnost postavila na prestol cesarja Karla I. Posebno slovesen je bil nastop Kranjcev dne 31. januarja. Druge kronovine so se z ozirom na vojni čas omejile na nekatere dostojanstvenike, ki so šli na Dunaj, Kranjska pa je poslala odposlanstvo osemindvajset mož, na čelu jim deželnega glavarja voj-vodine Kranjske. Cesar je Kranjce sprejel v veliki dvorani tajnih svetnikov. Odprla se je dvorana, skozi duri je prikorakala telesna straža Njega Veličanstva ter je napravila dve vrsti, skozi kateri so odposlanci vstopili. Rdeči talarji cerkvenih dostojanstvenikov, uniforme častnikov in nakit mnogih odlikovanj, s katerimi so nastopali naši možje, so nudili slikovit prizor. Višji obredni mojster je potrkal s palico na tla, druga dvorana se odpre in skozi duri prideta viteška oseba cesarja Karla in njemu ob strani cesarica Žita. Cesar je bil v uniformi, cesarica v preprosti črni obleki. Ko odposlanstvo zazre Njiju Veličanstvi, zakliče deželni glavar: „Njiju cesarski apostolski Veličanstvi: Živio!" In trikratni živio je zaoril po dvoranah. Cesar in cesarica sta bila prijetno presenečena o nenavadnem nastopu sinov Kranjske. Nato je cesarja nagovoril deželni glavar dr. šusteršič: Vaše Veličanstvo! Presvitli naš cesar in gospod! „V svetovnozgodovinskem času je božja volja poklicala Vaše Veličanstvo na najčastitljiveji prestol Evrope, in velikanske so naloge, ki jih je previdnost Božja pridržala Vašemu Veličanstvu. Zaupanja polni gledajo narodi cesarstva na Vaše Veličanstvo in vneto prosijo Vsemogočnega, da bi Vašemu Veličanstvu veliko delo uspelo in mu bila usojena dolga srečna vlada. Prešinjeno teh vzvišenih čuvstev se bliža avtonomno zastopstvo kranjske vojvodine stopnjicam Najvišjega prestola, da se v najgloblji spoštljivosti pokloni imenom dežele Vašemu Veličanstvu, našemu presvitlemu cesarju in gospodu, ter Njenemu Veličanstvu, naši vzvišeni, prejasni cesarici, in iz dna duše cele'dežele obljubuje zvestobo in vdanost do smrti." Njegovo Veličanstvo cesar Karel je odgovoril s krepkim glasom: „Zahvaljujem se Vam za Vašo lojalno izjavo. Prebivalstvo dežele Kranjske je tekom stoletij, odkar pripada dedni vladarski hiši, ponovno podalo slavne dokaze svoje dinastične zvestobe in udanosti. Požrtvovalno obnašanje obeh narodnosti, ki prebivata v deželi, v sedanjem težkem boju, kakor tudi z junaštvom združeno zvesto izpolnjevanje dolžnosti kranjskega vojaka, Mi nudijo varno jamstvo, da ostane Moja ljubljena vojvodina Kranjska, katera se more zanašati na Mojo vladarsko milost in skrb, vsikdar trdna in zanesljiva opora Mojega prestola in Moje države. Bog ohrani lepo deželo Kranjsko! Sporočite svoji domačiji Moj cesarski pozdrav." Cesarjeve besede, povedane v lepi pravilni slovenščini: „Bog ohrani mojo zvesto, ljubo kranjsko deželo!" so vzbudile v odposlancih globoko ginjenost. Pri razgovoru je Njegovo Veličanstvo cesar stopil do vsakega posameznika. Deželnega glavarja je spomnil, da sta se že videla pri petem armadnem poveljstvu in ga je vprašal, kako je dežela oskrbljena z živili. Knezoškofa dr. A. B. Jegliča je vprašal po duhovščini. Knezoškof je odgovoril, da le-ta izpolnuje svojo dolžnost do domovine. Cesar je nato dejal: „Vem, prav dobro vem!" Deželnega odbornika dr. Lampeta je cesar vprašal po denarnih razmerah kranjske deželne uprave. Dr. Lampe je na to mogel Njegovemu Veličanstvu sporočiti, da so finance v popolnem redu in ravnotežju. Cesar je k temu izrazil svoje priznanje: „To je lepo in me veseli!" Njegovo Veličanstvo je potem nagovoril še dr. Pe-gana, dr. Trillerja, deželnega odbornika Zajca, župana dr. Tavčarja, dr. Ravnikarja, predsednika trg. zbornice Kneza, poslance Pibra, župana Zurca, Tušarja, dr. Krisperja. Posebno dolgo se je Njegovo Veličanstvo razgovarjalo s knezom Windischgraetzom. Ko sta se po končanem razgovoru Njegovi Veličanstvi poslovili od odposlancev, zadoneli so še enkrat za Njima hvaležni „Živio"-klici. Cesar in cesarica sta se še obrnila in smehljaje zahvalila. V vedni spomin tega zgodovinskega dogodka so priredili na Dunaju dne 31. januarja sejo kranjskega deželnega odbora. V tej seji se je soglasno sklenilo: »Ustanovi se poseben zaklad kot ustanova »za otroka« v okviru akcije, ki stoji pod Najvišjim pokroviteljstvom Njenega Veličanstva cesarice Zite. Sklene se, predložiti prošnjo na Najvišje mesto, da se ustanova sme imenovati: »Cesarice Zite kranj- ska deželna ustanova za otroka«. Kot prva temeljna glavnica se določi svota 100.000 K iz deželnih sredstev." Na nagovor štajerskega namestnika grofa Attemsa je cesar odgovoril: „Iz celega srca se zahvaljujeva s cesarico štajerskemu deželnemu odboru za topli izraz zvestobe, ki ste ga podali v imenu vojvodine Štajerske in njenih prebivalcev. Zvesta udanost Meni in Moji hiši, ki ste Mi jo ponovno obljubili, je našla v sedanji vojni najsijajnejšo potrditev. Z veseljem in ponosom sem videl hrabrost in žilavo vstrajnost Štajercev na raznih frontah in s hvaležnim priznanjem se spominjam požrtvovalne odločnosti, s katero doma ostalo prebivalstvo prenaša težave in pomanjkanje v tej dolgi vojni. Jaz in cesarica sva se vedno posebno rada mudila v zeleni marki. Sporočite Štajercem Našo cesarsko zahvalo in pozdrav in povejte jim, da bom ohranil lepi deželi Mojo vladarsko ljubezen in skrb (slovensko) in da jim pošiljam Moje n aj m i lostl ji vej še pozdrav e." Goriško - gradiščanski deželni glavar msgr. dr. Faidutti je rekel v svojem nagovoru: „V najglobljem spoštovanju polagamo pred Vaše Veličanstvo in Najvišjo Vašo vzvišeno družico, našo visoko vladarico, preponižno prošnjo, da bi zvesti goriški deželi najmilostljiveje naklonili Svojo Najvišjo velikodušno skrb, da bo po težkih izkušnjah vojne iz razvalin porušenih mest in krajev iznova oživela k novemu cvetju v blagor in blagoslov domovine. Bog ohrani, Bog obvari Vaše cesarsko in kraljevo Apostolsko Veličanstvo!" Cesar je odgovoril: „Poklonitev Moje poknežene grofije Goriške in Gradiščanske me je radostno ganila. Mnogokrat in mnogokrat sem s prisrčnim sočutjem mislil na prebivalce te dežele, ki so tudi v najtežjih dneh ostali neomajno zvesti cesarju in državi ter prenašajo vse preizkušnje te vojne z zgledno požrtvovalnostjo. Hrepenim po času, ko bom mogel z božjo pomočjo in vsled hrabrosti Mojih vrlih čet porušeno zopet pozidati in lepo mesto Gorico ter od narave tako bogato oblagodarjeno deželo, to Našo dragoceno posest, obuditi k novemu življenju. Blagovolite vsem Mojim ljubim in zvestim Goričanom sporočiti, da se morejo v tem času težke preizkušnje kakor tudi v bodočih srečnejših dneh vedno zanesti na Mojo najtoplejšo vladarsko skrb." Koroško so zastopali samo Nemci. Koroški deželni glavar baron Aichelburg-Labia je naglašal zvestobo in vdanost Korošcev in je prosil za deželo najmilostnejše skrbi Njiju Veličanstev. Cesar je odgovoril: „S toplim zadovoljstvom jemljem na znanje izjavo zvestobe Moje vojvodine Koroške, katere zgledna požrtvovalnost v tej vojni zasluži Moje polno priznanje. S ponosnim zadoščenjem se spominjam vojnih činov s slavo venčanih koroških polkov, ki so tako uspešno pomagali braniti domovino in ustaviti osvojevalni pohlep sovražnika. Odkritosrčno me je veselilo, da sem imel priložnost, obiskati lepo deželo, v katere mejah se tako rad mudim, in sprejeti neštete dokaze uda-nosti Meni in Moji hiši. Najsrčnejše se Vam zahvaljujem za Vašo izjavo, polno patriotičnega čustvovanja, in Vas prosim, da sporočite Mojim vrlim Korošcem, katerim s tem znova zagotavljam Mojo milost in naklonjenost, Moj cesarski pozdrav." Koroški Slovenci so nato položili pred Njega Veličanstva presvitli prestol svojo posebno udanostno izjavo. Pisali so na Nj. ekscelenco gospoda ministrskega predsednika Henrika grofa Clam-Martinica sledečo izjavo: Vaša ekscelenca! Ker v poklonitveni deputaciji vojvodine Koroške skoraj 100.000 slovenskega prebivalstva ni bilo zastopanega, sili v teh dneh, ko stopajo ljudstva vseh dežel staroslavne monarhije pred vzvišeni prestol Habsburžanov, da prejasni cesarski hiši iznova izrazijo prisego večne zvestobe do vladarske hiše in monarhije, tudi slovensko prebivalstvo koroške dežele, da pred stopnicami prestola priseže neugasljivo ljubezen in udanost do nad vse ljubljene cesarske dvojice, podedovane cesarske hiše in monarhije. Vašo Ekscelenco prosimo, da blagovoli ta naša najodkritejša in najgloblja čustva sporočiti na Najvišje mesto." Nato je došel od koroškega deželnega predsed-ništva dne 27. februarja 1917, št. 1817, sledeči mi-lostljivi odgovor: „Po najvišjem naročilu c. kr. ministra notranjih zadev od dne 21. februarja 1917, št. 2807, imam čast, Vam, Velečastiti, sporočiti Najvišjo zahvalo za izraženo vdanostno izjavo. C. kr. deželni predsednik: Lodron m. p. Katol. polit, in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu v roke tajnika, velečastitega gospoda Fr. Smodeja v Celovcu." Dne 29. januarja je sprejela cesarska dvojica tržaško deputacijo. Po nagovoru cesarskega komisarja pl. Krekicha je cesar prijazno pristopil k posameznim. G. M i klavec se je predstavil slovenski: „Veličanstvo! najvdanejši Anton Miklavec, svoječasni poslanec tržaške okolice, si dovoljujem izraziti Vašemu Veličanstvu vdanost tržaške slovenske okolice!" Cesar je slovenski odgovoril: „ Hvala!" Cesar je nato vprašal nemški: „Kako je z aproviza-cijo pri Vas? " — „V teh resnih časih, Veličanstvo, še precej dobro." „Upam, da bo že boljše." — S prijaznim smehkom mu je cesar podal roko. — Cesarica je nagovorila gospoda Miklavca itali- janski z vprašanjem: „Kako je sedaj v Trstu?" »Veličanstvo, v tako resnih časih, kot so sedanji, še precej dobro. — „S čim se bavite sedaj, ko niste več občinski svetovalec?" „S splošnimi stvarmi, posebno sem zaposlen pri aprovizaciji." — „To je lepo za Vas. Priporočam Vam kar najtopleje, da nadaljujete svoje delo za blagor ljudstva, dokler se ne konča ta grozna vojna!" Ravno tako ljubeznivo kakor deputacijo tržaške dežele je sprejela cesarska dvojica tudi deputacijo naše slovenske tržaške Kmetijske družbe, katero sta zastopala družbeni predsednik, g. Ivan Goriup z Opčin in podpredsednik, g. dr. Edvard Slavik. Cesarica Žita. Veliki škof Ketteler je nekoč govoril krščanskim materam in je dejal: »Največja dobrota, ki jo more Bog podeliti ljudem, je brez dvojbe podarjena nam resnično krščanska mati. Krščanska mati je med božjimi darovi najdragocenejši dar. Vsa duša se mi zgraža, ko čujem, kako ljudje srečo otrok merijo po bogastvu starišev. Nepopisno nesrečen je otrok, ki ima nekrščansko mater, mater brez vere in čednosti, tudi v slučaju, da mu je s svilo in škrlatom postlana posteljica. Nepopisno srečen otrok, ki ima res krščansko mater, četudi raste le v cunjah in v siromaštvu hodi svojo pot do groba... Blagor možu, ki ima pobožno krščansko ženo! Če ima mož pobožno ženo, ki mu v neutrudljivi ljubezni in požrtvovalnosti daje živi vzgled, kako deluje milost božja, tedaj bo tudi on v krščanstvu iskal svojo srečo. Na krščanski zakon in na krščansko družino je torej zgrajena sreča človeške družbe." Kaj je država drugega nego velika družina! Kaj je cesarica drugega nego mati vseh, ki jih je božja previdnost podredila cesarjevemu žezlu! Materi je Bog dal pet, deset otrok v varstvo, cesariči-nemu srcu je naložena skrb za milijone in v tem zraste njena materina dostojnost do nepojmljive višine. Iz srca cesarice matere izvira blagor milijonom podanikov. Avstrija ima zopet svojo cesarico mater, ljubeče skrbno materino oko zopet čuva nad vso širno domovino, ljubeče materino srce zopet utripa za blaginjo države, ljubeča mati se veseli, ko gleda srečno in mogočno Avstrijo, ljubeče materino oko se solzi, ko vidi ljudstvo trpeti pod šibo nemile usode. Mati Avstrije je naša cesarica Žita! Žita, princezinja Bourbon-Parmska, je hči rajnega vojvode Roberta in vojvodinje Marije, Antonije, kne-ginje Braganza. Oče je leta 1860. moral bežati v Švico, ko se je vojvodina Parmska združila z laškim kraljestvom. Cesaričina rodbina je s cesarsko hišo večstranski v sorodstvu. Stari oče našega cesarja, nadvojvoda Karel Ludovik, je v drugem zakonu bil poročen s princezinjo Bourbonsko. Iz tega zakona je rojen rajni nadvojvoda Oton. Cesarica Žita je pa tudi v sorodstvu z nadvojvodom Leopoldom Salva-torjem, katerega soproga je princezinja Blanka Bourbon-Parmska, v sorodstvu je bila tudi z rajno našo cesarico Elizabeto. Že drugi Habsburžani so se ženili z rodbino Bourbon. Cesar Jožef II. je bil poročen z Izabelo Parmsko, Leopold II. z Marijo Ludoviko Bourbonsko, cesar Franc I. je v drugem zakonu poročil princezinjo Bourbon-Sicilsko. Rodbina cesarice Zite živi tiho življenje na gradu Schvvarzau na Nižje Avstrijskem, po letu pa je bivala navadno v vili Pianore na Toskanskem. Odkar je izgnana iz svoje deželice, živi življenje izgnancev v skromnih razmerah, brez svojega dvora, a tem bolje služi v pobožnosti Bogu, ki človeka in rodbine včasih poniža, da jih presadi v svoje vrtove in bolje porabi v službi božjega kraljestva. Brat Robert nosi še danes naslov vojvode Parm-skega, sestra Beatriks je poročena z grofom Sukčsi, brat princ Elija z nadvojvodinjo Marijo Ano, hčerjo nadvojvoda Friderika. Po očetu sestra naše cesarice je princezinja Marija, redovnica benediktinka v opatiji Sv. Cecilije na angleškem otoku Wight. Potem so še bratje in sestre: Sikst, Franc Ksaver, Frančiška Jožefa, Feliks in Re-natus, Marija Antonija in Izabela, Ludovik Henrieta in princ Gaetan. Ime Žita je okrajšano od imena Tacita — molčeča. Sv. Žita je patrona škofije Lukka, kjer je naša cesarica rojena v morskem kopališču Viareggio. Svoj god ima cesarica Žita dne 27. aprila, kateri dan poroča rimski koledar, da je v „Lukki na Laškem živela sveta devica Žita, katere čednosti in čudežna dela so zaslovela daleč naokoli". Legenda pravi o sv. Žiti, da se je porodila 1. 1212. siromašnim starišem. Bila je to doba papeža Ino-cenca III., ko je katoliška cerkev uživala po vsem svetu veliko ugleda, doba, ko sta se porodila cerkvi sv. Frančišek in sv. Dominik, a tudi doba, ko je bilo ljudstvo v veri slabo poučeno in se je po mestih tudi širila pogubna razkošnost. Mati je vzgajala otroka v strahu božjem in če je otrok hotel kaj napačnega storiti, bilo je le treba deklico opomniti: „Zita, tega pa ljubi Bog noče," in Žita se je poboljšala; od dne do dne je prihajala razumnejša in vestnejša. Dvanajstletna deklica je izgubila mater in je morala v službo. Kot dekla je bila vdana gospodarju, kakor očetu. Bila je pridna, vedno vesela in varčna. Vsak dan je še v mraku hitela v cerkev k sv. maši in po sv. maši na delo. Razmerje med gospodarjem in Žito pa se je obrnilo na slabo. Žita je malo govorila, malo hodila med ljudi, gospodar jo je zato začel sovražiti. Grajal jo je, ona pa je molčala, da, pretepal jo je, a ona ni odgovorila besedice. Polagoma se ji je pa posrečilo omiliti odurnega gospodarja s svojo angeljsko potrpežljivostjo. S svojim lepim zgledom je bila voditeljica vsem vrstnicam, bila božji blagoslov rodbini, kateri je služila, in vsemu mestu. , Tako ie preživela dolgo življenje; dne 27. aprila umrla v starosti 70 let. Svoje prihranke je vse namenila revežem. Na njenem grobu se je dogajalo mnogo čudežev. Vpodablja se svetnica s škafom pri studencu in z zvezdo nad glavo. Tako patrono (zaščitnico), tak vzgled si je viteška rodbina izbrala za svojo hčerko. Dekla zaščit-nica in vzgled knežjega otroka! Ko je mladi deklici pestunja pripovedovala o sv. Žiti, ko ji je razlagala zvezdo nad njeno glavo, škaf v njenih rokah, ko ji je pripovedovala, kako je sv. Žita vestno izvrševala, kar ljubi Bog hoče, in se vsega izogibala, česar Bog noče, se je moral ta zgled globoko vtisniti v otroško srce, ki bo v poznejših letih zorelo, kakor je bilo pri Bogu namenjeno. Iz mladosti naše cesarice se nam pripoveduje, da je bila najkrasnejša deklica. Kmalu je vzljubila berače in siromake in jim je nosila obleko, ki jo je bila sama sešila. Nekoč si je izprosila od starišev šivalni stroj, da more za reveže šivati. Umevno je, da so domači ljudje malo Žito izredno ljubili. Saj je vsakogar poznala po imenu in se kaj rada z vsakomur pomenila ljubko in odkritosrčno. Na izprehodih je rada nagovarjala ljudi, ki so jo srečali, posebno reveže, povpraševala jih je po domačih, in če je bilo treba pomagati, je šla mater prosit pomoči. Z desetimi leti je šla k prvemu sv. obhajilu in se je za ta dogodek kaj vestno pripravila. Prvo sv. obhajilo! Blagor otroku, ki se je zanj dobro pripravil, ki ima mater, katera ve ceniti presveti zakrament Rešnjega Telesa in ima duhovnika učenika, ki se je s sveto vnemo posvetil temu apostolskemu opravku. Otrok, ki vzljubi pri prvem sv. obhajilu ta zakrament, ga bo ljubil vse svoje dni in moremo li dvomiti, da bo ta zakrament rodil v njem čudovite sadove? Naša cesarica je odločna katoličanka, s pogostim sprejemanjem sv. obhajila daje vzgled vsi gospodi. Ali ne smemo reči, da se je temelj temu katoliškemu prepričanju položil pri prvem sv. obhajilu, ko se je dekletce kot mlada sveta nevestica prvič združilo s svojim Zveličarjem! Vzgajanje takega otroka ni moglo biti težavno. Dajmo otrokom priti le k Zveličarju. On jih bo vzgajal boljše nego zamore katerikoli učitelj na svetu. Pri uku je bila izredno pridna in vrhutega zelo nadarjena. Enajst let stara je prišla Žita k Salezi-jankam v Zangberg na Bavarskem. Marsikatera kraljica in kneginja se je bila že šolala v tem zavodu. Samostanska vzgoja! Otroku je treba ne samo naukov, treba mu je najbolj zgledov in sicer popolnejših zgledov nego se vidijo v knežjih palačah. Krščanstvo v svoji popolnosti se praktično uči in izvršuje v dobrih samostanih in zato so samostani ter redovnice in redovniki v samostanih bili vsigdar vz-gajalci krščanskih narodov in krščanskih rodbin. V samostanu se moli, tu se uči pokorščina, tu zatajevanje samega sebe, tu čistost, tu ljubezen, tu vestno delo v poklicu. „Ora et labora," moli in delaj, so zapisali benediktinci nad vrata svojih hiš, „Omnia ad maiorem Dei gloriam," „vse v večjo čast božjo," uče jezuitje za svojim ustanoviteljem po svojih zavodih. To je pouk k resnemu umevanju dolžnosti napram Bogu in bližnjemu. V samostanu se je morala Žita učiti vsega, kar se deklice uče na meščanskih šolah, učila se je igraje in lahko. Posebno pa se je navduševala za zgodovino umetnosti. V urah za ročna dela je morala Žita z drugimi kontesami in baronicami šivati srajce in popravljati nogavice. Zelo je bila Žita tudi navdušena za glasovir, a ko je prišla v samostan sv. Cecilije, se je oprijela z večjo vnemo knjig in risbe. Ostala pa je zvesta orgijam in ko je bivala potem v domačem gradu, je kaj rada pri božji službi sedla sama k orgijam in spremljala petje s svojim izbornim igranjem. Iz Zangberga je prišla Žita za eno leto v samostan sv. Cecilije na angleškem otoku Wight. Tu je bila kot redovnica Zitina stara mati, kraljica portugalska, Adelajda, ki je umrla 1. 1909., tu ste vstopili kot redovnici tudi dve Zitini sestri, princezinji Adelajda, zdaj mati Benedikta, in Frančiška Jožefa, zdaj sestra Skolastika. Nadvojvoda Karel je princezinjo Žito najprvo srečal 1. 1909. v Karlovih varih, potem jo pa videl ope-tovano na domačih veselicah. Ko je pozneje mati Marija Jožefa sina opomnila, da bo čas poiskati si tovarišico za življenje, je takoj odgovoril, da zasnubi Žito, a prosil je mater, naj ona posreduje. Poroka se je vršila na gradu Schvvarzau dne 21. oktobra 1911. Vršila se je skromno in na tihem, saj še nikdo ni mogel slutiti, kakšna pot je bila namenjena mlademu možu nadvojvodu in njegovi mladi soprogi. Nadvoj-vodinja, kakor druge, za zdaj soproga avstrijskega častnika in nič več. Ko se je v prejšnjih letih Žita vračala iz pen-zionata domov na počitnice, se je kaj rada mudila v kuhinji, a ne, da bi bila v napotje poslom, vzela je predpasnik in kuhala. Pozneje je gostom često-krat postregla z jedili, ki jih je bila sama pripravila. Do ljudi je bila vedno prijazna in polna sočutja. Ko je slišala, da je kdo z delom preobložen, se je zavzela zanj: „Za Boga, človek ni noben stroj!" A bila je tudi resna in ko so ji pravili o lahkoživih ljudeh, je odgovorila: »Ljudje ne vedo, da na svetu nismo le za kratek čas." Kot soproga nadvojvode častnika je hotela biti Žita popolnoma častnikova žena. V Kolomeji si je takoj kupila kokoši. Ko sta se nekoč vozila Karel in Žita mimo židovske gostilne pri Nadvorni, sta obstala in si dala v gostilni postreči. Židovka je pravila, da njen sin služi kot vojak v Kolomeji, in je dostavila, da bi morebiti gospod četovodja vzel zanj s seboj pet kron. „Če mi zaupate, jih že vzamem," odgovori vojvoda. A gostilničarka prinese zdaj še zavoj perila in misli, ko je gospod že tako dober, bi morebiti vzel s seboj še tole. „To pa jaz prevzamem," pravi Žita. V Kolomeji sta moža poklicala, mu izročila materino pošiljatev in ga še obdarovala. Dne 28. junija 1914 se je izvršil umor v Sarajevu. Zdaj je postala nadvojvodu in njegovi mladi soprogi pot v bodočnost očita: pot na cesarski in kraljevski prestol avstro-ogrske monarhije. Staroslaven je ta prestol, najčastitljivejši v Evropi. Na milijone ljudi se ozira nanj z najglobljim spoštovanjem —, a pot do tega prestola je tokrat polita, oskrunjena s krvjo, z dragoceno krvjo blagega moža, ki se je bil že mnoga leta pripravljal za vladarski poklic, a mu ni bilo sojeno, da kedaj zasede ta prestol. Ko se izvoli novi papež, vzame dvorjanik prgišče prediva in je sežge pred papežem, češ: Sic transit gloria mundi! Tako mine sveta slava! Spomin iz Sarajeva je resnejši in globlje sega: Taka je pot do vrhunca zemske časti. A mladega nadvojvodo in nadvojvodinjo vodi zavest, da smo v rokah božjih vsi in da nas Bog vodi, kakor pastir svojo čredo. Ko je postal nadvojvoda Karel prestolonaslednik, je stopila tudi njegova soproga Žita na svetovno zgodovinski oder, stopila v prvo vrsto oseb, od katerih je odvisna usoda našega cesarstva. Ko je nadvojvoda prestolonaslednik vodil cesarsko armado od zmage do zmage, je obiskovala nadvojvodinja Žita ranjence po vojaških bolnišnicah, da jih tolaži, da jim pomaga, da jih razvedri, kakor da ni človek s tega sveta, marveč angelj miru. In tolažila ne samo doma, pohitela je na fronto, da pogleda in pomaga tudi v mobilnih rezervnih bolnišnicah. Kakor je hiša napol prazna in pusta, če v njej ni več matere, tako sta cesarski dvor in država nekako osamela, če ni cesarice. Cesar naj bo oče, cesarica mati ljudstvu. Kaj to pomeni, biti cesarjeva soproga? Eden nemških najveljavnejših pisateljev in mislecev piše o cesarju in cesarici sledeče pomembne besede: „Zakon ni zasebna zadeva, ne za zasebnika, ne za vladarja. Zakon je vpostavljen za javnost, v prid splošni nravnosti, človek kateregakoli stanu se poroči ne sebi na ljubo, marveč v družabno korist, v prid države in človeštvu. Zakon je nekak stan, je nekak red, nekak javen poklic, poln dolžnosti za oba, za moža in za ženo, za vsakogar, za meščana in za kralja. Zakon je podoba, simbol sveta, stvarstva, je skrivnostna podoba božja in njegove ljubezni do človeštva. Zakon je v resnici nekaj božjega, je zakrament, vidno znamenje globoke notranje in nevidne milosti. Zakonsko življenje je podobno samostanskemu in duhovniškemu življenju. Zakonski ljudje, in če so še tako siromašni in nepoznani, izvršujejo v lepem zakonskem življenju svet posel in so vzgled vsemu svetu. Vsakteri dobri zakon čudovito vpliva na čas in kraj, na družbo in državo, na usodo vsega rodu ... Mož in žena sta si v zakonu enaka, le dva enaka sta par. Kot enaka pa veljata ravno vsled tega, ker sta popolnoma različna, ker je eden nasprotni pol drugemu iste narave, ločena in različna, da vlečeta drug drugega nžse, da drug drugega izpopolnujeta in pospešujeta ter bodrita. To je ženske nepojmljiva dostojnost, da ona ni mož. Ko hoče žena biti mož in ga posnema, izgublja svojo dostojnost in vrednost. Vsakomur je jasno, da mož v nekaterih ozirih nad-kriljuje ženo, težje je spoznati in razložiti, da je v nekaterih ozirih žena nad možem. Stari narodi so že pripisovali ženam moč prerokovanja in so globlje uvidevanje iskali v rahlejši ženski duši, krščanstvo pa je v Mariji dalo vsemu svetu vse presezajoč vzgled, češčenje Marijino pa je čast žene nepojmljivo poglobilo in pomnožilo. (Kralik: Knjiga o našem cesarju str. 15.) Žita je soproga našega cesarja, kot soproga cesarju enaka, in enako dostojanstvo gre njej kot njenemu soprogu. Ta zakon je v resnici vzgled vsemu svetu, dobrim v veselje, ljudem pa, ki v naši dobi napadajo tudi to sveto napravo — v svarilo. Kakor cesarjevo je delovanje cesarice v prid družbi in drŽavi, je blagoslov vsej naši dobi. Kot cesarica je Žita mati cesarjevih otrok, ako Bog tako hoče, mati bodočega cesarja. Visoka gospoda sicer svojo deco prerada prepušča drugim, dajejo jej sicer telo in kri, a ne dajejo jej prave ljubezni in pravih pre-potrebnih naukov in zgledov. Naša cesarica slovi kot mati in vzgojiteljica, ki vidi v materinskih dolžnostih svojo prvo sveto nalogo, katere ne sme prepuščati tujim rokam. Tudi je že obče znano, da nam je cesarica Žita cesarica, ki se zaveda svoje dolžnosti, Čutiti z vsemi, skrbeti za vse, služiti vsem, pomagati, kolikor je mogoče, kajti vsemogočna tudi cesarska dvojica ni in vseh solz tudi vladarja ne moreta pomiriti. Cesarica se osebno udeležuje raznih socijal-nih podjetij in prireditev, žrtvuje se do skrajnosti za ranjence in invalide. Ko so po zimi cesarjevi konji prišli vozit premog za prezebujoče ljudstvo, se je to zgodilo na nujno prošnjo cesarice Zite. Tudi se pripoveduje, da se je velika pomožna akcija avstrijske vlade za revne sloje pričela pod vplivom cesarice. Ta globokoverna ljubezen do človeka trpina in osebna skromnost naše cesarice — ali nas ne spominja njene patrone svete dekle Zite? Sveta dekla Žita je bila božji blagoslov domačemu mestu, naj bo naša cesarica božje blagoslovljeno orodje v blagor naše staroslavne monarhije. Cesarjevič Franc Jožef Oton. Avstrija ima zdaj zopet svojega cesarjeviča, Franc Jožef Oton mu je ime. Dne 21. novembra 1912 se je porodila nova mladika iz starega debla Habs-buržanov. Zdaj je cesarjevič pet let star, pa že govori nemški in ogrski in očara vsakogar s svojo razumnostjo in ljubeznivostjo. Mali Franc Jožef Oton je bil seve ljubljenec starega cesarja. Ko je naša armada zopet zavzela Lvov, se je Dunaj poklonil cesarski rodbini v SchSnbrunnu. Stari cesar, prestolonaslednik in Žita s cesarjevičem na rokah so stopili na balkon, in župan Weisskirchner jih je nagovoril: „Danes stojita prvikrat sedanjost in dalekosežna bodočnost častitljive vladarske rodbine pred očmi Dunaja, in noben dan ne more biti pripravnejši od današnjega, da damo radostnega izraza svoji brezmejni ljubezni, svoji zvesti udanosti pred svojim cesarjem, pred presvitlim prestolonaslednikom in ljubeznivim princem, ki je poklican, nekdaj nositi krono Habsburžanov." Dne 24. novembra 1916 je imenoval cesar Karel prestolonaslednika za polkovnika imejitelja 17. pešpolka, ki se odslej imenuje „cesar-jevičeva pehota". Mladi cesarjevič Franc Jožef Oton nosi zdaj polkovne barve Kranjske. Tisti dan je cesar sina povzdignil v viteza zlatega runa. + Cesar Fr Smrt ne pozna ozirov: s koščeno roko posega med človeški rod, ne da bi izbirala po človeških mislih in željah. Tu zgrabi otroka v zibeli, tam moža v delavnici, tu berača, tam vladarja. Zoper smrt nima zdravila noben zdravnik, zoper smrt ne zamorejo nič cesarske telesne straže. Tajnostno je vstopila božja dekla v cesarjev dvor in je položila hladno svojo dlan na zgubančeno trudno vladarjevo čelo: »Pridi, Bog te kliče!" Zadnja ura je odbila cesarju Francu Jožefu I. Rodovi so korakali skozi našo dobo; svet se je prenavljal; umirali so vladarji sosednih držav, odhajali so poglavarji svete katoliške cerkve zaporedoma — a naš cesar Franc Jožef I. je stal sredi tekočih dogodkov, kakor da vse vladajoči čas do njega nima nobene oblasti, kakor da mu je sojeno živeti življenje očakov prve človeške dobe, ki so gledali vrste rodov, predno so zapustili svoje torišče. Po tako dolgoletni vladi se je cesar omilil vsem. Vsaka kmetska hiša ima poleg podobe Križanega na steni podobo cesarjevo, vsako mesto ima svoje častne prostore, ki nosijo ime blagega vladarja; vsaka dežela ima svoje posebne spomenike, njemu v spomin postavljene; tisoč mest je posebno posvečenih po njegovem osebnem nastopu. Zato pa je žalost vse Avstrije ob cesarjevem grobu tem globlja in srčna bol nad to izgubo tem večja! Umrli cesar Franc Jožef 1. se je porodil dne 18. avgusta 1. 1830. v SchOnbrunnu kot sin nadvojvode Franca Karla in nadvojvodinje Zofije. Kot deček je Franc Jožef slovel po svoji izredni lepoti. Razne slike iz cesarjeve mladosti nam kažejo lepega dečka z visokim čelom in živahnimi očmi. Med prvimi učitelji mladega nadvojvode je bil Goričan grof Ivan Koronini. Kakor je v cesarski rodbini običajno, je bila vzgoja povečini vojaška, a poleg tega so polagali veliko važnosti na znanje jezikov. Kakor hitro so dopuščala leta, je nastopil nadvojvoda svojo vojaško službo. Vojaška vzgoja in dosledno utrjevanje telesnih moči sta poznejšemu cesarju ukre-pila zdravje in mu dala do skrajne starosti izredno jekleno zdravje, iz katerega je blagi cesar zajemal svojo vztrajnost v vseh naporih, telesnih in duševnih. Marca meseca 1. 1848. je na Dunaju izbruhnila revolucija. Novi čas je s silo hotel na dan. Z mlade-niško nepremišljeno odločnostjo je hotel streti staro ter na razvalinah graditi nekaj novega, ne da bi vedel kaj. Cesarjev dvor je odšel v Inomost. Mladi nadvojvoda Franc Jožef pa je odpotoval na Laško k Radec-kiju. Slovečemu vojskovodji je tedaj pisala nadvoj-vodinja mati: »Svoje najdražje, svojo srčno kri izročam Vašim rokam. Vodite mi ga po Vaših potih, tako bo dobro in častno. Bodite mu dober oče, vreden je, kajti priden in pošten mladenič je." Radecki nadvojvodovega prihoda ni bil vesel. Svoje misli je sporočil nadvojvodinji materi: »Če se nadvojvodu kaj pripeti, kakšna odgovornost zame! In če bi bil ujet, je izgubljeno vse, kar mi armada pribori!" Franc Jožef je maršala pomiril: »Morebiti je bilo neprevidno, da so me poslali sem, a ko sem že tu, mi prepoveduje čast, da bi se.kar takoj vračal." Dne 6. maja je bil nadvojvoda prvič v vojnem metežu. Ko je topovska krogla udarila v tla nedaleč od njega, se niti zganil ni. častniki so si želeli od- me Jožef L ločnega vladarja, kaj čuda, da je navdušenje za mladega prestolonaslednika po tem dogodku silno zrastlo. Meseca junija se je nadvojvoda vrnil v Inomost, da tam nadaljuje svoj uk. Ves ustroj stare Avstrije se je tisto leto stresel do mozga. Najprej so se uprli Ogri. V Budimpešti so umorili vojaškega poveljnika grofa Lamberga, na Dunaju vojnega ministra grofa Latourja. Tedaj je knez Schvvarzenberg pregovoril cesarja Ferdinanda, da se odpove prestolu v prilog stričniku Francu Jožefu. Dne 2. decembra 1848 se je vršil velepomembni dogodek. Nadvojvodinja Zofija je bila naročila, naj se bere na njen namen sv. maša. Grede v cerkev je srečala sina. »Mama, jaz prihajam že iz cerkve!" jo je pozdravil. Bodoči vladar si je hotel pri sveti maši izprositi božjega blagoslova za svojo bodočnost. Mladi vladar je moral mnogo potovati. V tisti dobi ni bilo potovanje tako udobno kot dandanašnji, ko se vozimo z vlaki, ki so opremljeni z vsem kom-fortom. Cesar Franc Jožef pa je bil vojak; potoval je poleti, in pozimi, ob dežju in lepem vremenu, ponoči in po dnevu — vedno v odprtem vozu! Najprej se je morala končati vojna v Italiji. Radecki je 1. 1848. premagal Lahe pri Sommakampanji in Kustoci, I. 1849. pri Novari. Sardinski kralj se je nato odpovedal prestolu. Na Ogrskem je bilo težje ukrotiti upornika Košuta, a naposled je moral tudi ta zbežati v Italijg. L. 1853. dne 18. februarja je napadel cesarja na koroški bastiji, tam kjer se je potem zgradila lepa cerkev zaobljube, krojaški pomočnik Libeny. Nevarnost je bila srečno, da, čudežno odvrnjena, ker je nož zadel v zapono na ovratniku, in zabodljaj ni bil vsled tega več smrtno nevaren. Bilo je dne 19. avgusta 1853, ko je prišel v Ischlu mladi cesar v župno cerkev, vodeč na roki vojvodinjo Elizabeto Bavarsko. Stopil je k župniku, češ: »Gospod župnik, blagoslovite naju. To je namreč moja nevesta!" Nikdo o tej tajnosti popred ni nič vedel. Dne 23. aprila 1854 se je potem cesar poročil. L. 1856 dne 7. sept. je bil cesar na Velikem Kleku (GroBglockner) na Koroškem. Kraj, kjer je počivala mlada vladarica, se še dandanašnji imenuje »Elisabethruhe". Srečni zakon je bil kmalu zaporedoma blagoslovljen z otroki: 1. 1855. je bila rojena hčerka Zofija, ki je kmalu umrla, 1. 1856. druga hčerka, Gizela, 1. 1858. so po vsej Avstriji zagrmeli topovi, ko je bil rojen prestolonaslednik Rudolf. Cesar je veseli dan oveko-večil z dobrodelno ustanovo: Ustanovil je novo bolnišnico — Rudolfovo ustanovo. Prišli so hudi časi. Vojna leta 1859. in 1866. Francoski cesar Napoleon III. je hotel igrati v Evropi vlogo, ki jo je bil nekdaj igral njegov prednik Napoleon I. Močna Avstrija se mu je zdela glavna ovira in zato je podpihoval revolucijonarno gibanje na Laškem. Italija je bila nekoč v tesni zvezi z Nemčijo. Nemške tradicije pa je bila sprejela Avstrija: tiste tradicije, ki so nastale v tisočletni zgodovini, ki so se skoz celo tisočletje obnesle kot najboljše poroštvo evropskega miru in ravnotežja. Tiste tradicije države ali zveznih držav srednje Evrope, ki zdaj v svetovni vojski silijo z vso močjo zopet na dan in nam izpričujejo, da je resnična beseda Palackega: »Ko bi ne bilo Avstrije, bi jo morali ustvariti!" Franc Jožef I. je hotel svoje stališče v Italiji obdržati nasproti stremljenju po narodni združitvi vseh laških državic. Cesar sam je prišel k armadi. Ko je stopal mimo njega polk graničarjev v bitko, jim je zaklical: „Naprej, vrli, tudi jaz imam izgubiti ženo in otroke!" Francozi in Lahi so sicer zmagali, ali francoski general se je izrazil po tej krvavi zmagi: „še ena taka zmaga in mi pridemo brez vojakov domov na Francosko." V Villafranki se je potem vršil mirovni pogovor z Napoleonom. Ko je francoski kralj namigaval, da se mu naj prepusti renska pokrajina ter da ši naj cesar tako kupi mir na tuje stroške, je Francozu dal naš cesar cesarja vredni odgovor: „Sire, jaz sem knez Nemčije!" L. 1866. je nastala vojska s Prusijo. Bog ve, kako so bili vsi avstrijski narodi po njenem izidu prizadeti. Zgodovina bo šele razumela, zakaj je moralo tako priti. V sedajni svetovni vojski se megla že dviga nad nas ter nam pusti precenjevati, kar je bilo, da kar Bog stori, vse prav stori, in da mora tistim, ki Boga ljubijo, biti vse v blagor. Menda so tedanji dogodki bili priprava tega, kar pride v bližnjih letih kot uspeh se-dajne vojske. Kakor se vinska trta pomladi obreže, da postane rodovitna, tako prihaja tudi Bog s svojimi obiski in obreže, kar je bilo morebiti odveč, da trta nanovo poganja krepkih brstov. Zmagali smo pri Ku-stoci, slavna je bila zmaga pri Visu, a vse to ni pomagalo, premagani smo bili na severu vkljub junaštvu naše armade. Avstrija je morala odstopiti Italiji Beneško in sklenil se je mir dne 23. avgusta. Poroča se, da je angleški kralj, ko je pred sedanjo vojno hotel pridobiti zoper Nemčijo tudi našega cesarja, Avstriji ponudil stanje, ki ga je pred 1. 1866. imela kot prva moč nemške zvezne države. Sivolasi cesar pa je tako ponudbo odločno in z zaničevanjem odklonil. L. 1873. je cesarja obiskal na Dunaju ruski car Aleksander II., leto navrh mu je Franc Jožef vrnil obisk v Petrogradu. Za Slovence je nepozabno leto 1875. Cesar se je vozil v Benetke, da obišče laškega kralja in mu pove, da je pozabljeno, kar je bilo, ter da Avstrija ne išče maščevanja za 1866. Medpotom so cesarja pozdravili v Ljubljani, v Logatcu, v Št. Petru, v Sežani so se mu poklonile slovenske občine. Slovesen je bil sprejem na tržaškem kolodvoru. Posebno prisrčen pa v Gorici. Tu ga je pozdravil stari učitelj in prijatelj, sivolasi grof Koronini. Gorica je bila vsa v zastavah, cvetlicah in slavolokih, ljudstva se je kar trlo. Ljudje so bili prišli več dni daleč, da vidijo in pozdravijo cesarja! Iz Benetek je odšel cesar v Dalmacijo. V Dalmaciji se je mudil skoro pet tednov in jo je prejahal na konju vso, doli do skrajne Krivo-šije. Zapuščeno in pozabljeno Dalmacijo! Nekdaj biser mogočne Benečije, pozneje pozabljeno in živečo ob spominih. Bliža se pa tudi zanjo doba, ko se zopet dvigne in ji postane morska obal srečno torišče novega življenja. Tedaj se junaški rod zopet dvigne do stare slave. Razmere ob času vladanja Franca Jožefa še niso bile zrele, a dandanašnji dozorevajo kakor vino v jeseni. Cesarja je v Dalmaciji spremljalo na stotine ljudi, v krasni narodni noši, oboroženi do zob. Zdaj so kazali cesarju pot, zdaj tiščali njegovo kočijo, ko je konji po slabih potih niso izvlekli. Tedaj se je posrečilo tudi krščanski deputaciji iz še turške Hercegovine, da je pozdravila „apostolskega kralja". V Krivošiji je pozdravil vladarja osemdesetletni župan dragalski: „Danes nam je vzišlo solnce, in mi poljubljamo tla, na katera je stopila tvoja cesarost, in tla nam bojo odslej sveta in taka bomo zapustili otrokom svojim." L. 1878. je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino. Poveljnik Filipovič je mogel dne 20. septembra cesarju sporočiti, da je zasedba dovršena. Svetovna vojska nam je pojasnila veliki zgodovinski pomen tega koraka. Avstrija je položila tedaj močno svojo roko Balkanu na srce ter si je odprla pot proti vzhodu. Da bi bilapravi trenotek zamudila, bi ji bila pot do njene namenjene ji veličine za vedno zaprta. Od te dobe se začenja nasprotstvo Rusije proti Avstriji. Rusija stremi proti Carigradu, Avstrija pa ne more mirno gledati, da se država, ki obsega že pol sveta, razprostre še sem do Adrije. Sicer so se vršili še prijateljski sestanki z ruskim carjem, leta 1884. v Skijernejevicah in 1. 1885. v Kromerižih. A do trajnega sporazumljenja le ni prišlo. Cesar je čutil prihajajočo nevarnost. Zato je uvedel 1. 1886. črnovojniško službeno dolžnost, 1. 1887. je dobila armada nove puške, število vojnih novincev se je pomnožilo. Leta 1887. in 1888. je Rusija ope-tovano demonstrirala ob mejah Avstrije. Z zlatimi črkami ste zapisani v knjigo slovenske zgodovine leti 1882. in 1893., ko je prišel cesar Franc Jožef med slovenski narod. Srečni tisti dnevi so obširno opisani v pomembni knjigi „Naš cesar", ki jo je Družba sv. Mohorja izdala 1. 1898. Poišči knjigo in beri tam, kako je cesar ljubil Slovence in kako so Slovenci ljubili svojega vladarja. L. 1889. je zadel cesarja najtežji udarec, ki zamore zadeti očeta: izgubil je edinega sina Rudolfa, avstrijskega nadebudnega prestolonaslednika. Kdo more popisati bol očetovo nad tako izgubo? Pisatelj Seneka nekje Cesar Franc Jožef I. na lovu. pravi: „Bog v nebesih nas trdo vzgaja, kakor strog oče. Dobri ljudje hodijo trudni in potni po strmih stezah, slabi pa žive v razkošnosti ter omehkužijo. Saj tudi mi želimo pri otrokih strogega redu in le hlapčevi razbrzdanosti se smejimo. Tako je tudi pri Bogu; dobrih on ne boža, izkuša jih, utrjuje in pripravlja zase." Življenje Franca Jožefa ni božalo. Ponujalo mu je zaporedoma bridkih pelinovih kupic. Bog ve, čemu je tega treba bilo. Zlato se čisti v ognju, človeško srce pa v bridkostih. In to cesarsko srce je hotel Bog dovesti do velike popolnosti, zato mu je pošiljal toliko bridkih doživljajev. Še ena bridkost je cesarja čakala, da postane mera polna. L. 1898. je bila blaga cesarica v Ženevi umorjena, ravno v letu, ko se je po vsej državi praznovala petdesetletnica cesarjeve slavne vlade. Če že sicer človek postane v starosti in bedi samoten, koliko bolj je cesar osamel. Tolažila pa si je iskal v čudežnem zdravilu, ki nam ga je ljubi Bog pripravil za vsako bol, iskal je tolažbe in pozabljenja v delu za svojo državo, za svoja ljudstva. Od zore do mraka je sedel v svoji pisarni, kadar ga niso klicale vojaške vaje k manevrom. Le nekaj dni v letu si je pridržal, da se razvedri v prosti božji naravi. Tedaj si je oblekel lovski suknjič, vzel puško na ramo in hajd v planine! Na lovski razstavi na Dunaju je mogel svet občudovati cesarjevo skromno lovsko stanovanje v Murzstegu. L. 1900. je praznovala Gorica svojo štiristoletnico, odkar je pridružena, upamo za vedno, Avstriji. Tistega leta je bila tudi bokserska ustaja na Kitajskem. Tam se je izredno odlikovalo moštvo naše bojne ladje Zente. Naši mornarji so rešili francoski oddelek v Tsingtavu. Francozje so jim bili zato zelo hvaležni in so avstrijskim mornarjem obljubili: „Tega vam nikdar ne pozabimo." Ladja Zenta pa je bila v svetovni vojski v Adriji od Francozov uničena in Francozi niti prsta niso ganili, da rešijo potapljajoče se moštvo. L. 1901. je prišel angleški kralj v Ischl obiskat cesarja. A to ni bil prijateljski obisk, marveč obisk skušnjavca. Za angležkim kraljem je prišel car v Miirzsteg. Franc Jožef je bil prepošten, da bi se bil spuščal zoper dano besedo v tajne spletke. Hotel je državi varovati in ohraniti mir. V mirnem tekmovanju naj se Avstrija razvije, kakor ji je od božje previdnosti sojeno. Leta 1905. se je dogradilo kulturno delo prve vrste, ki je izrednega pomena posebno za slovenski narod, dogradila se je železnica, ki veže Trst s Sol-nogradom in Nemčijo. V Trstu se je pričelo odslej čisto novo življenje, rastel je promet, mesto se je širilo in se razvija v veliko svetovno pristanišče. Velikega pomena je ta železnica tudi za Goriško, ki je tu z življensko žilo zdaj zvezana z Avstrijo tako, da se je ne more odcepiti. Balkanska vojska 1.1912,—1913. je morala navdajati tudi Avstrijo z velikimi skrbmi. Ko pri sosedu gori, treba paziti, da se ogenj ne zanese čez mejo. Avstrija je ope-tovano naglašala, da ne išče na Balkanu nobenega prirastka. Da, prostovoljno je bila dala Turčiji nazaj, kar je bilo nekdaj z Bosno vred zasedeno, sandžak Novibazar. Med vojsko si je Avstrija v resnici prizadevala boreče se narode pomirjevati in med njimi posredovati na podlagi pravice. Zato si je ravno Avstrija pridobila zaupanje Bolgarov. A njeno miroljubnost so drugi, zlasti Srbi, razlagali kot slabost. In Srbi niso verjeli prijateljem, ki so jih svarili, da bo Avstrija udarila s silno pestjo, če bo treba udariti. V svetovni vojski cesar Franc Jožef seveda ni več mogel na bojišča, ali poročati si je dal neprenehoma. Zmage sicer ni več doživel, ali doživel je dneve, ko je postalo očividno, da je nevarnost od-vrnjena, da ne pride Avstro-Ogrski do srca noben sovražnik, ne Rusija, ne Italija, dokler branijo državo vsi narodi z navdušenjem in požrtvovalnostjo, ki se ne da več prekositi. Tudi o tej ljubezni velja svetopisemska beseda: »Močnejša je ko smrt." Ljubezen do vladarja pa je bila vzgojila v Avstriji toliko zvestobe in udanosti. Zasebno cesarjevo življenje je bilo vojaško pri-prosto in natančno. Cesar je ob štirih zjutraj vstajal. Najprej je zajtrkoval skodelico kave in malo žemljico. Potem je delal eno uro pri pisalni mizi. Ob Četrt na sedem je napravil kratek jutranji izprehod, ob tričetrt na osem je bil zopet v pisarni. Medtem je prišla pošta iz Dunaja v usnjati torbi, ki jo je cesar sam odpiral. Ob devetih je drugič zajtrkoval malo juhe in mesa, obedoval je šele ob petih popoldne. Po obedu je, če je bilo treba, zopet delal, če ni bilo nujne potrebe, se je malo razvedril. Ob pol devetih je jemal malo večerjico, obloženega kruha in malo kislega mleka. Včasi si je dal prinesti iz starosloveče dunajske go-stilnice par znanih „frankfurter-klobasic". V pisarni ga nikdo ni smel motiti, le otrokom svoje ljubljene hčerke Valerije je dovolil in je rad videl, če so pri starem očetku igrali svoje otroške igre. A ne preglasno, da ga niso pri delu motili. Dvakrat v tednu je bil sprejem. Prihajali so ljudje kar trumoma, včasi jih je na dan sprejel nad 100! Zanimal se je za vsakogar, poznal vse razmere, vse si zapomnil še v skrajni starosti, tako da so se mu vsi čudili. Kaj naj povemo o njegovem verskem življenju in prepričanju? Cesar Franc Jožef je bil zvest otrok svete katoliške cerkve. Bil je seveda in je moral biti tudi ustaven vladar. Država ima tudi podanike, ki niso katoliki in vladar mora biti tudi tem pravičen. Ali v Avstriji so se katoliki zavedali, da cesar ne odobruje nobenega gibanja, da ne bi podpisal nobene postave, ki bi bila naravnost naperjena proti katolicizmu. Veliko slabega je cesar tako po svojem ugledu zabranil. Cerkveni knezi, škofje in nadškofje so mu bili prijatelji in zvesti svetovalci v resnici in ne samo za okrasek na dvoru. Ko je imela dne 9. dec. 1916 na Dunaju evharistična moška molitvena družba božjo službo za umrlega cesarja, je spregovoril kardinal Piffl nekaj besed tudi o cesarju Francu Jožefu: Nepozabne so mi besede, ki jih je cesar govoril pri priložnosti 60 letnega vladarskega jubileja škofom. Dejal je: Vera je varno sidro, na katero se v življenja skušnjah in bojih lahko vsakdo opira. Jaz sem zvest sin cerkve, ki me je učila v težkih urah udati se v božjo voljo, ki me je tolikokrat v nesreči tolažila, ki je bila meni in moji hiši zvesta vodnica na življenjskih potih." Cesar Franc Jožef je bil tudi iskren prijatelj in podpiralec katoliških misijonov. Od nekdaj so že Habsburžani radi podpirali misijonarje. Cesar Ferdinand III. je 1. 1654. določil vsako leto 100 goldinarjev za misijone — v tisti dobi lepa svota denarja. Leopold I., Jožef L, Karel VI. se imenujejo kot dobrotniki misijonov. Vse pa je v tem prekosil Franc Jožef I. Ko je Avstrija 1. 1878. zasedla Bosno in Hercegovino, je cesar Franc Jožef takoj prosil sveto stolico, da uravna v macedonskih deželah katoliško hierarhijo in je poskrbel za to namero potrebna sredstva. Veliko je bilo navdušenje katoliških Bošnjakov za cesarja, katerega so ljubili kot svojega učitelja. »Hrvatski Dnevnik" je zategadelj pisal ob cesarjevi smrti: „Kdo naj zdaj tolaži ubogo Bosno in siroto Hercegovino, ko sta izgubili svojega dobrotnika in očeta?" Ko je bilo treba v Škodri v Albaniji ustanoviti duhovno semenišče, je cesar prevzel nase polovico proračunjenih letnih stroškov in je obetal na leto še 3000 gld. prispevka za vzdrževanje bogoslovja. Mo-slimi so semenišče^požgali — cesar pošlje bojno ladjo in grozi, da bo dal obstreljevati mesto, nato plača sultan 1200 cekinov odškodnine. Zato pa so tudi katoliši Arnavti 1. 1916. avstrijsko armado pozdravili z velikim navdušenjem. Kar se je moglo v Srbiji storiti za katoliške cerkve in šole, se je vršilo po cesarjevi darežljivosti. Z njegovo pomočjo se je zidala tudi stolnica v Baru. Krepko je Franc Jožef podpiral katoličane v Rumuniji. Z njegovim denarjem so sezidali cerkev in samostan minoritov v Bukarešti. Ko je nadškof Palma 1. 1887. v Bukarešti ustanovil duhovno semenišče, mu je cesar poslal 50.000 frankov! Ko se je 1. 1898. v bukareški stolnici obhajala petdesetletnica, je izrazil nadškof Hornstein: „Naše katoliške župnije, cerkve in šole je cesar obsipal z dobrotami!" Še več je cesar storil za katolike v Bolgariji. On je bil krušni oče zagrebških sester v Od-rinu, francoski resurekcijonisti in lazaristi so mu bili hvaležni za premnogo dobrot. Poseben prijatelj je bil cesar kapucinom v Sofiji in Plovdivu. Kedarkoli je prišel nadškof Menini na Dunaj, se je vrnil domov z bogatimi darovi. Cesar je zidal škofu rezidenco, sirotišnico in bolnišnico. V Carigradu je bil cesar protektor šole sv. Jurija pri lazaristih, apostolske prefekture minoritov ter njihovih zavodov, katoliške cerkve v Peri, naselbine me-hitaristov v Paukaldi. Cesar je bil tudi protektor katoliških naselbin v Grčiji. Katoliška cerkev v Pireju je zidana z njegovo pomočjo. Ko je bila 1. 1898. po-žgana cerkev frančiškanov v Smirni, je cesar daroval za novo zgradbo 20.000 frankov. Za Sveto deželo se je cesar čisto posebno zanimal. Ko se je 1.1859. mudil na krajih, posvečenih po Zveličarjevem življenju, je dajal s polno roko, kjer je videl potrebo, posebno frančiškanom, katerim je ostal prijatelj vse življenje. Cesar sam je izposloval pri sultanu, da se je frančiškanom ob Svetem grobu dovolilo prezidati njihov samostanček; frančiškanom v Jaffi je dal 3200 gld., za popravo cerkve Odrešenika v Jeruzalemu je daroval 60.000 frankov. Veliki bronasti oltar v patriarhovi stolni cerkvi je dar cesarja Franca Jožefa. In da se je 1. 1868. ustanovilo avstrijsko zavetišče, je zasluga cesarjeva. Ubogim arabskim sestram sv. rožnega venca je cesar pomagal zidati samostan. Usmiljenim bratom v Tanturju je podaril 50.000 gld. Cerkev sv. Katarine v Betlehemu je povečini zidana z denarjem, ki ga je podaril cesar, tako tudi frančiškanska cerkev v Nazaretu. Ko je siromašnim katoliškim Grkom v Bejrutu omogočil zidati cerkev, je dejal grški menih: „Ljubi Bog bo cesarju Francu Jožefu za njegovo dobrotljivost gotovo dodelil milost, da postane grški katolik!" Zato pa tudi v Sveti deželi ni bil noben vladar tako znan in priljubljen kakor Franc Jožef. Papež Inocenc XI. je leta 1687. izročil Avstriji pro-tektorat čez misijone v Zgornjem Egiptu. Laški misijonarji priznavajo, da so avstrijski cesarji res vedno bili misijonom pomočniki in branitelji. V novejšem času se je Avstriji še izročilo varuštvo nad misijoni v Sudanu in nad koptiškim patriarhatom v Aleksan-driji. V Zgornjem Egiptu je deloval kot eden prvih misijonarjev naš Ignacij Knoblehar. Ko ni bilo za misijon ne denarja, ne ljudi, je hitel Knoblehar na Dunaj. Cesar ga je prijazno sprejel in kot eden prvih sprevidel pomen tega misijona. Cesar je misijonu določil 1000 gld. letnih dohodkov in je dovolil, da se povsod zbira za ta namen. In da se branijo koristi misijona, se je v Kartumu ustanovil c. kr. konzulat, prvi v Afriki! Knoblehar je hitel z Dunaja v Rim, kjer so hoteli ta misijon zaradi prevelikih težav opustiti; ko pa je mogel goreči misijonar papežu Piju IX. poročati, da podpira cesar sam to podjetje, se je sklenilo ne odnehati, in se je ta misijon odslej imenoval: »Katoliški avstrijski misijon." Ko je pozneje apostolski vikar Geyer v Kartumu nameraval zgradbo katoliške cerkve, je cesar dal v ta namen 10.000 kron. Papež Leon XIII. je naprosil cesarja, da je na „Kongo-konferenci" zastopal koristi katoliških misijonov. Škof Sedfaoni (Minieh) poroča 1902, da je s pomočjo avstrijskega cesarja zgradil v Egiptu 15 kapelic. Kopti so bili pod dobrim zaščitnikom, dokler se ni patriarh Makaire podal Angležem. A avstrijski misijonarji so delovali tudi drugod: ob Zambeziju, v Natalu, v Avstraliji, v Indiji — in vsi so poznali velikega dobrotnika Franca Jožefa! A prosit so prihajali tudi drugi misijonarji, ne samo domačini. Uredništvo lista „Kath. Missionen" je hotelo nekoč izvedeti, koliko cesar daje, da se številke porabijo v Statistiki, pa je dobilo iz cesarske kabinetne pisarne odgovor: „Nj. Veličanstvo daje, kar da, iz ljubezni in na tihem. Kakor darovana, tako naj dobrota ostane tajna!" Ena zadnjih podob ga kaže zatopljenega v' molitev: Cesar moli! In med zadnjimi njegovimi besedami je bila še ta: „Mnogo imam še moliti." Umrl je mirno kakor si ne more želeti lepše smrti nikdo. Sprejel je še sveto obhajilo in tako pripravljen šel v večnost pred kralja kraljev, „po katerem kralji kraljujejo in postavodajalci določujejo pravo". Smrt in pogreb cesarja Franca Jožefa I. Dne 21. novembra 1916 je sporočila uradna „Wiener Zeitung" Avstriji in vsemu svetu, da je naš cesar Franc Jožef I. ob 9. uri zvečer, v gradu SchOn-brunn, mirno v Gospodu preminul. Človeškemu življenju so odmerjene tesne meje in da bi človek živel sto let, nazadnje mu ponehajo moči, življenje zaplapola in ugasne kakor plamen v izgoreli leščerbi. Vsakikrat, ko se je javnosti poročalo, da častivredni starček na cesarskem prestolu boleha, je ljudstvo preplašeno posluhnilo, prestrašilo pa se je, ko so tokrat zdravniki poročali, da so se cesarju vnela pljuča, da se vročina viša in slabo vpliva na bolnikovo stanje. Dunajski nadškof kardinal Piffl je naročil duhovščini molitveno uro. Še zadnji dan življenja je bil blagemu cesarju dan dela in skrbi za državo, sprejemal je še višje dvorne dostojanstvenike, sprejemal še po vrsti svoje ministre. Še popoldne je bil cesar pri popolni zavesti. Poročali so mu, da so naše čete zavzele Krajovo, kar ga je izredno razveselilo. Dne 20. nov. so mu naznanili, da mu pošilja sveti Oče papeški blagoslov. Prišel je namreč dvorni župnik dr. Seidl kar z Najsvetejšim ter sporočil cesarju, da mu sv. Oče pošilja svoj apostolski blagoslov. Ob 6. uri je hotel cesar moliti še večerno molitev, sedeč v naslonjaču. Ko so ga zapuščale moči, so ga nesli v posteljo. Cesar pa se je branil, češ: „Veliko moram še moliti!", nato je zaspal. Dvorni župnik Seidel je podelil vladarju sveto poslednje olje ob navzočnosti cesarske družine, ki se je bila zbrala ob smrtni postelji. Došli so nadvojvoda Karel z nadvojvodinjo Žito, nadvojvodinja Valerija, nadvojvoda Franc Salvator, nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Anunciata, nadvojvoda Franc Štefan, nadvojvodinja Izabela i. dr. Ob 9. uri sta zdravnika izjavila, da je cesarju prenehalo biti srce. Zadnje vladarjeve besede so bile: „Truden sem." Umrl je mirno. Hči Valerija mu je dala križ in rožni venec v roke. Mrtvaški oder so umrlemu najprej pripravili v njegovi pisalni sobi. Tam je počival pod prozorno tančico, kakor da spi, na belih blazinah. Dne 27. novembra so ob 10. uri zvečer mrliča prepeljali iz Schčnbrunna na dvor. Črni voz, ki je vozil rajnega cesarja, je vleklo osem vrancev, spred in za vozom pa je stopalo in se vozilo veliko spremstvo gardistov, gardnih jezdecev, lakajev in arcierov. Ko so prišli pogrebci do zunanjih dvorskih vrat, je straža zamolklo zabobnala, moštvo pa je nastopilo, da izkaže mrliču zadnjo čast. Dvorna duhovščina je mrliča pričakovala ob stopnicah, tu so ga blagoslovili in potem prenesli v dvorno kapelo. Dne 28. novembra je smelo dunajsko prebivalstvo še zadnjič pogledati svojega rajnkega cesarja in ga kropiti po katoliški šegi, do polpete ure je korakalo mimo okoli 15.000 ljudi, velikanska množica, kakih 60.000, pa ni več mogla blizu. Ves predpoldan so se na vseh oltarjih dvorske cerkve darovale svete maše za umrlega vladarja. K pogrebu je prišlo na Dunaj veliko število vladarjev in knezov. Cesar Viljem je došel z malim spremstvom poslovit se od zvestega mu prijatelja. Molil je ob krsti in položil nanj krasen venec. Nemški cesar se je zvečer že odpeljal. Došli so še bavarski kralj Ludovik III. in kraljica Marija Terezija, saški kralj Friderik Avgust in prestolonaslednik Ivan Jurij; bolgarski kralj Ferdinand, prestolonaslednik Boris in princ Ciril; badenski veliki vojvoda Friderik II.; mek-lemburški veliki vojvoda Friderik Franc IV. in mnogo drugih vojvodov in knezov. Bolgarski kralj je prinesel venec, za katerega je bil sam natrgal najlepše rože v svojih dvornih vrtovih. Dne 30. novembra so cesarja zanesli v grobnico pri kapucinih. V dvorni kapeli je blagoslovil truplo dvorni župnik dr. Seidl, potem so krsto zanesli na mrtvaški voz, kjer so krsto zopet blagoslovili. Zazvonili so zdaj vsi dunajski zvonovi svojo žalostno pesem visokemu pogrebu: mortuos plango: za mrliči pojemo t6žno pesem. Za vojaškim spremstvom se je gnetla brezbrojna množica ljudstva. V tihi žalosti je gledalo prebivalstvo veličastni pogrebni sprevod, za katerim so se vrstila nepregledna zastopstva avstrijskih kronovin in dežel, ogrskih, hrvatskih, slavonskih komitatov in municipijev, mest, korporacij, stanov in društev. V cerkvi sv. Štefana so se zbrali člani Najvišje cesarske družine in k pogrebu došlih knežjih hiš, diplomatični zbor, tajni svetniki, ministri, dvorni uradniki, generaliteta, častniški zbor, predsedstvi in člani obeh državnih zbornic in razna poslanstva. Došli sta tudi Njuni Veličanstvi cesar Karel in cesarica Cita s svojim prvorojencem in dvorom. Krsto so prenesli na katafalk, prirejen v presbi-teriju. Kardinal nadškof dr. Piffl je tukaj opravil pogrebni obred, pevci dvorne opere so zapeli pretresljivi „Libera", potem so krsto zopet vzdignili na mrliški voz, ki je Visokega mrliča odpeljal h kapu-cinom. Za vozom sta šla cesar Karel in cesarica Žita, med njima cesarjevič Franc Jožef Oton, oblečen v belo obleko z žalnim trakom na levi roki. Sledili pa so bavarski, saški in bolgarski kralj, nemški cesarjevič, turški prestolonaslednik, švedski kraljevič, španski infant Ferdinand, danski princ Valdemar in po vrsti nemški knezi in vojvodi ter inozemska posebna odposlanstva. Avstrijske vladarje pokopavajo v grobnici pri kapucinih. Prva je bila tu 1. 1618. pokopana cesarica Ana, za njo cesar Matija 1. 1619. in potem drugi zaporedoma. Kapucini se zbero pri samostanskih vratih in spremljajo mrliča z bakljami v cerkev,, kjer nadškof mrliča zopet blagoslovi, redovniki pa pojo mrliški oficij. Nato nesejo truplo v grobnico. A vrata so zaprta! Višji dvorni obredni mojster potrka s palico na zaklenjena grobnična vrata. Od znotraj se odzove pater gvardijan: „Kdo je tu?", ne da bi odprl. »Njegovo Veličanstvo, presvitli cesar Franc Jožef I.", odgovori obredni mojster. „lgnosco, ne poznam ga," pravi zdaj gvardijan. „Avstrijski. cesar in apostolski kralj ogrski!" naglaša prvi. „Ignosco, ne poznam ga," odgovori pater gvardijan za durmi. In v tretje potrka zdaj obredni mojster na zaprta vrata, pater gvardijan pa povprašuje: „Kdo hoče vstopiti?" „Gre-šen človek, naš brat Franc Jožef," odgovori zdaj obrednik, vrata se odpro in krsto postavijo zdaj v grobnici na pripravljeno mesto med krstama Njenega Veličanstva cesarice Elizabete in prestolonaslednika Rudolfa. Zvečer se je veličastna slovesnost končala. Ljudska množica se je vrnila na svoje domove. Zemski ostanki blagega cesarja zdaj počivajo v skromni grobnici, duša pa je odšla pred kralja kraljev, da tam najde plačilo svojih del. Katoliška cerkev se poslavlja od njega z versko tolažbo: „Beati mortui, qui in Domino moriuntur." Blagor mrličem, ki so v Gospodu umrli, ker njihova dobra dela gredo ž njimi. Zadnja pot cesarja Franca Jožefa I. Kdo je naučil ptičke peti? (Legenda.) Ko ptičice Bog je ustvaril, brezglasne pod nčbesom lčtale so, in gnezdeča neme si spletale so, ker petja še ni jim podaril. Vsi žalostni ptiči so bili ... Škrjanček se dvignil do rajskih je vrat, odpirat mu prišel je angelček zlat, a ptiček drhtčl je le s krili. Ko ptičku se angel je čudil, pa reče nebes in zemljč Gospodar: „Ne čudi sel Rada nedolžna bi stvar, da petje bi v prsih mu zbudil. Škrjančka najprvo naiiči, kako naj zapoje mi slavo, ko dan vzbudi ga in dvigne pod nebno se plan do solnčeca mojega luči! Potem pa na zemljo pohiti, in sabo nebeških ponesi godal, nauči vse ptičke, da hvalo dajal bo v pesmici vsak čudoviti!" In vsel na perut se je zlato škrjanček in nesel ga angel seboj, velel mu: „Za mano to pesem zapoj, nebeških glasčv prebogato!" Škrjanca veselje prevzelo, zletčl je k družici, se spustil v raz6r, in spet žvrgoleč je poletel navzgor in pel neutrujen veselo. Sam angel na zračni je poti poslušal, ko hitel je k zemlji navzdol. Na Božje povelje iz g6zdov in s polj leteli so ptički naproti. Učil jih je kakor škrjanca. Ko v rajske višave se dvignil je spet, ves zbor je, veselja in sreče prevzet, nebeškega spremljal poslanca. Franjo Neubcmer. Podmorniki. Podmornik pod vodo; vidi se samo periskop (opazovalni daljnogled), ki je označen s pšico. Koledar 1918. Podmornik plove s polnim parom na površju. Podmorski čolni ali kratko podmorniki so se v svetovni vojski izredno obnesli. Velike angležke in druge bojne ladje se skoro ne upajo iz varnih pristanišč, in po vrsti so šli ponosni orjaki z vsem moštvom in orožjem na morsko dno. Javnost je začela trditi, da je v bodoče na morju odvisna premoč od malih potapljavcev, ne pa od velikih bojnih oklopnic. Pri vseh uspehih podmorskih čolnov pa se je uvidelo, da imajo premalo prostora, premalo orožja, da ne morejo dosti daleč ven na morje. Podmorniki današnjih dni so že neprimerno večji in vozijo vse hitreje kakor podmorniki, ki so se rabili v pričetku svetovne vojske. Podrobnosti bomo še le izvedeli, ko bo vojska končana, zdaj so vojaška tajnost. Glavno orodje podmornikovo so cevi za torpede, ki jih ima čoln spredaj in zadaj, da zamore torpede lan-cirati v smeri svoje vožnje. Novejši močnejši podmorniki so vrhutega opremljeni z enim ali dvema topoma, tako da lahko napadajo in se branijo tudi nad vodo. Sovražnik se proti tem čolnom le s težavo brani. Do zdaj se obrambna sredstva še le preizkušajo. : i i v. rfli S topovi se podmorniku navadno ne pride do živega, kakor hitro plove nekoliko pod vodo. Periskop se težko zadene, trdni čolnov život pa je od vode predobro zavarovan. Le če sovražnik pride neopažen, ga lahko napade s topovi. Čestokrat so hoteli pod-inornikom do živega z mrežami iz žice. Velike steklene posode vzdržujejo mrežo v vodi, podmornik se vanjo zaplete in vleče mrežo s seboj, morebiti se mu mreža še ovije okrog vijaka in ga pokvari. Na gibanju steklenih balonov na morski gladini opazi pozorni sovražnik, da se mu je ujel zaželjeni plen. Veliko pa z mrežami sovražnik ni dosegel. Zdaj upa dohiteti in pokončati podmornike z zelo hitrimi motor-čolni. Amerika gradi baje na stotine takih čolnov za svoje zaveznike. Najbolj nevarna so pod-mornikom letala. Iz zraka se namreč vidi precej globoko vozeč se podmornik kot temna senca na svitli morski vodi. Na to senco meče letalo potem svoje bombe ali pa nanjo opozori bližnje ladje, da se je varujejo, oziroma jo napadejo. Zelo nevarne so raz-stlane mine in neprijetno je podmorniku — olje, ki ga sovražnik razlije po morju. To olje zamaže periskop, da podmornik oslepi. Čestokrat se podmornikom nastavlja past, našemljena ladja, da podmornik ne ve kaj ima pred seboj in se ladji radoveden približa, dokler ta ne sproži svojih topov. S u š i c a. Hrvatski spisal dr. M. Dežman. — Z dovoljenjem pisateljevim prosto poslovenil Janko Leban. an na dan vidimo, kako razsaja zlasti med delavci s u š i c a ali j e t i k a. Zaman se borijo zdravniki proti tej kugi. Tako je umrlo leta 1901. petdeset članov okrožne bolniške blagajne v Z. in od teh je bilo štiriintrideset žrtev sušice. Veliko je pa tudi takih, ki vsak dan dohajajo-zdravit se v ambulatorij, t. j. iščejo si zdravja pri posebnih zdravnikih in v zdraviliščih. Premišljevaje razmere, ki v njih žive ti siromaki, sem spoznal, da je siromaštvo glavni vzrok jetike. Seveda prideta pri tem v poštev tudi poklic in nevednost. Povečini ljudje o jetiki nimajo pravega pojma, ne ved6, kako naj žive in kako se naj varujejo te bolezni. Splošno mnenje je — ne samo v delavskih slojih, temveč tudi v drugih krogih — da je sušica neozdravljiva. Zato sorodniki bolniku čestokrat ne poved6, da je jetičen, in bolnik ne išče zdravnika. Pa ne samo to! Ko bolniki vidijo, da jih zdravnik ne more ozdraviti tako hitro, kakor si to sami želč, romajo od zdravnika do zdravnika. Naposled opuste vse zdravnike in si skušajo pomagati z vsakovrstnimi sredstvi. Vsak čas lahko čitamo v časopisih, da je ta ali oni izumil zdravilo ali kak gotov način, da se po njem sušica gotovo ozdravi. Taki »izumitelji" delajo dobro kupčijo med lahkovernim, nepoučenim ljudstvom, ki v sili vse poskuša. Zaradi te splošne nevarnosti je potrebno, da kratko in jasno raztolmačimo, kaj je sušica, kolika nevarnost preti vsem od te bolezni, kako se je je mogoče obvarovati in kako se zdravi. Sušica je ozdravljiva! Ta misel mora prodreti v vse sloje. Ko bodo bolniki in njih sorodniki uverjeni, da ni treba obupati, če ima kdo to bolezen, se bodo radi podvrgli zdravnikovim odredbam, zakaj samo če popolnoma zaupaš zdravniku, ti bode mogoče, rešiti se sušice. Želeč nastopiti proti mazačem in hoteč poučiti posebno delavce, napisal sem te vrstice. Resnica je to: Čim preje spoznaš bolezen, tem večje je upanje, da ozdraviš. A ni mi bila zadnja misel tudi ta, da vzpodbudim vse ljudske sloje in oblastva k skupni borbi proti sušici. Zakaj le taka skupna borba nas sme navdajati z nado, da se s časom zmanjša število jetičnikov, kakor smo omejili kužne bolezni. I. Kolikokrat vidiš bolnika, ki se komaj vleče po cesti. Vsak čas obstane in težko vzdihne. Z njegovega bledega, brezkrvnega in izsušenega lica spoznaš, kako ga je teh par korakov izmučilo. Zakašlja in počasi stopa dalje. Oči se mu svetijo, zdajci zardi v lice — utrujen je. Ko ga vprašaš, kako mu je, pove ti, da mu je dobro. Ali ga sploh kaj boli? Ne, ti odgovori, nič ga ne boli. Sicer malo kašlja in nima pravega teka do jedi, upa pa zagotovo, da si takoj opomore, ko nastane topleje vreme in solnce gorkeje zašije. Ako ga še nadalje izprašuješ, ti pove, da je zadnji čas zelo shujšal, -to pa zato, ker malo je in malo spi. Vzrok temu pa je seveda le neugodno vreme; zdravnik je celo zahteval, naj bi legel v posteljo. Ko ga opomniš, da naj se varuje, ker bi sicer lahko nastalo zlo, da se ga utegne lotiti celo sušica, tedaj se ti nasmehne in ti pove, da so mu tudi že drugi ljudje pravili, da ima sušico. Pa to je smešno. Prehladil se je, a drugega ni nič. Med govorjenjem ga napade kašelj; s težavo pljune in v pljuncu je gnoj. »Vidite," pravi, „da me le mine ta kašelj in kmalu bo dobro." — „A kaj pravi zdravnik?" ga vprašaš. »Lepo Vas prosim, bil sem že pri desetih zdravnikih, pa vsak mi pravi eno in isto: »Pljučni katar, morate se čuvati, piti mnogo mleka« itd. Saj še sami ne vedo." Nekako skrivnostno ti tudi pove, da pije sedaj neko zdravilo, ki je o njem čital v časopisih in ki je prav izvrstno . .. Spomladi pa, ko posije gorkeje solnce, leže ta bolnik v posteljo, iz katere ne vstane več. Vendar do zadnjega trenutka ne izgubi nade. Vedno ti bo vedel za izgovor, zakaj mu še ni povsem dobro. Dal si je napraviti novo obleko in še dan pred smrtjo je hotel po vsi sili, da ga odved6 na izprehod. Kaj je pravzaprav sušica, kako se razvija in kakšno škodo napravlja človeštvu? Kako se te bolezni obranimo, kako se zdravi? Vedno moramo imeti pred očmi načelo: sušica je ozdravljiva! Splošno se misli, da jetičnemu človeku ni pomoči. Bojč se ga in ga pomilujejo. A to ni prav! Pred jetičnim človekom ni treba bežati, samo da živimo ž njim kakor je treba. Ozdravljiv je, samo vprašanje je, kdaj ta bolnik pride k zdravniku. Seveda, če se kdo kvari z babjimi zdravili tako dolgo, da ga mrzlica že vrže na posteljo in da se mu znaki smrti že kažejo na licu, potem mu ni rešitve. Nobena vojna ne pobira toliko ljudi kakor su-Šica; nobena kuga ni zadavila toliko ljudi, kakor sušica. In vendar se mi ne ganemo. Med tem, ko so se vse države proti kugi ali proti kozam posluževale najstrožjih naredb, da bi se ne razširile po deželi, se proti sušici malo stori ali nič. A če vam povem, da samo v Hrvatski in v Slavoniji vsako leto umre do 9000 ljudi za sušico, a v samem Zagrebu do 400, mari ni to grozno? Ali ko čujete, da umre v Avstriji na leto 90.000 ljudi za jetiko, na Nemškem pa celo 120.000, li ne strmite? Še bolj boste umeli veliko nevarnost, ako vam povem, da je v Zagrebu pri dobri četrtini vseh smrtnih slučajev vzrok — sušica. Ali če povem, da umr6 od 1000 ljudi vsako leto za sušico: v Rusiji 4, v Avstriji 3, na Nemškem 2, a v Zagrebu 7. Kaj pa se je storilo, da se prepreči ta velika umrljivost? Nič! Do novejše dobe se tudi po drugih deželah ni nič storilo. Šele v novejšem času delajo država, društva, družbe zdravnikov in poedini dobrotniki na to, da se v tem oziru pomaga, in odslej umrljivost pada. Tako je na Nemškem v desetih letih pala umrljivost od treh na dva slučaja (na tisoč ljudi). Nadejati se je vendar, da sušica ne bode več »ljudska bolezen", ako se le zedinijo vsi sloji v obrambi zoper njo. Posrečilo se bo, omejiti jetiko, kakor se je omejil legar in so se omejile črne koze ter druge bolezni, ki so pred leti morile na stotine ljudi. Borba proti sušici je sicer težavna in zahteva nekoliko požrtvovalnosti. Vendar se ta trud gotovo izplača. Pomislimo le sledeče: Vsako leto umre na Hrvaškem in v Slavoniji za sušico do 9000 ljudi. Recimo, da vsak teh nesrečnikov služi le 1 krono 50 vinarjev na dan, potem znaša to za 300 delavnikov 450 kron. Potemtakem znaša vsakoletna izguba narodnega imetka na Hrvaškem in v Slavoniji čez 4 milijone kron. Toliko namreč izgubimo na zaslužku. Ako računamo, kar potrosi vsak tak bolnik vsled nesposobnosti za delo v enem letu za hrano, oskrbo in zdravila, potem pridemo do zaključka, da znaša letna izguba v denarju 6 milijonov kron. To je povprečno čez 2 kroni na vsako osebo davka za sušico. Ta izguba na ljudeh, denarju in delavni moči naj nas privede do razmišljevanja, kako naj temu odpomoremo. III. Sušica je nalezljiva bolezen, pred katero ni nihče varen, ne mladenič ne starec, ne bogatin ne siromak. Dobiš jo vsepovsod. Sušica pobira po dolinah in gorah, v severnih kakor v južnih krajih. Ko pravimo sušica, mislimo navadno na pljučno bolezen, toda vedeti moramo, da ta bolezen lahko napade vsak del človeškega telesa: kosti in kožo, čreva, možganske mrenice in žleze, ponajveč pa pljuča. Zato so do najnovejšega časa mislili ne samo neuki ljudje, nego tudi zdravniki sami, da je n. pr. slična bt)lezen na koži (lupus) nekaj različnega od sušice, ali bolezen v žlezah (škrofuloza) istotako nekaj drugega. Toda ni! Vse te bolezni so eno in isto okuženje, samo v drugi obliki. Vsi ti pojavi so ena in ista bolezen, vsi imajo isti vzrok. Učeni zdravnik R. Koch je 1. 1882. zasledil neke male glivice v obliki malih črtic, katere povzročijo to bolezen. Zdravniki imenujejo te glivice bacile, a bolezen samo sušico ali tuberkulozo. Te glivice so tako majhne, da bi komaj bile en milimeter dolge, ako bi jih postavil tisoč drugo poleg druge. Ko te glivice okužijo telo, se silno množč in tako malo po malem zastrupijo telo, podjedajo telesno moč, da začne razpadati organ, ki je bil okužen. Te glivice ali klice, kali (tuberkelbacili) so edini vzrok sušice, brez njih ni sušice, a pri komur jih najdemo, ta je obolel prav gotovo za to boleznijo. Te male glivice se nahajajo povsod, kjer žive in kamor hodijo jetični ljudje: v prahu na cesti, po sobah, po delavnicah itd. Izven človeškega telesa kmalu poginejo, ker ne najdejo zadosti potrebne vlage in toplote, da se razvijo in pomnožč. Solnčna svetloba jih hitro ugonobi. Tako vse glivice na cesti brzo poginejo. Kakor hitro so našli te glivice in jih spoznali kot edini vzrok sušice, začeli so zdravniki iskati sredstev, da bi jih uničili. In v resnici: imamo več tekočin, kislin, strupov, ki uničujejo te glivice. Ugonobi jih tudi velika vročina. Zato izkuhamo okuženo perilo jetičnega človeka in s tem zatremo glivice. To vedeti je zelo važno, ker so to sredstva, ki se jih poslužujemo v borbi zoper sušico. Brez glivic ni sušice. Iz tega pa ne sledi, da človek, pri katerem se niso našle te glivice, nima sušice. Zelo težko je najti bacile tudi z drobnogledom in kaj lahko se spregledajo. Zato je nujno potrebno, da gre vsak hitro k zdravniku, ako že dalje časa kašlja, ako ga trese mrzlica in začne pešati in hujšati. Zdravnik ga naj preišče. Zapomniti si je treba, da je sušica samo v začetku bolezni ozdravljiva. Ko se je bolezen lotila že celih pljuč, ni več pomoči. IV. Sedaj vemo, kaj je vzrok sušici. Treba je še zdaj povedati, kako se človek okuži. Človek, ki morebiti še sam ne ve, da je jetičen, pljuje po podu svojega stanovanja in ž njim živi rodbina, kakor da mu ni nič. A vsakokrat, ko se izkašlja, vrže iz sebe na tisoče takih glivic. Pljunec se posuši in pomeša s prahom. Ljudje v isti sobi vdihavajo ta prah s strupenimi glivicami vred. Ako so slabih pljuč ali prehlajeni, se te glivice lahko vgnezdijo v njihovih pljučih in obolijo za sušico. Lahko tudi nalezeš sušico, ako poljubuješ jetičnega človeka. To je en način prenašanja te bolezni. V drugem slučaju, posebno pri otrocih, okužijo te glivice čreva. Kako in odkod so prišle tja? Te glivice ne. žive samo v človeku, nego tudi v govedu. Posebno krave čestokrat obole za sušico. Mleko take krave je strupeno, ker se v njem nahajajo take glivice. Ako potem pijemo tako mleko nepre-kuhano, popijemo z mlekom vred tudi te glivice, ki se lahko vgnezdijo v črevih. Najnevarnejši so pa pljunci jetičnih ljudi. Ž njimi ne smemo priti v dotiko. Perice, ki imajo ranjene roke in perejo perilo jetičnih ljudi, lahko dobijo to bolezen na koži (uljesa, ture). Zato je najbolje, da jetičniki pljujejo v pljuvalnik, napolnjen z vodo, ki se potem razkuži. Robce pa in perilo, zamazano s takimi pljunci, moramo politi s Glivice ali klice (bacili). kropom, ker vročina uniči glivice. Ako jetični človek le pazi na svoje pljunce, potem drugim ni nevaren. Lahko živimo poleg njega in ni se nam bati ničesar. V. Kako pa to, da vsi ne obolimo za sušico, ko živi med nami toliko jetičnih ljudi, ki prav nič ne pazijo? Vsak čas srečamo jetičnega človeka, pa vendar ostanemo zdravi. Kako je vendar to? Zato, ker se glivice (tuberkelbacili) ne primejo tako lahko vsakega človeka. Recimo: Jetični bolnik stanuje v vlažnem stanovanju z drugimi osebami vred. Nekaj teh oseb je zdravih, ki delajo ves dan-na polju, a hodijo domov le spat. Drugi delajo po tovarnah.in delavnicah. N. pr. rudarji ali kamenoseki, ki delajo v nezdravih prostorih ter jim prah lega na pljuča. Ti ljudje se slabo hranijo, izpostavljeni so raznim vremenskim nezgodam in trpe večkrat vsled prehlajenja. Zdravi poljedelci ne dobč sušice, slabiči pa, kojih pljuča se težje upirajo oku-ženju, podležejo prej. In vendar so vsi vdihavali prah, ki je bil poln teh strupenih glivic. Zdrava narava enih se je znala upirati in glivice se vsled tega niso mogle ukoreniniti pri njih. Ali vzemimo drug primer. Roditelji kakšnega otroka so slabiči, oče umre za sušico, njegov otrok pa je slab, vedno bolan. V zgodnji mladosti so mu otekle žleze, posebno na vratu, ter so se mu razgnojile. Vendar otrok vkljub temu živi. Ko pa doraste, začne bolehati. Leže v posteljo ter umre za sušico. V delavnici, kjer je on delal, se je nahajal tudi jetičen delavec. Nobeden njegovih tovarišev ni dobil jetike, samo on! Kaj pomenja to? Ljudje pravijo: Razpoložen je bil za jetiko; zdravniki pa velijo: Imel je dispozicijo. Tudi oni kamenoseki in ta otrok so bili »razpoloženi" za sušico. Prvi so dobili to »dispozicijo" vsled težkega dela in slabe hrane, a drugi je dobil dispozicijo po svojem očetu. V prvem slučaju so si torej to dispozicijo sami pridobili, v drugem slučaju pa je bila ta dispozicija podedovana. Mnogi ljudje mislijo, da otrok podeduje sušico po roditeljih. Temu ni tako! Otrok ne dobi sušice po starših, nego le dispozicijo. Taki otroci so bolj slabotni, posebno pljuča so jim slaba, šibke rasti so ter imajo ozka, skoro prenežna prsa. Jed jim nič kaj ne diši in vsako prehlajenje jim hitro škodi. Tako vidimo, da se more ta dispozicija podedovati ali pa nastaja vsled revnega in bednega življenja. Toda ne samo revščina, nego sploh vse, kar slabi človeško telo, kakor: bolezni, vsakovrstne nerednosti, strasti, posebno pa pijančevanje pospešujejo razpoloženje do sušice. Tako oboli pijanec ali nečistnik lažje za sušico nego zdrav človek. Isto velja o onem, ki je prestal pljučnico in se lahko prehladi. Prav tako je z ženo, ki je oslabela vsled mnogih porodov in njeni poznejši otroci lažje dobe sušico. Posebno se pa nekaterih obrtnikov in delavcev rada prijemlje sušica, zlasti onih, ki delajo v prahu, ker so jim pljuča ranjena po ostrem prahu. Že prej smo omenili, da lahko dobe sušico oni, ki težko in dolgo delajo in se slabo hranijo, stanujejo pa v mračnih, vlažnih stanovanjih. Sušica je bolezen revežev, bolezen delavcev! Lahko se reče, da je 80°/o jetičnih —- siromakov, delavcev, a 20% je premožnih in bogatih ljudi. Zato je tudi upravičeno, če delamo na to, da se delavcem oskrbč boljša stanovanja in poviša plača, da se jim zmanjša število delavnih ur in posebno pa, da se delavnice in tovarne uredč. Vse države skrbe za to, da se v tem oziru pomaga, zakaj siromaštvo je največji zaveznik sušice. VI. Sedaj, ko smo čuli, kaj je vzrok sušici, bi bilo dobro izvedeti, kako delujejo te glivice (tuberkelbacili) v človeškem telesu? Poglejmo najprej, kako delujejo na pljuča. Navadno se te glivice vgnezdijo najprej v pljučne konice (vrhe). Glivice se zavrtajo v pljučne stanice. Staniče — celice — so najmanjši živi organi človeškega telesa. Te glivice delujejo tako, da se okoli njih zberejo okužene stanice in v bolnih pljučih nastanejo male kepice, tuberkule imenovane; odtod beseda tuberkuloza. Kjer je veliko teh kepic, popolnoma iztisnejo zdrave pljučne stanice. Mesto zdravih pljuč najdemo neko trdo sirasto tvarino, sestavljeno iz samih takih kroglic. Mi vemo, da se vsaka stanica telesa hrani s krvjo, ki teče v žilah po vsem životu. Take nove tvorbe (kepice, tuberkule), povzročene po teh glivicah, nimajo teh žil. Vsled tega se lahko dogodi dvojno: ali se ta novotvorina utrdi — potem izgleda kakor apno — ali se pa razgnoji. Oni gnojni pljunci, ki jih mečejo iz sebe jetični ljudje, niso nič drugega, nego razgnojena, razpadajoča tvorba kepic. Tako nastane v pljučih luknja. Večkrat vidimo, da so pljuča jetičnih ljudi popolnoma luknjičasta, a v teh luknjah je vse polno gnoja. Ako taka tvorba, obstoječa iz samih kepic (tuberkel) pride do kake žile, okuži tudi to. Stene take žile začnejo gniti, počijo in kri se polije v luknjo, bolnik pa izkašlja kri. Če torej kdo izkašlja kri, naj se ne tolaži, da mu je počila v ustih ali v vratu žila, ampak naj takoj poišče zdravnika. Tako se bolezen širi v pljučih dalje in dalje. Bolniku, ki je v početku tožil le o kašlju, o težjem dihanju, o bolečini med pleči, prihaja vsak večer vroče, a po noči se poti, izgubi vsak tek in začne hujšati. Kašelj, ki je bil v začetku suh, postaja gnojen, bolnik bledi in se suši, propada vedno bolj. Od časa do j časa se mu vlije kri, dokler naposled ne zaspi za večno. Najčešče napada jetika pljuča in vsi mislimo na sušico v pljučih, ko pravimo, da je ta ali oni jetičen. ; Toda povedali smo že, da more sušica okužiti vsak j del človeškega telesa. Razen pljuč okuži tudi jetra, j posebno čreva, žleze, goltanec, sklepe in kožo. Vse te bolezni, ako se tudi različno pojavljajo, so vendar posledice enega in istega vzroka: okuženja po teh glivicah. Prečesto se dogodi, da taki bolniki zanemarijo svojo bolezen in mislijo, da imajo kako drugo bolezen, pa ne gredo k zdravniku. V otroških letih se najčešče prikazuje tuberkuloza ; v žlezah (škrofuloza). Žleze, posebno na vratu, nabreknejo, razgnoje se, nastanejo uljesa (tvori), ki se počasi zacelč, pustivši grde brazgotine. Istotako je na koži. Najprej se prikažejo rdeče otekline na koži, velike kakor leča, iz teh nastajajo mala uljesa (tvori), ki se nikakor nočejo zaceliti. Razen teh dveh vrst imamo še eno vrsto jetike. Ta se po- • javlja ponajveč v otroških letih, in sicer je to sušica — hrbtenjače. Dete se drži malo zgrbljeno. Ko naglo sede, ali kadar ga pritisneš na ramena, zaboli ga hrbtenjača. Sčasoma postaja otrok čedalje bolj zgrbljen, dokler mu ne zraste popolna grba. Često se nato ob strani pojavlja oteklina, ki poči in se iz nje cedi gnoj. Ta gnoj prihaja od hrbtenice, ki se je pričela gnojiti. Večkrat slišimo, da je deci otekel ta ali oni sklep. Spočetka so se roditelji tolažili, češ, da je to revmatizem (skrnina) in mazali so oteklino s kako mastjo, a detetu ni bilo bolje. Oteklina ga sicer okoli sklepa ne boli, a ni mu mogoče stati na nogi ali prijemati z roko, če je bolezen na roki ali na laktu. Posebno se pojavlja taka bolezen v kolku. Mi vidimo, da taki otroci ne morejo prav in enako stegniti obeh nog. Ena noga izgleda tako, kakor da bi bila krajša. Taka oteklina sklepa, ki ni bolan a tudi ni preveč občutljiv, dolgo časa enako izgleda. Naposled na enem mestu pordi, koža poči in začne se odcejati gnOj, ki prihaja iz bolne gnile kosti. Posebno se ta bolezen v sklepu kolka končuje redno s tem, da ostane tak otrok vse svoje življenje šepav. To so razne vrste sušice, ki se pojavljajo največ pri otrokih. Čeprav ne končajo navadno s smrtjo (a mogoče je tudi to), vendar popačijo takega otroka za vse življenje. Zato je velika odgovornost za roditelje in neodpustljiva napaka, ako mati pravočasno ne pohiti k zdravniku. Tak otrok bo preklinjal svoje starše, ko doraste. Samo zdravnik lahko najde pravi vzrok pri teh boleznih. Kakor smo rekli, sušica lahko okuži vsak del človeškega telesa. Lahko okuži oko, uho, nos, a tudi mozeg. Taka deca navadno že umre po nekoliko dneh, a roditelji pravijo, da jih je vzela „božjast". Sušica lahko okuži tudi čreva in potrebušnico. Napravijo se namreč v črevih uljesa, polna glivic. Ta uljesa prevrtajo čreva in človek umre potem za vnetjem potrebušnice. Tudi dolgotrajna driska je sumljiva, zato mora biti človek oprezen, ker se je morebiti tuberkuloza vgnezdila v črevih. Sušica more napasti tudi goltanec. Taki ljudje so ohripeli, težko govore, a vsled bolečine težko jed(5, često tudi ne morejo piti. Te glivice lahko okužijo goltanec, posebno pri vdihanju, če je človek prehlajen in dela v prašnih prostorih. Ponajveč najdemo te glivice razen v pljučih v oprsni mreni (rebernici). Večkrat vidimo celo, da ljudje, ki so trpeli vsled vnetja oprsne mrene, umr6 za sušico. Bila so jim pač pljuča bolna, pa se to ni opazilo, ali pa je bolezen prešla v pljuča. Vsako tako vnetje je sumljivo. Zato je treba, da ob vsakem vnetju, a posebno ob vsakem kataru (prehlajenju) v pljučih skrbno pazimo; zakaj v začetku se da sušica še ozdraviti. Dogajajo se slučaji, ko čvrst in zdrav človek naenkrat oboli. Ljudje pravijo: „Prehladil se je! Vroč se je napil mrzle vode!" Tak človek leže in v nekoliko tednih ali mesecih umre za sušico. Tako sušico narod zove „naglo jetiko". To se zgodi takrat, ko glivice pridejo v kri in poplavijo celo telo. Vidite, kako se na različne načine pokazuje ena in ista bolezen, ki se navadno konča s smrtjo. Večkrat traja bolezen samo nekaj mesecev, navadno pa 2 do 4 leta, posebno v pljučih, včasih tudi še dlje. Dogaja se pa tudi, a je prav redko, da se uljesa sama od sebe zarastejo ali zacelijo, glivice poginejo, rane se zacelijo in jetični človek doživi visoko starost. Kakor vemo, je sušica ozdravljiva, samo pravočasno je treba iti k zdravniku. Ne zdravite se pa s takozvanimi „domačimi zdravili", z raznimi mazili, čaji itd. Samo zdravnik lahko takoj v začetku spozna sušico. Ne zanemarjajte nobene bolezni, bodisi da se pojavlja v sklepu ali kateremkoli delu telesa, češ: »Pljuča in srce je zdravo!" To je napačno. Jetični bolnik se spočetka ne čuti bolnega, njega nič ne boli, a vendar nosi v sebi kal smrti! Zato naj nam velja pravilo: Ko opazite na sebi, pri svoji deci ali pri domačih ljudeh, da jih pod večer kuha vročina, ali da težko kašljajo, ali da se ponoči potč, ali da nimajo teka, ali da imajo drisko, ali da šepajo, da so zgrbljeni, ohripeli; če opazite sploh kaj nepravilnega, tedaj idite k zdravniku, da bolnika preišče. Ne dajte se zapeljati, če vam sosed pravi, da je on prav tako bolehal, pa mu je bolezen prešla, ker je rabil to in to zdravilo, ta in ta čaj. Človek se lahko kruto vara. Ako mojega soseda glava boli in mene istotako, mislite li, da mora biti temu eden in isti vzrok? Ali ni mogoče, da ima on povsem drugo bolezen, nego jaz? Če kašljata dva človeka, ni treba, da imata isto bolezen, ker glavobol, kašelj, driska ali oteklina, to so samo znamenja bolezni, a taka znamenja lahko izvirajo iz najrazličnejših bolezni. Zato pravim: Kdor ni popolnoma zdrav, naj ide k zdravniku, ker v začetku je treba zdraviti bolezen. Treba pa je še več. Ako hočemo omejiti sušico, moramo podvzeti vse, da preprečimo njeno razšir-jevanje. VII. Ljudi delimo lahko v dve vrsti: v take, ki so razpoloženi za sušico, in v take, ki tega razpoloženja nimajo. Nekateri so za to bolezen razpoloženi že po rojstvu. „Dispozicijo" so podedovali po starših, ki so bili tudi jetični. Drugi so postali „disponirani" vsled pomanjkanja ali vsled nezdravega dela. Vsakdo se mora varovati sušice, posebno pa oni, ki je za to bolezen razpoložen, pa je vendar še nima. Pa kako se varujemo sušice? Ako bi človek bival v gozdu, daleč od vsega sveta, bi gotovo ne dobil sušice, zakaj le tam, kjer je kaj jetičnih ljudi, se jetika naleze. Je-tičen človek naj pljuje v pljuvalnik, napolnjen z vodo. Ali pa naj pljuje v kako malo posodo, ki jo nosi s sabo in ki se potem razkuži. Sušica se tudi lahko prenese s poljubom, ali po kozarcu, po žlici, vilicah ali po kakem drugem predmetu, ki je zamazan s slinami jetičnega človeka. Nadalje se je bati, da dobimo sušico v čreva, ako pijemo neprekuhano mleko jetičnih krav. Sicer sodi učenjak R. Koch, ki je odkril te glivice (tuberkelbacile), da se goveja sušica ne prenese na človeka; a to še ni dokazano. Zato bodimo previdni. Glavno je, da pazimo na pljunce, da se ne posuše in se ne razprši ta prah. Jetični naj ima tudi svoje namizno orodje, svoj kozarec, svojo servijeto itd. Ako se jetični človek drži teh pravil, ne bode nevaren svojim domačinom. Lahko živimo ž njim, toda treba pameti in previdnosti. Kakor se mora vsak človek sam varovati, tako morajo poskrbeti vsi gospodarji tovarn, delavnic in drugih podjetništev, kjer več ljudi skupno dela, da bodo ti prostori svetli in čisti. Naj pazijo, da bode čim manj prahu in da se rabijo pljuvalniki. Na tla * (na pod) se na noben način ne sme pljuvati! Država in občina naj pazita na tovarne, gostilne, kolodvorske čakalnice, župniki pa na cerkve, da bč vse snažno. Živinozdravniki naj pazijo, da se mleko in sir bolnih krav ne prodajata. Najbolje in najpametneje je, da se vkljub vsemu temu mleko vedno skuha. Ko bi povsod bilo vse lepo urejeno in snažno, ne bi bilo toliko jetičnih ljudi, iz nemarnosti in nesnage pa izvira nebroj bolezni. Varovati se mora že zdravi človek. A kaj pa slabotneži, ki so za sušico disponirani? Tu je stvar že težja. Otroci, ki žive z jetičnimi starši, siromaki, ki trpe lakoto v vlažnih stanovanjih in ki delajo v prahu, vsi ti so v resni nevarnosti. Pomagajte ubožčkom, da dobe boljšo hrano in zdrava stanovanja. To je vprašanje, ob katerem zdravnik ne more sam veliko pomagati. Vsi, država in občine, naj složno delajo na to, da se siromaki po-učč, da se opozorč na nevarnost in da jim poskrbč možnost, varovati si zdravje. Naj bodo ljudje zmerni v jedi in pijači, stanovanja naj bodo snažna, perilo čisto. Ne zanemarjajte prvih znamenj bolezni! Poskrbi naj se, da bo mogel do zdravnika tudi ubožec! VIII. Kaj pa potem, če so se pokazali že prvi znaki sušice? Dosedaj so ljudje navadno s prevaro tolažili takega bolnika. Reklo se mu je, da se je prehladil, to pa da kmalu mine. Tako so govorili, dokler ni siromak umrl. Tako ne sme biti! Bolniku je treba povedati, seve previdno, da je resno bolan. Do najnovejšega časa se je mislilo, da za jetične ni rešitve in se jim je bolezen zatajevala. Zdaj pa, ko vemo, da se sušica dž ozdraviti, ako se bolnik ko j iz začetka pravilno zdravi, mu lahko povemo resnico, in to iz teh vzrokov: Prvič: kdor ve, da ima sušico in ve, da je bolezen nevarna zanj in za njegove domačine, bode se gotovo varoval in ne bode pljuval po podu, ne bode poljubaval svojih otrok, bo pazil, da koga ne okuži. Koliko življenj bi se rešilo, ko bi se jetičnim povedalo, kaj in kako je s to stvarjo! Če jetičnemu poveš, da je samo prehlajen, imel bo to za malenkost. Ne bode se varoval, ne bode se zdravil, a kadar naposled leže v posteljo, tedaj je morebiti že zamujeno. Torej: že zaradi bolnika samega in zaradi njegove okolice treba, da se pove resnica. Seveda, če ni več pomoči, povej to le domačinom, da se bodo znali ravnati in da se bolnik pravočasno izprevidi. Do novejšega časa je bilo zelo težko z jetičnimi ljudmi. Bogatašem je bilo še lahko. Njim se je dalo vse, kar je bilo mogoče, siromak pa je bil prepuščen sam sebi. Sedaj je bolje. Prej se je mislilo, da je potreba pošiljati jetičnike v tople kraje ali na visoke gore. No sedaj se je opazilo, da to ni uprav najbolje. Res je, bolnik se popravi na jugu, a ko se vrne domov, mu je tem huje. Sušica se da zdraviti v vsakem podnebju, a najbolje je, da se zdravi doma. Na raznih krajih se nahajajo ljudska zdravilišča za su-šičave ljudi, a zakaj to? Zdravniki so izgubili, rekel bi, nado, da bi kdo iznašel proti sušici bodi si kako uspešno zdravilo, mast, olje ali kroglice. Res je sicer, skoro vsak dan čitamo v časopisih, da kdo ponuja ta ali oni lek, ki „gotovo pomaga proti sušici." Bolniku — pravijo — ni drugega treba, nego da kupi to zdravilo in zdrav bo po njem. V resnici pa ni tako. Vsi ti leki ne uničijo glivic, nego le malce polajšajo bolniku stanje. Jeden koristi proti kašlju, drugi mu nekoliko vrne tek, tretji ga krepi, četrti mu prepodi mrzlico, vsi ti leki pa, naj se že zovejo: kreosotal ali ribje olje, sirolin itd. utegnejo le malo zaustaviti bolezen, a ozdraviti je ne morejo. Nimamo še leka, ki bi ozdravil sušico, ako je že zelo napredovala. A vendar jo ozdravimo v početku, zboljšamo lahko bolniku zdravje ter mu podaljšamo življenje. Seveda se zapisujejo še naprej zdravila, a to ni glavno pri zdravljenju sušice. Glavno je: pravilno urejeno življenje! Bolnik mora živeti po gotovih odredbah. Mora bivati na solncu, na svežem zraku, piti mnogo mleka itd. To vam je kakor s kakim zastarelim revmatizmom. Zaman se bolnik zdravi doma z vsemi mogočimi mastmi, naposled gre v toplice, tam se zdravi nekoliko tednov in se vrne zdrav domov. Tako je tudi s sušico. Posebna zdravilišča, ki je v njih vse naj-skrbneje pripravljeno za jetične ljudi, so pač najboljše naprave za zdravljenje sušice. Tam se bolnik nauči, kako naj živi. Vedeti moramo, da se narava sama bori proti sušici, samo treba ji pomoči. Pa ne samo to, nego tudi s tem, da gre jetičnik v zdravilnico, preneha nevarnost, da okuži svojo obitelj. Zato pa vse države zidajo take zdravilnice. Na Nemškem jih imajo večje število, v Avstriji eno, pri nas pa nobene. Uprav pri nas, kjer tako razsaja sušica, bi bila potrebna taka zdravilnica. Upamo, da se skoro najde potrebni denar za zgradbo take zdravilnice. Ko bodo ljudje videli, da prihajajo bolniki po trimesečnem bivanju v zdravilnici zopet za delo sposobni domov, bodo vsi hvaležni. IX. Čuli smo, da nimamo gotovega zdravila, ki ozdravi sušico, pa smo vendar rekli, da je sušica ozdravljiva; kako je to? Ko pride bolnik k zdravniku, izpraševal ga bo najprej: kako je živel doslej, kakšno ima stanovanje, hrano in ali so mu roditelji in domači zdravi? Že po odgovorih utegne izvedeti, ali ima bolnik sušico ali ne. Ako bolezni ni v pljučih, nego na katerem drugem delu telesa, tedaj je lahko določiti, ali se nahaja bolezen na koži, v kosteh ali kje drugje. Ako je v pljučih, se mora paziti, da se sušica ne zamenja s kakim prehladom ali vnetjem in obratno. Večkrat se dogodi, da kdo misli: samo prehladil sem se. Iz prehlajenja pa se razvije sušica. Kjer zdravnik sumi, da bi utegnil biti početek sušice, skrbno preišče pljuča. Prisluškovaje se prepriča, kako bolnik diha, ker po dihanju se najprej spozna, ali so pljuča zdrava ali ne. Potem zdravnik trka bolniku na prsa, ker zdrava pljuča odmevajo vse drugače kakor bolna. Tako je mogoče določiti, kateri del pljuč je bolan in kako daleč je že segla bolezen. Zdravnik se prepriča tudi, ali je srce zdravo itd. Večkrat se zgodi, da v početku niti zdravnik ne more reči zagotovo, ali je sušica ali je ni, ker lahko so ista znamenja, kakor pri navadnem prehladu. Tedaj pa zdravnik preišče bolnikov pljunec. Slišali smo, da se v pljuncu nahajajo klice sušice, zato je tak pljunec tako nevaren. Zdravnik vzame nekaj pljunca in ga dene pod drobnogled. Tak drobnogled poveča vsako stvar 700 krat. Ako z drobnogledom opazi te klice, tedaj je gotovo, da ima bolnik sušico. Ako pa teh klic ne najde, utegne to biti slučajno. Zato je treba, da zdravnik pljunec po dvakrat, trikrat preišče. Vidite, tako zdravnik zasledi sušico. To pa je zelo važno, ker levzačetku je mogoče ustaviti se sušici. Jasno je, da more to storiti le zdravnik, ki se je učil vseh teh načinov preiskovanja, jasno je pa tudi to, da le oni, ki pozna bolezen, more jo tudi zdraviti. Ko zdravnik dožene, da ima bolnik sušico, potem pogleda najprej, kakšno je bolnikovo stanovanje: ali je vse čisto, ali je dovolj zraka in svetlobe v sobi. Posebno odredi, da bolnik pljuje v pljuvalnik in da se ta voda spravi na stran, ali pa razkuži. Ako domačini pazijo na to, da z bolnikovimi pljunci ne pridejo v dotiko, potem se ni treba bati okuženja! Zrak, ki ga bolnik izdiha, ni strupen; nevaren je le prah, ako se pljunci, ki jih je bolnik izpljuval na tla, posuše in so se tako te klice zmešale s prahom. Bolniška soba mora biti zračna in svetla. Svežega zraka se ni treba bati, cel6 potrebno je, da bolnik leži kar največ mogoče v čistem zraku. Po zdravilnicah imajo nalašč za to odprte sobe. Ako leži bolnik doma, naj se odpre okno, da ima sveži zrak pristop, zakaj sveži zrak izvenredno dobro deluje na bolnika. Ako ima jetični že mrzlico, to naj nikogar ne plaši. A kakšna naj bode hrana jetičnemu človeku? Često vidimo, da su-šičavi človek noče jesti ne tega, ne onega, ker mu škodi, kakor si domišljuje. A to ni resnica. Če jetični človek nima mrzlice, lahko jč vse. Najbolj redilna je mast, nadalje beljakovina.* Potemtakem bode bolnik porabil največ mleka, jajec, masla, mesa, posebno svinjetine in jagnjetovine, slanine, sira, kruha, sočivja, sadja, meda itd. Seveda treba, da zdravnik nadzoruje glede hrane, da se bolnik ne pokvari, in ako izgubi tek, da primerno odredi. Večkrat čujemo, da vino ali pivo škodi. Nasprotno: vino koristi, če je naravno in ga bolnik zmerno pije. Samo tedaj, ako bolnik kri bruha, ne sme piti vina, ne čaja; tedaj je treba, da živi ob mrzlem mleku. Opomnil sem že, kako koristen je sveži zrak za jetične ljudi. Dokler imajo mrzlico in so zelo slabi, naj ležč po 3 do 4 ure na dan na solncu in svežem zraku. A ko se malo popravijo, naj se izprehajajo, najprej po ravnini, potem pa malo v breg. Toda nikoli naj se na takih izprehodih ne izmučijo, da bi začeli težko dihati. Kakor se ni treba bati zraka, tako tudi vode ne. Pri zdravljenju nam tudi voda pomaga kolikortoliko. Ako ima bolnik mrzlico in bruha kri, naj dobi mrzle obkladke na prsa; drugače pa naj se d£ po telesu vsako jutro in vsak večer čvrsto otirati z brisalko, namočeno z mrzlo vodo, tako da mu koža porudeči. Posebno proti nočnemu potenju bode to koristno. Mrzle vode se ni treba bati. Ako se razumno rabi, ne bode prehlada. Večina jetičnih ljudi misli, da je obolela vsled prehlada; a ni resnično, nego le kali sušice so se vgnezdile v pljuča. Taki bolniki se zelo bojč zraka in vode in se ne morejo okrepiti. Zato se lažje prehlade kakor človek, ki je vajen svežega zraka in mrzle vode. — Ali naj vam pišem o zdravilih, ki se rabijo proti sušici? Teh je na stotine, rabimo jih, a gotova niso. Več pomaga opisani način življenja, kakor ti leki ali zdravila. Vendar pa: brez zdravil ni mogoče izhajati, ker je treba pomagati bolnikom v marsikakem obziru. Zdaj toži bolnik o * To je redilna snov, ki se nahaja v mesu, v jajcih itd. kašlju, ali da ga duši in se ne more odkašljati; zdaj se zopet pritožuje, da ima mrzlico, da ga bode, da se poti itd. Vse te nadloge so posledice sušice. Ako za sušico samo nimamo gotovega zdravila, imamo pa zdravil za te bolezni. Zdravniki se jih poslužujejo, da odstranijo te. Tako se da pomoči jetičnemu človeku. Toda vsi ne morejo živeti kakor treba. Ubožec, ki stanuje z obilno rodbino v vlažnem, nesnažnem, mračnem stanovanju, kjer ves zrak smrdi, nima denarja, da kupi kruha, a kamo li še zdravila in česar treba za zdravljenje. Ko pa vemo, da je večina jetičnih ljudi siromakov, tedaj umejemo, zakaj se po vsem svetu zidajo „ljudska zdravilišča za jetiko". V takih zdravilnicah dobi bolnik vse, kar je treba. Tam živi pod nadzorstvom zdravnikov, tam mu je za vsako dnevno uro določeno, kaj naj dela, ker le ta urejeni način življenja ga more ozdraviti. In res, ako pogledamo ono veliko število jetičnikov, ki so se, prišedši iz takih zdravilnic, zopet lotili dela* tedaj bomo razumeli, kako važno je za vsako deželo, imeti tako zdravilnico. Dokler sami nimamo takih zdravilnic, glejmo vsaj, da poučimo ljudi, kako jim je treba živeti in kako se obvarujejo jetike. Na sestanku zdravnikov v Londonu se je pred leti razpravljalo o sušici ter se med drugim sklenilo sledeče: 1. Vsi ljudski sloji, v prvi vrsti zdravniki, oblastva, duhovniki, šole naj se pozovejo na obrambo proti tej bolezni, da vsakdo, bodisi s poukom, svetom ali z denarjem pomaga bolnikom in obvaruje zdrave. 2. Sušica je ozdravljiva, ako se bolnik začne zdraviti takoj v pričetku bolezni. Najgotoveje se je mogoče zdraviti v posebnih zdravilnicah za jetične. Ker so pljunci jetičnih ljudi najnevarnejši, zato bodi pljuvanje na pod ali na cesto brezpogojno prepovedano. Vsak jetičnik naj s sabo jemlje pljuvalnik. V bolnicah, delavnicah, stanovanjih morajo biti pljuval-niki, napolnjeni z vodo. 3. Zdravniki, društva, bolnice itd. morajo skrbeti, da poučč ljudi, posebno jetične, kako se jim je ravnati. 4. Najbolje bi bilo, da bi se jetični ljudje tako naznanjali zdravstveni oblasti, kakor druge nalezljive bolezni. 5. Delati se mora na to, da se za delavce bolje poskrbi, posebno pa za delavnice in tovarne. 6. Dokler se ne dožene, ali je goveja sušica za ljudi nevarna ali ni, je treba, da živinozdravniki strogo pazijo na mleko, sir in meso takih bolnih goved. 7. Zdravniki morajo delati na to, da se ustanove društva proti jetiki, in da se zgradijo „ljudske zdra-vilnice za jetične ljudi." * Na Nemškem 30.000 na leto. Uporaba rr Električne iznajdbe povzročujejo v človeškem delovanju popoln prevrat, in dežele, ki imajo v svojih vodah dosti gonilne sile, upajo v bodočnosti iz teh sil kovati si veliko blagostanje. Kakor v planinskih deželah uporabljamo padajočo vodo, so začeli zdaj rabiti tudi že dvigajoče se in padajoče morje, oseko in plimo za proizvajanje električne moči. Ob izlivu reke Gironde na Francoskem se je otvorila rske plime. 1. 1910. prva taka tovarna. In stvar je čisto preprosta. Na morski breg so zgradili zidane oddelke, v katerih se po spodnji odprtini voda dviguje ali pa po nji odteka pri plimi oziroma oseki. Oddelki imajo pa odprtino tudi zgoraj, pri kateri se ob plimi izganja zrak in pri oseki vsesava. Ta trajni zračni tok se uporabi kot gonilna moč za pnevmatično turbino, ki goni električni generator. Nove določbe zasebnega prava. Spisal deželnega sodišča svetnik Fran Regally. Kakor se je že v Koledarju za 1. 1916. naglašalo, se je že dolgo časa kazala potreba, da se izpremenč nekatere določbe našega, vsled starosti častitljivega občnega državljanskega zakonika. Ta potreba je postala vsled sedanje svetovne vojne vedno nujnejša; da se uredč vsaj najsilnejši slučaji, osobito iz osebnega in rodbinskega, deloma tudi iz dednega prava, so se tozadevne določbe izpremenile deloma že s cesarskim ukazom z dne 12. oktobra 1914, drž. zak. št. 276, ki so se razložile na straneh 65 do 74 Koledarja iz 1. 1916. Odslej je poteklo zopet precej mesecev. Vojna traja dalje. Vse pred vojno navadne razmere so se znatno izpremenile. Novim razmeram treba prilagoditi zakonodajo. Zato je bilo skrajno potrebno, da se mar-sikako pravno vprašanje, o katerem se je takrat, ko se je izdal gorenji cesarski ukaz, mislilo, da lahko še počaka na rešitev, znova uredi že sedaj, da bodo zakonite določbe ustrezale dejanskim potrebam časa. Gradivo je bilo pripravljeno že pred leti. Vlada je bila zadevni načrt novega zakona predložila gospod-ski zbornici državnega zbora že leta 1907. Tam se je načrt nekoliko predelal; ker pa so nastale vsled vojne deloma zopet druge razmere, se je moral načrt znova prilagoditi sedanjim izpremenjenim razmeram. To se je zgodilo. Izdal se je pred vsem cesarski ukaz z dne 22. julija 1915, drž. zak. št. 208, s katerim se urejajo določbe o obnavljanju in popravljanju mej, ki so stopile v veljavo z dnem razglasitve, to je dne 25. julija 1915. Potem pa se je izdal še cesarski ukaz z dne 19. marca 1916, drž. zak. št. 69, s katerim se urejajo vse ostale določbe občnega državljanskega zakonika, o katerih se tukaj govori. Kolikor ni pri posameznih odstavkih povedano kaj nasprotnega, je zadobil ta cesarski ukaz svojo moč dne 1. januarja 1917. Kakor v predlanskem, tako se tudi v tem sestavku navajajo posamezni paragrafi zadnje imenovanega cesarskega ukaza v oklepajih brez vsakega pristavka. Kratici „o. d. z.", to je „občni državljanski zakonik", in „o. z. z.", to je „občni zemljiškoknjižni zakon", pa kažeta na zadevne paragrafe teh dveh zakonov samih I. Osebno pravo. 1. Obramba imena. Ako se komu oporeka pravica, imeti svoje ime ali svoj priimek, ali pa ako kdo drug neupravičeno rabi njegovo pravo ali pa izmišljeno (n. pr. pisateljsko) ime, more ta tožiti, da neupravičenec to opusti, in mu, ako in kolikor ga zadeva krivda, tudi povrne škodo (§1 — § 43 o. d. z.). Ta določba je docela nova. 2. Koliko se smejo nedoletniki sami zavezovati. Doslej se otroci, ki so pod očetovsko oblastjo, vobče niso mogli nikdar veljavno zavezovati, ako ni oče v to privolil izrecno ali molčč. Le glede onih nedoletnikov, ki niso bili pod očetovsko oblastjo, marveč jih je zastopal varuh, je zakon izrecno določal, da smejo stopiti v službo tudi brez privolila svojega varuha. Iz tega se je sicer sklepalo, da velja isto tudi o tistih nedoletnikih, ki so pod očetovsko oblastjo; jasna pa stvar ni bila. Novi zakon pa tudi tem otrokom izrecno daje pravico, poiskati si službo in skleniti službeno ali mezdno pogodbo tudi brez očetovega privolila, to pa le pod pogojem, da se preživljajo sami ali pa, da jih preživlja kdo drug, ne pa roditelji. Karkoli si pridobč nedoletniki, naj so že pod očetovsko oblastjo ali pa naj jih zastopa varuh, na ta ali na drug način po svoji marljivosti, in pa s stvarmi, ki so se jim izročile v njihovo rabo potem, ko so dorasli, to je potem, ko so izpolnili štirinajsto leto svoje starosti (§ 21 o. d. z.), smejo prosto razpolagati in se glede te imovine sami zavezovati pravtako kakor polnoletne osebe. Ravnotako smejo nedoletniki samostojno sklepati pogodbe glede čistega prebitka imovine, ki so jo podedovali ali pa kakorkoli drugače dobili, in ki jo upravlja varstveno sodišče, ako jim to prepusti čisti prebitek v lastno prosto upravo; vendar se more to zgoditi šele potem, ko so nedoletniki že izpolnili svoje dvajseto leto. Že doslej je bil vsak nedoletnik, ki je že prekoračil dvajseto leto svoje dobe in se je delal pri sklepu kake pogodbe ali pa pri kakem drugem opravilu za polnoletnega, odgovoren za vso škodo, če njegov sopogodnik ni mogel šele poizvedovati, ali je dotičnik res polnoleten ali ne. To velja še dalje. Samo tisti nedoletniki, ki so že izpolnili svoje dvajseto leto, so pa bili doslej odgovorni glede na druga prepovedana dejanja in škodo, ki so jo povzročili po svoji krivdi; to pa velja odslej za vse dorasle nedo-letnike; odgovorni so torej, ako so stari več kot štirinajst let, za vso škodo s celo svojo imovino (§§ 2, 3 in 4 — §§ 152, 246, 247 in 248 o. d. z.). Vse to velja tudi za vsa dejanja nedoletnikov, ki so se dogodila še pred 1. januarjem 1916 (§ 5). II. Rodbinsko pr.iTO. Izpodbijanje zakonskega rojstva. Pri onih otrocih, ki jih žena porodi po preteku 180 dni po sklenjenem zakonu in pred pretekom 300. dneva po moževi smrti ali potem, ko se je zakonska vez docela razvezala, ali pa v času med tema skrajnima dobama, se domneva, da so zakonskega rodu (§ 138 o. d. z.). Ako pa mož trdi, da otrok, ki ga je porodila njegova žena v tem času, ni njegov, mora izpodbijati zakonsko rojstvo s tožbo najdalje v treh mesecih, odkar je izvedel za porod. Zakonsko rojstvo mora zagovarjati skrbnik, ki ga sodišče postavi v ta namen; mož pa mora dokazati, da je popolnem nemogoče, da bi bil on zarodil otroka, n. pr. ako je bil v vojni ali sicer odsoten ali zaprt ali pa nezmožen v času, od katerega ni do otrokovega rojstva preteklo manj kot šest in ne več kot deset mesecev. Za tak dokaz pa nikakor ne zadošča, ako se dokaže, da je mati prešestvovala, ravno tako tudi ne, ako mati trdi,, da je otrok nezakonski. To velja naprej pravtako,, kakor je veljalo doslej. To zakonito določbo so sodišča že doslej tako> tolmačila, da je v slučaju, če je bil mož umobolen (bedast, nor), ali pa če je obolel na umu, še preden je potekel izpodbijalni rok, smel vložiti zadevno tožbo njegov zakoniti zastopnik (skrbnik) v treh mesecih, odkar je izvedel za otrokovo rojstvo, ali ako je že prej vedel zanj, v treh mesecih potem, ko je bil postavljen za skrbnika. Ta v razsoji udomačena razlaga je sedaj izrecno določena v zakonu in velja odslej kot zakon (§ 6 — § .158 o. d. z.). Ako je mož umrl, preden je potekel rok za izpodbijanje zakonskega rojstva, so smeli tudi dediči, katerim bi se utegnila goditi škoda na njih pravicah, torej taki, ki bi sicer podedovali pokojnikovo zapuščino v celoti ali tudi le deloma, izpodbijati iz navedenega razloga zakonsko rojstvo otroka. To velja tudi v bodoče. Po novem zakonu pa mora v tem slučaju in pa, ako je od otrokovega rojstva dalje moževo bivališče neznano, tudi otrok sam izpodbijati svoje zakonsko rojstvo. Ako mati še živi, se sme tožba vložiti le tedaj, če je tudi mati s tem zadovoljna, le pravice se za otroka lahko posluži njegov varuh, dokler otrok ni polnoleten, otrok sam pa še tekom enega leta potem, ko je postal polnoleten (§ 7 — § 159 o. d. z.). Ko postane torej tak otrok polnoleten, mu bo dano na voljo, ali bo hotel še dalje veljati za zakonskega otroka moža svoje matere, ali pa — če bi bilo to zanj ugodnejše — za nezakonskega otroka svojega pravega očeta. Ako pa zakonski mož, ki se lahko sam zastopa, pred sodiščem prizna, da je otrok njegov, torej zakonski, potem nima niti njegov zakoniti zastopnik niti otrok sam več pravice, izpodbijati zakonsko rojstvo. To pa mož lahko stori tudi še potem, ko se je tožba že vložila, da, še celo potem, ko se je sodba že izrekla, samo če še ni pravnomočna, torej ako se lahko še prizove (pritoži) proti njej (§ 8 — § 159 a o. d. z.). Vse to velja tudi glede tistih otrok, ki so bili rojeni pred 1. januarjem leta 1917, ako gori določeni izpodbijalni rok tega dne še ni potekel; otroci, ki so bili rojeni pred 1. januarjem 1914, pa nimajo te pravice (§ 9). III. Dedno pravo. Od dednopravnih določeb se je precejšen del izpremenil že s cesarskim ukazom z dne 12. oktobra 1914, drž. zak. št. 276. Tozadevne izpremembe so razložene že v predlanskem koledarju na straneh 71 do 74. Sedaj so se znova uredile le sledeče stvari: 1. Odpoved dedni pravici. Ta je bila dopustna že doslej. Bila je enostranska izjava dednega upravičenca. Ker so se pa take izjave oddajale večkrat prenagljeno in nepremišljeno, in so zato nastale razne pravde, se more sedaj dedni pravici odpovedati le s pogodbo, ki jo sklene dedni upravičenec z zapustnikom. Da pa taka pogodba velja, se mora skleniti pred notarjem v obliki notarskega akta pravtako kakor na pr. ženitna in vsaka druga pogodba med zakoncema, ali pa napisati pred sodiščem. Taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal dedni pravici, ako se ni dogovorilo in v pogodbo napisalo nič nasprotnega (§54 —§551 o. d.z.). 2. Oporoke. Oporoke se imajo vobče delati v prihodnje še ravnotako kakor doslej. Izpremenili sta se le dve določbi in sicer: Kdor hoče napraviti izvensodno pismeno oporoko, pa je ne spiše sam, četudi zna pisati, mora poslednjo voljo, ki jo je dal spisati po kom drugem, lastnoročno podpisati. Dalje mora oporočnik pred tremi zmožnimi pričami, od katerih morata biti vsaj dve hkratu na-vzočni, izrecno izjaviti, da obsega sestavek njegovo poslednjo voljo. Ni torej dovolj, ako pred pričami sestavek samo podpiše; pravtako ne zadošča, ako na stavljeno vprašanje samo prikima ali odgovori z „da"; sam mora izrecno izjaviti, daje na sestavku napisana njegova poslednja volja. Končno se morajo tudi priče podpisati in sicer vedno na listini sami — ako se to zgodi znotraj ali zunaj, je vse eno —, ne pa samo na zavoju. Priče morajo tudi pristaviti, kot kaj so podpisale; najboljše je, ako vsaka priča pripiše svojemu imenu besede „kot priča poslednje volje" ali „kot priča oporoke". Kaj je v taki oporoki napisanega, tega priči ni treba vedeti, ker velja vsebina oporoke tako, kakor je napisana (§55 — § 579 o. d. z.) Te določbe veljajo tudi za vsa sporočila poslednje volje, ki so se naredila pred 1. januarjem 1917. Ako je tprej kdorkoli, ki zna pisati, napravil pismeno oporoko v tej obliki, pa se ni držal teh novih predpisov, naj izpolni še te ali pa napravi novo sporočilo poslednje volje; ker bi sicer staro ne veljalo. Ni mu pa treba delati docela nove oporoke; porabi lahko stari sestavek, le priče naj še enkrat pokliče in naredi tako, kakor je gori povedano. Znano je tudi, da tudi oseba, ki ne zna niti pisati niti brati, lahko napravi izvensodno pismeno oporoko. Poklicati mora tri priče, ki morajo biti ob istem času navzočne. Ako mu je že preje kdo drug spisal oporoko, da lahko kar tisti sestavek prebrati; ako se pa to ni zgodilo, da lahko svojo oporoko tudi takrat spisati. Ko je oporoka spisana, jo mora ena priča prebrati, drugi dve priči pa morata tudi sami vpogledati vsebino, se torej prepričati, ali je res tako zapisano, kakor se je bralo. Ko se je to zgodilo, mora oporočnik potrditi, da se vsebina sestavka strinja z njegovo poslednjo voljo; pri tem zadošča, ako oporočnik odgovori na stavljeno vprašanje z „da". Kdor je spisal oporoko, je tudi lahko oporočna priča, ako ni morda drugega zadržka. Doslej je pisec oporoko lahko tudi prebral, odslej dalje pa se to ne sme več zgoditi, ako oporočnik sam ne zna brati. Oporoko mora torej prebrati kdo drug, ne več tisti, kdor jo je pisal (§ 56 — 580 o. d. z.). Pravtako je znano, da mora oporočnik tudi podpisati oporoko, ako zna in more pisati; drugače pa mora pristaviti svoje ročno znamenje (križ) in sicer sam — ni zadosti, ako prime le za pero — in sicer v tem slučaju pred vsemi tremi pričami. Previdno je, ako ena priča k ročnemu znamenju pristavi oporočni-kovo ime, da se ne pozabi, kdo je napravil dotično oporoko, sam pa pripiše svoje ime kot podpisnik* (§ 580 o. d. z.). Ako se pismena oporoka ne dela ravno tako, kakor je tu predpisano, ako se ne izpolni le eden teh predpisov, oporoka kot pismena ni veljavna (§ 601 * Da bo oporoka zanesljivo veljala, je najbolje, ako se konča nekako takole: To oporoko sem spisal jaz, Josip Petrovčič, tako, kakor jo je povedal Pavel Meršnik, posestnik v Šmarju št. 13. Prebral jo je oporečniku Anton Štravs od besede do besede. Potem ko jo je prebral (ali pregledal, kar se je v zadevnem slučaju v resnici zgodilo) tudi Janez Arh, je Pavel Meršnik izrecno o. d. z.). Vendar je mogoče, da taka oporoka velja kot ustna, ako se je natančno držalo tozadevnih predpisov. Ti se niso nič izpremenili; ostalo je vse pri starem. Ker so dotične določbe splošno znane, namen tega sestavka pa je le, bralce seznaniti z novimi zakonitimi določbami, in ker Družba sv. Mohorja itak namerava v kratkem izdati nov „Slovenski pravnik", v katerem se bodo vse določbe natančno razložile, se tukaj ne razlaga, kako se delajo ustne oporoke. Svetuje pa se vsakemu, da napravi pismeno oporoko. Prvič ostane zapisano vse pravtako, kakor se je povedalo, in ni nevarnosti, da bi priče kaj pozabile ali pa pomrle pred zapustnikom, ako ta po oporoki še dolgo živi; drugič pa si dediči prihranijo stroške za pota oporočnih prič k sodišču, ki mora priče vselej zaslišati, kadar je oporočnik napravil ustno oporoko. Vsaka oporoka velja, dokler oporočnik ne napravi druge veljavne oporoke, ali pa dokler je izrecno ali molčč ne prekliče. S kasnejšo veljavno oporoko pa se prejšnja razveljavi le tedaj in toliko, ako in kolikor zapustnik ne daje v njej odločno spoznati, da naj'tudi še prejšnja oporoka obstoji povsem ali deloma (§713 o. d. z.). Marsikdo sicer v sporočilu svoje poslednje volje pravi, da ne sme veljati nobena kasnejša oporoka, ali pa, da sme veljati le tedaj, ako je opremljena z določenim znakom. Taka izjava v sporočilu poslednje volje ne velja (§61 — § 716 o. d. z.). Četudi je kdo v svoji prejšnji oporoki kaj takega določil, sme sedaj vendarle napraviti novo oporoko, pa mu je ni treba več opremiti s tjstim znakom, ki ga je določil v prejšnji oporoki. Če pa je napravil novo oporoko še lani, moral je v novi oporoki izrecno povedati, da imenovani pristavek prejšnje oporoke ne velja; ako morda ni tega pristavka izrecno razveljavil, bi veljala starejša, ne pa novejša oporoka (§ 62). Kakor že gori povedano, lahko vsak svojo oporoko izrecno razveljavi. To pa more storiti le v taki obliki, vkakoršni more napraviti oporoko (§719o. d.z.). Ni pa treba zato klicati ravno tistih prič, ki so bile pri napravi oporoke. Ustno oporoko lahko razveljavi in prekliče pismeno, toda le tako, kakor bi delal novo oporoko; pismeno oporoko pa lahko razveljavi in prekliče ustno, pa zopet le v taki obliki, ki je predpisana za oporoko. Oporoka pa se lahko prekliče tudi molčč; to pa se more zgoditi, ako se hkratu ne napravi nova oporoka, le pri pismeni oporoki. Molčč jo prekliče s tem, da jo raztrga ali prereže, da izbriše njeno vsebino, ali pa da prečrta ali prereže svoj podpis (§ 721 o. d. z.). Ako so se pa te poškodbe zgodile le slučajno, kar se zlasti ob sedanjem vojnem času kaj lahko zgodi (na pr. ako v vas prišedši sovražnik uniči in požge vse spise, kar jih dobi), ali pa ako se je pismena oporoka izgubila, potem oporoka še vedno lahko velja. Treba je le, da se dokaže, da se je stvar dogodila slučajno, in pa, kaj je bilo napisano v listini. Za vsebino listine se je doslej zahtevalo, da se dokaže potrdil, da je vse tako napisano, kakor je on povedal. Pavel Meršnik je potem oporoko, ker ne zna pisati, lastnoročno pod-križal. Nato smo jo pa še mi trije kot oporočne priče podpisali. V Šmarju pri Jelšah, dne 17. maja 1918. + Pavel Meršnik, podpisal Josip Petrovčič, obenem tudi kot priča oporoke. Anton Štravs, Janez Arh, priča oporoke. priča oporoke. ravno tako, kakor ustna oporoka, torej s tremi pričami. Treh prič sedaj ni več treba. Dokaže se lahko tudi kakorkoli drugače, na pr. ako se predloži tudi čisto navaden, od nikogar podpisan prepis, samo da se dožene, da je ravno tak, kakoršna je bila pismena oporoka (§57 — § 722 o. d. z.). To velja za vse slučaje, ki niso bili do minulega novega leta pravnomočno razsojeni. 3. Dedna nevrednost in razdedimba. Ostre so bile dosedanje določbe o dedni nevred-nosti: Kdor je zapustnika, njegove otroke, roditelje ali zakonca iz hudobije tako poškodoval na časti, na telesu ali pa na imovini, da se ga je lahko preganjalo kazenskim potom, četudi le zaradi prestopka zoper varnost časti, ker je rekel zapustniku kako grdo besedo, ta je bil toliko časa nevreden dedne pravice, dokler se ni dalo iz okolnosti povzeti, da mu je zapustnik odpustil. Pa tudi, ako je dotičnik umrl pred zapustnikom, niso njegovi otroci in morebitni daljnji potomci ničesar dobili. Te stroge določbe so se pa z novim letom znatno omilile. Sedaj samo tisti ni več vreden dedne pravice kdor stori zoper zapustnika hudodelstvo, dokler se ne da iz okolnosti posneti, da mu je zapustnik odpustil (§63 — § 540 o. d. z.). Ako pa zapustnik ne napravi oporoke — če naredi oporoko, je itak ta mero-dajna — dedujejo pri zakonitem dednem nasledstvu otroci ali morebitni daljnji potomci namesto tistega, kdor se stori nevrednega dedne pravice. Ta sam torej ne dobi ničesar, cel njegov delež pa njegovi potomci, ki vendar niso ničesar storili (§64 — § 541 o. d. z.). Vsak je mogel in more še vedno razdediniti svojega otroka, to je izreči, da po njem ničesar ne dobi, ako ga je otrok pustil v stiski brez pomoči, ali pa ako otrok trdovratno živi tako, da se ljudje nad njim javno pohujšujejo (§ 768 o. d. z.). Ako je kdo svojega otroka iz teh zakonitih razlogov razdedinil,! ni otrok seveda ničesar podedoval. Ako je preživel zapustnika, potem tudi njegovi potomci niso ničesar dobili. Le tedaj, ako je otrok umrl pred zapustnikom, so smeli njegovi potomci zahtevati dolžni delež. Sedaj pa dobč potomci razdedinjenega otroka dolžni delež vselej, torej tudi takrat, ako razdedinjeni otrok živi dalje časa kakor zapustnik. 4. Kako se upoštevajo daritve ob preračunu dolžnega deleža? Že v predlanskem sestavku „Nove zakonite določbe zasebnega prava" na strani 73 Koledarja se je povedalo, kaj je dolžni delež. To je namreč tisti delež, ki ga je vsakdo dolžan zapustiti svojim otrokom in njihovim potomcem, če pa teh nima, pa svojim roditeljem, naj bodo ti že njegovi pravi roditelji ali roditelji le-teh ali pa še dalje nazaj (§§ 762 do 764 o. d. z.). Istotam se je tudi povedalo, da imajo ozna-; menjene osebe do tega deleža pravico, čeprav je zapustnik napravil oporoko, pa se jih v njej ni spomnil, da torej oporoka v toliko ne more obveljati. Pravico do dolžnega deleža izgubi le, kdor postane nevreden dedne pravice, ali pa, kogar je zapustnik razdedinil iz zakonitih razlogov. Koliko znaša dolžni delež? V navzdolnji vrsti, torej za otroke in daljnje potomce polovico, v na- vzgornji vrsti, torej za roditelje in njihove prednike pa tretjino tega, kar bi bili dobili po zakonu, ako bi pokojnik ne bil napravil oporoke (§§765 in 766 o. d. z.). Kako se preračuni dolžni delež? Predvsem se mora natančno popisati in preceniti vse, kar spada v zapuščino: vse premične in nepremične stvari, vse pravice in terjatve, s katerimi je bil zapustnik upravičen prosto razpolagati, da, tudi tisto, kar so bili dediči in volilojemniki dolžni zapustniku. Nujni dedič, to je tisti, kdor ima pravico do dolžnega deleža, sme biti navzoč pri cenitvi in opozarjati na vse, kar se mu zdi potrebno. Nima pa pravice zahtevati, da se proda cela zapuščina ali posamezne stvari, ki spadajo vanjo, da bi se tako dognala resnična vrednost zapuščine. Od tako dobljene vrednosti zapuščine se odštejejo vsi dolgovi in vsa druga bremena, ki so se držala zapuščine že takrat, ko je zapustnik še živel (§ 67 — § 784 o. d. z.). Otrok, ki ima pravico do dolžnega deleža, sme tudi zahtevati, da se pri tem vpoštevajo daritve, ki jih je zapustnik komurkoli naklonil še med živimi. Daritve se pa postavijo po zmislu § 794 o. d. z. v račun takole: Gotovina, ki jo je zapustnik kadarkoli komu podaril, se upošteva v onem znesku, ki ga je zapustnik res dal. Posestva in druge nepremične stvari se vpostavijo s tisto vrednostjo, ki so jo imele za časa daritve. Premičnine pa se vračunijo po oni vrednosti, ki jo imajo za časa zapustnikove smrti; ako so se docela porabile, preden je pokojnik umrl, se torej ne morejo kar nič vpoštevati. Pri tem pa ni treba vpoštevati sledečih daritev in sicer: 1. daritev, ki jih je zapustnik komu naklonil takrat, ko še ni imel otrok, ki bi smeli zahtevati dolžni delež; 2. daritev, ki so izvirale samo iz zapustnikovih dohodkov, ki torej niso mogle prav nič zmanjšati njegove imovine, ampak se ta vsled zadevnih daritev samo ni povečala; 3. daritev, s katerimi je zapustnik glede na svoj stan in na svoj poklic izpolnil le svojo nravno dolžnost in ravnal tako, kakor ravna dostojen človek; 4. daritev za občekoristne namene, na primer za reveže, za „Rdeči križ", za podporo v vojni oslepelih vojakov, za njihove vdove in sirote itd; in končno 5. daritev, ki jih je pokojnik naklonil več kot dve leti pred svojo smrtjo osebam, ki nimajo pravice do dolžnega deleža. Kadar pa gre za daritve med zakonci, katerih zakon se je razvezal ali sodno ločil, takrat se ta dveletni rok ne prične pred časom, ko se je zakon razvezal ali sodno ločil, kajti šele od tega časa dalje se smatrata nekdanja zakonca kot tujca (§ 68 — § 785 o. d. z.). Ko se je tako natančno preračunila čista zapuščina pokojnikova in so se ji prištele tudi v prejšnjem odstavku navedene daritve, se izračuni, koliko bi prišlo na vsakega zakonitega dediča, ako bi zapustnik ne bil opravil oporoke, iz tega pa dolžni delež po onem načelu, ki se je gori pri tem vprašanju povedalo. Nujni dedič si mora pa dati v tako izmerjeni delež vračuniti vse, kar mu je zapustnik že sam morda volil v oporoki ali drugače zapustil, ako so se pa vpoštevale tudi daritve, tudi vsa tista darila, ki jih je sam prejel in ki so se postavila v račun (§69 — § 787 o. d. z.). V dolžni delež se vračunja tudi to, kar je dal zapustnik svoji hčeri ali vnukinji za doto ali pa svojemu sinu ali vnuku za opremo ali neposredno za nastop službe ali kakega obrta, in pa to, kar je porabil za plačilo dolgov polnoletnega otroka (§ 788 o. d. z.). Roditeljem, ki nastopajo kot nujni dediči, pa se ne sme vračuniti v dolžni delež tisto, kar jim je bil zapustnik moral po zmislu § 154 o. d. z. itak dajati: po tej zakoniti določbi je namreč vsak otrok dolžan svoje roditelje spodobno vzdrževati, ako obubožajo (§ 70 — § 789 o. d. z.). Kadar se pri določitvi dolžnega deleža vpoštevajo daritve po zmislu gori razvitih načel, se lahko pripeti, da v zapuščini ne ostane toliko imovine, da bi se mogli iz nje plačati poračunjeni dolžni deleži. V tem slučaju sme prikrajšani nujni dedič zahtevati od obdarjenca, torej od tistega, kateremu je bil zapustnik kaj podaril, da darilo vrne. Ta se pa lahko reši vrnitve celega darila, ako plača prikrajšanemu nujnemu dediču toliko, kolikor v zapuščini manjka do polnega dolžnega deleža. Če pa je obdarjenec sam tudi nujni dedič, si lahko obdrži toliko, kolikor bi znašal njegov dolžni delež, ako bi se vračunile tudi daritve; plačati ima le še toliko, za kolikor je bil obdarovan več, kakor znaša njegov dolžni delež. Ako je zapustnik obdaroval več oseb, morajo darila vrniti najpreje tisti, ki so jih pozneje prejeli; šele potem, ako to ne zadošča, jih morajo vrniti tudi tisti, ki so bili preje obdarovani. Ako pa je zapustnik obdaroval več oseb ob istem času, morajo ti vrniti darila v tistem razmerju, v katerem so jih dobili (§ 71 — § 951 o. d. z.). To velja za daritve, ki se napravijo po 1. januarju 1917. Daritve pred tem časom pa se morejo izpodbijati le po določbah sedanjega zakona (§72); te pa se glasč: Kdor ima za časa daritve potomce, katerim je dolžan zapustiti dolžni delež, ne more storiti v njih škodo nobene daritve, ki presega polovico njegove imovine. Ako je prekoračil to mero, in ako morejo ti potomci po njegovi smrti dokazati, da njegova čista zapuščina ne znaša niti več polovico tiste njegove imovine, ki jo je imel za časa daritve, potem smejo nujni dediči od obdarjencarazmeromanazaj terjati tisto, kar je ta preveč prejel. (Dosedanji § 951 o. d. z.) Oglejmo si na praktičnem slučaju, kako se izmeri dolžni del, in kaj imajo vrniti obdarovanci. Zapustnik je umrl kot vdovec. Imel je šest otrok, od katerih sta mu dva umrla še v otroški dobi, torej brez potomcev. Živi so še sin Jakob, sin Janez in hči Meta. Sin Peter je umrl že pred njim, pa je zapustil dva otroka, sina Franceta in hčer Ano, ki se je že poročila. Ko se je omožila, ji je dal stari oče, sedanji zapustnik, 2000 K dote, njenemu očetu pa ni bil nikdar ničesar dal. Leto dni pred svojo smrtjo, še preden je dal svoji vnukinji Ani 2000 K dote, pa je podaril svojemu bratu Antonu 10.000 K v gotovini, ravno takrat pa tudi svojemu prijatelju Jožefu Brezovarju gozd in kravo; gozd je bil takrat vreden 3000 K, danes ko je izsekan, pa le še 600 K; krava, ki je bila vredna 400 K, je Brezovarju poginila. Dva meseca pred tem pa je dal svojemu sinu Janezu, ko je ta pričel tesarski obrt, 1000 K v gotovini. Zapustnik je napravil oporoko, v kateri je postavil svojega sina Jakoba za glavnega dediča, sinu Janezu in hčeri Meti pa volil vsakemu 1000 K; svojih vnukov Franceta in Ane pa v oporoki ni nič omenil. Sin Janez, hči Meta in vnuk France zahtevajo svoje dolžne deleže, zahtevajo pa tudi, da se vpoštevajo daritve. Zapuščina se popiše in preceni, pokaže se, da je posestvo vredno............. 10.000 K živina in gospodarsko orodje......... 1 800 „ hišna oprava in premičnine pa..............200 „ skupaj . . 12.000 K V hranilnici je bil dolžan.........4.000 „ Ker ni imel drugega premoženja, pa tudi ne drugih dolgov, znaša čista zapuščina...... 8.000 K Prištejejo se daritve: 1. nazadnje dota vnukinji Ani v gotovini . . 2.000 „ 2. pred tem bratu Antonu v gotovini .... 10.000 „ 3. ob istem času prijatelju Jožefu Brezovarju gozd, ki je bil takrat vreden......... 3.000 „ merodajna je pri nepremičninah vrednost za časa daritve, torej ne vrednost sedanjega posekanega gozda; vrednost krave se pa ne more vpoštevati, ker je poginila, in je pri premičninah merodajna vrednost za časa zapustnikove smrti; 4. še preje sinu Janezu........ 1.000 „ Ako bi torej zapustnik ne bil nikomur ničesar podaril, bi bil imel ob smrti imovine...... 24.000 K Ker je zapustil tri otroke in pa potomca pred njim umrlega sina, torej štiri debla, bi bila prišla po zakonitem dednem nasledstvu na vsako deblo četrtina po................. 6.000 K Po toliko bi dobili otroci Jakob, Janez in Meta; ravno toliko pa tudi vnuka France in Ana skupaj, torej vsak 3000 K. Dolžni delež pa znaša polovico tega zneska, torej za otroke Jakoba, Janeza in Meto za vsakega................ 3.000 K za vnuka Franceta in Ano pa za vsakega polovico tega zneska ali 1.500 K. _ Janez, ki je dobil že 1.000 K, dobi še ... . 2.000 K Meta, ki ni še dobila ničesar, dobi..... 3.000 „ France, ki tudi še ni dobil ničesar, dobi . . . 1.500 „ Izplačati je torej skupaj . . 6.500 K Če bi Jakob izplačal to vsoto iz zapuščine, ki znaša le čistih............... 8.000 „ bi mu ostalo le še čistih........... 1.500 K Ker pa znaša tudi zanj dolžni delež..... 3.000 „ se upravičeno brani izplačati vseh 6.500 K; kar bi mu ostalo več kakor 3.000 K, mora pač doplačati, ostalih 1.500 K pa imajo vplačati obdarovanci. Prva pride na vrsto vnukinja Ana, ki je dobila 2.000 K dote. Ker pa tudi njen dolžni delež znaša 1.500 K, ni dolžna plačati več kot...... 500 „ Manjka še vedno........... 1.000 K Te morata plačati zapustnikov brat Anton in pa zapustnikov prijatelj Jože Brezovar. Ker je prvi dobil 10.000 K, drugi pa 3.000 K, mora plačati brat Anton 10/13 ali . . 769 K 23 h in Jože Brezovar 3/i3 ali.......... 230 „ 77 „ S tem pa je pokrit ves ostali primanjkljaj po 1.000 K — h 5. Kako morejo dedičevi upniki zavarovati svoje terjatve? Dokler se zapuščina ne prisodi dediču v last, morejo dedičevi upniki seči z izvršbo le na tiste po- samezne dele zapuščine, katere mu je zapuščinsko sodišče prepustilo, da svobodno razpolaga z njimi (§ 73 — § 822 o. d. z.). Dedičevi upniki pa lahko zapuščinskemu sodišču verojetno izkažejo svoje terjatve, še preden se zapuščina prisodi, ob enem pa prosijo, da se jim vroči prepis sklepa, s katerim se je dediču dovolilo, da sme svobodno razpolagati s posameznimi deli zapuščine, ob svojem času pa tudi prepis prisojilne listine. Sodišče mora potem takemu upniku vročiti imenovane sklepe ravno takrat kakor dediču (§ 74), na kar upnik takoj lahko poseže z izvršbo na vso imovino, ki se je prisodila dediču. Glede pripale dediščine pa upniki lahko izpo-slujejo proti dediču začasne odredbe, da zavarujejo svoje terjatve proti dediču, v vseh onih slučajih, v katerih se smejo po določbah izvršilnega reda vobče dovoliti začasne odredbe (§ 75). Te pa se smejo ukreniti tedaj, kadar je verojetno, da bi brez njih dolžnik obrezvspešil ali znatno otežil izterjavo denarne terjatve, za katero se še ne more poseči z izvršbo na dolžnikovo imovino. To pa je verojetno tedaj, kadar je nevarnost, da bi upnik posamezne imovinske kose poškodoval, uničil, zatajil ali raznesel, da bi jih prodal ali kako drugače otujil ali pa sicer z njimi razpolagal, ali pa da bi glede njih sklenil z drugimi osebami kakoršnekoli dogovore na škodo upniku. Razen tega so se z gorenjim cesarskim ukazom tudi temeljito izpremenile določbe stvarnega in obligacijskega prava in pa določbe o zastaranju. V stvarnem pravu imamo sedaj več docela novih zakonitih določeb, ki urejajo pridržek lastnine na strojih, sosedno pravo, prepovedi otujevanja ali obremembe, pridobitev stvarnih pravic do nepremičnin, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, in do zgradeb, ki se zgradč na tujem svetu, obnavljanje in popravljanje mej, dalje kaj se zgodi s služnostmi in drugimi bremeni, kadar se delč zemljišča, potem marsikatere izpremembe zemljiškoknjižnega prava in slednjič pridržbeno pravico. Iz obligacijskega prava so se nanovo izdale določbe o javnih ponudbah, o pogodbah v prid tretjim osebam in o vzprejemanju gostov. Temeljito so se izpremenile občne določbe o pogodbah in pravnih opravilih sploh, o izpolnjevanju odplatnih pogodeb, o jamčevanju, o prodaji s pridržkom odkupa in o kupu na poskušnjo, o najemnih in zakupnih pogodbah, o pravici do povračila škode, o plačevanju, o nakazovanju in o prevzetbi dolga. Prav docela so se pa izpremenile določbe o službenih (mezdnih) pogodbah in o pogodbah za delo, hkratu pa so se uredile tudi založne pogodbe, glede katerih še nismo imeli zakonitih določeb. Toda prostor v Koledarju je za ta spis pretesno odmerjen, da bi se mogle primerno obrazložiti še vse imenovane določbe. Radi pomanjkanja prostora še letos ne moremo priobčiti niti že lani dogotovljenega, z več zgledi opremljenega odstavka o stvarnem pravu. Zato je treba pojasnila o stvarnem in pa o obligacijskem pravu pridržati posebnemu sestavku, ki izide v prihodnjem Koledarju. Franjo Neubauer: „Enkrat se živi! Ej, kapljica ti nap6ji me, srce razgrej!" Takč govoriš, sam sebe slepiš, omamljaš se, ali — doklčj? Samo enkrat. Zato baš, moj brat, ker samo enkrat živi se v dolini solza, mi živi takč, da mirno, lahko pred strogega stopiš Boga! Enkrat le je dan za delo odbran! Ko v smrtne boš krilu noči, usod Gospodar ne d£ ti nikdar nikoli več delavnih dni! Poezija naših grobišč. Nabrala Mira. |d nekdaj že rada pohajam grobove ... In kadarkoli se mudim na svojih potovanjih v večjem mestu, posetim gotovo i poko-______ pališče. Tako sem si ogledala tudi za časa svojega bivanja v Solnogradu ondi dvoje prastarih grobišč in sicer oni sv. Sebastijana in sv. Petra. Poslednje je prvo in najstarejše pokopališče, polno globoke verske poezije; obšla me je misel, si jih zapisati nekaj v spomin. Žal, da mi pičlo odmerjeni čas ni dopustil izvesti namere. A že tedaj je dozorela v meni misel, ogledati se po svoji ožji domovini in nabrati nekaj cvetja te vrste ... In ko je vlč. gosp. Ksaver Meško sprožil podobno misel v Koledarju, namenila sem se ponuditi svojo zbirko Mohorjevi družbi. Morda napotim s tem tega ali onega za enako narodno delo in ko bi se nabralo sčasojjia več tvarine, najde se morda kdo domoljubov in založi te verze v skupni knjigi ... 1. V nebo med angelce krilate se dvignil angel je s teboj, ponesel te nad zvezde zlate, kjer dom njegov in dom je tvoj! 2. Odšel si, oče naš — soprog, in pustil solze nam obile; prijateljev si pustil krog, ostavil znancev kroge mile. — A kaj solze, kaj jok glasan, kaj vzdihi srčnega dihtenja — saj združi nas kedaj nov dan na nebu boljšega življenja! 3. Sestra mila, vzorna mati, oče blagi ste nam bili, ki ležite v tej gomili! Zapustili ste nas same v skrbi in solza dolini — mir vživajte hladne jame, hvalo v neba visočini . . . Bog, življenja skrb vam plati! 4. Oj blagor, blagor tebi, ker dobro je za te — uživaš tam nebeški kras — oj prosi, prosi še za nas! 5. Težka bila je ločitev — a tem slajša bo združitev! 6. Rahlo naj te zemlja krije, šum posvetni tu neha; mah zelen kosti pokriva — duh v nebesih tvoj doma. 7. Zdaj, ko v višavah sta nad nami izognjena bridkostim zemlje: ljubezen vaju še objemlje, ljubezen večna v groba jami. 8. Zgodaj cvetka si zvenela, drage svoje zapustila, ki za taboj plačejo na grobu tvojem molijo; mirno tu počivaš zdaj, večna luč ti sveti naj! 9. Bog za trude vse in boje k sebi te pozval je v raj, kamor tudi srce moje priti si želi nekdaj. 10. V cvetju mladosti si nas zapustil, tam nad zvezdami bivaš sedaj — ondi uživaš blaženi raj. Upanje naše je — združiti s taboj se . . . 11. Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce:, ki mi brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne . . 12. Kristjan na zemlji ni doma, kraljestva ud je večnega; nad zvezde pot njegova gre, kjer bratje, sestre mu žive . . 13. Tolažba ena nam ostane: da enkrat vidimo se spet! 14. Oj sladko spavaj, duša blaga, mir neskaljen uživaj zdaj; saj vera nas uči: da nismo večno ločeni — in da se vidimo enkrat presrečni tam nad zvezdami! 15. Vsevečni te je rad imel, ker mlado k sebi te je vzel! On hotel ni, da bi trpela, v solzah in boli tod živela; zato presrečna se nam zdiš, ki v grobu tihem sladko spiš in sanjaš v njega hladi o ustajenja nadi •. . . 16. Vem, da Izveličar moj živi, bom vstal iz groba sodnji dan, s to kožo svojo spet obdan bom videl svojega Boga! Ga gledal bom v resnici jaz prav s temi-le očmi — to upanje sladko je v srce položeno mi! . . . f Poslanec Franc Sal. Povše. (Spisal dr. Valentin Rožič.*) Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancev je zasula že lopata! Odprta noč in dan so groba vrata, Al' dneva ne pove nobena prat'ka. Memento mori! — Fr. Prešeren. granc Sal. Povše se je rodil dne l.jan. 1845 > v Kresnicah za Savo kot sin trdnih kmečkih > starišev.Oče je dal nadarjenega dečka v srednje ' šole v Ljubljano, kjer je dovršil višjo gimnazijo ter se podal po dovršeni gimnaziji na visoke šole proučevat narodno gospodarstvo, za kar je čutil kot kmečki sin največ veselja. Ko je z izvrstnim uspehom dovršil svoje narodno-gospodarske (kmetijske) študije, se je vrnil v svojo ljubljeno domovino. Leta 1869. je dobil službo strokovno-kmetijskega učitelja na slovenski poljedeljski šoli v Gorici. Čez nekaj let je postal ravnatelj na tej šoli, kjer si je pridobil veliko zaslug za razvoj kmetijstva na Goriškem. Ker ga je mučila vratna bolezen, je zapustil mesto ravnatelja, stopil v pokoj ter se vrnil na Kranjsko, kjer se je polagoma posvetil svojemu zasebnemu gospodarstvu kakor tudi javnemu delovanju za blagor človeštva. Povšetovo delovanje. Ko je bil Povše še v Gorici kot strokovni učitelj kmetijstva, je že mnogo deloval za gospodarski napredek kmetskega stanu, ki tedaj še ni bil tako organiziran ko dandanes. Še kot učitelj na poljedeljski šoli v Gorici je spisal več knjig o poljedeljstvu, ki jih je izdala in založila Družba sv. Mohorja v * Spis je bil namenjen za Koledar za 1. 1917; vsled pre-obilega gradiva je zaostal. Celovcu. Tako je spisal 1. 1875. knjigo: „Umni kme- j tovalec ali splošni poduk kako obdelovati ali zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v poduk spisuje Franc Povše, vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici." I. snopič, str. 112. v 8°* Drugi in tretji snopič z istim naslovom sta izšla v letih 1876 in 1877. Tako je ; Povše spisal skupaj troje knjig „slovenskim kmetom v poduk", katere je založila Družba sv. Mohorja v Celovcu in ki so se po njenih udih močno razširile med celim slovenskim narodom. S temi svojimi „umnimi kmetovalci" je začel Povše orati ledino na narodno-gospodarskem polju pri Slovencih. Dasi so se že pred njim bavili učeni možje z narodnogospodarskim vprašanjem pri Slovencih, vendar lahko rečemo: preporoditelj kmetskega stanu pri Slovencih v zadnjih desetletjih je ranjki Povše. Za njim in po njegovem zgledu in vzorcu je izšlo pri Družbi sv. Mohorja mnogo vsakovrstnih del o kmetskem vprašanju. Povše pa ni spisal samo „Um.iega kmetovalca", ampak še mnogo drugih razprav, ki so izšle v raznih knjižicah, tako na pr. o davkih, o dohodnini itd. — Gospodarskih in gospodarsko-političnih člankov pa je spisal nebroj, ki so izšli ali v kmetsko-strokovnih ali političnih slovenskih listih. Glavno Povšetovo delovanje pa se je osredotočilo v deželnem oziroma državnem zboru, kjer je kot po-slanec-agrarec, kot zastopnik kmetskega ljudstva vedno in povsod vse svoje moči zastavil kmetskemu ljudstvu v prid. Prvikrat je bil izvoljen za deželnega poslanca dne 4. julija 1889 v kmetskih občinah volilnega okraja Ljubljana, Vrhnika, in ta kmetski volilni okraj je z vso vnemo in brižnostjo zastopal celih 27 let — do svoje smrti — torej več kot četrt stoletja. Za državnega poslanca je bil izvoljen prvič 1. 1891. v volilnem okraju kmetskih občin Kočevje—Trebnje—žuženberk —Radeče—Mokronog. Tudi ta okraj je zastopal do svoje smrti, torej ravno 25 let. — Takoj 1. 1889. je bil izvoljen za namestnika deželnega odbornika iz skupine kmetskih občin. Deželni odbornik je postal 1. 1896. in ostal do marca 1. 1908. — C. kr. kranjska kmetijska družba ga je izvolila 1. 1886. v svoj osrednji odbor; 1. 1908. pa je postal predsednik kmetijske družbe. Pri kranjski kmetijski družbi je torej deloval ravno celih 30 let, 22 let kot podpredsednik in 8 let kot predsednik. Že v teh suhoparnih številkah je jasno označeno Povšetovo javno delovanje za slovenski narod. Toda poslanec Povše ni bil le ljudski zastopnik po imenu, on je bil res tudi pravi prijatelj ljudstva — mož na svojem mestu. To vedo njegovi volilci, to vedo njegovi tovariši poslanci, to ve tudi vsak, ki je Povšeta poznal. Za vse se je potegoval, za vse delal, brez razlike stanu, prosil, beračil in kljuke pritiskal na raznih mestih za vse, ki so se k njemu zatekali za pomoč. Tudi na naše dijake-visokošolce ni pozabil. Toda prekratko, prepovršno in nehvaležno bi končal Povšetovo življensko sliko, ako bi hotel govoriti * Kako je nastala knjiga „Umni kmetovalec" je zelo zanimivo. — Po Povšetovem prizadevanju se je otvoril slovenski oddelek kmetijske šole v Gorici. Dobil je nekaj nadarjenih mladeničev, ki so poslušali in zapisovali njegova predavanja in iz teh predavanj je nastala knjiga „Umni kmetovalec". samo splošno, kajti še le v malenkostih in posameznostih se spozna celi človek. Kdor je poznal Povšeta samo po delih, ki so se objavila po časopisih, ta Povšeta ni poznal. Pokojni Povše je mnogo delal. Delal je kot poslanec v državnem zboru jako mnogo in to do svoje smrti. Kadar je šlo za kmečke interese, gotovo se ie agrarec Povše oglasil za besedo. Izvoljen je bil v razne odseke in pododseke in povsod je bil na svojem mestu. V državnem zboru se je osnovala iz kmetskih poslancev splošna avstrijska agrarna zveza, ki je imela namen, koristi avstrijskega kmeta pospeševati in se za kmetske pravice boriti — in za načelnika tej agrarni zvezi je bil izvoljen poslanec Povše. In kar se je zadnja leta storilo v državnem zboru koristnega za kmetski stan, vse se je izvršilo pod vodstvom agrarne zveze oziroma po vplivu poslanca Povšeta. Zlasti povzdiga in zboljšanje živinoreje v avstrijskih alpskih deželah je neoporečna Pov-šetova zasluga. — Bil je tudi član c. kr. železniškega sveta na Dunaju in tudi tukaj se je vneto potegoval za prometne železniške zveze, ki bi bile v korist njegovi ožji in širši domovini. Zadnji čas, za časa vojne je pa jako marljivo deloval kot član prised-niškega sveta za preskrbo živil. Še v zadnjem svojem članku, ki je izšel v Slovencu ravno na večer njegove smrti 4. januarja 1916 pod naslovom: „Odkod draginja živil, posebno mleka in mesa?" piše dobesedno: „Odkod izvira nenadoma nastalo pomanjkanje moke, sploh žita za kruh, danes ne bom razpravljal; stavil sem svoj tozadevni samostalni predlog za sejo vojnožitnega prometnega zavoda, ki se bo vršila na Dunaju sredi meseca (januarja); da se prisili, da se objavijo statistični izračuni o zadnji žitni letnini na Avstrijskem, pa tudi na Ogrskem." Tako je pisal, tako je mislil in skrbel poslanec Povše ob svoji smrti kot skrbni oče za uboge otroke — za avstrijske prebivalce. Misli, polne dejanske krščanske ljubezni, načrti, posvečeni človeštvu in prepleteni z velepatriotično ljubeznijo do svoje ožje in širše domovine Avstrije, misli pomoči do bližnjega so prevevale in navdajale zlato in plemenito Povšetovo dušo celo življenje tja do njegove nenadne smrti. Pokojni Povše je bil v celem svojem življenju odločen katoličan in vrl delavec za katoliško misel in versko prepričanje. Svoje versko, katoliško-narodno prepričanje je vedno odločno kazal tudi v javnem življenju. Kdo se ne spominja gospoda poslanca Povšeta, ki je z navdušenimi govori predsedoval veličastnim katoliškim shodom in drugim javnim zborovanjem v Ljubljani in po deželi. V njem je bila katoliško-narodna misel naravnost vtelešena in upodobljena in njegova prepričevalna beseda je živo vžgala v srcih poslušalcev plamen verske navdušenosti. Zato ga je odlikoval sam poglavar svete katoliške cerkve za zasluge „za cerkev in papeža". Bil pa je tudi zvest, vdan sin svoje širše domovine, ljubljene Avstrije. Cesar ga je za njegovo zvesto patriotično delovanje večkrat visoko odlikoval. Bil je vitez reda železne krone III. razr. in vitez Fran Josipovega reda, dalje komtur Fran Josipovega reda in imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono itd. Mnogo občin na Kranjskem ga je izvolilo za svojega častnega občana, bil je častni in redni član mnogo-brojnih društev in podpornik raznih dobrodelnih zavodov. Zadnja leta je zlasti vneto deloval kot predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske, kot načelnik ljudske posojilnice in kot član raznih odsekov v po-slaniškj zbornici. Gospod poslanec Povše je bil marljiv kakor mravlja. Delal je vedno, neprenehoma, dasi je postajal že prileten. In sredi dela in truda, sredi skrbi za svoje ljudstvo ga je dobrotljivi Bog poklical po zasluženo plačilo. Dne 4. januarja 1916 popoldne je še delal v uradu Kmetijske družbe, se poslovil od svojih uradnikov; potem je šel še v »Ljudsko posojilnico", kjer je ostal približno do 7. ure zvečer, nakar se je tudi tu ljubeznivo poslovil od posojilniških uradnikov. Nato se je podal domov — a med potjo mu pride na Miklošičevi cesti slabo in po nekaj trenotkih slabosti se je njegova dobra, plemenita duša poslovila od tega sveta. Zadnja njegova beseda je bila Jezus", in nato je nehalo biti njegovo plemenito srce. Na Svetih Treh kraljev dan popoldne ob 3. uri so položili njegovo truplo k večnemu počitku pri Božjem grobu pri Ljubljani. Njegov pogreb je bil nekaj veličastnega in pokazal, kako so ga cenili in spoštovali vsi stanovi, visoki in nizki, revni in bogati. Pogreb je vodil sam presvitli vladika gospod knez in škof ljubljanski in pogreba so se udeležili deželni predsednik baron Schvvarz, grof Chorinsky, dalje namestnik deželnega glavarja dr. Lampe, in večina državnih in deželnih poslancev, veliko število slovenskih županov, razna društva in korporacije ter nepregledna množica meščanov kakor tudi njegovih znancev in volilcev iz cele dežele. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega g. kanonik dr. Lampe, ki mu je v slovo spregovoril ganljive besede. Povšeta ni več. Toda njegov duh, njegov spomin bo živel med ljudstvom, za katero je živel, trpel in umrl. — Počivaj v miru zlato plemenito srce ter prosi nad zvezdami za lepšo bodočnost slovenskega ljudstva! Kmetska. Pripeka solnce, Pripeka solnce, kmet orje poljč, kmet seje, sadi, z njim tiho čez njive sredi polja Sin Božji Sin Božji gre. blagoslov svoj deli. Ko dozori pod solncem, in spravljaš sad, ne pozabi Njega, ki dal je blagodat! Slutnja. Pomlad je zunaj, in bezeg cveti, na njem peva ptiček: „Čiri, čiri!" Ko čez leto bezeg se spet razcveti, ti srce morda že v grobu spi ... Minilo. Ah, že je jesen, in dež škropi — o dnevi poletja kdaj ste odšli ? Pomladanski dnevi kje ste zdaj, in kje si ti, mladosti raj? Minilo vse, vse z vetrom odšl6. — Deževna jesen je, in v srcu bridkč ... Ksaver Mesko. Straža v Karpatih. Svetovni eto 1916—1917 je bolj politično nego vojaško. Toliko se je v tem času dogodilo novega, presenetljivega, da nam zastaja sapa in ne moremo vsega pojmiti. Dogodek se podi za dogodkom. Stara Evropa pada, nova vstaja. Pa kako hitro! Čutimo to tudi doma; kar je starega, zgineva, mlado prihaja na dan. Mislili smo zato, da bi se ne omejili pri svetovni vojski samo na vojaške dogodke, temveč pogledali nekoliko tudi v sedanji ustroj človeške družbe, pogledali naše avstrijske razmere, težnje narodov in pretehtali izpeljivost njihovih upov. Zato tudi naš odstavek nima več napisa »Svetovna vojska", temveč drugega. Vojne dogodke smo opisali bolj kratko kakor lansko leto, težišče življenja narodov se je preselilo v zaledje; borba na frontah ni prenehala, cvet ljudi sahni tam še vedno, a ta borba mora deliti zanimanje z borbo v zaledju zadaj za fronto. Zato smo se tudi pri nekaterih odstavkih dalje po-mudili kakor pri drugih. Marsikdo morda ne bo zadovoljen, ker smo se preveč pečali z nasprotstvom med Italijo in Grško ali pa s kalifatom. A to so važne stvari. V Arabiji na pr. se odigravajo dogodki, kojih pomena niti ceniti ne moremo. Turško-arabsko vprašanje je skupno vsemu svetu, sedanja vojska ga bo rešila. Nasprotno pa se nismo dolgo mudili pri raznih ofenzivah in defenzivah: potek je vselej isti, imena so druga. Ocenili smo jih le v splošnem, vendar pa toliko, da bo vsak lahko dobil celoten pregled. Neki časopis nas je lansko leto kritiziral, da smo zlasti zadnje dogodke prekratko orisali. Naj gre le dotični gospod pisat zgodovino vojske, naj se ozira na tisoč stvari, da se nikamor ne zadene in se nikjer ne spodtakne, pa bo videl, kaj se pravi vojsko pisati. Ozirov je sto in sto, ti jo moraš pa lepo mahati naprej in biti slep na desno in levo. Vsem pa seveda ni mogoče ustreči, nas je preveč. Poglejmo najprvo na fronte od Rige v Arabijo in nazaj gori v Adrijo in Baltik. Ruska in rumunska fronta. Že lansko leto smo pisali, da je sklicala ententa marca meseca velik vojni svet v francoski glavni stan. Glavni sklepi tega posvetovanja so nam znani. Šlo je za enoten nastop na vseh frontah. Ruski nad-poveljnik B r u s i 1 o v je začel torej z ofenzivo, 4. junija 1916, in sicer z ofenzivo največjega obsega. Armada je bila izvrstno izvežbana, z vsem prav dobro preskrbljena, Amerika in Japonska sta pomagali oborožiti jo. Od Stira gori, ki se izliva v Pripjat, pa notri doli do Dnjestrovega pritoka Stripe so Rusi naskočili, fronta je bila dolga 350 km. Najprvo se jim je posrečilo pregnati nas z Dnjestrovih bregov pri selu Okna, severno od Černovic, potem so nas potisnili za trdnjavi Luck in Dubno, tako da je bil znani trdnjavski trikot Luck—Dubno—Rovno zopet ves v ruskih rokah. V Bukovini so vzeli 17. junija močno mostišče ob Prutu; posledica je bila ta, da smo tretjič v tej vojski zapustili Černovice. Zopet so sledili hudi boji, dne 30. junija so vkorakali Rusi v Kolomejo. Uspehi na njihovi strani so bili očividni, nič ni po- Koledar 1918. dogodki. magalo prikrivati jih, saj je bil ruski že velik del Galicije in skoro cela Bukovina. Poveljstvo smo morali izpremeniti: od severa do Tarnopola je poveljeval odslej nemški feldmaršal Hindenburg, od Tarnopola do Rumunije pa naš sedanji cesar Karol. Začetkoma so bili pa Rusi še vedno na boljšem in so nam dne 10. avgusta vzeli Delatin in Stanislav. Polagoma so pa vendar opešali, v Gozdnih Karpatih niso mogli naprej, nam so priskočili na pomoč še Turki. Sovražniki centralne Evrope rastejo iz tal kakor gobe. Menda bo kmalu celi svet proti nam. Že itak močna ententa je dobila koncem avgusta prirastek: Rumunija nam je 27. avgusta napovedala vojsko, z nami vred posredno seveda tudi Nemčiji, Bolgariji in Turčiji. Nevarnost je bila velika, Rumuni so razpolagali s 600.000 vojaki. Nemci so se nevarnosti prav hitro zavedeli in so 31. avgusta imenovali Hin-denburga za šefa generalnega štaba, tako da je vodil vso armado na vseh frontah en sam, tisti, ki so mu Nemci najbolj zaupali. To je bilo res potrebno, kajti čete so morale sedaj enkrat sem enkrat tja, voditi jih je moral le eden. Razstreljen ruski top. Rumunom je šlo predvsem zato, da kolikor mogoče hitro zasedejo kar največ ozemlja. Pričakovali so namreč in tudi javno izjavili, da bo njihov vstop v vojsko boj odločil, da bo kmalu sledil mir; in za to so hoteli imeti pri sklepanju miru veliko sveta v rokah, potem namreč bi imel njihov glas več veljave. Uračunili so se pa ravno tako kakor leto pred njimi Italijani; vemo že, da so upali Italijani v septembru 1915 diktirati mir. Štiri armade so poslali Rumuni v boj, tri na Erdeljsko, ena naj bi pa vdrla skozi Dobrudžo v Bolgarijo. Zdi se nam, da naša diplomacija dosedaj ni bila najboljša. Varala nas je tudi glede na Rumunijo, zato naša meja proti novemu sovražniku ni bila dobro zavarovana in utrjena, akoravno ima vse naravne predpogoje zato. Ne bomo se torej dosti čudili, če so imeli Rumuni začetkoma velike uspehe. Zasedli so velik del Erdeljske,1 tako kotline Djerdjo, Čik, 1 Erdeljska pomeni: dežela gozdov. Ta označba se nam zdi primerna. Naše časopisje piše Sedmograško. To je pa 4 Haromsek, vkorakali so v Braševo in Sibinj, njihovo časopisje je vriskalo zmagoslavja. Ogrska mesta so se pa medtem polnila z begunci in tudi Ogri so enkrat vsaj malo občutili, kaj se pravi: Sovražnik na domačih tleh. A dolgo se Rumuni niso veselili svoje lahko dobljene zmage, zadel jih je protiudarec in sicer s tako silo kakor nihče ni pričakoval. Prvo razočaranje so doživeli v Dobrudži, kjer je prevzel poveljstvo znani Mackensen. Ker ni imel dosti čet, je operiral na desnem krilu, torej ob Črnem morju, le z defenzivo — le Dobrič je vzel —, zgrabil je pa nasprotnika na levem krilu in se polastil v septembru dveh utrjenih mostišč ob Donavi, Tutrakana in Si lis t rije. S tem je dobil novo zaveznico, Donavo, ki mu je odslej ščitila levo krilo. Neovirano je lahko manevriral proti železnici Črnavoda—Kon-stanca. Sicer so 2. oktobra prišli Rumuni pri Ra-hovem — zahodno od Tutrakana — čez Donavo, a so morali kar hitro odkuriti nazaj. Naslednje operacije, ki so se vršile prav po načrtu kakor v šoli, nas ne zanimajo; 21. oktobra je padla Konstanca, štiri dni potem pa Črnavoda s svojim slovitim mostom. Na Erdeljskem je pa poveljeval dotedanji šef nemškega generalnega štaba pl. Falkenhayn. Že koncem septembra je napadel in pobil prvo rumunsko armado pri S i b i n j u ter mesto zopet osvojil. V vrstah Falkenhaynovih čet se je borilo tudi veliko Avstrijcev. Škoda le, da poročila Avstrijce premalo omenjajo in na prvi pogled se vidi, kakor bi bili vse naredili le Nemci. Pač so imeli oni vrhovno vodstvo. Rusi so hoteli priti Rumunom na pomoč in so zahodno od Lučka silovito napadali, a to pot niso imeli sreče. Medtem je pa Falkenhayn Rumune gnal od poraza do poraza, ni jim dal miru, niti oddahniti se niso mogli. Pognal je drugo rumunsko armado od Fogaraša proti Braševu, tiral jo naprej in 8. oktobra Braševo zasedel. Severno odtod so pa ustavile Rumune naše čete pod poveljstvom generalov Arza in KO ves za. Ko je koncem oktobra nad 1600 m visoki prelaz Vulkan — v zahodnem delu Transsil-vanskih Alp — prešel v roke zaveznikov, so pričeli prestava iz napčnega nemškega izraza Siebenbiirgen. Ob potoku Sibinj je bil grad, nemški naseljenci so ga imenovali Sibinburg, ljudstvo je sledilo sluhu in si napravilo označbo Siebenbiirgen za celo deželo. Naši časnikarji in šolniki so pa to prestavili. le-ti prodirati v Rumunijo. Težko je šlo, snežilo je in deževalo, a šlo je. To počasno prodiranje je nasprotnike zopet oju-načilo, Rusi so nas zgrabili nanovo, v Gozdnih Karpatih, francoski general Sarrail je dobil pa povelje, naj prodira v Makedoniji. Tam so bili namreč 21. avgusta pričeli Bolgari z ofenzivo in se polastili več mest, tako Demirhisarja, Seresa in Drame in nazadnje tudi Kavale ob Egejskem morju. Sarrail je imel dosti sreče, novembra je pričel z ofenzivo in vzel 18. istega meseca važno mesto Bit olj. Naprej pa ni prišel. Medtem je bil pa Falkenhayn že na rumunskih tleh ter je 18. novembra premagal Rumune pri Targu Jiu. Dan pozneje so jezdili njegovi kirasirji že v Krajevo, glavno mesto takozvane Male Vlaške. S tem je prišel pa trenotek, ko je od Donave sem začel tudi Mackensen. Že davno je bilo vse pripravljeno, in 23. novembra se je pričel iz Bolgarije ven prehod v Rumunijo. Izvršil se je na več točkah, glavna armada je šla čez Donavo pri mestu Ruse (Ruščuk). Falkenhayn je premagal tedaj Rumune pri Curtea de Arges južno Fogaraškega gorovja in je operiral od tam proti jugu, od Krajove proti vzhodu, Mackensen pa od Ruse proti zahodu. Pri Aleksandriji, zahodno od Ruse ali Džurdževa, so se vojaki obeh armad prvič sešli. Zopet je šlo po načrtu: padel je Campolung na severu, Pitešt v sredi (29. nov.), jugovzhodno tega mesta so bili Rumuni poraženi 1. decembra, 3. dec. pa ob reki Ardžiš. S tem je bila zapečatena usoda Bukarešta, glavnega mesta Rumunije in ene najmočnejših trdnjav sveta. Rumuni in Rusi, ki so bili prihiteli zaman na pomoč, so opustili obrambo, in 6. decembra so vkorakali naši zavezniki v mesto. Ofenziva v Rumuniji je najlepši vzgled skupnega delovanja treh od raznih strani prodirajočih armad. Tretja, ona v Vzhodnih Karpatih, je morala po osvojitvi imenovanih kotlin za sedaj še mirovati, dokler nista prvi dve klopčiča odvili do njenih postojank. Odvijanje je šlo tudi po padcu Bukarešta prav lepo naprej. Posebne važnosti je bila osvojitev mest Cam-pina in Ploješt severno od Bukarešta; tam so namreč velikanski petrolejski vrelci, ki dajo na leto nad milijon ton te dragocene tekočine (tona= 1000 kg). Mi pa nimamo nič od tega. Ploješt je važen tudi kot križišče cest: ena glavna proga gre v Bukarešt, druga pa proti severovzhodu v Moldavijo v Jaši, sedanje glavno mesto Rumunije. Tja namreč je zbežala ru-munska vlada in tam je še sedaj, ko to pišemo. Od 600.000 mož rumunske armade jih je ostalo še 300.000, 145.000 je bilo ujetih, od 800 topov so izgubili Rumuni nad polovico, fronta se je skrčila od 700 km na 100 km. Sedaj so šli tudi Bolgari čez Donavo, pri Črnivodi; ruski general v Dobrudži — kar je je bilo namreč še rumunske oziroma ruske —, Saharov, se je zbal obkolitve in se je umaknil v najskrajnejši kotiček ob Donavi, pri Mačinu. S padcem Buzeva (14. dec.) je bila fronta od Bukovine do donavskega kolena enotna. Falkenhayn je premagal Rušo-Rumune v petdnevni bitki pri Rim ni k-Saratu (22.—27. dec.) Namesto nadvojvode Karola, ki je bil medtem postal avstrijski cesar, je prevzel v Vzhodnih Karpatih poveljstvo nadvojvoda Josip; desno krilo njegovih čet se je pod poveljem generala Geroka sedaj pričelo pomikati iz gorovja ven in je potiskalo Ruse v moldavsko nižino proti Seretu. V prvih dneh januarja smo vzeli važno tržišče Brajlo ob Donavi Prevozljivo krilo za strelce. ter Fokšan ob Seretu, Bolgari in drugi so pa Do-brudžo osvojili prav do zadnjega kotička. Mraz, dež, sneg, povodnji, ojačene ruske armade, utrditev črte ob spodnjem Seretu i. dr. so pa začetkom leta 1917 našo ofenzivo ustavili. Ogromna večina Rumuje je pa prešla v last zaveznikov, z njo tudi velike zaloge žita itd., kar je kljub nasprotnemu zatrjevanju gotovo imelo precejšnje posledice za pre-hranitev naših zveznih držav. Ker na severnem delu ruske fronte preteklo" leto našega poročila — julij 1916 do julija 1917 — ni bilo nobene bistvene izpremembe, je sedaj fronta od Rige doli najprvo ista kot julija 1916, potem gre severno od Galicije in v Galiciji ter Bukovini bolj proti zapadu, nato pa od meje Bukovina — Ogrsko — Ru-munija proti jugovzhodu do Sereta, ob Seretu do izliva v Donavo in od tu ob Donavi proti vzhodu do Črnega morja. Armenij a—Mezopotamij a—Egipet. Od izliva Donave gre fronta ob obali Črnega morja blizu do mesta Trapezunta, o kojega padcu smo govorili že lansko leto. O bojih v Armeniji letos ne moremo veliko poročati, vse je nekako utihnilo. Dodatno k lanskemu poročilu moramo povedati, da je 25. julija 1916 ruski general Judenič vkorakal v Erzindžan, 250 km zahodno od Erzeruma, eno glavnih opirališč turške armade. Potem pa čitamo o Armeniji enkrat, da so šli Rusi malo naprej in so vjeli par turških vojakov, drugič da so Turki leteli za tem ali onim konjem in se vsedli na kak uplenjen ruski voz, važnega pa nič. Veliko pomembnejši so bili pa dogodki v Mezopotamiji. Sedanja vojska nam kaže, kako žilav narod so Angleži. Tudi po padcu Kut-el-Amara niso obupali, s podvojeno silo so šli na delo, gradili so poljske železnice, zbirali motorne čolne, utrjevali že zasedene postojanke in vse pripravili za končni uspeh. Ta ni izostal. Sredi decembra 1916 jih je peljal general Maude (Mod) k novi ofenzivi. Napadel je Kut-el-Amara. Hrabro so se Turki držali, opetovano prešli k protinapadu, pa ni nič pomagalo; boljše organizirani, s posebno energijo pripravljeni angleški napad je vzel Turkom 23. februarja letos to važno postojanko. Padec Kut-el-Amara je pa zelo vplival na Ruse, prodirajoče iz Perzije. Omenimo naj, da sta me-zopotamska in armenska fronta enotni in da dogodki na eni povzročijo izpremembe na drugi, vsaj v bližnjem odseku. V Perziji je koncem leta 1915 zasedel ruski general Baratov Hamadan, znamenito križišče cest. Od tam so poskušali Rusi priti Angležem v Mezopotamiji na pomoč, hitro je šlo naprej, čez Kengaver, Kermanša, Kirin, Kasr-i-Širin v Hanikin. Samo 100 km so bili Rusi še oddaljeni od Bagdada. Ker pa Angleži niso mogli oprostiti obkoljenega generala Tovvnshenda in je Kut-el-Amara padel, se je izpremenil položaj tudi za Ruse. Morali so nazaj, ker so Turki imeli sedaj dosti čet na razpolago, in julija 1916 so morali izprazniti tudi Hamadan. Tako se prvo sodelovanje angleško-ruskih mezopotamsko-perzijskih sil ni obneslo. Letos pa se je po izgubi Kut-el-Amara polastila Turkov menda zopet ona znana panika, nenaden strah, ki nam jo turška zgodovina pokaže v opetovanih slučajih; na pr. 1. 1878 po padcu Plevne ali pa 1912 po bitki pri Ljule-Burgas. Preje do skrajnosti predrzni so naenkrat popolnoma obupani, divji napad se iz-premeni v nereden beg, neštet vojni material nam kaže pot umikajočih se. Glavno zaslugo pri nadalj-nih operacijah pa moramo pripisati vseeno dobri angleški pripravi. Brez presledka so sledili Turkom v smeri proti Bagdadu, brez oddiha. Posebno dobro se je izkazala indijska kavalerija, ki so jo uporabljali kot jahajočo infanterijo; neprestano je nadlegovala umikajoče se Turke. Sploh moramo vedeti, da je pri mezopotamskih podnebnih razmerah mogoče le indijsko ali sudansko vojaštvo, nobeno drugo ne vzdrži. Angleži so le poveljniki. Niti neznosni prah niti huda vročina jih ni ovirala in vendar ni tam doli nobenih cest. Ko so si priborili Angleži težavni prehod čez reko Didžalo vzhodno od Bagdada, so zapustili Turki zadnjo postojanko v kolenu Didžale in Tigrisa, da bi se izognili še večjemu porazu; in Angleži so vkorakali v Bagdad, 11. marca 1917. Več kot zadosti so maščevali lanske dogodke. Padec tega velevažnega mesta je bil za Turke velik udarec, predvsem v moraličnem pomenu; njihov vpliv pri Arabcih je moral pasti na ničlo. Bagdad. Takoj po padcu Kut-el-Amara so Rusi mogli dobro priliko zopet izkoristiti in so začeli z ofenzivo v isti smeri kakor prvič.1 Ta ofenziva je obetala vrhtega tudi zato večji uspeh, ker so se borile turške čete takrat tudi v Galiciji, na rumunski in makedonski fronti in ker so Rusi tudi v Armeniji bolj pritiskali. Angleži so morali Bagdad zavarovati in sicer na tri strani: najprvo so morali poslati nekaj oddelkov ob Didžali gori Rusom naproti, da si zavarujejo desno krilo; levo krilo je bilo šele tedaj brez nevarnosti, če operirajo proti Evfratu ali ob njem; dalje je bilo treba potisniti Turke nazaj ob Tigrisu v smeri Sa-mara—Mosul, torej ob stari karavanski poti. Zadnje delo je bilo težje kakor je bilo pričakovati po prvih uspehih. Turška armada se je ojačila in se začela krepkeje ustavljati, prvi strah jo je minul. Hitreje je šlo, ko so izvršili prvi dve nalogi. Rusi so prišli v Hanikin, Angleži so pa spodili Turke z obeh bregov Didžale, zasedli Bakubo in se združili z Rusi: desno krilo je bilo varno. Potem so zasedli Feludžo ob Evfratu in poslali manjše oddelke v smeri 1 Čitatelje prosimo, naj vzamejo v roko kak atlant ali pa karto, potem lahko vse operacije s pridom zasledujejo. proti Hitu: levo krilo je bilo varno. Sedaj je bila dana možnost nastopa v središču. Prodirali so ob bregovih Tigrisa, kar je bilo iz dveh ozirov težav-nejše nego prej: Turki so se bolj upirali; Tigris pa od Bagdada gori ni več ploven za parnike, plavov pa takrat tudi niso mogli uporabljati, ker je vsled tajanja snega po gorah Tigris narastel in je bil tok hudo močan. Ravno to je pa Turkom prav prišlo. Vendar je bila pa angleška premoč ob Tigrisu še vedno tako velika, da so se polastili koncem aprila tudi še Sam are, 120 km oddaljene od Bagdada. Od takrat pa je na tej fronti vse tiho, le o praskah med Turki in Rusi ali pa med perzijskimi komitadži in Rusi čitamo še včasih. Te se pa vršijo gori v gorah, kjer je bolj hladno. Ravnina pa leži poleti v ovoju velikanske vročine. Ko so me nekateri vprašali, zakaj ni čitati tam doli o nobenih operacijah več, sem jim napisal v odgovor neki članek. Tako vroče je tam poleti, da gredo domači, ki so vročine vendar navajeni, že ob desetih v kleti, se potijo tam do petih popoldne in šele takrat prilezejo spet na dan. V Bagdadu ali Mosulu na pr. je julij skoro še enkrat tako topel kakor v Ljubljani in Ljubljana takrat ni mrzla. Vsaka operacija mora počivati, novo življenje se začne' šele v poznejših mesecih. Če či-tatelji zasledujejo potek vojske v tej deželi in pogledajo datume, mi bodo pritrdili. V Bagdadu je pa januar tak kot pri nas april, v Mosulu tak kot pri nas marec; takrat ali pa malo preje ali pozneje bomo pa spet kaj slišali, če ne bo že vojske konec. Nastalo je vprašanje, če so Turki naredili prav, da so poslali svoje čete na druga bojišča in pustili Angležem tako izredno važne dele svoje države. Prav in ne prav. Pomisliti moramo, da se nahajajo v neposredni bližini Bagdada največja šiitska svetišča Kerbela in Nedžef, da je Bagdad križišče najrazličnejših trgovskih cest, da ima njegov zgodovinski sijaj in pa sedanja važnost največjo privlačnost na Arabce itd.; rekli bomo: Turki niso naredili prav. Če pa zopet pomislimo, da se vsa svetovna borba ne bo odločila v Mezopotamiji, temveč na evropskih bojiščih in da so čete tukaj večjega pomena kot tam, jim pa damo prav. Vendar bi se mi kot Turki odločili za prvo, kajti padec takega mesta ima na razburljivi izlam ves drug vpliv kakor kak drug neuspeh. O Arabiji govorimo posebej. Da podpirajo svoje čete v Mezopotamiji in da Arabijo popolnoma odločijo od ostalega turškega sveta, so začeli operirati Angleži tudi iz Egipta proti vzhodu, proti Palestini. Obe fronti, mezopo-tamska in egiptska, sta v tesni zvezi, pogled na karto nam po kratkem študiranju raztolmači vse. Povedali smo že v lanskem koledarju, da so se Angleži ob sueškem prekopu prav dobro utrdili. Turki so jih mogli napasti šele 1915, potem ko so bili napravili malo železnico skozi sinajsko puščavo in jim je prišla naša avstrijska artilerija na pomoč. Toda tako slabo je bila pripravljena ta ofenziva in tako razcepljena, da so jo Angleži lahko odbili. Nastopilo je premirje, ki je trajalo do 1. 1916. Angleži so ga porabili za razne pozvedovalne poskuse proti turškim četam, nahajajočim se vzhodno od prekopa. Ti poskusi se sicer niso vselej obnesli, vendar so potiskali Angleži Turke počasi nazaj; kljub železnici turška oskrba ni bila dobra, pa tudi njihovo število je bilo manjše kot prej. Na kako turško ofenzivo pa sedaj sploh ni bilo misliti. Prvotna sueška fronta se je čimdalje bolj izpreminjala v sinajsko. Tačas je pa v Arabiji deloval angleški denar, proklamirali so novo kraljestvo, mekanski železnici se je bližala nevarnost od juga — od Meke — ter od zahoda — od sinajske fronte. Popolen preobrat se je pa izvršil koncem 1. 1916. Začela se je angleška ofenziva, Turki so šli čez mejo nazaj. Angleži so uporabili isto smer kakor pred dobrimi sto leti Napoleon, prastaro karavansko pot, ki pelje čez E1 Ariš, Rafo in Gazo v Jafo, pristanišče Jeruzalema. Od nekdaj že se je vršil po tej poti stik med Egiptom in Azijo, tu so korakali Kambiz, Aleksander, Saladin, Selim, Napoleon. Angleži so v svrho boljše preskrbe sproti gmdili železnico; zlasti važna je bila preskrba z vodo, brez katere je tu sploh vsako vojevanje izključeno. Prav jim je prišlo tudi sodelovanje mornarice ob obali. Turška pot je šla pa preje nekoliko bolj v notranjosti, ravno vsled angleškega brodovja. Ker so se bili Angleži v Mezopotamiji toliko naučili, so izkušnje tu Ujeti Turki na angleški vojni ladji. uporabili, vse dobro pripravili in zavarovali. Zato je bila ofenziva bolj počasna. Vendar so začetkom leta 1917 prekoračili E1 Ariš in Rafo ter se koncem marca bližali Gazi, iz starega veka znanemu mestu, kjer je močni Simson grdim Filistejcem podrl mestna vrata. Fronta je zopet polagoma izpreminjala svojo smer, in sedaj bi jo lahko imenovali sirsko — Palestina je del Sirije. 26. in 27. marca je prišlo tam do bojev, ki jih nakratko imenujemo bitko pri Gazi. Pomanjkanje vode in podcenjevanje nasprotnika je igralo v tej bitki podobno vlogo kakor pri ekspediciji Tovvnshenda pri Ktesifonu. Nekako 8 km južno od Gaze gre od jugovzhoda proti severozapadu ena onih znanih suhih strug, ki jih Arabci imenujejo uadi in ki umikajočemu se nasprotniku lahko prav dobro služijo. Ta uadi se imenuje po bližnjem mestu uadi Gaze. Angleška prednja straža, jahajoča infanterija, se je hotela pod poveljstvom sira Karla Dobella Gaze kar hitro polastiti, a Turki so se prav dobro uprli in vrgli Angleže za uadi nazaj. Vodstvo so imeli pa Nemci. Angleži so govorili o pomanjkanju vode in pa o megli, to da je bil vzrok poraza. Nasprotno pa tudi napad Turkov na Angleže prihodnjega dne, 27. marca, ni uspel. Angleži so pa razen ob morju prodirali tudi po cesti v notranjosti, ki gre v razdalji 20—40 km od obale po Sinaju in Palestini proti Jeruzalemu, in so v onih dneh zasedli Bersebo, zračna črta niti 80 km od Jeruzalema, toliko kot Gaza. Govorili so, da bodo o Velikinoči v Jeruzalemu, a poraz pri Gazi je načrt preprečil. O nadaljnem poteku operacij pa nismo nič slišali. V poštev pride na vsak način tudi tukaj poletna vročina, do 40° C. Sploh tam doli vsako poletje porabijo za pripravo — prim. Mezopotamijo —, v zimskih mesecih pa se udarijo, ni mogoče drugače. Izraz zimski ni pravi, to je takrat, ko je pri nas zima in je tudi na jugu bolj hladno, pa deževno. Čitali smo še, da je vrhovni poveljnik sirske fronte Arhibald Murray odstopil in prišel na njegovo mesto general Smuts, dosedaj poveljnik v Nemški Vzhodni Afriki. Turki morajo napeti tukaj vse sile, sicer izgubijo mekansko železnico in s tem vso Arabijo. Arabija. Velikanske izpremembe so se izvršile v zadnjih par letih v tem delu sveta. Poglejmo karto in videli bomo sledeče: V sredi je Arabija bela, to se pravi neodvisna, ob robu ima pa razne barve. V srednji do zadnjega časa zares neodvisni Arabiji so puščave in stepe. V stepah pasejo svoje črede beduini, katerih načelniki — šejki — imajo včasih veliko moč. Največji selišči-oazi sta Hail in Er-Riad v sredi v Nedždu. Rob je bil dosedaj večinoma turški in sicer: Sirija, Hedžas, Asir, Džemen na zahodu, E1 Džezire, Iržk — ta dva skupaj imenujemo navadno Mezopotamijo —, E1 Hasa na severu in severovzhodu. V perzijskem zalivu angleški Bahrein. Pride sultanat Oman, pod angleškim vplivom, nato na jugu obala Hadramavt — angleška — in nazadnje važno mesto Aden z okolico — čisto angleško. Že pred vojsko so pa Angleži imeli prvo besedo v Kuveitu, najvažnejšem mestu E1 Hasa — šejk Ibn Saba — ter v nasproti ležečem pravzaprav že perzijskem Mohamara — šejk Huzal. V angleških rokah so bili tudi otoki Kuriamuria na jugovzhodu, Perim v cesti Mandčb, Kamaran severno odtod; k Egiptu, torej k angleškemu posestvu, so prištevali še polotok Sinaj. Turki so imeli na vseh koncih in krajih pazeče stražnike. Zakaj je pa šlo? Za gospostvo v Arabiji. Turke je bilo treba izriniti iz Hedžasa, kjer sta sveti mesti Meka in Medina, polastiti se je bilo treba kalifata v Meki, spodkopati ugled Turkov na vsem polotoku. Dve stvari prideta v poštev: s kalifatom nekako nad-gospostvo nad vsemi suniti, z Nedžefom in Kerbelo v Iržku nad šiiti — to smo že omenili —; s posestjo cele Arabije pa naj bi bila za vedno ustvarjena varna zveza med Anglijo v Evropi in Anglijo v Aziji, to je Indijo. Turki so kot posestniki najvažnejših torišč bili naravni nasprotniki Anglije, s Turki vred seveda tudi njihova zaščitnica Nemčija. Kaj so Angleži dosegli? Dosedaj že skoraj vse. Na čelu Mohamedove verske občine so bili po njegovi smrti imami, kot njegovi namestniki ali nasledniki imenovani tudi kalifi. Od 1.661—750 so si kalifat lastili Omajadi, od 1. 750—1258 pa Abasidi. Oblast Abasidov večkrat ni segala dalje kakor do vrat njihovega glavnega mesta Bagddda, vendar so jih po vsem izlamskem svetu priznavali kot nekake nadgospodarje. Omajadi in Abasidi so suniti; šiiti pa priznavajo za kalife samo naslednike Alija, moža Henry Asquith. LIoyd George. Sir Edward Grey. Angleški državniki. Mohamedove hčere Fatime. A šiiti pri vprašanju iz-lama ne pridejo dosti v poštev. Mongoli so vzeli I. 1258 Bagdad in so umorili kalifa ter njegove sorodnike. Neki drug Abasid je pa potrdil egiptskemu sultanu oblast nad izlamskimi deželami, hvaležni sultan ga je pa imenoval za kalifa. Ugled kalifa je pa postajal vedno manjši, oni egiptovskega sultana vedno večji; naravna posledica je bila ta, da so turškega sultana Seli m a kot najmočnejšega izlamskega vladarja priznali Arabci in Turki tudi za kalifa, ko si je bil 1. 1517 osvojil Egipet. Šele poznejša poročila pravijo, da so se Abasidi odrekli kalifatu njemu v prid. Takratni viri vidijo v njem že po naravi kalifa, ker je bil najmogočnejši mohamedan. Od tedaj dalje je sunitski izlam splošno priznal za kalife turške sultane. Ker je Arabija tako oddaljena od poznejših glavnih mest kalifata, so se posamni deli odcepili in tvorili samostojne državice. Sveti mesti Meka in Medina v Hedžasu sta bili pa tudi pozneje del kalifata, in polagoma se je razvil nekak nauk, da more biti le oni kalif, ki je gospodar teh dveh mest. Torej je kalifat turških sultanov temeljil tudi v tem, ker so bili dosedaj gospodarji Hedžasa. Največji vpliv je zadobila v Meki okoli 1. 950 dinastija Šerifov, »plemenitih". Šerifi zopet so veja Alidov. Vsak kalif si je prizadeval, da pridobi Šerife zase, tako je rastel tudi njegov vpliv. Zato ni čudno, da je bila zveza Meke in Egipta tako dolgotrajna in prisrčna, Nad- oblast Egipta se je javljala v tem, da je voditelj egiptovske karavane vsako leto izročil vladajočemu šerifu potrdilno pismo. Ko je zavladal v Egiptu Selim, je poslal mekanski šerif1 svojega sina k njemu v Aleksandrijo in ta mu je prinesel nazaj diplomo, v kateri ga sultan potrdi za šerifa. Odslej naprej se je v molitvi na petek omenjalo sultanovo ime. V poznejših časih je moč šerifov rastla vedno bolj; začetkom 19. stoletja so se pa dvignili proti njim Vahabiti, arabsko pleme, ki je hotelo vposta-viti koran v prvotni čistoti. Turška vlada je naročila egiptskemu paši Mehmedu Aliju, naj Vahabite ukroti. Posrečilo se mu je to 1. 1813, in do 1. 1840 je Meka pod egiptskim nadzorstvom, od tedaj dalje pa zopet pod turškim. Od spretnosti turškega namestnika je bilo odvisno, ali je bil šerif bolj ali manj mogočen. Šerifi so prastara domača dinastija, namestniki so se pa vedno menjali in so bili Turki, ki jih Arabci iz dna duše zaničujejo. Šele pospešenje prometa — Sueški prekop, brzojav, sedaj tudi železnica — je moč Turkov zopet dvignilo. Neprestane prepire v šerifski rodbini je porta spretno izrabila in ima v Carigradu vedno pripravljenega novega naslednika iz te rodbine; če ji vladajoči šerif ni všeč, pa pošlje novega. To je naredila tudi sedaj, ko se je šerif Husein Ibn Ali v Meki uprl. Hitro je poslala doli Hajdar Ali pašo kot naslednika, a ta ni prišel več v Meko, moral je ostati v Medini. Že preje, ko se je Anglija delala turško prijateljico, je podpirala vsak upor v Arabiji proti Turkom z denarjem in orožjem. Tudi načrt, porabiti šerifa proti Carigradu in premestiti kalifat zopet v Egipet, je že star. Ta načrt so zadnja leta zopet izkopali in menda je bil tudi Kitchener zanj. Anglija kot glavna sila izlama naj bi imela v rokah tudi kalifat. A odpor je bil prevelik in zaenkrat ni šlo. Pred vojsko so pa delovali Angleži s polno paro, v Iraku, v notranji Arabiji, v Meki in Medini. Glede Meke in Medine je prišel v poštev zlasti že omenjeni nazor, da more biti le oni kalif, ki je gospodar teh dveh mest. Meka je pa važnejša kot Medina. Že pred leti je bil šerif Husein v stalni zvezi z Anglijo. Njegov sin Abdalah je bil večkrat v Egiptu, kjer so ga vselej prav kraljevsko vsprejeli. Vedno bolj očividna je postajala zveza z Angleži, šerif je pošiljal Arabce in črnce v Egipet, kjer so se vadili v orožju in odkoder so prihajali nazaj s strojnimi puškami. Ko se je pričela sedanja vojska, je bilo v Afabiji že vse pripravljeno. Začeli so v Iraku ter vzeli Basro ob Šat el Arabu. Kako je šlo tam naprej, smo opisali lani in letos pri bojih v Mezopotamiji. Basra je postala središče najživahnejše propagande. Kuveitski in mohamarski šejk sta bila že itak pod angleškim zaščitjem. Sedaj so šli pa v zvezi s Francozi nad šerifa in so tako dolgo pritiskali nanj, da je proglasil junija 1916 samostojnost šerifata. Poslali so mu častnike iz Egipta in Algerije, ki so mu organizirali vojaštvo, dali so mu naslov „Veli-čanstvo kralj Hedžasa" — sultan Husein v Egiptu ima samo naslov »visokost" —. Napravili so to zato, da bi mohamedanski svet mislil, da je šerif res neodvisen. Šli so dalje, hoteli so napraviti nekako arabsko zvezo, koji naj bi pristopili vsi osrednjearabski knezi in koji bi načeloval Husein. 1 Rodbinsko ime se je kot ime vladarjev izpremenilo v občno, zato pišemo sedaj z malo začetnico. To je sila težko, ker je vsak šejk o sebi prepričan, da je ravno on najsposobnejši in najvrednejši. Od časa do časa se vršijo v Basri sestanki, kamor prihajajo emiri ali knezi osebno. Angleži denar kar sipljejo, emiri so pa vedno v denarni zadregi. Tako se počasi pripravlja prehod kalifata. Turkom je od cele Arabije ostal samo še košček od Medine gori do Palestine. Hoteli so dobiti Meko z orožjem nazaj, a niso imeli sreče. Vsled pritiska proti Medini, vsled pritiska od Egipta sem in posredno tudi vsled operacij v Mezopotamiji je pa v veliki nevarnosti tudi še ta ostanek, vsa mekanska železnica in pa še zadnji vpliv na Arabce. Ti so pa glavno prebivalstvo Sirije. Svetovni dogodki se vršijo v Arabiji. * * * Egipet in Sirija mejita na Sredozemsko morje. Tu se bije sedaj še tih, a srdit boj ne med znanimi nasprotniki, temveč med Italijo in Grško. Tako potegnemo fronto iz Palestine po Sredozemskem morju v Egejsko morje in v Adrijo. Italija in Grška. Par dni predno smo pisali te vrstice smo slišali novico, da je moral grški kralj Konštantin zapustiti svoje kraljestvo in iti iskat gostoljubnost Švice. Na Grškem sta bili od nekdaj dve stranki: kralj in njemu zvesti so bili za nas, prejšnji ministrski predsednik Venizelos in njegovi pristaši pa za entento. Ker se kralj ni hotel vdati, je ententa Grško zaprla od vseh strani, Solun je pa zasedla niti zmeneč se za grško vlado. Položaj je postajal neznosen, kralj je videl, da tako ne gre, in je raje šel. S tem je zmagal Venizelos in je prestopila Grška v tabor entente. Deloma je to ententi že všeč, deloma pa tudi ne: v bližnjem vzhodu se namreč križajo zahteve Grčije in Italije, prišlo bo do spora in velikih sitnosti. Vsa diplomacija bo morala nastopiti, da spravi peteline narazen. Sporne zadeve naj malo omenimo, ker se tičejo tudi nas — vsaj glede na Otrantsko cesto — in bodo pri mirovnih konferencah igrale veliko vlogo. Nekako od 1. 1880 naprej sta v Italiji dve veliki stremljenji glede na zunanjo politiko: irredentistična, ki poželjivo gleda zlasti na Tirolsko in na naše Primorje, ter imperialistična, ki hoče velik vpliv v Sredozemskem morju. Po abesinskem neuspehu so si napravili imperi-alisti ta-le načrt: Severna Afrika, Egejski otoki, Mala Azija. Predvsem so zadeli na odpor dveh držav, Francije in Grške. Franciji nasproti si niso upali nastopiti in so se morali zadovoljiti s tripolitanskim plenom, tem nepopustljivejši so bili pa proti slabejši Grški. V vojski s Turki so zasedli Italijani takozvani „dodekanez" — dvanajsterootočje — ob jugoza-padu Male Azije. Stremljenje izključno grškega prebivalstva po samostojnosti so takoj zatrli, kongres domačinov na otoku Patmos razgnali in mučili prebivalstvo z vsemi mogočimi upravnimi in jezikovnimi naredbami. Petsto let so tam vladali Turki, a prebivalstvo je kljubtemu ohranilo najčistejši grški jezik. Sedaj pa pridejo Italijani in hočejo uvesti italijanščino. Začetkoma so rekli, da so zasedli te otoke le začasno, pozneje pa tudi po miru s Turki niso hoteli proč; San Giuliano je rekel februarja 1913, da se v korist Italije ne more ozirati na razne narodnostne in zemljepisne pogoje balkanskih držav in narodov; Italija v Sredozemskem morju ne bo samo gledala. V balkanski vojski so Grki zasedli vse druge egejske otoke, pazno so se pa morali ogibati dode-kaneza. Čez dodekanez in druge otoke gre pa vendar pot v Malo Azijo, deželo starih grških želja. Venizelos se je v Londonu pri sklepanju miru zastonj trudil, teh dvanajsterih otokov Italija ni hotela izročiti. Nas-protstvo je postalo tem hujše, ker je Italija čimdalje bolj obračala oči tudi na Malo Azijo samo; Grki in Italijani so postali smrtni sovražniki Obenem so pa naši sosedje započeli tudi široko-potezno politiko na zahodu Balkana, to se pravi, začeli so pljuvati Grkom naravnost v obraz. Preje se za Balkan niso zmenili. Ko je Bismarck obrnil njihov pogled na Albanijo, so odklonili, hočejo samo boljšo mejo na severu in vzhodu. Kmalu so pa izpremenili politiko in geslo „mare nostro" — Adrija je „naše morje", pravijo — je dobivalo čimdalje močnejši odmev. Z Albanijo so začeli. Vzbudili so spomin na slavo Benetk in zahtevali po »zgodovinskem pravu" vlado v Adriji. Mimogrede rečeno velja »zgodovinsko pravo" samo za slabe, močnejši ga bo priznal samo Če je njemu v korist, sicer bo pa govoril o »dejanskih potrebah". Mi moramo že glede na Otrantsko cesto vsako tako zahtevo zanikati; saj bi niti dihati ne mogli, če bi bili obe obali te velevažne ceste v eni in isti roki. Hvala Bogu, spor med Italijo in Grčijo nam samo koristi. Dva nasprotnika nam zapirata pot, a ker se držita drug drugega za vrat, prehod ni težak. Po znani konferenci v Algeciras se je Italija sama imenovala „na Balkanu najbolj interesirana država". Francozi so seveda z veseljem opazovali novi pokret laške politike, namesto na Tunis so Lahi sedaj srepo gledali na Valono. Ta in pa njihov Brindisi sta isto kakor Dover in Calais ob Kanalu. Začela se je velikanska propaganda v Albaniji. Italijanskih šol niso ustanavljali samo v krajih albanske narodnosti, šli so tudi v grško Janino in Prevezo. Tedaj je izbruhnila balkanska vojska, nadaljevanje tripolitanske. Grčija je hotela »začasno" zasesti Valono kot opirališče vojevanja v Epiru. A Italija je to za-branila in Grki so se morali zadovoljiti s Himaro in Santi Quaranta, veliko slabšimi in manj važnimi pristanišči. Ko so sklepali mir, so hoteli Italijani odreči Grkom vsako pravico do Janine, češ tam stanujejo Albanci. A to jim ni obveljalo. Mir v Londonu je pa prisilil Grke, da so morali izprazniti severni Epir, kar je njihovemu ugledu seveda silno škodovalo. Venizelos je bil januarja 1914 sam v Rimu, da bi dosegel kak odkritosrčen sporazum glede na balkansko vprašanje. Pa ni šlo. Vse je bilo napeto. Tedaj je pa izbruhnila sedanja svetovna vojska. Grška porabi ugodni trenutek, zasede severni Epir »zaradi tamošnjih nemirov in v zavarovanje meje" in si ga slednjič priklopi. A Italijani so, zasedši Valono in sosedne kraje — čitaj lanski koledar —, razširili svojo posest dalje proti jugu v grški Epir, vkorakali so v Santi Quaranta, Argirokastron in Delvinon, brez ozira na grško vlado. To je bilo pa že malo preveč, Grki so kar besneli, a kaj, ko je Italija močnejša in se nihče ni zanje potegnil. Grki vidijo sedaj v Italiji svojega največjega in najnevarnejšega nasprotnika na zahodu Balkana in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Italija pa čuti, da jej je močna Grška zelo na potu in da ogroža njen imperializem. Ker je ententa obljubila Italiji ju-gozapadno Malo Azijo in najvažnejše maloazijsko mesto Smirno, ker se šopiri Italijan po dodekanezu, v Albaniji in Epiru (vsaj deloma), se nam zdi, kakor bi povsod stopal Grku na nogo. Ta se kar ganiti ne more. Sedaj sta pa oba nasprotnika vprežena v isti voz. No, to bo lepa vožnja. Nam mora biti kajpak vse to le všeč. Vidimo pa, kako stremi Italija po zgledu starega Rima na vse strani, v zadnjih letih je spojila iredentistično in imperialistično strujo in jima sledi slepo, brez obzira. A stari Rim je šel ven šele potem, ko je bil doma močan, o Italiji pa tega ne moremo reči. Čisto prav pravi Kjellčn v svoji znani knjigi »Velesile sedanjosti" o Italiji to-le: Vidimo drevo, ki bolj gleda na raztezanje svojih vej kakor pa na poglobitev svojih korenin. V oni za nas tako važni Otrantski cesti se je letos 15. maja vršil morski boj, ki je za naše lažje pomorske enote nadvse časten. Priprava, vodstvo in izvršitev, vse je bilo vredno avstrijske mornarice. Med Brindisijem in albansko obalo patruljirajo in stražijo prehod razne sovražne ladje. Tem kolikor mogoče škodovati, je bila naša naloga. Boljše je nismo mogli rešiti kakor smo jo. Naše malo ladjevje je obstojalo iz one znane hitre in lahke križarke Novara, ki smo jo omenili že lansko leto, iz nadaljnih dveh lahkih križark Sajda in Helgoland ter iz dveh torpedovk Čepel in Balaton. Poveljeval je linijski kapitan Horti. Nasprotno ladjevje je obstojalo iz angleških križark Darmouth in Bristol ter iz italijanskih križark Quarto, Maršala in Nino Bixio (vse močnejše kot naše) ter iz osmerih francoskih in laških torpedovk. Napadli smo, potopili dvajset oboroženih sovražnih malih nadzorovalnih parnikov (ti so držali mrežo, s katero je Otrantska cesta trikrat zaprta), šli smo v boj proti močnejšemu mgmmmmmm Admiral Maksimilijan Njegovan, naslednik umrlega Hausa. Cesar Karol I. na južnozapadni fronti. sovražniku in se borili z njim dve uri in pol. Sovražnik se je umaknil proti Brindisi, kljubtemu da se Novara vsled pokvarjenih strojev ni mogla ganiti in jo je morala vleči Sajda za seboj. Takrat je prihajalo naše pomožno brodovje, a sovražniki so bili že prej odšli, niti opazivši ga. Izgube nasprotnikov so bile po natančnem primerjanju vseh poročil sledeče: Darmouth, ki ga je torpediral naš podmorski čoln, potem trije rušilci, trije transportni parniki, omenjenjh dvajset par-nikov, en podmornik in eno letalo. Tudi 72 Angležev smo ujeli. Naše ladje so bile sicer poškodovane, izgubili pa nismo nobene. Petnajst naših je bilo mrtvih, 37 pa ranjenih. Dokazali smo zopet, da se lahko vedno merimo tudi z močnejšim nasprotnikom, enakega pa da se nam nikoli ni bati. * * * Fronta gre nadalje po Adriji proti severovzhodu ter stopi na severu na suho. Prvi del italijanske fronte na suhem se imenuje soška fronta, drugi del koroška, tretji del pa tirolska. Najvažnejša je prva, obrnjena naravnost proti nam Slovencem, zato bomo napravili samo ta naslov in omenili oni dve — zlasti tirolsko — vselej v zvezi s prvo. Soška fronta. Začetnemu poteku vojske z Italijo se je vsak čudil. Že takoj prvi dan, 23. maja 1915, so se vršile manjše praske, a šele prve tedne junija so začeli Italijani prav varno tipati proti našim predpostojankam, pa so se brž umaknili, ko so začeli delovati naši težki topovi. Danes lahko povemo, da je bila naša obrambna črta, kar se tiče moštva, slaba, prav slaba, zelo redko posejana in da bi mi ne bili mogli vzdržati sunka velikega obsega in velike moči. Italijani so pa mislili, da so že pred našimi glavnimi postojankami, dovozne ceste smo jim deloma mi poškodovali, in obotavljali so se. Cadorna je rekel, da noče naših črt vzeti s presenečenjem, temveč metodično, to se pravi po temeljito premišljenem in pripravljenem načrtu. Ko je bil Boroevič izvedel za ta Cadornov izrek in je bil že vse pripravil za obrambo, je rekel malo bolj po domače: „Sedaj naj me pa Cadorna metodično v uho piše." Velika Cadornova napaka se je maščevala v prvih bitkah ob Soči. Opisali smo jih že. Zaključek peterih soških bitk je bil za Italijo zguba pol milijona mož. Cadorna pa ni odnehal, pripravljal se je na zopetni napad; tu smo ga pa mi presenetili z lastno ofenzivo in sicer na Tirolskem. Italijani so dobro vedeli, da se mi pripravljamo, kljubtemu pa se našemu navalu niso mogli ustaviti, vrgli smo jih daleč nazaj za mejo, in že smo hoteli stopiti v ravnino, ko jih je nova Brusilova ofenziva rešila nadaljnih porazov. Zavedajoč se svoje moči smo hoteli enkrat Italijanom pokazati, da določamo včasih tudi mi bojno polje. Nevihta se je zbirala na jugozapadu Tirolske, med Roveretom v dolini Adiže in Borgom v dolini Brente, imenovani Val Sugana. Prvič v tej vojski se nam je tukaj posrečilo zbrati na eni točki veliko silo; akoravno so se sredi maja 1916 kazali znaki nove ruske ofenzive, kljubtemu ni hotelo naše vrhovno vodstvo opustiti prilike, da vsaj enkrat pokažemo sovražniku napadalno moč. Pot proti Italiji je bila začrtana: princ Evgen je že 1. 1701 peljal čez one gore svojo armado v laško nižino. Zlasti veliko pozornost je posvetilo naše vodstvo artileriji, najtežje kalibre so spravili skupaj. Italijani so se ravno pripravljali na obletnico začetka vojske, ko so začeli grmeti 15. maja naši možnarji. Prve postojanke so bile kmalu v naših rokah, in da niso Italijani pričakovali tako hitrega in tako močnega sunka, priča število ujetnikov prvi dan, 13.000. Napadali so cesarski lovci, linška infanterijska divizija, potem pa naš tretji armadni zbor. 24. maja je bil položaj ta-le: Avstrijsko desno krilo je doseglo Marco in Serravalle v dolini Adiže, nato je šla črta proti vzhodu v dolino Posina in dalje v dolino Astico. Tu pri Pedescala se je pričela črta tretjega zbora, ki je segala v loku proti Asiago. Posebno ta zbor je bil opetovano pohvaljen, njegovi napadi so se odlikovali po izredni silovitosti in nobena utrdba pred Asiago se mu ni mogla ustavljati. 26. maja je dosegla naša artilerija take uspehe, da večkrat infanterija ni imela drugega nasprotnika kakor težkoče narave. Vrzel, ki smo jo napravili v glavno črto sovražnika, se je začela širiti in že se je natihoma javljala skrb, kaj bo z laško soško armado, če proderemo dalje. Že takrat je Cadorna goreče prosil zaveznike, naj ga rešijo s splošno ofenzivo, zlasti proseče se je obračal na Rusijo. A preje je padla še postojanka za postojanko, in zopet se je tretji zbor najbolj odlikoval. V onih dneh se je proslavil poročnik Albin Mlakar s činom, ki smo ga omenili že lani. Krona našega napada je bilo pa zavzetje Prevoz žarometa na soški fronti. cele »utrjene pokrajine" pri mestih Asiago in Arsiero, 30. maja smo vkorakali v ti dve mesti. Žrtev smo imeli primeroma zelo malo. Ta veliki vojaški čin so vsi nevtralci visoko ocenili, Italijane je začelo zelo skrbeti. Pa nismo se še ustavili, kar naprej je šlo, že smo ogrožali Schio, stoječ v ravnini, in s tem železnice v Vicenco in Benetke — tu je pa nastopila Rusija in Brusilov je z ofenzivo od 4. junija naprej Italijane rešil. Nadporočnik Albin Mlakar. Težkega srca smo se ustavili, oddati smo morali čete na sever, cel6 fronto smo morali skrčiti in se umakniti, a le malo. Upirati smo se morali laškim protinapadom in da ti niso imeli nobenega uspeha, se imamo zahvaliti našim četam, ki jim ni enakih. Uspeh štirinajstdnevnih bojev je bil večji kakor uspeh Italijanov v celem letu: zasedli smo poleg lastnega preje iz strategičnih ozirov opuščenega ozemlja še 250 km2 sovražnega, ujeli smo nad 30.000 mož in uplenili 300 topov. Tudi naše umikanje smatrajo strokovnjaki za mojstrsko delo, izvršilo se je čisto mirno, brez vsake izgube. Junija in julija so nas Italijani hudo napadali, zlasti koncem julija, a zopet zaman; tudi tedaj se je izkazal tretji zbor. še danes so v naših rokah važne postojanke na italijanski zemlji severno od Arsiera in Asiaga. Ker na tirolski fronti ni imel sreče, je sklenil Cadorna lotiti se nas zopet ob Soči. Zbral je veliko armado in jo je peljal tja, kjer je pravi cilj italijanskega vojevanja, na pot proti Trstu. Petkrat že je bil poskusil tukaj svojo srečo, šesta soška ofenziva naj mu poda venec zmage. Splošen položaj je bil za Italijane zelo ugoden. Brusilov je na severovzhodu močno pritiskal, Angleži in Francozi so poslali Lahom topove najtežjega kalibra, uporabili so dalekosežne ladijske topove in prvič tudi nove 10'5 cm topove. Cadorna je imel ta-le načrt: napasti nas od strani od Tržiča sem, obiti doberdobsko planoto, z glavnim delom armade pa navaliti na Gorico, koje posest naj bi mu odprla pot proti Trstu in pa proti Ljubljani. Gorico so Italijani neprestano obstreljevali že od junija 1915 naprej, branili smo jo z vztrajnostjo in ži-lavostjo, ki je vzbudila priznanje ceI6 pri nasprotnikih. Nova ofenziza se je začela s topniškim ognjem, ka-keršnega tudi ta sicer tako krvavogrozna fronta še ni čutila. Grmelo je kar neprestano. Velikanske so bile izgube Italijanov, petkrat so navalili alpini in bersaljeri zastonj, šele pri šestem naskoku so zasedli Podgoro, Oslavje, hrib Sv. Martina in doberdobsko planoto. Da se izognemo nepotrebnim žrtvam, smo fronto nekoliko umaknili in tako so dosegli Italijani prvi uspeh te vojske: 9. avgusta so vkorakali v Gorico oziroma v goriške podrtine. Mislili bi, da bodo nasprotniki uspeh sedaj prav temeljito izkoristili in navalili še z večjo silo, v razdalji 30 km jih je pozdravljal Trst. A prav posebnega veselja sovražnik ni imel. Res smo Gorico opustili, a obdržali smo postojanke zadaj za mestom in se ustavili tam. Cel<5 s protinapadi smo začeli. Vsak poskus Lahov za nadaljevanje ofenzive se je ponesrečil; Cadorna je videl, da naših čet ni mogoče pregnati, videl je, da je pot v Trst naloga, ki je ne morejo izvršiti njegovi vojaki in njegova sredstva. Ob Soči je utihnilo, pričelo se je pa spet na tirolski fronti. Sploh nam kaže laška ofenziva 1. 1916 enakomerno menjavanje napadov ob Soči in pa na Tirolskem, prvič je cilj Trst, drugič pa cesta skozi Dolomite. Na tirolski fronti so pa zapreke narave še drugačne in zato so Lahi svoje poskuse tam deloma opustili in se obrnili zopet proti Soči; od 14. do 19. sept. je divjala sedma ofenziva, brez posebnih zaključkov. Od 9. do 13. okt. smo odbili na Krasu in pa v Vipavski dolini osmo ofenzivo. Istočasno so se vršili ljuti boji ob gori Pasubio na Južnem Tirolskem. Prve dni novembra je na Krasu — na ko-menski planoti — zopet tekla kri v potokih. Še večje so bile priprave kakor prej, a naše izvrstne čete so ustavile tudi to deveto ofenzivo. Od takrat dalje je čez zimo in pomlad do 12. maja vladal ob Soči mir, to se pravi, večjih podjetij se niso lotili. Miru pa itak ni nikoli. Kaj so dosegli Italijani v teh devetih ofenzivah? Zasedli so kos sveta južno od Gorice — na severu le malo — v povprečni širini 3 do 4 km, na Italijanski vojni ujetniki. najširšem mestu 9 km. Severna soška fronta, koroška in pa skoro vsa tirolska so bile pa julija 1917 iste kakor 1.1915 razun ozemlja, ki smo ga dobili 1.1916 mi. Opomniti je treba, da je tudi laška armada vpeljala rusko-francoski način vojevanja, tako pri napadu kakor v brambi. Novi predpisi zahtevajo napad brez ozira na žrtve, in res so valovali proti nam pri no-vemberski ofenzivi sovražni roji v štirih, osmih, da, tudi v 24 valovih, drug za drugim. Pri takem napadanju kakovost posameznika ne pride prav nič v poštev, se kar izgubi v množici. Zato so pa tudi izgube napadalca ogromne. Ker italijanska pehota poprečno ni ravno prvovrstna, hoče vodstvo to slabost izenačiti z močnejšim ognjem artilerije in metalcev min, s potratno uporabo streliva in pa s številom napadalnih čet. To taktiko so brezdvomno vpeljali po nasvetu francoskega maršala Joffra, ki se je mudil tudi na soški fronti. General Joffre in kralj Viktor Emanuel. Zanimiva so naša uradna poročila od 9. do 15. maja letos. 9. maja: nobenih posebnih dogodkov; 10. maja: nobenih važnih dogodkov; 11. maja: ob spodnji Soči na obeh straneh živahno delovanje letalcev; 12. maja: ob soški fronti od Tolmina doli so Italijani danes zjutraj več ur zelo hudo streljali s topovi vseh kalibrov. 13. in 14. maja omenja zopet hude artilerijske boje, 15. maja pa pravi: Po tridnevni artilerijski pripravi z vsemi topovi in metalci min od Tolmina doli do morja se je začel včeraj opetovano od laških zaveznikov zahtevani infanterijski napad proti naši soški armadi. Najsrditejši boji so se vršili pri Plaveh, na Sveti Gori, na višinah vzhodno od Gorice, v odseku Fajtov hriba in pri Kostanjevici — Fajtov hrib, 432 m, severno od Kostanjevice —. Na več točkah bojnega polja so se zrušile večvrstne napadalne množice Italijanov že v našem topovskem in strojnopušknem ognju, tako na gori Sv. Gabriela itd. Iz teh in nadaljnih poročil vidimo, kako včasih tik pred napadom vlada popoln mir, potem pa izbruhne pekel. Tako se je pričela deseta ofenziva dne 12. maja. Poročila omenjajo zlasti višino Kuk pri Plaveh, 611 m, ki smo jo morali prepustiti, Vodice, Sveto Goro — grozne reči pripovedujejo o bojih tukaj gori, vse je razdejano, večkrat so se Italijani kar valili po gori nazaj, moril jih je ogenj naših strojnih pušk —, dalje Fajtov hrib, Kostanjevico, Jamlje itd. Prvi vtisk je bil ta, da hočejo prodreti Lahi na severu, potem so se pa z vso silo vrgli na Kras. Vse zastonj! Razen malega napredovanja pri Jamljah ni nasprotnik dosegel ničesar, in še od tega smo mu velik del zopet iztrgali. Koncem maja smemo reči je bila deseta soška bitka končana, prve dni junija so se vršili naši uspešni protinapadi. Zaman so nam hoteli iztrgati Lahi to, kar smo dobili nazaj. 10. junija so za spremembo začeli s hudimi napadi na tirolski fronti; mi smo bili pripravljeni nanje in smo jih vselej odbili. V vseh teh bojih, ob Soči in v tirolskih gorah, so se Slovenci prav posebno odlikovali, poročila jih pogostokrat omenjajo z največjo pohvalo. Izgube Lahov v deseti soški bitki presegajo vse, kar so doslej žrtvovali. V devetnajsterih dneh te bitke so poslali v boj najmanj 35 divizij, to se pravi najmanj polovico cele armade. Naračunili so izgube na 180.000 mož in za vse to so dobili Lahi višino Kuk in pa sestreljene Jamlje. Kje je še Trst in pa Ljubljana! Po deseti soški bitki je podelil cesar poveljniku Boroeviču komanderski križ reda Marije Terezije in je izdal na armado sledeči nagovor: Ostanki cerkve na Sveti gori pri Gorici. Moji soški armadi! V najtežji več dni trajajoči borbi ste odbili napade sovražnika, ki jih je dolgo pripravljal in izvajal z močnimi silami; spet ste pokazali, kakšno junaštvo je v Vašem srcu. Moral sem hiteti k Vam, da se Vam v Vaši sredi iz srca zahvalim za Vašo hrabrost, vztrajnost in uda-nost. Doma iz vseh delov ljubljene domovine ste z združenimi močmi v skupni zvestobi delali čudeže in si zaslužili toplo zahvalo domovine. Vsakemu posameznemu od Vas ne morem oko v oko izreči svoje zahvale. Komanderski križ vojaškega reda Marije Terezije, ki ga danes pripnem na prsi Vašemu izvrstnemu vodniku, generalnemu polkovniku pl. Boroeviču, naj pa ne bo samo znak Mojega najvišjega priznanja armadnemu poveljniku, pokaže naj Vam vsem — voditeljem in bojevnikom — Mojo globoko zahvalo, Mojo ponosno zadovoljnost. Božji blagoslov je bil z nami, prosimo Vsemogočnega, naj nas ima še nadalje vredne svoje milostne zaščite in brambe. D£ naj nam končni popolni uspeh! Postojna, 2. junija 1917. Karol. Fronta obide od Tirolske dalje nevtralno Švico in se vije potem proti severozahodu kot zahodna fronta. Zahodna fronta. Takoj pri Švici je edina točka, kjer so Francozi prodrli na nemška tla in sicer že v prvih početkih vojske. Zgodilo se je pa to pod zaščito trdnjave Belfort; pravzaprav je cela pokrajina ena sama trdnjava. Tu in pa dalje v Vogezih preteklo leto ni bilo nobene bistvene izpremembe. Zelo hudi boji so se pa vršili bolj na severu za trdnjavo Verdun, obstoječo iz kakih 40 trdnjavic ali fortov (fort pišemo, for izgovorimo); a tudi med forti je bilo vse ozemlje prepreženo z vsem, kar more sovražniku škodovati. Začetkoma je šlo Nemcem po sreči, dne 21. februarja 1916 so začeli napadati in že 25. februarja so vzeli vogalno utrdbo Douaumont (duo-mon), nato 8. in 9. marca utrdbo Vaux (vo), ki so jo pa zopet zgubili. Francozi so prišli k sapi in nemško prodiranje se je ustavilo. Sicer je Vaux še enkrat padel, 2. junija, tudi utrdba Thiaumont (tio-mon) je prešla v nemške roke, a namena Nemci niso dosegli. Strokovnjaki so to že vedeli, ko po padcu Douaumonta ni šlo več tako hitro naprej kakor od začetka. Danes moramo trdnjave vzeti takoj ali pa jih izstradati, kar je pa mogoče le, če jih popolnoma obkolimo. Ko se je vrhtega dne 1. julija pričela tudi velikanska angleško-francoska ofenziva ob Sommi, na kak uspeh pri Verdunu ni bilo več upati. Francozi so z artilerijo Strelski jarek na koroški fronti. Douaumont popolnoma razrušili in Nemci so ga morali 24. oktobra opustiti. Par dni pozneje, 2. nov., je zadela Vaux ista usoda. 15. decembra so pa potisnili Francozi Nemce na severovzhodu od Verduna v drugo črto nazaj. Tako napad na Verdun ni prinesel pričakovanega uspeha. Strojna puška na koroški fronti. Največji dogodek na zahodni fronti je bila pa velika ofenziva ob Sommi in dotoku Ancre (Somme izg. som, Ancre = ankr). Začela se je 1. julija. Naj-prvo so nas hoteli Angleži izstradati. Ko pa to ni šlo dosti hitro, so videli, da morajo smrt lakote nadomestiti s smrtjo orožja in so zato sklenili z zavezniki vred napasti nas na vseh frontah. Opazimo pa pri vseh skupnih podjetjih entente, da nikdar naenkrat ne nastopijo; včasih so Rusi preje gotovi, včasih pa Francozi in Angleži, včasih Lahi. Je pa tudi zelo težko, pogoji so tako različni. In če je kdo že pripravljen, si pa misli, kaj bom drugega čakal, da bo ta potem uspehe sebi pripisoval, mar sam udarim. Tako je udaril Brusilov 4. junija, kmalu potem Cadorna, a Sarrail (saraj) se pri Solunu ni zganil, sunek ob Sommi pa so čutili Nemci šele 1. julija. Bil je pa pač velikansk, v fronti 40 km je nastopilo 750.000 mož. Pripravili so ga s sedemdnevnim topniškim ognjem vseh kalibrov in z veliko uporabo dušečih plinov. Nas imena onih krajev ne zanimajo. Šlo je zato, prijeti Nemce ob njihovi proti Parizu izbočeni fronti ob strani in jih tako prisiliti, da izpraznijo vsaj tiste postojanke, ki so bile Parizu najbližje. Sunkov je bilo več, eden hujši od drugega. 20. julija na pr. je napadlo 17 divizij, 24. julija 34, 18. avgusta 12, 16. septembra 20 itd., a ne vselej na isti točki, temveč enkrat tukaj enkrat tam. Po trimesečnem boju so vzeli Angleži in Francozi 43 vasi in 6 majhnih selišč s 15.000 prebivalci in eno samo majhno mestece Combles (kombl), izgubili so pa nad 400.000 mož. Seveda so bile tudi nemške izgube strašanske, samo ne vemo jih. Ali ni to grozno? Za majhen košček zemlje krvavijo stotisoči najboljših ljudi! Kam je človeštvo prišlo? A še ni bilo konca, od 7.—ll.okt. je divjala ob Sommi zopet velikanska bitka, tudi novembra še, posebno 6., 7. in 13.—15. Potem šele je morija prenehala. Če bi imeli karto, bi videli, da je bil napredek nasprotnikov le majhen, vendar se nam zdi kot zob zasajen v sovražno lice; lice je bilo načeto. In da bi rana ne šla dalje, so sklenili Nemci letos fronto umakniti oziroma izenačiti. Nemška fronta na Francoskem je bila videti do marca 1917 kakor velikanska bula, v katere stran se je zajedel črv. Vrhovno vodstvo se je hotelo od strani delujočega črva iznebiti s tem, da je bulo zmanjšalo zlasti na najbolj zbočeni strani, Črv je padel ven in fronta je precej ravnejša. Operacijo so izvedli približno na črti Arras—Soissons, prej je bila vzbočena, sedaj ne več. S tem so jo pa seveda tudi skrajšali in dobili rezerve za druga bojišča. Začeli so pa z operacijo začetkom marca. Spomladi je vse pričakovalo novo veliko ofenzivo entente na zahodu, a vreme in dr. jo je zavleklo. Kakor strela z jasnega neba pa pride 1. marca poročilo, da so se umaknili Nemci na obeh straneh potoka Ancre 20 km na široko, 1—5 km na globoko. Potem je šlo pa umikanje kar naprej in sicer sprva tako neopaženo, da se nasprotniki kar zavedeli niso in so šli le tipaje za Nemci. Zadnje nemške čete so imele nalog jih zadrževati in varati, in res večkrat niso vedeli, ali imajo pred seboj zadnje straže ali pa glavno nemško armado. Kako je šlo to proti računu entente, si lahko mislimo. Za ofenzivo so se pripravili, dobro zakopali, nagromadili ogromne množine streliva — to je sploh glavna moč entente —, postavili v zakope najtežje topove, naskočiti so hoteli in vse pogaziti, kar naenkrat pa izgine sovražnik izpred oči. Vse je treba spremeniti in delo dolge zime je zastonj. Vojevanje je zadobilo značaj nekake mešanice med stoječo in premikalno borbo, po dveh letih otrpnelosti se je začela velikanska kača zvijati, oživela je. Kako res izvrstno se je na nemški strani delo vršilo, vidimo iz dejstva, da so prišli Angleži šele 1 km naprej iz svojih postojank, ko so bili odšli Nemci že iz Ba-paume, Pčronne, Roye in Noyon. Še nekaj je bilo opažati: Stalne borbe so se bili Angleži kmalu privadili in so postali Nemcem enakovredni, pri premi-kalni borbi se je pa pokazala njihova nespretnost bodisi glede artilerije kakor glede infanterije; njihova armada je bila sestavljena šele med vojsko in ni bila navajena velikih manevrov itd. kakor nemška in francoska. Zato se je pa tudi francoska veliko hitreje prilagodila razmeram in bila Nemcem kmalu za petami. Splošno so pa Nemci ločitev od nasprotnika izvedli tako lepo, da je ta moral poslati večkrat celo kavalerijo za umikajočimi se, ako je hotel ostati v zvezi z njimi. Zapuščeno ozemlje so Nemci dobesedno spremenili v puščavo, da bi sovražnikom približanje otežkočili; nobena vas ni ostala, nobeno selo, nobena cesta, vse mostove, železnice in nasipe so razdrli, vse prekope zasuli, vodnjake razstrelili, žice uničili, kleti odstranili, da se ne bi skrival sovražnik v njih, les spravili proč, da ne bi zidal, kjer je bil gozd, je nastalo močvirje. Samo par mest je ostalo, tako Noyon in Roye. Vrtilna točka, od katere naprej se je kača odvijala, točka, kjer se je prejšnja stalna fronta križala z umikalno črto, je bila pri mestu Arras. In ker so Angleži splošno ofenzivo zamudili, so hoteli poskusiti vsaj tukaj, kjer so ostali z Nemci v neposrednem stiku. Če bi se jim tukaj prodor posrečil, bi prišli obenem umikalni črti Nemcev v bok ali pa celo v hrbet in nemški polom bi bil neizogibljiv. Tako so računali; zlasti pa bi bila ta ofenziva uspešna, če bi obenem zagrabili Francozi na drugem koncu umikalne črte, tam kje okoli Reimsa. Seveda je pa tak račun precej enostaven in lehko si mislimo, da so pričakovali kaj enakega tudi Nemci in se na to pripravili. In res, ko so Angleži na Velikonočni pondeljek, 9. aprila, pri Arras naskočili, so imeli sicer majhne krajevne uspehe, prodor se jim pa ni posrečil. Kakor pri Arras so se pričeli pričakovani boji tudi med Soissons in Reims, na drugem koncu; 10. aprila so se pokazali prvi znaki, 15. aprila so bili pa že siloviti infanterijski boji. Ker se je vršila ta bitka med mestoma Soissons in Reims in ker teče tam reka Aisne (izg. čn), jih imenujemo bitko ob Aisne. Tudi Francozi niso imeli sreče, 17. aprila zvečer je bilo že jasno, da prodor v splošnem ni uspel. Boji so se pa še kar nadaljevali. Tudi vzhodno od Reimsa so bile istočasno hude borbe, imenovane bitka v Šampanji; uspeha zavezniki tudi tukaj niso imeli. Glavno delo teh dni so opravili Francozi, napadali so na fronti nad 80 km, Angleži samo 20 km. Po vzgledu Rusov so šli tudi zavezniki na zahodu brez ozira na človeške žrtve v boj, novi francoski vrhovni poveljnik Ni vel le je bil v tem oziru še brezobzirnejši kakor odstopivši Joffre. Angleži so bili napravili neko novo morilno orodje, tanks imenovano (izg. tenk, s je znak množine). To so nekaki valeči se ogromni avtomobili, okrog in okrog obdani z oklopom, prodrtim samo od odprtin za topove. Tako so veliki, da so strelske jarke in druge ovire kar preskočili, oziroma pogazili ali porušili. Nemška artilerija jim je pa pripravila gorak sprejem in je te zemske drednote večjidel uničila. Drugič so poskusili Angleži prodor 23. aprila, zopet pri Arras, ob reki Scarpe. Njihov uspeh je bil: največji poraz in najtežje izgube v sedanji vojski. Nič boljše se jim ni godilo pri tretjem poskusu, dne 28. aprila. A niso odnehali, 3. maja so nanovo poskusili, pa spet nič dosegli. Ob enem so pa začeli Francozi in sicer zopet med omenjenima mestoma; navalili so na višino Chemin des Dames — sprehajališče gospž — v fronti 35 km, 5. maja. Še hujše so bile njihove izgube kakor prej, namena pa niso dosegli. Vsega skupaj je bilo do teh dni na strani nasprotnikov v boju že nad milijon mož. Marsikdo bo vprašal, zakaj imenujemo te številke, naših pa ne. Zato ker tam časopisje lahko vse poroča in vse kritizira, kar pri nas ne gre; mislimo, da je za vojevanje sžmo naš način bolj primeren. Neuspehi so rodili na Francoskem željo po novem vrhovnem poveljniku. Najprvo so bili odstavili Joffra, ki si je pa potem pridobil velike zasluge kot Slika z južnozapadne fronte. organizator amerikanske armade, sedaj jim Nivelle ni bil všeč in oči so se obračale na Pčtaina, slavnega branilca verdunske trdnjave. Res je majnika Pčtain prevzel poveljstvo. Od takrat pa do danes pa ni bilo na francoskem delu fronte nobenih posebno važnih dogodkov. Nekateri pravijo, da je Nivelle hotel na vsak način prodreti nemško središče in da so v dosego tega cilja služile omenjene bitke pri Arras itd. — sicer so ti kraji ob koncih umikalne črte, v splošnem so pa vendarle v sredi cele fronte —. Nasprotno je pa Pčtain baje zato, da se pričnejo operacije ob koncih velike fronte in njemu pripisujejo angleški napad v Flandriji in v loku Witschaete (izg. Vitšat) severozahodno od Lille; to bi bilo torej na levem krilu. Pripomniti moramo, da imajo vrhovno vojno vodstvo na zahodu Francozi. Že začetkom majnika so se Angleži tam pripravljali, da zgrabijo nemško fronto, ki se je v podobi loka zajedala v njihove postojanke; streljali so pa le pomalem. Od 22. maja naprej je pa delovalo topništvo brez odmora, 7. junija je napadla infanterija. Deset divizij so poslali Angleži v boj in svet v loku tudi zasedli, a z ogromnimi žrtvami. Od takrat do danes — sredi julija — pa ni bilo nič važnega. V splošnem lahko rečemo, da zavezniki kljub velikim izgubam res niso dosti dosegli, črta je približno ista kakor so si jo volili Nemci sami. Računajo pa s tem, da je čas njihov zaveznik, da bodo vsled nezadostne prehrane nemške sile opešale, da bo vsled manjšega števila prebivalstva Nemcem preje zmanjkalo vojakov, da jim bo vsled pičle krme oslabela živina itd. Nemci so pa do zadnjega časa stavili veliko upanje v morsko vojsko, v vojsko podmornikov proti ladjam, ki vozijo Angležem žito. S tem prehajamo na morje in podaljšamo fronto iz Belgije na valove ob obalah Anglije, Nemčije, Skandinavije itd. Morje. Zadnjega dne majnika leta 1916. so se udarili Nemci in Angleži prvikrat v večji morski bitki in sicer ob obali Jiitlandije v cesti Skagerrak. Nemcem je poveljeval admiral Scheer, poizvedovalnim ladjam viceadmiral Hipper, Angležem pa admirala Jellicoe (dželiko) in Beatty (biti). Pravijo, da je bilo v končnem boju 27 velikih nemških ladij in 43 angleških, od teh 28 drednotov. V dveh sunkih je peljal Scheer svoje brodovje proti sovražniku, šele zvečer ob pol enajstih — po novem času — je bitka prenehala, a nadaljevali so jo ponoči zlasti s torpednimi čolni. Angleži so izgubili sedem nad-drednotov, Nemci pa drednot Liitzovv, oklopnico Potn-mern in štiri lahke križarke. S torpedovkami vred računajo Nemci svoje zgube na 11 ladij, angleške pa na 23, v tonah 61.000 in 169.000. Oba nasprotnika sta si lastila zmago. Stvar je tale: Nemci so dokazali, da bi bili pri istem številu ladij Angležem najmanj enaki in v tem oziru pripisujemo zmago lahko sebi; Angleži so pa z bitko preprečili prodor nemške mornarice skozi angleški oklepalni obroč, zato pravijo, da so oni zmagali. Obema angleškima brodovjema je prispelo pomagat še tretje, od dover-ske ceste sem, hotelo je priti Nemcem v hrbet. Če bi se mu bilo to posrečilo, bi bil poraz nemškega brodovja neizogiben, a Nemci so že preje odšli, ne-zasledovani od nasprotnikov. Skoro 'hujša izguba kakor vsi drednoti je pa zadela Angleže par dni pozneje, izgubili so organizatorja svoje armade, vztrajnega, brezobzirnega, velenadarjenega lorda Kitchenerja (Kičener). Peljal se je ravno v Petrograd na vojaško -posvetovanje, ko zadene njegovo ladjo Hampshire (Hempšir) torpedo, Kitchener utone, 6. junija 1916. 12. decembra 1916 smo ponudili nasprotnikom razpravo o miru. Začeli so se posvetovati, kaj naj nam odgovorijo. Tedaj — 18. decembra 1916 — je amerikanski predsednik Wilson predlagal, naj obe stranki natančno povesta, kaj zahtevata, da bo svet vedel, ali je zaželjeni mir blizu ali ne. Francoski ministrski predsednik Briand je v imenu tedanjih deseterih naših nasprotnikov izjavil to, kar je ententa opetovano zahtevala: pravice vsem narodom, prostost malim državam, zopetno vpostavo kršenega prava, odškodnino za Belgijo itd. Mi se o svojih ciljih nismo natančno izrekli, pač pa so naše vlade smatrale pogoje entente sploh za nesprejemljive in so videle, da bo šel boj naprej. Wilson je pripravljal drugo posredovanje, a ni mogel začeti, ker smo ga mi prehiteli s poostreno morsko vojsko. Nemci so namreč videli v Angležih svojega največjega, pa tudi najtrdovratnejšega nasprotnika, ki ne odneha prej, dokler ni dosegel svojega namena. Kaj vse so napravili Angleži med vojsko! Preje najmanj vojaški narod je vpeljal vojno dolžnost in spravil na noge večmilijonsko armado, držal je entento skupaj, da ni razpadla, delal po vsem svetu, obdeloval Ameriko in vse nevtralce sploh. Ni čuda, da so proti takemu nasprotniku hoteli uporabiti Nemci najskrajnejša sredstva. Angleži so jih hoteli izstradati, Nemci so pa rekli, pa še mi poskusimo, in so 31. januarja napovedali poojstren morski boj, ne da bi počakali drugega Wilsonovega poskusa; mi smo se tej napovedi seveda pridružili. Napravili so okoli Angleške, Francoske in Laške široke pasove, po katerih ni smela voziti nobena ladja, tudi nevtralne ne. Skozi pasove so pustili pa prav ozko pot, po kateri so smele nevtralne ladje voziti, a brez orožja in živil za entento itd. Vsako tako ladjo, ki bi se pregrešila proti tem predpisom, so rekli da bodo torpedirali. 5. febr. 1917 se je poojstreni boj pričel, pa ni prinesel tega, kar so Nemci pričakovali: poraza Anglije. Angleži so oborožili tudi vse trgovske ladje, začel se je boj proti torpedovkam in podmornikom. Ali je bil uspešen ali ne, tega ne vemo, tudi zvedeti ne moremo; vemo pa, da Anglija danes ni izstradana. Hidroplan na vodi. Amerika. Ko smo čitali, da se je začela vojska z Ameriko, so nas časopisi lepo tolažili. Rekli so: predno more Amerika sploh poseči vmes, tedaj bo že vojske konec; Amerikanci sploh nimajo nobene armade, jo morajo šele ustvariti, tam ni nihče primoran biti vojak, in če kaka država ni vojaška, je ne moremo kar čez noč spremeniti; vojakov ne bodo mogli spraviti čez morje, tudi če jih izvežbajo, podmorniki bodo opravili svojo dolžnost itd. Nobeno teh prerokovanj se ni uresničilo; kdor je malo mislil, je lahko to vedel že naprej. Amerika je že posegla vmes in vojske še ni konec. Angleži so se v kratkem času navadili na vojaštvo in so namesto prejšnjega najvišjega mogočega števila 170.000 mož poslali na Francosko par milijonov; in kdor je to malo pomislil, je prišel vendar lahko do sklepa, da Amerikanci tudi lahko kaj takega napravijo, prebivalcev je pa tam nad 100 milijonov, na Angleškem niti 50. Vrhtega imajo neko točko v postavah, ki v slučaju potrebe pokliče vse sposobne moške v orožje. Za organizatorja armade si niso mogli želeti boljšega, dobili so Joffra. Podmorniki tudi ne morejo delati čudežev, vsak amerikanski vojaški transport vendar lahko spremljajo ameriške ali angleške vojne ladje, torpedovke in pa lastni podmorniki. Amerikansko brodovje je pa sila močno, saj so ga morali graditi že za slučaj vojske z Japonsko, tudi če niso mislili, da bodo kdaj posegli v evropske homatije. Mornarica ima samo drednotov 14, od 18.000 do 32.000 ton, veliko križark, pomožnih ladij, izvrstne podmornike itd. Da se že zdaj kaže ameriška pomoč tudi v vojaštvu samem, priča že dejstvo, da Francozi dan za dnem odpuščajo vojake domov, ker jih nadomeščajo Amerikanci. Amerika (t. j. Združene države ali Unija) je prevzela varstvo svojih obal in del Atlantika in tako zopet razbremenila Angleže in Francoze; Amerika sedaj še bolj kot kdaj poprej izdeluje orožje in municijo za entento. Amerika je bogata na vsem; četrtina vsega žita na svetu zraste tam, dve tretjini vsega bombaža, sedaj med vojsko še več, dve petini vseh rudnin daje Unija, ena tretjina vseh industrijskih izdelkov je v Uniji doma. Med vojsko je Unija silovito obogatela. Sicer nimamo radi številk, vendar naj tukaj podamo vsaj kratko sliko, koliko so Amerikanci prodali v enem letu in sicer enkrat pred vojsko, enkrat pa med vojsko. To po uradni statistiki trgovske zbornice v Washing-tonu. Cene so v dolarjih, ki so že pred vojsko imeli vrednost petih kron. Izvoz Govedo, konji in mule baker živila letala avtomobili vozovi in motorji kemikalije in barve razstreliva železo, jeklo in cink puške in topovi stroji žične ovire in žeblji usnje in kože čevlji kondenzirano mleko sladkor volna pred vojsko 1/71913—1/71914 za 23,500.000 295,000.000 825,000.000 1,130.000 165,000.000 255,000.000 137,500.000 30,000.00) 1.257,030.000 17,500.000 70,000.000 51,500.000 182,500.000 90,000.000 6,500.000 9,000.000 34,500.000 med vojsko 1/71915—1/71916 za 494,000.000 1.285,000.000 2.175,000.000 35,000.000 600,000.000 835.000.000 620,000.000 2.335,000.000 3.330,000.000 90,000.000 305,000.000 250,000.000 400,000.000 235,000.000 60,000.000 395,000.000 225,000.000 3.450,660.000 13 469,000.000 Prodali so torej med vojsko v enem letu za 10 miljard dolarjev več kakor preje, to se pravi, izvoz se je zvišal za 300°/0- Zlasti nektere točke so zanimive; se vidi, da je vojska; npr. govedo in konji, baker, razstrelivne snovi, železo, žične ovire, sladkor. Zra-čunili so, da je od teh 10 miljard skupička dobrih 5 miljard čistega dobička! Pred vojsko je bila Unija dolžna Evropi 24 miljard kron, zdaj je razmerje nasprotno, je pa Evropa dolžna. V gospodarskem letu 1913/14 — tam štejejo kakor smo že zgoraj videli v gospodarstvu od julija do julija — je bil izvoz samo za dve miljardi večji kot uvoz, 1914/15 že za 4'3, 1915/16 pa za 10 miljard. Velikanski dobički so tudi posledica zvišanja cen. Evropa je denarno in gospodarsko čimdalje bolj odvisna od Amerike. Zato pa takega nasprotnika ne smemo tako nalahko in prezirljivo oceniti kakor delajo nekteri listi. Žalibože nam je nakopala napoved poojstrenega boja novega zelo močnega in mogočnega nasprotnika, Unijo, Zedinjene države Severne Amerike. Začetkom februarja je zahteval Gerard, amerikanski poslanik v Berolinu, svoje potne listine, ravno takrat je pa moral nemški poslanik v Uniji Bernstorff zapustiti Ameriko. Vrhtega je Wilson povabil tudi vse druge nevtralce, naj napovedo Nemčiji vojsko, če bi potopili kako njihovo ladjo. Pridružilo se jih je še dosti, človeku kar sape zmanjka. Malo je še držav na svetu, ki bi ne bile danes v boju z nami. Veseli smo že, če je katera še nevtralna, to je največ. Kdo je proti nam? En-tenta, Unija, Brazilija, Portugalska, celč Kitajska — nevarnosti od tam za sedaj pač še ni —, državice Srednje Amerike, Kuba itd. Nekatere kajpak niso resne nasprotnice, a značilno je. Ruska revolucija. Če bi mi bil kdo kedaj rekel, da bodo Rusi carja odstavili, bi se mu bil smejal v obraz. Saj je bil izraz car vendar tako spojen z ruskim kmetom, da si teh dveh nismo mogli misliti ločenih. Treba je pa vpo-števati to, da je revolucija izbruhnila v Petrogradu in ne na kmetih, da ljudstvo na deželi navadno sledi temu kar se dogaja v središčih države in da je ruski kmet silno željen nove zemlje, novega sveta. Sledil bo tistemu, ki mu to obljubi, in obljubili so mu. Glede na to, kako sledi dežela glavnim mestom, spominjamo na francosko revolucijo. Tam je bil odločilen Pariz, ki je seveda še vse drugačna privlačna točka nego so ruska mesta razen Moskve. Ker se mirni in trezni državljani niso hoteli udeleževati politike, je prišla nazadnje vsa oblast v roke neverjetno majhnih manjšin. Koncem 1. 1790 je oddala v Parizu samo ena desetina volilcev glasovnice. Pariz je štel ob začetku revolucije 600.000 prebivalcev, od teh je bilo »revolucionarjev" samo 16.000, revolucijskih idej prevzetih 6000, res nasilnih pa 3000, in ti trije tisoči so strahovali Pariz, z njim celo Francijo in s Francijo celo Evropo. Tu vidimo, kaj manjšina napravi, če je drzna in nasilna. Največ uspeha v politiki ima navadno oni, ki najbolj kriči; resnim ljudem se gabi družiti se s kričači, ostanejo v ozadju in pridejo na površje šele po dolgem molku. Ruska revolucija pa ni bila krvava. Nekateri vodilni možje državne zbornice, dume, so bili mnenja, da je absolutna vlada, carizem, pogubonosna za Rusijo, da car vsakemu modernemu razvoju Rusije le nasprotuje, kar je bilo tudi res; videli so, da se je vse dobro po rusko-japonski vojski izvršilo proti njegovi volji; zato so rekli, ga bomo pa odstavili. Na zunaj so pa rekli, da hoče car skleniti na svojo roko mir z osrednjimi državami in da bi to iz več vzrokov ne bilo dobro za Rusijo. Povod so bili pa nemiri v Petrogradu, ljudje so kričali, da nimajo kruha. Pri ruskih transportnih razmerah se to za par dni tudi res lahko zgodi, kljub ogromnim množinam žita; poglejmo na karto in vidimo, da more dobiti Petrograd kruh le bolj od vzhoda, čisto drugače nego Moskva. Torej nemirno je bilo. Od 7. marca dalje so postajale ulice čimdalje bolj živahne, recimo divje, da bo malo bolj revolucionarno. Sodu dno je izbila pa novica, da je poslal car dumo domov. Sedaj se je bilo treba hitro odločiti. Najprvo so poslanci sklenili, da ne gredo domov, ravno tako kakor v onih zgodovinsko tako važnih dneh 1. 1789 v Parizu.* Naglo so telegrafirali na generale na fronti, vabili so petrograjsko posadko na svojo stran. Hitro je šlo, 14. marca zvečer je bila carjeva vlada že tako brez moči, da je ministrski predsednik Galicin dumo telefonično obvestil, da odstopi. Aretirali so ga, pa tudi njegove tovariše, češ, da so oni carja nagovarjali na razpust dume. Duma je zmagala. Sestavila je novo ministrstvo, v njem so sedeli znani možje, tako Miljukov, Gučkov, Kerjenskij. Kako malo smo mi poznali Rusijo, kako malo jo poznamo tudi še sedaj! Pred seboj imamo zelo ugleden list, ki je bil ,,prav dobro" poučen o ruskih razmerah, in tam čitamo: Če zmagajo revolucionarji in se njihova zmaga razširi po celi Rusiji, je zmagala stvar miru, kajti razburjeno ljudstvo hoče * Kdor ima še Staretovo „Občno zgodovino", V. del, naj tam malo čita o francoski revoluciji, in bo videl velikansko podobnost vseh pojavov takrat in sedaj. mir. Kerjenskega imenuje velikega prijatelja miru. Pa je prišlo čisto drugače. Revolucionarna Rusija se je borila dalje, primerjaj revolucionarno Francijo. Toliko lepega nam povč zgodovina, pa se ljudje kar nič nočejo učiti iz nje in blebetajo tja v en dan. — 15. marca se je Nikolaj Nikolajevič podal z generalom Aleksejem k carju in mu je svetoval, naj odstopi. Car je odstopil in izdal tudi proklamacijo na narod, da to stori iz ljubezni do Rusije. Sledil naj bi mu njegov brat Mihael, ker se je car odpovedal prestolu tudi za svojega sina. Toda homatije poznejših dni so odpravile tudi Mihaela in duma se je izrekla za uvedbo ljudovlade ali republike. Carja Nikolaja so zaprli v grad Carskoje selo. Hidroplan v zraku. Zopet moram opozoriti na francosko revolucijo. Novo življenje se je borilo tam dobro desetletje, hudi so bili boji, to ne gre kar čez noč. Francoska je pa proti Rusiji pritlikavec. Tudi glede na prebivalstvo je štela Francija 27 milijonov ljudi, Rusija jih ima pa danes 180 milijonov. Zato ne moremo pričakovati, da se bo to velikansko telo, enkrat vzdramljeno, takoj pomirilo. Pade ta, pade oni, pride ta in drugi, enkrat nastopi in ima glavno moč v rokah svet vojakov, enkrat svet delavcev, drugič spet duma, potem morda zastopstvo kmečkih okrožij, zemstva itd. Kako se bo končalo, tega nihče ne ve. Navadno se konča taka stvar z vojaško diktaturo, to se pravi, eden prevzame zopet vlado in sicer s pomočjo vojaštva, prim. Napoleon. Navadno taka diktatura ni slaba, ako je prevzela vse dobrine, ki jih je prinesla revolucija. Sedaj, ko to pišemo, imajo glavno besedo na Ruskem socialisti, ki so potegnili kmete čisto za seboj in jih držijo z raznimi obljubami. Od ruskega kmeta dosežeš vse, če mu obljubiš zemljo. Po rusko-japonski vojski so svet tam na novo razdelili; kmetu je pa zemlje zmanjkalo in začelo se je preseljevanje v Sibirijo. Tam bi pa tudi vsak najraje tičal ob železnici. Ko je bil ta svet razdeljen, so gledali pa zopet na Ruskem, kje bi prišli do zboljšanja. Pride vojska. Socialisti nastopijo, strmoglavijo vlado. Če se hočejo obdržati na krmilu in torej kmete zadovoljiti, jim morajo kaj obljubiti. Socialisti tvorijo dva tabora, boljševike in menjševike. Boljševiki zahtevajo več, menjševiki manj, odtod tudi izraz. Glavni zastopnik menjševikov je Čeidze, boljševikov Ljenin. V svetu delavcev in vojakov imajo zmerni večino, če gredo skupaj z delavno stranko, katere voditelj je Ker-jenskij in ki sestoji večjidel iz kmetov. Delavski in vojaški svet, zedinjena meščanska in socialistična demokracija, hoče sicer mir, a le v zvezi z entento, ne mara pa miru na lastno roko. Zlasti ga vodi pri tem ozir na denarne sitnosti po vojski, na kojih rešitev upa le s pomočjo Francije in Anglije. Doma hoče večina mir in red, državno enoto in je torej proti vsakemu cepljenju, proti samostojni Finski in Ukrajini. Razdelitev sveta hočejo odložiti na poznejši čas, ko bo nova republikanska duma prevzela to težavno delo. Čisto drugačni so boljševiki, radikalci. Pravijo, da ni treba močne enote, da je lahko vsaka občina zase in se lahko sama vlada. Državna oblast jim je nesreča za celo človeštvo. Po mnenju Ljenina naj bi si razdelili kmetje takoj sedaj vso državno last, premoženje samostanov in plemenitnikov, brez odškodnine; ni treba čakati na dumo. Upajo na izbruh revolucije tudi v Nemčiji in Avstriji in da bo potem mir samobsebi prišel, potom proste odločitve narodov. Zato tudi Ljenin ne mara posvetovanj z nemškimi socialisti, češ, da so vladna stranka. V Stockholmu so se zbrali razni socialisti kot nekaki glasniki miru, a tudi ti Ljeninu niso všeč, ker so premalo radikalni, preveč za sedaj obstoječe razmere. Zato so tudi proti vojaštvu kot zastopniku močne, enotne, že obstoječe države, in v tem smislu jih lahko smatramo za prijatelje miru. A o kakem posebnem miru z Nemčijo in Avstrijo tudi pri njih ni govora, saj sta po njihovem mnenju ti dve državi tudi »zastareli" in njun sedanji ustroj jim prav nič ne ugaja. Take so bile razmere sredi julija 1917, ko je na povelje takratne večine zapovedal vojni minister Kerjenskij novo ofenzivo proti nam, ki se pa ni obnesla. Spomniti se pa moramo na vsak način mladega moža, ki je izdahnil svoje nadepolno življenje v mrzlih Karpatih. Najbolj nadarjeni profesor in najboljši prijatelj se je izkazal v svoji smrti tudi kot največji junak. Profesor-nadporočnik Maks Sever je vadil vojake v metanju ročnih granat; zadnja granata se mu je vjela za pas, ni je mogel odmo-tati o pravem času. Zapovedal je vojakom, naj se vležejo, da ne bi jih granata poškodovala, sam pa se je vrgel na tla in pokril granato z lastnim truplom. Eksplodirala je in ga razme-sarila. Druge je rešil, njegovo življenje pa je odhitelo drugam ; ostal nam je samo spomin na nepozabnega Maksa. Za novo leto 1917 mi je pi- Maks Sever, sal mej drugim to-le: »Vesele praznike in srečno mirno novo leto želim Tebi, Tvojim in vsem prijateljem. Tretji Božič v vojski, tretjič je že padlo listje z drevja in še ni konca. Upamo na mir. Vedno sem govoril: Bil sem pri otvoritvi vojnega plesa, sedaj sem prišel pa na zaključni venček." — Da, dragi Makso, prišel si na zaključni venček! Tvoja duša je splavala k Vsemogočnemu; Tvoj odhod je napravil v naših srcih velikansko vrzel. Skušali jo bomo izpolniti s spominom na Tebe, našega najboljšega prijatelja. Dr. Vinko Šarabon. Ita(§2Eiik čč. p. n. poverjenikov, dosmrtnih in novih udov Družbe sv. Mohorja 1.1917. Pokrovitelj: Prevzvišeni, premilostljivi gospod gospod Dr. Adam Hefter, knez in škof krški itd. itd. itd. 1. Goriška nadškofija. 1. Dekanija Bovec. Log. Klobučar Andr., kurat. — Kovač Mar. (2325), Bizjak Tomaž (493), Bakušček Mar. (383). - Novi udje: Kuk Ivanka, Cernuta Matilda, Mladič Licita, Valas Fr., Cernuta Ana, Cernuta Iv., Vencelj Vilj., Kravanja Anton., Vencelj Neža, Vencelj Zofija, Zorč Katarina. (P. Log.) 3 + 105 = 108 Soča. Aljančič-Vinko, župni upravitelj. (P.Soča.) 56 Trenta. Kodrič Iv., kurat. — Novi udje: Pretner Jan., Kverh Mar., Kravanja Mar., Cuder Alojz., Hoznar Mar., Kravanja Marija, Kravanja Amal., Hoznar Terezija. (P. Soča.) 31 Število družnikov: 3 dosmrt. 192 letnih = 195. 2. Dekanija Cerkno. Cerkno. Kunšič Ivan, župnik-dekan; Sedej Nik., Sedej Cir., Pajntar Štef., kaplani. — Novi ud: Obid Lucija. (P. Cerkno.) 193 Bukovo. Pišot Iv., žup. uprav. — Novi udje: Obič Franc, Laharnar Franč., Jeram Franč., Kušman Mar. (P. Cerkno.) 49 Jageršče, Sok A nt., župnik. — Nova uda: Svetičič Vincenc, Lapanja Kataiina. (P. Cerkno.) 30 Nosilki. Kenda Ivan (2419), kurat. — Flander Gašper (2471), Bizjak Viljem (2334), Gatej Miha (1452), Prezelj Luc. (2600), Mlakar Luka (2763), Jemec Pet. (2764). — Novi udje: Bevk Fr., uč.; Ravter Malči, uč.; Primožič Ana, Bevk Alojz. (P.Cerkno.) 7+79 = 86 Orehek. Hliš Fr., vikar. — Novi udje: Abram Marija, Mrak Ter., Razpet Pavla, Celik Rozal., Flander Franc, Klavžar Jakob, Štremfelj Franc. (P. Cerkno.) 38 Otalež. Kos Josip, kurat. — Gruden Ivan (583). — Novi udje: Peternel Fr., Mlakar Jožef, Lapanja Jernej, Kacin Andrej, Jevšček Gizela, Božič Julka, Cerin Kat., Likar Mar., Dežela Mar., Rejc Terez., Mlakar Jera, Rejc Mar., Brejc Mar., Peternelj Anica. (P.Cerkno.) 1+80 = 81 Ravne. Hliš Franc, župni uprav. — Bevk Peter (1026). — Nova uda: Štravs Cir. (2811), Štravs Marij. (P. Cerkno.) 2+28=30 Šebrelje, Ivančič Jožef, župni npr. — Vojska Jan. (1531). (P. Slap ob Idriji.) 1+75 = 76 Število družnikov: 11 dosmrt. 572 letnih = 583. 3. Dekanija Črni če. črniče. Novak Alojzij (2101), dekan; Rebek Alojzij, kaplan. — Novi udje : Batič Alojz., Hvalič Jožefa, Mavrič Mar., Ušaj Fr., Ušaj Janko, Volčič Mar., Volčič Rafaela, Ličen Hel. (P. Crniče.) 1 + 97 = 98 Ajdovščina. Kmet Mih., žup. npr. (3 izt.); Kosovel Jožef, duh. (3 izt.). — Žigon Karol (2426). (P. Ajdovščina.) 1 + 66 = 67 Batuje-Selo. Leban Ign., župnik (2 izt.). — Knjižnica šolska (1699). — Novi udje: Pirjetec Alojzij (2983), mlad.; Vižintin Ant., Opomba. Cč. gg. poverjeniki so razprto, dosmrtni družbeniki pa z ležečimi črkami natisnjeni. — Na koncu družnikov vsake župnije smo v oklepih pristavili ime dotične pošte. — Zaradi pomanjkanja delavcev smo letos morali izdati okrajšan „Imenik". Ured. Koledar 1918. Mrmolja Emil., Roječ Mar., Koron Viktor., Plahuta Bernard, Vetrih Jožefa, Štanta Marica, Mihelj Angela, Skrt Stanka, Birsa Marta. (P. Crniče.) 2 + 82 = 84 Kamnje. Plesničar Ant., župnik; Likar Jos., kaplan (2 izt.). — Šolska knjižnica (487). — Novi udje: Pegan Anton., Bizjak Alb., Batagelj Ter., Furlan Ida, Lozar Stanko, Rus tj a Ema, Šavli Mar., Vodopivec Terezija, Bratina Albina, Crmelj Albert, Kertel Jožefa, Rustja Rozalka, Rustja Mar., Rustja Angela, Vrčon Al., Zgonik Reza, Crmelj Pavlina, Lozar Ter., Lozar Magd., Lozar Mar., Lozar Mih., Lozar Franica, Nevreden Karol., Podgornik Emilija, Rustja Zofija. (P. Crniče.) 1 + 204 = 205 Sv. Križ. Rejec Ivan, župnik; Zor Savo, kaplan. — Knjižnica kapuc, samostana (1848); Simonič Valentin (2243), Suš m k Jožef (2070). (P. Sv. Križ-Cesta.) 3 + 122 = 125 Lokavec. Crnigoj H., vikar. — Novi udje: Furlan Edm., Valič Kar., Kete Fr., Coha And., Bratina Mirosl., Kovač Vilibald, Kovač Val., Batič Krist., Soban Ana, Slokar Mar., Bevk Zorka, Kovač Ivana, Soban Franč., Slokar Hedv., Kovač Mar., Čopič Mar., Bolko Alberta, Batagelj Avg. (P. Lokavec.) 97 Osek. Živcc Marija (2109). (P. šempas.) 1 Otlica. Posarelli pl. Štefan, župni uprav. — Novi udje: Cesnik Jož., Krapež Fr., Pavlin Alojzija. (P. Ajdovščina.) 94 Šempas. Grča Blaž (409), župnik; Povšič Ivan (664), Poljak Jožef (1302), Bijavec Franc (1391), velepos.; Badalič Janez (1767), Bele Jožef (2539). (P. Šempas.) 6+4=10 Sv. Tomaž. Cigoj Leop., vikar. — Novi udje: Vikarijskaknjiž., Zgonik Jan., Fučka Emil, Bratina Fr., Kompara Mihaela, Volk Angela, Kompara Mar., Bratina Ivana, Mužulin Justina; Kompara Alojzija, Rustja Marija, Volk Jožefa, Makovec Janez, Crnigoj Jožefa, Bratina Franca. (P. Sv. Križ-Cesta.) 50 Velike žabi je. Rejec Iv., župni uprav. (P. Sv. Križ-Cesta.) 38 Število družnikov: 15 dosmrt. 854 letnih = 869. 4. Dekanija De vin. Kostanjevica. Štanta Vinko, vikar. — Trampuž Kar. (2715), trgovec. (P.Kostanjevica.) 1+4 = 5 Mavhinje. Švara Franc, vikar, — Novi udje: Terčon Franč., Širca Ivana, Legiša Frančiška, Pahor Katarina. (P. Prosek.) 9 Šempolaj. Švara Franc, vikar (3 izt.) — Novi udje: Birsa Joško, Cerkvenik Urš., Plesničar Iv., Rebula Ivanka, Kante Kar.; Adamič Ivan, župan; Susteršič Marija, Legiša Mar., Škrk Rafael. (P. Nabrežina.) 37 Temnica. Štanta Vinko, vik. uprav. (P.Kostanjevica.) 2 Zgonik. NSmec Bogomil, župnik. — Novi udje: Cmiral Kar., Colja Jož., Grilanc Roz., Ostrouška Iv., Purič Franč., Rustja Karol., Šimoneta Karol., Škrk Iv., Škrk Andrej. (P. Prosek.) 56 Število družnikov: 1 dosmrt. 108 letnih = 109. 5. Dekanija Gorica. Bate. Ušaj Jož., župni uprav. — Nova uda: Hvala Jožefa, Žbogar Katarina. (P.Grgar.) 7 5 Goriška nadškofija: 6. Kanal; 7. Kobarid; 8. Komen; 9. Kormin; 10. Ločnik; 11. Št. Peter; 12. Tolmin. 66 čepovan. Pirec Valentin, župnik. — Župnijska knjižnica (2714). — Novi udje: Mrak Eliz., Podgornik Julka, PaglovecKrist., Skok Mar., Gorjup Amalija, Petrovčič Leop., Kofol Leop., Kofol Justina, Paglovec Leop., Ličer Iv., Podgornik Št., Bratuž Franica, Brezavšček Mar., Hvala Mar., Bratuž Franica, Savle Justina, Bratuž Jož., Velikonja Mar., Murovec Milka, Šuligoj Antja, Mrak Marija, Podgornik Mar., Šuligoj Suzana, Šuligoj Mar., Renko Anlja, Hojak Amalija, Podgornik Alojzij, Šavle Amalija, Manfreda Katarina. (P. Čepovan.) 1+132 = 133 Grgar. Godnič Jo s., kurat (10 izt.). — Bitežnik Kat. (199), Milost Jan. (1850), Doljak Ant. (2765). (P. Grgar.) 3 + 59 = 62 Lokve. Butkovič Pet., žup. npr. (P. Trnovo.) 67 Solkan. Rejec Jak., župnik. — Dr. Franko Alojzij (1975), Boltar Alh. (2220), Eumar Avgusta (2683), Solkanska šola (550), Srebrnič Štef. (2221). (P. Solkan.) 6 + 7=12 Trnovo. Setničar Fr., kur. provizor. (P. Trnovo.) 22 Število družnikov: 9 dosmrt. 294 letnih = 303. 6. Dekanija Kanal. Av6e. Gregorčič Sim., vikar (3 izt.). — Nar. šola (2244). — Nov ud: Jakopič Antonija (2911). (P. Avče.) 2 + 11 = 13 Banjšice. Ušaj Josip, kurat. — Novi udje: Družina Humar And., Humar Mar., Testen Kat., Pertovt Avg., Kafol Al., Humar Emil., Humar Jožefa, Žbogar Štefanija, Žbogar Angela, Žbogar Ivana. (P. Čepovan.) 57 Kal. Močnik Fran, kurat. — Kuracijska knjižnica (2072), Šuligoj Mih. (2073); Bratuž Štefan (2472). — Novi udje: Murovec Franč., Murovec Jožef, Lipičar Mar., Pavlin Bern., Žbogar Kat., Brezavšček Štefan., Humar Štefan., Okroglič Št., Okroglič Franč., Brezavšček Avg., Okroglič Ivanka, Vončina Zof., Lango Alojzija, Močnik Mar., Šuligoj Štefan., Skrt Avg., Šaligoj Lamb., Lipičar Hedv., Krašček Mat., Lipičar Štefan., Okroglič Leop., Pirih Ant., Pirih Franč., Pirih Emil., Brezavšček Emil., Brezavšček Mar., Leban Amal., Okroglič Ivanka, Pirih Karol., Lazar Štefan., Jug Štefan., Cvetrežnik Mar., Humar Emil., Kovačič Mar., Bremec Just., Gorjup Ivanka, Gorjup Franč., Šuligoj Lucija. (P. Čepovan.) 3 + 80=83 Lokovec. Leban Mart. — Winkler Izidor (2321). — Novi udje: Leban Mar., Kolenec Štef., Bremec Franč., Vončina Marija, Murovec Franč., Bremec Fr., Bremec Pepica, Humar Fr., Vončina Al., Bremec Val., Gorjup Mar., Bremec Kat., Vončina Iv., Bremec Ign., Gorjup Emil., Pertovt Jožef, Leban Angela, Humar Marija, Šuligoj Mar., Pičulin Kat., Murovec Jož., Pavšič Jožefa, Vončina Mar., Gorjup Mar., Knstrin Pet., Šuligoj Zof., Bremec Mar., Šuligoj Alojz., Vončina Štefan., Vončina Emil. Jožefa, Podgornik Franč., Leban Mar., Kolenec Mar., Šuligoj Neža, Šuligoj Štefan., Leban Matevž, Pavšič Jožefa, Leban Rozalija. (P. Čepovan.) 1+61 = 62 Lom. Pisk Ant., kurat (3 izt.); Brezavšček Iv., katehet. — Gruden Alojzij (2245). — Novi udje: Pavšič Al., Kragelj Mirko, Bevk Ang., Gruden Vikt., Manfreda-Olga, Pavšič Marija, Žbogar Kat., Lazar Jnst., Šavli Julka, Kragelj Al., Šavli Val., Kokošar Pavi., Štrukelj Amal., Maver Franč., Kovačič Anton., Bačar Mar., Kogoj Mar., Pavšič Ang., Bremec Amal., Žbogar Fr., Šavli Jož., Rijavec Jožefa, Kogoj Cecilija. (P. Slap.) 1 + 83=84 Število družnikov: 7 dosmrt. 292 letnih = 299. 7. Dekanija Kobarid. Število družnikov :.— dosmrt. — letnih = 0. 8. Dekanija Komen. Komen, Valentinčič Ign., dekan; Pahor Fr., katehet. — Dr. Kotnik Ignac (686), c. kr. notar; Bavbar Anton (2332), trg.; Šolska knjižn. (1701), Kovačič Jož. (1536). (P. Komen.) 4 + 10=14 Branica. ŠmidFr. Ser., kurat (2 izt.) — Novi udje: Čehovin Leopold, Jamšek Flor., Čehovin Anton., Čehovin Anton., Legiša Franč., Čehovin Jos., Štembergar Herm., Ukmar Andr., Trampuž Al., Žvokelj Al., Abreht Ivanka, Felc Mar., Gristi Karm., Kobal Giz., Kralj Ema, Sorta Franč., Bat Al. (P. Štanjel na Krasu.) 52 Gaberje, DoktoričDavid, kurat. — Novi udje: Čehovin Al., Čehovin Jan., Gorup Ter., Koruza Fr., Marc Anton., Mesesnel Jak., Nusdorfer Anton., Poljšak Emil., Samec Dan., Suban Ter., Turk Alojz., Turk Anton., Turk Fr., Turk Ivanka, Turk Mar., Uhelj Fr., Ukmar Olga. (P. Štanjel na Krasu.) 69 Gabrovica. Vuga Iv., vikar. — Novi udje: Juren Rud., Luin Al., Bandel Olga, Bandel Pavla, Colja Mar., Colja Pavla, Germek Jožefa, Kavčič Mar., Luin Mar., Makovec Marija, Petelin Rozalija, Štok Pavla. (P. Komen.) 31 Pliskovlca. AbramFil., vikar (4 izt.). — Novi udje: Poljšak, učit.; Šuc Alojz, Vraber Alfonz, Kovačič Kane., Kosič Leopolda, Vodopivec Antonija. (P. Dutovlje.) 60 Šmarje. Kranjec Fr., župnik. — Šohka knjižnica (1028), Furlan Fr. (1311). Hmeljak Anion (1308), Oruntar Albin (1307), Škrbe: Anton (1310), Poljšak Vlad. (1305), Šlubelj Milan (1309). — Novi udje: Gregorčič družina, Vertovec Fr., Kretič Luc., Grbec Ivana, Henigman Ana, Kante Mar., Poljšak Sof., Jejčič Danilo, Vertovec Sof., Nusdorfer Fr., Lisjak Mar., Bandelj Rozina, Benko Marija. (P.Šmarje.) 7+70 = 77 Štanjel. Kroupa Bedfich, kurat. — Bolje Marija (1312). (P. Štanjel na Krasu.) 1 + 26=27 Štjak. Drašček Iv., kurat. — Saražin Franc (1852). — Novi udje: Rener Jož., Kenda Rozina, Pavlič Jan., Trampuž Mar., Mislej Mar., Mohorčič Alojz., Božič Roz., Saražin Roz., Turk Mar., Gorup Marija, Blokar Henrik, Počkar Emil., Gulj Emil., Čehovin Ivana, Rener Leop., Lipanje Fr., Počkar Jož., Margon Mar., Mislej Emil., Turk Ivana, Volk Karol., Piščanc Veronika, Saražin Ivana, Saražin Matil., Blokar Ferd., Blokar Al., Hlača Fr., Rener Lndovika, Antončič Dragotina, Hlača Terezija, Počkar Antonija. (P.Sežana.) 1 + 69 = 70 Veliki Dol. Stubelj Leopold, vikar. (P. Dutovlje.) 54 Število družnikov: 13 dosmrt. 441 letnih = 454. 9. Dekanija Kormin. Število družnikov: — dosmrt. — letnih = 0. 10. Dekanija Ločnik. Število družnikov: — dosmrt. — letnih = 0. 11. Dekanija Št. Peter. Dornberg. Lavrenčič Franc, žpk.; Trdan Herm., kaplan. — Ljudska šola (1534). (P. Dornberg.) 1 + 89=90 Renče. Pipan Val., župnik. (P. Renče.) 36 Število družnikov: 1 dosmrt. 123 letnih = 126. 12. Dekanija Tolmin. Tolmin. Boječ lu. (2836), dekan; Podberšček Štef., kaplan; Brezavšček Iv., katehet. — Dr. Gruntar Bud. (2224), odv.; Fasan Bud. (1538), c. kr. evid. zemljemerec; Kavčič Ana (2392), Košuta Ter. (2393). — Novi udje: Mar. družba za dekleta, Župn., knjižn., Leban Mar., Golja Iv., Skočir Urš., Jelinčič Jož., Perdih Jož., Kutin-Neža, Rutar Mar., Leban Ant., Rutar Marija, Leban Ana, Leban Neža, Rutar Kat., Rutar Fr., Kenda Mar., Rutar Iv.. Rutar Urša, Dobravec Kat., Manfreda Iv., Rutar Fr. (P.Tolmin.) 5 + 197=202 Dolenja Trebuša. Mozetič Ivan, župni uprav. — Novi udje: Faganelj Eliza, Hvala Mar., Rijavec Matilda, Truškovic Kat., Jan Neža, Kofol Kat., Lipovšček Franč., Kofol Mar., Rijavec Franč., Rejec Cec., Oblak Ter., Oblak Al., Jan Neža, Bremec Štef., Mrak Mar., Kofol Franč., Munih Bog., Skok Marija, Podgornik Justin, Lipovšček Kat.. Ozcbek Marija, Lapanja Franč., Šuligoj Karolina, Troha Iv., Velikonja Mar., Truškovič Peter, Bremec Neža, Tušer Pavla, Jan Jož., Leban Mar., Jan Franč., Kuštrin Amal., Lipovšček Marija, Božič Marija. (P. Slap ob Idriji.) 63 Gorenja Trebuša. Leban Alb., kurat. —Novi udje: Vončina Matevž, Brezavšček Marija, Skok Katarina, Renko Antonija, Milost Štefanija. (P. Slap ob Idriji.) 70 Grahovo. Kokošar Iv. (805), župn. v p. (3 izt.). — Humar Fr. (1772), Florijančič Neža (2720), Torkar Karol (2786). — Novi udje: Blažetič Ana, Brišar Franč., Brovč Franč., Brovč Jem., Červ Jožef, Flander Alojz, Golob Ivana, Hvala Iv., Lesjak Ana, Rejec Ivanka, Satler Božena, Šorli Pavla, Futa Marija. (P. Grahovo ob Bači.) 4 + 87 = 91 Idrija pri Bači. Baz pet Fr. (948), župnik. — Novi udje: Manfreda Ivan, Manfreda Marija, Lukman Ivanka, Bavdaž Alojzij, Kovačič Marija, Skok Neža. (P. Slap ob Idriji.) 1 + 49 = 50 Sv. Lucija. Munih Ciril, župni uprav. — Skert Kat. (1974), Miklavčič Ter. (2542). — Nova uda: Zlatoper Fr. (2812), Kenda Marija. (P. Slap ob Idriji.) 3 + 98=101 Nemški Rut. Grilanc Josip, župnik. — Novi udje: Loncner Luc., Kemperle Štefan., Maver Marija, Žefran Alojz., Drole Ivan, Maver Neža, Beguš Ivana, Žefran Ferd., Bizajl Kat., Kos Janez, Rutar Rezika, Mežnar Marija, Čufer Štefanija, Loncner Nikolaj. (P. Grahovo ob Bači.) 40 Obloke. Abram Jos., vikar (4 izt.). — Knjižnica v Oblokah (1853). — Novi udje: Čufer Ana, Čufer Mar., Cvek Alojzij, Drole Ang., Čelik Anton., Golob Jož., Kovač Franč., Mavrič Juri, Mavri Neža, Mavri Ter., Mavrič Alojz.. Ortar Franč., Stres Mil., Zgaga Valentin, Zgaga Andrej, Zgaga Elizabeta, Zorzenone Ana. (P. Hudajužna.) 1 + 40=41 Pečine. Batič Val., vikar. — Jeklin Ivan (2608), Kragelj Mar. (771). — Novi udje: Bičič Ant., Cimprič Amal., Hvala Matilda, Kofol Andrej, Kofol Jera, Kofol Marija, Rink Alojzija, Troha Angela. (P. Slap ob Idriji.) 2 + 48 = 50 Podbrdo. Kragelj Val., župnik (2izt.). —Novi udje: Jelovčan Pavel, kaplan; Rejec Mar., Kavčič Ivanka. Cvek Hel., Velušček Anton, Jug Andrej, Fili Vinko, Berlot Marica, Lapanja Marica. (P. Podbrdo ob Bači.) 102 Krška škofija: 1. Beljak; Podmelec. Ko vačič Iv., župnik (6 izt.); Munih Ciril, kaplan. — Kos Andrej (2225); Lapanja Ign. (2089), urar. — Nova uda: Šturm Amalija, Kenda Marija. (P. Podmelec.) 2 + 162 = 164 Ponikve. Bel ž Vene., vikar (2 izt.); Golja Jož., župn. v p.; Tomšič Krišt., vojni kurat. — Lapanja Ivan [1205), zemljem. — Novi udje: Lapanja, Karol (2922), Hvala Štefan., KuSman Alojz. (P. Slap ob Idriji.) 2+41=43 Roče. Klopčič Fr., žpk. — Novi udje: Kaše a Ant., Bremec Mar., Gerbec Alojz., Hvala Amal., Hvala Mar., Lapanja Alojzija, Makuc Mar., Murovec Mar., Šuligoj Štefan. (P. Slap ob Idriji.) 28 Stržišče, Seljak Ivan (1703), vikar. — Novi udje: Kikelj Kat., Bizjak Jul., Žefran Lud., Kikelj Franč., Leban Venč., Kovač Ant., Panjter Ivanka, Stendler Kat., Drole Karol., Begaš Matilda, Kleč Franca. (P. Hndajužna.) 1 + 26=27 Št. Viška gora. Peternel Henrik, župnik. — Feltrin Jan. (1029), vik. v p.; Makuc Jožef (1208), Pervanje Ignac (2477). — Novi udje: črv Mar., Velikonja Alojz., Kustrin Jož.. Lipušček Jan., Laharnar Alojz., Feltrin Anton., Pirih Jul., Čiv Marij., Božič Jožefa, Pirih Pet., Pavšič Mar., Krajnc Jnstin, Lapanja Jožefa, Pervanje Luc., Kobal Rom., Tratnik Jak., Poljak Mar., Vogrič Pet., Ozebek Andrej. (P. Slap ob Idriji.) 3 + 64=67 Volče. Podreka Fr., župan. — Kenda Mat. (737), naduč.; Kenda Jožef (1978), Kenda Marija (638), Kenda Marijana (602), Fon Fr. (1915), Gabršček Ant. (1456). — Novi udje: Duša Mar., Fon Mar., Jermol Jož., Gaberšček Val., Cimprič Marija, Fortunat Ter., Cimprič Ana, Cimprič Luc., Pertot Mar., Kuščer Ivan, Uršič Mar., Krojnik Kat., Škodnik Mar., Golja Iv., Rušič Zora, Kragelj Kat., Rutar Mar., Golja Mar., Hrast Iv., Kenda Maks, Kofol Lud., Jug Mar., LužnikKat., Jug Fr., Četrtič Urša. (P. Cerkno.) 6 + 40=46 Število družnikov: 30 dosmrt. 1155 letnih = 1185. Število dosmrtnikov neznanega bivališča: 99. Število vseh družnikov goriške nadškofije: 189 dosmrtnih, 4033 letnih, vkup 4222 udov. 2. Krška škofija. 1. Dekanija Beljak. Beljak. Grafenauer Mihael, org. — Gornik Martin (2164), trgovec; Florijan Terez. (1236), urad. sopr.; Zwitter Jerica (2414) omož. Hochmiiller; Otovic Neža (1457), zasebnica; Potočnik, Rudolf (2411), c. in kr. vojni kurat. — Nova uda: Jobst Pavel, Miiller Katarina. . (P. Beljak.) 5 + 23 = 27 Brnca. Lasser Fr., župnik (2 izt.). — Novi udje: MuschettFr., Mešnik Ana, Tarman Lojza, Galob Tomaž. (P. Brnca.) 56 Dev. Marija na Žili, Meško Franc Ks. (1643), župnik; Wolfel Blaž, administrator. — Ljudska šola (189). — Novi udje: Brener Alojz., Čemernjak Alojz., Dobernik Marj., Ferk Neža, Frank Ana, Gregori Marija, Gasparin Ivana, Knafl Jožefa, Kristan Lucija, Kreutzer Roza, Kralič Ana, Lakner Marija, Markovic Elizabeta, Melher Ana, Prosen Neža, Poglič Ana, Poglič Marija, Rabič Ana, Ronge Jožefa, Reichman Marija, Sablatnik Neža, Sablatnik Ivanka, Serajnik Frančiška, Sablatnik Marija, Šojč Ana, Trupe Terezija, Triplat MaT., Treiber Mar., Unterweger Marija, Uršic Ana, Uršic Ivanka, Valentinič Katar., Valentinič Mar., Wernicnik Fr., Writze Marija. (P. Beljak.) 2+102 = 104 Sv. Lenart pri Sedmih studencih. Sadjak And., župnik (5izt.). — Wutti Matija (206), Pfeifer Janez (1209), Koman Janez {2226), Wucherer Janez (268), Gril Marija (1773). — Novi udje: Juri Ter., Mente Mar., Umele Magdalena. (P. Rekarjavas.) 5+83 = 88 Loče. Ogris J o s., župnik in c. in kr. v. kurat. — Novi udje : Bogataj Juri, Trisnik Mar., Gailer Matilda, Bohinc Barb., Reker Hajnžek, Šavnik Roza, Pleskoveč Pepka, Katnik Katri, Martič Marta, Skarbina Franc ml., Pečnik Neža, Marijina družba Loče, Družina Sereinig - Krumpova, Lamprecht Urš., Pirker Iv., Blenkuš Uršula, Colner Mar., Bergman Franč., Trisnik Marija, Samonik Neža, Neimenovani (6 izt.). (P. Loče.) 70 Podklošter. Dr. CukalaFr., župnik. — Nova uda: Šnabl Jožef, Kugi Marija. (P. Podklošter.) 38 Šteben. Dr. Lnčovnik Ivan, župnik; Kuchling Iv., admin.; Jerman Juri, župn. v p. — Novi udje: Miki Ivana (2819), Martinšic Angela, Puk Ana, Sabunka Mar., Varam Juri, Tratnik Val., Zuder Eliz., Kenda Jož., Kampič Alojzija. (P. Malošče.) 1+72 = 73 Število družnikov: 13 dosmrt. 443 letnih = 456. 2. Dekanija Borovije. Žihpolje-Golšovo. Mihi Fr., župnik in dekan. — Nova uda: MeBner Mar., Wider Ana. (P. Žihpolje.) 56 Bilčovs. Teftl Anton, župnik (2 izt.). — Gabrijel Jos. (2323), Martič Zdravko (1980), Mosvicar Terezija (2257), Weber Katar. (2521). — Novi udje: Krušic Pav., Otrob Mar., Radičnik Elizab. (P. Bistrica v Rožu.) 4+111 = 115 2. Borovije; 3. Celovec. ' 67 Borovije. Trunk J uri (1544), župnik; Dobtrnik Jož. (1549), kaplan. — Nova uda: Glančnik Urš., Potisk Jož. (P. Borovije.) 2 + 37 = 39 Podljubelj. Nov ud: Ceglic Karol. (P. Podgora.) 16 * Glinje in Bajtišče, Primožič Val., župnik (2 izt.). — Čitalnica Glinjska (2136), Vidman And. (1317), Zablačan Mihael (603). — Novi udje: Magedin Jan., Ravnik Mih., Wieser Peter, Zausnik Jož., Fašingbauer Urša, Fric Viktor:, Grundner Mar., Jernej Ana, Kopajnik Marj., Košutnik Ivana, Majher Gabrijela, Oraže Marija, Suklič Gabrijela, Ratz Marija. (P. Borovije.) 3+45 = 48 št. Janž v Rožu. Fugger Jož., župnik. — Malle Neža (1860), Stih, Marija (1210). — Novi udje: Hafner Lovro (2977), Adamič Ana, Kulnik Pav., Male Jan., Sablatnig Anton., Sohmid Angela, Stangl Ana, Sparovic Marija. (P. Svetnaves.) 3 + 64 = 67 Kapla. Limpel Val. (1396), župnik. — Šola v Kapli (191), Partl Franc (1622), Žerjav Janez (2156), Močilnik Ter. (2543), Bulic Jožek (2609). (P. Svetnaves.) 6+83 = 89 Kotmaraves. Arnuš Janko, župnik. — Prosekar Mar. (2157). — Novi udje: Modrič Ana ml. (2912), Langer Jož., Martič Marj., Rasse Mar., Singer Urš., Stossier Ter. (P. Kotmaraves.) 2+43 = 45 Sele. Vauti Alojzij, župnik. — Jug Matevž (1315), Kelih Neža (1442), Kelih Peter (1211). — Novi udje: Vznik Mar. (2884), Basnar Mar., Dovjak Micika, Gregorič Fr., Kavar Mar., Mak Urš., Mlečnik Mar., Užnik Pet., Užnik Ana. (P. Borovije.) 4 + 87 = 91 Slov. Plajberg in Ljubelj, Stare Iv., župnik. — Novi udje: Strugar Sim., Škofič Mar., Kuhar Ap. (P. Podgora v Rožu.) 58 Sveče. Šuster Janez, župnik; Ruprecht Vikt., admin. — Pok Jožef (649), Plavc Jožef (1979). — Novi udje: Wister Lena, Spannring Alojz, Rac Mar., šašnik Jož., Partl Ter., Obilčnik Fr., Truppe Jakob. (P. Bistrica v Rožu.) 2+109=111 Šmarjeta v Rožu. Hraba Kar., župnik. — Miiller Atia (2522). — Novi udje: Korenjak Ana, Wasserman Ivanka, Ibounig Neža, Juh Ana. (P. Šmarjeta v Rožu.) 1 + 78 = 79 Število družnikov: 27 dosmrt. 787 letnih = 814. 3. Dekanija Celovec. Celovec. Tiskarna. Prevzv. g. dr. Hefter Adam, knezoškof; Kovač Mart., stolni župnik (2 izt.); dr. Somer Jož., stolni školastik; Angerer Henr., č. kan. in mestni nadžupn.; Msgr. Podgoro Val., družb, tajnik; Sirnik Ivan N., župnik, v Št. Rupertu; Smodej Fr., urednik; Lovšin Ant., c. in kr. vojni kurat. — Beguš Janez (1394); dr. Ehrlich Lambert (1917), Prelat dr. Ehrlich Mart. (1461), prof. bogosl.; Hutter Iv. (738), c. kr. prof. veron.; Kolenc Ivan (2320), tisk. poslovodja; dr. Kotnik Fr. (2403), c. kr. gimn. prof.; Msgr. Kozak Raf. (2778), c. in kr. v. super.; Messner Mar. (1542), gospod.; Rozman Marjeta (2227); dr. Rožič Val. (2470); Sadnikar Fr. (850), trg.; Simončič Franč. (1706), hišna pos.; Sveta vojska za Koroško (2677); Tratnik Fr. (691), gostilničar; Knjižnica kn. šk.Marijanišča (1032); Haller Jak. (1123), sluga. (16+67=83). — Koban Andrej. Nova uda: Prosekar Ana, Nemec Franc (7). — Del. društvo. (13). — Sv. Duh. Vidovic Janez (1927), stolni kanonik in predsednik Družbe sv. Mohorja; Zeichen Josip (2610), špiritual; Migler Marija (2228), Prosen Neža. (1395), Sorgo Mar. (1212), Tepe Lena (849), Vidovic Katar. (2696). — Nova uda: s. Tadeja, uršulinka; Gradišnik Rezi. (7 + 10=17). — Sv. Lovrenc. Kolarič Franc, župnik; Trupe Andrej, kan. in kn. šk. dv. kaplan. — Muhar Pavel 1122), Novak o. Lavrencij (1525). — Novi ud: Ižep Jožefa. 2 + 24 = 26). (P. Celovec.) 25 +121 = 146 čajnče. Malgaj Friderik, župnik. (P.Celovec.) 1 šmartin na Dholici. štritof Ant., župnik. — Novi udje: Kofifu Mar., Najpridn. učenec, Najpridn. učenka, Falle Jak., Sternad Jan., Koban Jož., Schneider Val., Kopajnik Juri. (P. Poreče ob jez.) 23 Gospa Sveta. Bizer Andrej (423), dekan. (P. Gospa Sveta.) 1 + 21 = 22 Tanzenberg. Ecker M. Bonifacij (2318), opat; Knjižnica slov. bogoslovcev (2081). (P. Gospa Sveta.) 2+6 = 8 Hodiše. Dr. Mortl Valentin, župnik; Kovač Fr., provizor. — Novi udje: Goričnik Marija, Bleiberschnig Jož., WeilJ Elizabeta, Šarnagl Terezija, Bradač Terezija, Šefman Elizabeta, Safron Ana, Eichholzer Marija, Kus Katar., Schoffnegger Uršula, Sima Uršula, Drešl Mar., Janše BI., Mote Ign., Kaufič Ljudm., Kričaj Helena, Sabotnik Ter., Abraham Alojz., Holzer Mar., Ulbing Mar., Kafer Ana, Rupratič Ant., Šelander Jožef, Abraham Uršula, Eichholzer Apolonija. (P. Hodiše.) 74 Št. Juri pri Celovcu. Virnik Fr., župnik. (P.Celovec.) 3 Krnski grad. Potočnik Valentin. (P. Gospa Sveta.) 1 Otok. P eter man Josip (635), župnik. — Nova uda: Pavlič Apol., Poglič Marija. (P. Otok.) 1 + 20 = 21 Poreče ob jezeru. Schneditz Janez, župnik. (P. Poreče.) 4 Škofiče. Singer Štef., soprovizor. — Spendier Mih. (1855), Knjižnica šolska (1854). — Novi udje: Biirger Lojzika, Gabriel Mar., Humnik Filipina. (P. Vrba.) 2 + 51 = 53 Vetrinj-Zakamen. Mente Konrad, župnik. (P. Vetrini.) 25 Število družnikov: 31 dosmrt. 350 letnih = 381. 68 Krška škofija: 4. Dobrlavas; 5. Pliberk; 6. Rožek. 4. Dekanija Dobrlavas. Dobrlavas. Randl Mat., prošt in dekan; Krašna Fr., kaplan. — Prajnik Mat. (1775), tovarnar. — Novi udje: Hranilnica in posojilnica v Sinčivasi, Ažmalo Luc., Bute Anton.; Blažon Franc, revid. juž. žel.; Certev Eliz., Cepič Ana, Grilc Mar., Grm Katar., Grilc Mar., Gregor Angela, Hobel Franč., Jesernik Marija, Kariš Franč., Kovač Mart., Kovač Mat., Krt Jan., Lipnik Ana, Landfrid Julij., Lesjak Angela, Lipuš Rozal., Močnik Avg., Močivnik Gašp., Novak Jožefa, Nagelsehmied Elizab., Oparjan Elizab., Pihler Valb., Pavlak Mar., Prosen Štef., Rajnhart Kat., Štindl Mar., SegerJuri, Škof Matej, Stikler Kat., Tribuč Mar., Turk Angela, Urajn Val., Verdnik Friderik, Vrieno Marija, Žagar Terezija, Neimenovana (2 izt.) (P. Dobrlavas.) 1+279=280 Apače. MeŠkoKsaver, župnik. — Jelel Ana (2159), Lakonik Bari. (2401).—Novi udje: Certov Hel., Plaznik Eliz., Podgornik Barb., Mačnik Mar., Rozman Hel., Vovk Anica. (P.Galicija.) 2 + 32 = 34 Galicija. Ceck Vaclav, župnik. — Urank Jan. (1707), Hobel Mar. (1540). — Novi udje: Knes Kat., Oschwaut Katar., Jagoveo Jan., Lesjak Adam, Ratunjak Mar., Kometter Ana, Schneider Kat., Slugontz Mar., Jernej Matevž. (P.Galicija.) 2+41 = 43 Globasnica. Pšeničnik Jernej, župnik.—Nova uda: Lušin Mar., Krt Andr. (P. Globasnica.) 69 Jezersko in Ravne. Sporn Jan., župnik. — Bolnik Juri (1472), Bovereto Franc (1215). — Novi udje: Šenk Milan (2885), Močnik Kristina, Polajner Marija. (P. Zgornje Jezero.) 3+75=78 Kamen. Boštjančič Janez (516), župnik. — Novi udje: Kuchling Jož., Kališnik Mar., Deučman Lona. (P. Tin je.) 1 + 18=19 št. Kancijan v Podjuni. Poljanec Vinko (2674), župnik. — Mohor Juri (537), Urok iMka (1202). (P. Škocijan v Podjuni.) 3 + 118=121 Korte. Mikula Franc, župnik. — Smrtnik Franc (2060). (P. Zgornje Jezero.) 1 +17 = 18 Št. Lipš. ZakelŠek Štef., župnik. — Brežjak Jem. (1982), Žagar Matevž (1318), Zuschlag Marija (1319). — Novi udje: Lofler Ožb., Škorjanc Mar., Perč Barb., Žlibar Kat., Pečnik Mar., Brežjak Urša, Zamulenova hiša, Volbank Mar., Žagar Jera. (P. Dobrlavas.) 3 + 61 = 64 Mohliče. Rudi Joso J., župnik. — Butar Neža (2709). — Novi udje: Pašnik Katar., Jernej Angela, Ravnjak Lenka, Sorger Ana. (P.Galicija.) 1+26 = 27 Obirsko. Mikula Franc, župnik. — Novi udje: Župane Jan., Piskernik Angela, Paulič Terez., Pridna šolarja (2 izt.). (P. Železna Kapla.) 23 Rebrca. Ž&k Anton, komendator. — Ofner Cecilija (1857). — Novi udje: Repnik Jakob, Jerin Marija, Vihar Terezija. (P. Miklavc.) 1 + 39=40 šteben pod Juno. Kaplan Anton (1460), župnik. (P. Globasnica.) 1+43 = 44 št. Vid pod Juno. Serajnik Pet., župnik. — Cfrobelnik Ter. (2770). — Novi udje: Krajnc Marija, Lah Vitus, Pekec Hilda, Površnik Mar., Šumer Ana. (P. Št. Vid pod Juno.) 1 + 110 = 111 Železna Kapla. Germ Mat., župnik. — BapoldAndr.(1856), načelnik pos.; Kurnik Janez (2534), Kurnik Pavel (2533). — Novi udje: Demšar Hel. (2978), Breznik Mar," Bučovnik Andr., Dobrave Ana, Erbežnik Joško, Haderlap Rok, Havdej Marj., Kanin Krist., Krivec Ana, Lipuš Luka, Malej Kar., Možarnik Apol., Pasterk Juri, Pasterk Mar., Pasterk Rozal., Piskernik Jak., Planinšek Florijan, Prepotnik Kat., Prušnik Mar., Sadolšek Jož., Tomšič Eliz., Vričko Jan., Zaplotnik Luka. (P. Žel. Kapla.) 4 + 187=191 Žitaravas. WeiB Val., župnik. — Novi udje: Butar Jožef (2834), Kordeš Jožefa, Gregom Mih., Bohnicar Franc, Hus Janez, Dolinšek Mar., Volaučnik Neža, Krajnc Hel. (P.Miklavc.) 1 + 76 = 77 Število družnikov: 25 dosmrt. 1214 letnih = 1239. 5. Dekanija Pliberk. Pliberk. Marinič Franc, dekan; Vrhnjak Josip, Brandstatter Valentin, mestna kaplana. — Svetina Anton (862), c. kr. notar; Černic Jožef (2457), Černic Amalija (2458), Ebner Anton (2409), Kolenik Jan. (1398), Miler Mar. (2668), Pahtev Juri (1984), Virfler Liza (2105). — Novi udje: Enci Fr. (2969), Herman Ana, Kužnik Pav., Ovnič Fr., Petjak Iv., Podgornik Jan., Pristovnik Ana, Petrač Ant, Potočnik Mar., Rader Mar., Ravnjak Jož., Šlisar Fr., Štefan Mart., Tomaš Mina, Tomaš Pav., Vanko Kat., Zgonc Hel., Pavlak Martin, Gradišnik Gregor. (P. Pliberk.) 9 + 238 = 247 Črna. Dobrove Jožef, župnik; Mar&šek Karol, kaplan. — Kočnik Jan. (1627), Krofič Luka (1124), Petric Jož. (2231), Pudgar Ana (2316), Stanovšek Leopold (1033). — Novi udje: Adamič Ana, Božič Jan., Bloder Ter., Brezovnik Fr., Burjak Jera, Danijel Ign., Grabner Filip, Grabner Urš., Hintenberger Miki., Hober Katarina, Jelen Mart., Jostl Ana, Kariš Franc, Kern Ana, Kompan Rudolf, Koprivnik Flor., Kordež Jož., Kosmač Kat., Kuhar Micika, Lorberg Mar., Lesnik Janez, Makuc Lovr., Modrej Filip, Močilnik Matija, Mrakič Ivana, Ostoveršnik Anton, Pečovnik Jerčka, Piko Martin, Plaznik Hel., Podovšovnik Urš., Pudgar Liza, Pušnik Magdalena, Raiser Šim., Ramšak Jan., Razdenšek Franč., Smrečnik Uršula,. Sisernik Alojz., Štefan Kat., Tomšič Jož., Veršnik Urš., Volavčnik Amal., Navršnik Mar., Novak Tom. (P. Črna.) 5 + 176=181 št. Danijel. Božič Franc, župnik. — Kumprej Matija (2252). — Novi udje: Vauh Mat., Rac Elizabeta, Hudopisk Jul., Kiičej Barbara. (P. Prevalje.) 1+49=50 Devica Marija na Jezeru. Riepl Matej, župnik; Zupan Ign., Mošio Jakob, kaplana. — Karniinik Kat. (1918), Karničnik Val. (1626), Lodrant Marija (2544). — Novi ud: Mlinar Jernej. (P. Prevalje.) 3 + 179 = 182 Guštan|. Križaj Avgust, župnik. — Oražem And. (1295). — Novi udje: Mlatej Pankracij, Mihev Mar., Cveteršnik Kunigunda, Pivec Martin, Dretnik Frančiška, Drešer Franc, Schuller Marija. (P. Guštanj.) 1 + 75 = 76 Javorje. Feinig J o s. (1705), žup. uprav. — Novi udje: Stopar Al. (2869), Cerkvene pevke. (P. Črna.) 2+29 = 31 Kazaze. Ulbing Tom., župnik. (P. Sinčaves.) 45 Koprivna. Hojnik Ivan, župnik. — Cofati Franc (953). — Novi ud: Pečnik Angela. (P. Črna.) 1 + 36 = 37 Koti je. Serajnik Ivan, župnik. — Novi udje: Gluk Neža, Lužnik Eliz., Sekavčnik Mar., Šumah Jan. (P. Kotlje.) 56 Možica. Hornbok Jan., župnik. — Novi udje: Čebul Anton., Hercog Ana, Jerlih Hel., Ovnič Micka, Potočnik Gregor, Praper Antonija. (P. Možica.) 121 Strojna. Božič Fr., soupravitelj. — Novi udje: Filip Krista, Gračun Urš., Pungartnik Jožefa, Wohlkraut Brigita, Maurel Liza, Sekalo Marija. (P. Prevalje.) 30 šmlhel pri Pllberku. Vintar Josip, župnik (2 izt.); Gril Pav., Sattler Fr., kaplana. — Kumer Andr. (1624), Kumer Sim. (2372), Kužnik TJrb. (1463), Lesjak Josip (1708), Mlinar Josip (1322), Kraut Micika (1625), Kraut Uršika (2169), Kraut Terez. (2096), Gril Terezija (1321), Krištof Micika (2719). — Novi udje: Carf Amal.. Jeraš Urš., Leber Mar., RamušFr., Somrak Mar., Ubas Amal., Vogl Mar., Vunček Marija. (P. Šmihel pri Pliberku.) 10 + 177=187 Vogrče. Sekol Iv., župnik. — Bratovščina presv. Srca Jezusovega (853), Kraševec Valentin (1163^ Lovsko društvo na Blatu za Miklavičevo hišo (2700). — Novi udje: Burger Ljudm., Cebular Ter., Halin Neža, Muhlič Roza, Šifrer Frančiška, Vodivnik Tekla. (P. Pliberk.) 3 + 60 = 63 Žvabek. UranšekFr., župnik (3 izt.). — Krištof Kar. (2253), nač. hranil.; Strgar Jan. (2373), Šolska knjižn. (2254). — Novi udje: Sadnik Janez, Zgonc Andr., Žvancar Jož., Sokol Franca, Kremsar Jan., Apovnik Ana, Glavar Lizika, Jevšnikar Ter., Jamer Leopold., Liesnik Roza, Mesner Roza, Žvegar Kat. (P. Pliberk.) 3+72=75 Število družnikov: 38 dosmrt. 1343 letnih = 1381. 6. Dekanija Rože k. Domačale. Schaubach Fr., dekan. — Schellander Bogomil (1399). — Novi ud: Runda Kristina. (P. Podravlje.) 1 + 19=20 Na Dravi. Rutar Jan. — Nova uda: Trupe J., Keršbaumer Jožef. (P. Podravlje.) 26 Dvor. Fric Jožef, župnik (4 izt.). — Vospernik Mici {2611), Burger Jak. (1323). — Novi ud : Jesenik Mar. (P. Vrba.) 2+54 = 56 Št. IIj ob Dravi. Nagel Ivan (3 izt.), Šnedic Janez (1986), župnika. — Novi udje: Humnik Urš., Marijina družba, Markovič Ana. (P. Vrba.) 1 + 62=63 Sv, Jakob v Rožu. Viternik Lud., župni uprav.; Zulechner Srečko, kaplan. — Bažun Matej (1034), župnik; Ljudska šola (220), Janežičeva hiša (221), Nagele Jožef (2088), Sitar Mihael (1858), Šitelkopf Andrej (1985). — Novi udje: Aichholcer Mar., Aichholcer Roza, Amruš Ter., Brežan Mar., Biržak Flor., Kvančnik Mar., Rabič Ivana, Razinger Fr., Serajnik Terez., Samonik Fr., Sitar Valentin, Serajnik Luc., Štikar Kat., Štornik Katarina, Taučar Ana, Uibink Marija, Dlbink Uršula, Skočak Marija, Noč Terezija. (P. Sv. Jakob v Rožu.) 6 +138 = 144 Strmec. Dr. M o r 11 Valentin, žapnik. — Novi udje: Joše Marija, Štrukl Ana, Piber Rozal., Majer Marija, Serajnik Rozalija, Falle Ana. (P. Vrba.) 34 Kostanje. Umnik Franjo, župnik. — Schwarz Primož (270). — Novi udje: Ambraš Uršika, Buksbaum Neža, Greile Hanzi, Hoja Ciril, Mačnik Andrej, Malejeva hiša, Schoffmann Marija, Sebunk Jožef. (P. Vrba.) 1 + 38 = 39 Lipa nad Vrbo. Dr. Mortl Val., administrator. — Novi udje: Woschitz Mar., Skubin Henrika, Falle Josip, Zeichen Jožef, Sobe Marija. (P. Vrb«.) 20 Logaves. Singer Stef. (1459), župnik. — Singer Barb. (1716), Stocklinger Frid. (1921). — Novi udje: Printner Eliz., Ogris Št., Šlajher Janezek. (P. Vrba.) 3+40 = 43 Pečnica. Loigge Jan., župnik. — Nova uda: Miki Uršula, Prelil Ana. (P. Ledenice.) 35 Krška škofija: 7. Spodnji Dravograd; 8. Šmohor; 9. Tinje; 10. Trbiž; 11. Velikovec. 69 Podgorje v Rožu. Druneck^ Jan, župnik. (P.Podgorje v Rožu.) 68 Rožek. Hiittner Dragotin (1628), župnik. — Egartner Janez (1545), Hochkofler Janez (1557), Kravear Valentin (1550), Lederer Sim. (1552), Paul Mih. (1551), Rutarjeva Ančka (1629), Rutarjev Janez (1547), Rutarjev Jožek (1546), Stefančič Sim en (1555). Urbanieva Micika (1548), Vidman Ivana (1554), Zeichen Mar, (1556). — Novi udje: Hribar Iv., Greibl Urš., Katnik Marija, Kanale Mar., Kulnik Ana, Schleicher Jan,, Šobernik Ter., Thumer Mar., Urbančnik Katarina. (P. Rožek.) 13+37 = 50 Skočidol. Gabr6n An t., župnik. — Novi udje: Šervicelj Ant., Šervicelj Mat., Samitz Sigm., Wucherer Janez, Gregoičeva hiša, Dravec Ant., Drabosenik Kar., Kolman Krist., Koren Mat., Uršič Ant., Winkler Val., Schellander Sim., Regačnik Fr., Koren Mar., Pucher Mar., šervicelj Kat., WegerMar., Žibert Alojz., Kajžnikova hiša v Dolu, Kajžnikova hiša y Udm., Pichler Jem. (P. Podravlje.) 68 Število družnikov: 27 dosmrt. 639 letnih = 666. 7. Dekanija Spodnji Dravograd, • Spodnji Dravograd. Serajnik Volbenk, prošt. — Črešnik Mar. (2377). — Novi udje: Bart Fr., Ferk Rozal., Jehart Mar., Knap Mar., Korbus Matilda, Lojk Rud., Miklavc Kunigunda, Okrogelnik Ivana, Otto Mar., Paternuš Alojz., Pečnik Anton., Pogač Marjeta, Turner Josip. (P. Sp. Dravograd.) 1 + 36 = 37 CrneČB. Rozman Josip (1541), župnik. — Novi ud: Hubman Janez. (P. Meža ob Dravi.) 1 + 29=30 Llbellče. Vogrineo Ant., župnik. — Novi udje: Pšeničnik Roza, Pšeničnik Mar., Brumnik Ana, Sečnjak Mar., Obrovnik Hel., Ravnik Helena, Kancian Neža, Kramer Antonija, Kramer Pepka, Pesičer Ivanka. - (P. Libeliče.) 65 Ojstrica. Hafner Urh, župnik. (P. Sp. Dravograd.) 43 Suha. Kukačka Jož., župnik iz Ukev. — Novi udje: Lutnik Marija, Sokol Matija, Tribuč Janez ml., Waltel Marija. (P. Labud.) 33 Število družnikov: 2 dosmrt. 206 letnih = 208. 8. Dekanija Šmohor. Blače. Smažik Henrik, žnpnik. (P. Blače.) 26 Borijo. Krejči Martin, župnik. — Pip Ana (2612). — Nova uda: Jost Mih., Rieder Ter. (P. Goriče.) 1+46=47 Brdo. Wornig Matej, provizor. — Orafenauer Franc (2250), drž. posl.; Ravter Josip (1324), visokošolee; Flasberger Iv. (1216), Kandolf Jan. (1859), Wuterna Jož. (1777). — Novi udje: Jobst Minka, Hebein Mar., Hebein Elizab., Pipp Katarina, Jobst Marija, Wornig Marija, Za pridne šolarje (2 izt.), Krieber Marija. (P. Brdo pri Šmohoiju.) 5+44=4 9 Cače. Havliček Franc, župnik. (P. Čajna.) 24 Gorjane. Brožek Vilko, župnik. (P. Zilska Bistrica.) 17 Št. Juri na Zlil. Miklavič Jožef, župnik. — Leks Jožef (2251). (P. Št. Juri na Žili.) 1+26=27 Melvlfie. Božič Lovro, župnik. — Cankl Vincenc (2524), Čelieznik Anton (2693). (P. Brdo pri Šmohorju.) 2 + 31 = 33 št. Pavel na Zill. Jank Vinc., org. (P. Št. Štefan na Žili.) 17 št. Štefan na Zill. Pelnaf Anton, župnik. (P. Št. Štefan na Žili). 25 Zilska Bistrica. W ar mu t h Jan., župnik. — Katnik Franc (1316), župnik v p.; Milonik Janez (777), Milonik Jerica (419), Milonik Elizabeta (623), Milonik Mar. (955), Maser Janez (1709), Šnabel Pavel (1710), Oman Jan. (2337), Jank Mar. (1919). (P. Zilska Bistrica.) 9+49 = 58 Število družnikov: 18 dosmrt. 305 letnih = 323. 9. Dekanija Tinje. Tinje. Einspieler Gregor, prošt; Pichler p. Juvenal, kapi. — Kremalder Anton (741). — Novi udje: Slapnik Marija, Polcer Matija, Turne* Štefanija, Kritz Terezija. (P. Tinje.) 1+48 = 49 GrabštalfPBayer ŠtefanFr., župnik; Vole Franc, kaplan. — Tavšic Gregor (1217), Verainik Jan. (855), Krasnik Franca (854). Huderc Uršula (1778). (P. GrabŠtanj.) 4 + 69=73 št. Jakob ob cesti. Zemljak Jožef, župnik. — Novi ud: Glanfnik Neža. (P. Celoveo.) 8 Št. Lipš. Razgoršek Vinko, župnik. — Nova uda: Wobak Genovefa, Krušic Janez. (P. Škofjidvor.) 4 Medgorje in Podgrad. Vuk Franc, župnik. — Novi udje: Blatnik Mar., Fojt Eliz., Kordaš Mart., Kosmič Mar., Kuhlink Mar., Matic Apol., Ogris Marj., Oraš Jak., Pogorivčnik Marko, Riepan Blaž, Socher Flor., Sukodja Jožef, Vošic Ferd., Kraner Valentin. (P. Žrelo.) 52 št. Peter pri Grabštanju. Šenk Franc (851), župnik. — Novi udje: Schmautz Barbara, Somer Uršula, Trampič Marija, Winnig Herman. (P. GrabŠtanj.) 1 + 22=23 Podkmos. Wieser Janez (848), prošt. — Novi udje: Care Lizi, Juvan Kat., Kropfič Magd., Sabvačan Marija, Vidovic Ana, Vrhnjak Julijana. (P. Žrelc.) 1 + 35 = 36 Pokrče. W e i (i Matej, župnik. — Einspieler Marija (2596), Krajnc Tomaž (740). — Novi udje: Morak Janez, Kramer Liza, Cinnš Ivana, Lamprecht Marija, Punčart Andrej. (P. GrabŠtanj.) 2+30 = 32 Radiše. Kogelnik Ivan, župnik. — Ogris Sim. (1401). — Novi udje: Schrott Mar., Ruttnig Mar., Pistotnig Marija, Wrulich Pet., Pistotnig Mar., Wrulich Jož., Ogris Ant., Bevc Jož., Lampichler Janez, Lauseger Angela, Pistotnig Marija, Uschounig Jnrij. (P. Zrele.) 1 + 78=79 Slov. Šmihel. Vavpotič p. Kalist, provizor. — Novi udje: Kulterer Kar., Repič Magd., Poklič Viktorija, Kulnik Ana, Šmid Ana. (P. Škofjidvor.) 16 Timenica, Tojnko Iiok (2523), žpk. — Korak Marija {2467). (P. Škofjidvor.) 2 + 10 = 12 Otmanje. Wedenik Matija (554), župnik. (P. Škofjidvor.) 1 Št. Tomaž. Brabeneo Ivan, župnik. — Novi ud: Ogris Marija. (P. Škofjidvor.) 27 Žrelc. Dr. Arnejo Janko, župn. — Novi ud: Thaler Janez. (P. Žrelc.) 18 Število družnikov: 13 dosmrt. 417 letnih = 430. 10. Dekanija Trbiž. Trbiž, Kraut Val., dekan. Rabelj. Rebenšek Vinko. (P. Trbiž.) 2 Nov ud: Novak Marija. (P. Rabelj.) 8 Ukovska planina. Kolerič Marija. — Novi ud: Werginc Margareta. • (P.Trbiž.) 26 Vrata. Koch Jakob. (P. Spodnja Vrata.) 8 Žabnice. Kaiser Elizabeta (1779). (P.Trbiž.) 1 + 1=2 Število družnikov: 1 dosmrt. 45 letnih = 46. 11. Dekanija Velikovec. Velikovec. Čemer Sim., dekan; Zel Iv., Stich Jos., kanonika; Kotnik Sim., katehet. — Dr. Kulterer Juri (604), odvetnik. — Novi ud: Stampah Marija. (P. Velikovec.) 1+24=25 Djekše. Benetek Anton, župnik. (P. Djekše.) 100 Kneža. Benetek Anton, soprovizor. (P.Djekše.) 23 Gorenče. Mlinar Ant., souprav. — Zidej Marija(1987). — Novi udje: Ehart Filip, Ehart Ana, Klepernik Val., Liendl Ana, Opletnik Jan., Pavlič AleS, Pepevnik Anton. (P. Ruda.) 1 + 31 = 32 Grebinj. Holec Franc, župnik. — Rucigaj Peter (2132). (P. Grebinj.) 1 + 40=41 št. Jurij na Vinogradih. Ožgan Ivan (2459), provizor. — Novi udje: Kic Franč., Knnc Marg., Plavc Magd., Kober Katarina, Radešnik Sofija, Radešnik Ana, Dreier Mar., Dreier Anton., Dieier Flor., Roflman Roz., Smeričnik Gen., GroB Terezija, Grofi Uršula, Kohhveis Mar., Rutnik Mar., Klein Klara, Klatzer Ana, Peternell Magd., Vodnik Jan., Dobernik Mar., Kuher Nežej, Majdič Peter, WeiSnegger Marija. (P. Zgornje Trnšnje.) 1 + 51 = 52 Klošter. Kindlman Jak., župnik. — Stražišnik Magdalena (2249). — Novi udje: Haberl Mar., Helchior Jožef, Mohar Marija, Ramuš Ter., Volunšek Mart., Janež Ožb. (P. Grebinj.) 1 + 65 = 66 Krčanje. Drdlik Jožef, župnik. — Hafner Marjeta (2093) roj. Blažič, Jloberl Janez (2699). (P. Grebinj.) 2 + 16 = 18 št. Peter na Vašinjah. Rosman Fr., župnik. — Novi udje: Koch Marija, Kamer Brigita, Uršič Ana, Petrič Pavel, Rutter Marija. (P. Velikovec.) 48 Ruda. Volavčnik Janez, župnik. — Enci Juri (2229). — Novi udje: Lavre Fr., Rosenzopf Pankr., Polesnik Marija, Rakave Marija, Kariš Elizabeta, Koše Ana. (P. Ruda.) 1+49=50 št. Rupert pri Velikovcu. Treiber France (808), župnik. — Novi udje: Mesner Filip, Vengar St., Hojnik s. Venčeslava, Eijavec s. Hijacinta, Rauscher s. Apol., Ramuš Mar., Muhar Valb., Rutar Ter., Isak Ag., Štuk Apol., Mesner Neža. (P. Velikovec.) 1 + 99=100 Šmarjeta. Dolinar Ivan (2919), župnik. — Novi udje: Jese Urš., Volbank Mar., Vedenik Mar., Kiinstl Marija, Sicher Ernest, Hudimast Vincenc, Esterl Jožef, Schuster Helena, Karf Pavla. (P. Velikovec.) 1+69 = 70 št, Štefan. Ebner Jan., žpk. (2 izt.). — Novi udje: Brenčič Franč., Gruze Marija, Krajnc Liza, Ramuš Magd., Vavtižar Lojzka. (P. Vovbre.) 40 Vovbre. Ebner Jan., ž. uprav. (2 izt.). — Novi udje: Cipuš Aleš, Gradišnik Drnta, Karf Jan., Primuš Urš., Ravnik Ter., Santner Katarina, Štefan Neža, Ulrioh Ignac, Unterberger Marija, Vernik Frančiška. (P. Vovbre.) 51 Število družnikov: 10 dosmrt. 706 letnih = 716. Krška škofija: 12. Razne dekanije. — Lavantinska škofija: 1. Bistrica Slovenska; 2. Braslovče; 3. Celje. 12. Razne dekanije. St. Pavel v Lab. dolini. Rozman p. Viljem (2055), O. S. B., profesor. (P. Št. Pavel v Lab. dol.) 1 + 10=11 Mo8tič. Schittelkopf Val., žnpnik. (P. Mostič.) 4 Št. Vid ob Glini. Samostan usmiljenih bratov (1920), Hudelist Andrej (588). (P. St. Vid ob Glini.) 2 Wolfsberg. Mer se o. Evgen (2982), kap. (P. Wolfsberg.) 1 + 2=3 Zg.Bela (1). — Bistrica ob Dravi (1). — Breže (3). — Glandorf (4). — Grades (2). — Himmelberfl (1). — St. Salvator (3). — špital (2). — Wietlng (1). 31 Število družnikov: 4 dosmrt. 34 letnih = 38. Število vseh družnikov krške Škofije: 209 dosmrtnih, 6489 letnih, vknp 6698 udov. 3. Lavantinska škofija. 1. Dekanija Bistrica Slovenska. Slov. Bistrica. Boh&k Franc, m. župnik in dekan; Stermšek Franc, Gorogranc Martin, kaplana. — Bralno društvo (192). (P. Slovenska Bistrica.) 1 + 151 = 152 Crešnjevec, Zamuda Alojzij, žpk. (2 izt.). — Soršak Henr. (1630). — Novi udje: Dobršek Mar., Drozg Katarina, Drev Jera, Dvoršakr Cec., Golob Pavi., Jernejšek Dom., Mihelak Hel., Mlakar Mar., Potisk Mar., Ra:šp Eliz., Rudolf Ivana, Skrbiš He]., Šoštar Eliz., S tem Eliz., Žitnik Mar. (P. Slov. Bistrica.) 1 + 121 = 122 Gornja Polskava. šebat Anton, župnik. — Novi udje: Pnšnik Maks, Berdnik Al., Pliberšek Ana, Koren Štefan, Vrečko Anton, Stern Janez, Korošec Roza, Keršič Alojzija, Holcer Helena, Razbor^an Martin, Krnic Frančiška, Koren Jožefa, Bolko Matilda, Bolko Mar., Keršič Jaq., Vauhnik Ana, Tuik Neža, Koban Anton, Leskovar Mar., Kobale Iv., Hojnik Ant. (P. Gornja Polskava.) 70 Laporje. Medved Mart., župnik (3 izt.); Rehar Jož. kaplan. (P. Laporje.) 143 Majšberg. Marini5 Jakob, župnik; Ogulin Ivan, kaplan. (P. Ptujska gora.) 103 Makole. Lendovšek Mihael (858), župnik; Geratič Ivan, kaplan; Lendovšek Bogdan, vojni kurat. — Novi udje: Novak SI., c. kr. pošt.; Dvoršak Mart., Finšgar And., Galun Mart., Kopše Sim., Teržan Matija, Vračko Jan., Žolgar Matija, Kropeč Ant., Babšek Emil., Crepinko Franč., Babšek Fran5., Frangež Mar., Kolar Roza, Matevžič Amalija, Mohorko Marija, Pšeničnik Roza, Rudolf Neža, Frantura Cecilija, Žnider Julika. (P. Makole.) 1 + 180 = 181 Sv. Martin na Pohorju, florjančič Jož. (1861), župnik (2izt.). — Novi udje: Črne Mar., Ivančič And., Korošec Mar., Lunežnik Jož., Petelinek Ivana, Pliberšek Mar., Pliberšek Treza, Repnik Jul. (P. Slovenska Bistrica.) 1 + 85 = 86 Poljčane. Cilenšek AL, župnik; ČeSko Ant., kapi. (10 izt.). — Hinterlechner Hugon (2410), živinozdr. — Novi udje: Cvahte Štefan, Drofenik Mar., DetiCek Jan., Flis Al., Fnchs Jož., Grandner Mar., Grobelšek Eliz., Godec Jera, Golob Jožefa, Grundner Mar., Gajšek Mar., Grosek Ver., Čoki Mart., Habjan Jož., Jamšek Jožefa, Jagodič Jožefa, Jagodič Jan., Koren Fr., Kos Fr., Kopše Ivana, Kodrič Alojz., Kodrič Giz., Modrič Urš., Majer Jož., Mlakar Jak., Polanec Jož., .Pelko Ana, Podergajs Matija, Rezman Jož., Stumpf Mar., Stumpf Mar., Smodej Mar., Šole Iv., Vodopivrc Ana, Verle Ana, Zafošnik Mar., Žnidar Franč. (P. Poljčane.) 1 + 155 = 156 Spodnja Polskava. Heber Fr., župnik. — Novi udje: Keršič Fr., Teran Mar., Soršak Neža, Ingolič Ana. (P. Pragersko.) 84 Studenice. Cede Jož., župn. — Župnijska knjižnica (2613), Šolska knjižnica (2614). — Novi udje: Arzenšek Franc, Avguštin Jern., Crepinko Ant., Crešnar Fr., Detiček Jan., Fajs Jož., Feuscher Jož., Flis Fr., Floijančič Jož., Furman Jak., Gabrijan Al., Gahrijan Štefan, Galun Marko, Geischt Andr., Habijan Jan., Jančič Andr., Jug Ant., Jng Fr. ml., Kac Ant., Kavkler Anton, Korošec Janez, Krajnc Jan., Lepej Jan., Lepej Franč., Malger Iv., Matjašič Jan., Mejavšek Janez, Mimodraž Martin, Papež Anton, Pepelnik Jakob, Petrovič Jakob, Pirš Fr., Pivec Janez, Pivec Jožef, Plavčak Jurij, Podjavoršek Mart., Poljaneo Luk., Potisk Ant., Potisk Mih., Pukl Ferd., Ranzinger Ant., Robar Fr., Sajko Jož., Samostur BL, Spec Ant., šošter Jan., Tanzer Jož., Tanzer Pav., Vacac Fr., Valentek Jož., Veilguni Fr., Vovk Jož., Vrhovšek Ant., Wirt Štef., Ziesel. Mart., Žnidar Fr., Babšek Mar., Bohak Mar., Bošak Hel., Crnčič Mar., Čnber Ern., Floijančič Kat., Jug Mar., Kacijan Ana, Kitek Helena, Kobav Fr., Kobav Neža, Košir Liz., Leskovar Fr., Lešnik Ter., Majer Ana, Majer Roza, Močnik Cec., Mušič Mar., Orešič Fr., Osterman Marija, Potočnik Kat., Potočnik Marija, Pšeničnik Ana, Rebernik Eva, Roj s Mar., Rumež Ana, Rumež Jož., Slomšek Mar., Stibler Fr., Šerbak Amal., Škrabl Mar., Tanzer Ana, Tnrin Hel. st., Vovk Než, Vuk Mar., Wory Mar., Wretzl Jer.. Žgajner Kat. (P. Studenice.) 2+175=177 Tinje. Medvešek Janez, župnik. — Stegne Marija (2350). — Novi udje: Vidmar Jakob, Juhart Janez, Kline Silvester. (P. Slov. Bistrica.) 1 + 73 = 74 Sv. Venčesl. GregorcPankr., žnpn. — Novi udje: Tomažič Fr., Šega Fr., Pliberšek Stanko, JevŠenak Jan., Brglez Katarina, Brezovnik Ang., Žist Jem., Vidmajer Miha. (P. Slov. Bistrica.) 39 Pragersko. Šegula Fr., žpk. v p. (P. Pragersko.) 4 Število družnikov: 8 dosmrt. 1383 letnih = 1391. 2. Dekanija Braslovče. Braslovče. Hribernik Jak., dekan; Bohak Jak., kaplan. — Slavec Albin (2545), žnpnik v p.; Karniinik Anton (883), urar; Cizej Fr. (2258), mladenič; Ljudska šola v Braslovčah (2758), ljudska šola v Letušu (2759), Blagotinšek Mica (2008). — Novi udje: Breščak Jos., Brinovec Fr., Cilenšek Fr., Kumer Jos., Pečovnik Ant., Plaskan Fr., Bizmal Fr., Šketa Mih., Gornik Hel., Plaznik Marija, Primožič Helena, Rovšnik Eliz., Serdoner Fr., Žolnir Ana, Robida Vinko, Ropaš Vinko, Sternad Janez, Smajs Anton, Belak Mar., Benda Marj., Bračko Cec., Brezovar Amal., Brložnik Marija, Grabner Iv., Grenko Mar., Hribernik Mar., Koštomaj Neža, Perger Matilda, Rojnik Ana, Rovšnik Ana, Venek Ana. (P. Braslovče.) 6+266=272 Sv. Andraž. O c virk Maks, župnik, (P. Velenje.} 68 Gomilsko. Grobelšek Ivan (1711), žnpnik. — Knjižnica šolska (1631). — Novi udje: Boldin Fr., Kok Avgust, Praprotnik Fr., Praprotnik Jož., Rančigaj Ant., Stepišnik Jož., Turk Ant. mL, Borin Anton., Cater Jul., Fonda Just., Jager Franč., Kosem Anton., Orožim-Mar., Stamol Franč., Tevžič Mar., Topovšek Anton., Turk Marija. (P. Gomilsko.) 2+149 = 151 Sv. Juri ob Taboru. Zdolšek Franc, žpk. (5 izt.); Potočnik Jož., kaplan. — Jan Franc (1781), Plavšak Lud. (2615), Pinosa Franc (2233). (P. Sv. Juri ob Taboru.) 3 + 139 = 142 Marija Reka. Agrež Davorin (1563), župnik. — Novi udje: Dolar Jern., Jager Liza, Špajzer Mar., Golob Tončka, Zagožen Kata, Zakonjšek Terezija. (P. Sv. Pavel pri Preboldu.) 1+47=48 Sv. Pavel pri Preboldu. Končan Fort., župnik; Satler Franc, kaplan; Bratanič Rajmund, vojni kurat. — Kovai Martin (810); Marine Ernest (2342), občin, tajnik; Šolska knjižnica (2259). — Novi udje: Dobriha Franc, Kočevar Alojzija, Vasle Anton. (P. Sv. Pavel pri Preboldu.) 3 +155 = 158 šmartin na Paki. Bosina Ivan. kapi. — Irman Fr. (1862), Kumar Fr. (2234), Bakun Jož. (2420). — Novi udje: Krajno Jož., Radoslavnik Fr., Bizjak Fr., Brinovšek Fr., Dvornik Iv., Gaberšek Andrej, Krevselj Jožef, Klančnik Iv., Kolenc Jož., Korošec Karol, Koblanc Iv., Lenovšek Fr., Leskošek Jak., Lesnjak Jož., Mihelec Jož., Praprotnik Fr., Predovnik Fr., Reberšak Franc, Satler Franc, Steblovnik Ant., Bizjak Anton., Bizjak Frančiška, Brdnik Marija, Glavnik Eliz., Hramec Frančiška, Hribernik Ana, Klančnik Mar., Kolšek Mar., Kovač Marj., Krevselj Hel., Brložnik Mar., Letonje Neža, Luknar Marija, Menih Eliz., Ogrinc Franč., Primožič Eliz., Podgoršek Hel., Potočnik Mar., Pustoslemšek Alojz., Ramšak Mar., Vrabič Franč.,-Zaje Franč., Ažman Mar., Bntej Ang., Butej Urš., Drolc Ter., Goričnik Ivana, Irman Jera, Klančnik Mar., Klančnik Mar., Klančnik Mar., Krevselj Anton., Kvartič Barb., Kolšek Mar., Kočevar Franč., Kumar Ana, Lešnik Olga, Matek Apol., Mohorčič Mar., Pokleka Alojz., Pokleka Jul., Polutnik Mar., Rakun Apol., Stopar Marija, Stiftar Neža, Šumljak Roz., Šuper Apol., Terglav Mar., Veriič Anton., Mozetič Ema, Šumljak Franč., Cretnik Mar., Koren Franc, Hramec Marija, Pokleka Marija, Urlep Marija. (P. Rečica na Paki.) 3 + 207 = 210 Vransko. Irgl Frančišek, župn. (3 izt.); Brdnik BL, kaplan (2 izt.). — Novi udje: Beg Mar., Bolte Ivana, Brišnik Jak., Cvan Jož., Cančer Hel., Dermulovec Mar., Dolar Iv., Govedič Mih., Jereb Ana, Junger Mar., Križnik Val., Kapus Flor., Krašovec Fr., Karo Mar., Karo Ant., Križnik Iv., Krtna Mar., Kajbič Luka, LevarFr., Lešnik Jožefa, Reberšak Marija, Šalamon Janez, Tominšek Ivana, Ukmar Mar., Vadlan Matevž, Matko Jak. (P. Vransko.) 212 Število družnikov: 18 dosmrt. 1243 letnih = 1261. 3. Dekanija Celje. Celje. Ogradi Fr.(482), opat (6 izt.); Jurhar Mart. (2202), vikar; Lasbacher Ant., Jeraj Jos., kaplana. — Kardinar Jos. (1142)» o. kr. prof.; Oo. lazaristi pri sv. Jožefu (956); Kitah o. Franc (785), Zorko Anton (2546), Edšit Mat. (1713), Bukovšek Gerv. (2343), sam.br.; Lamprecht Jan. (784), Kožuh Jož. (1101), c. kr. g. prof.; dr. Sernec Jos. (255), odv.; Majdič Pet. (1219), pos. paroml.; Grilec Fr. (2498), pos.; Pograjc Franc (2270), zastop. Vzaj. zav.; Knez Janez (2439), mlad.; Gologranc Fr. (1404), stavb, mojst.; Dimec Fr. (1326), pos.; KupOi Fr. (1218), kap. sluga; Kvas Iv. (1467), Neumrt Jan. (2390), Gobec Mar. (2260), pos.; Jazbec Mar. (2391), Ogradi Mar. (864), Ogradi Jera (1560), Tarča br. David (2314). — Novi ud: Ljud, hran. in pos. v Crlju (2886-. (P. Celje.) 2^+477 = 503 Lavantinska škofija: 4. Dravsko polje; 5. Gornjigrad. 71 Gotovlje. V&clavik Rob., žnpnik; Zupanič Jak., župn. v p. — Novi udje: Cremožnik Fran6., Fridrih Mar., Golčer Amal., Kač Iv., Malgaj Fr., Piki Fr., Reher Jož., Repič Ant., Ocvirk Marija, Štamol Mar., Toman Ant., Drča Mar., Repič Mar., Golčer Rozal., Rančigaj Katarina, Pečnik Barbara. (P. Žalec.) 87 Griže. Krančič Ivan (1559), župn.; Šketa Ivan, kaplan. — Jankovič Pavel (1991), Zalokar (1864), pos.; Župnijska knjižnica (2261), Šola grižka (2497). — Novi udje: Bobovnik Jožefa, Brecel Oeo, Divjak Am., Funkl Al., Frece Vino., Govejšek Anton., Gram Franca, Jagar Al., Juteršek Mar., Krainc Mar., Kopriva And., Oblak Rud., Ramšak Pavi, Poteko Mart., Tratnik Jož., Železnikar Adolf, Žmajde Marija, Žuža Ivan. (P. Griže.) 5 + 140 = 145 Sv. Jakob v Galiciji. Jager Avg., župn. (5 izt.); Jarh Konr., kaplan. — Novi udje: Pečnik Jožef, Nareks Jožef, Špeglič Jožef, Tržan Mart., Zupane Ant., Flis Ana, Kralej Barb., Mimik Marija, Podbornik Pavla, šklamba Zofija, Škerjanc Frančiška, Vedel Marija. (P. Žalec.) 98 Sv. Peter v Savinjski dolini. Dr. Jančič Ivan, župnik. (P. Sv. Peter v Sav. dol.) 187 Polzela. Jodl Iv., župn. — Kunst Al. (1715). — Novi udje: Podlunšek Jakob (2813), Mežner Albina, Šuster FrančiSka, Tavčer Neža, Tkavc Marjetka. (P. Polzela.) 2 + 135=137 Teharje. Cemažar Janez, župnik; Sinko Franc, kaplan. — Dr. Štor Franjo (1115), grajščak; Kresnih Terez. (2940).- — Novi udje: Aškerc Ana, Cvetnik Liz., Jager Mar., Kovačič Iv., Lednik Jož., Lipičnik Maks, Mastnak Alojza, Miheljak Rud., Podgoršek Roz., Štante AntoD, Teichmeister Marija, Ban Ivan, Guček Stan., Antle Urška, Zaje Anka. (P. Štore.) 2 + 274 =276 Žalec. Veternik Anton, župnik (2 izt.); Frece Matija, Presečnik Gregor, župnika v pok. — Kmečka hranilnica in posojilnica v Žalcu (2547), Brečko Jožef (959), dr. Lipold Franc (214), Lipold Slavka (957). — Novi udje: Jankovič Ivan, Lednik Mar., Obranovič Mar., Sošter Jan., Volavšek Ang., Vrtačnik Alojz. (P. Žaleo.) 4 + 254 = 258 Število dražnikov: 39 dosmrt. 1652 letnih = 1691 4. Dekanija Dravsko polje. Hoče. Grušovnik Adam, dekan (2 izt.); Paulič Pet., Polak Fr. (6 izt.), kaplana. — Šola v Brezju (1635), Pehar Mar. (1634), Pivec Jož. (1717). — Novi udje: Friš Juri (2915), Stupar Sim., Stermšek Fr., Strašek Ana. (P. Hoče.) 4 + 288 = 292 Cirkovce. Bavšl Anton (1411), župnik (5 izt.); Ozimič Jos. (2235), kaplan (2 izt.)\ Koren Jan. (2236), Kovačič BI. (2111). — Novi udje: Ekart Neža (2887), Vodošek Fr. (2888), Dolenc Ant. (2889), Medved Antonija (2890), Pauman Marija (2891), Župnijska knjižnica (2892), Beranič Vinc., Vuk Liza, Vuk Mar., Freiman Ana, Napast Ter., Perkolič Mih., Paj Jan., Klasinc Mar., Kolarič Kat., Lubej Jož., Potisk Ana, Lah Hel., Lah Valentin, Frangež Neža, Pauman Roza, Terčko Marija, Drevenšek Roza, Korošec Helena, Pepelnjak Mar., Klasinc Marija. (P. Cirkovce.) 10+284 = 294 Črnagora. Tertinek Mat., župnik. — Novi udje: Zugoršak Fr. (2791), c. kr. vojni kurat (2 izt.); Potisk Kat. (2944), Kumer Jan., Šmigoc Ant., Skrila Janez, Predikaka Fil., Hriberšek Avg, Vinkler Juri, Horvat Leop., Fridauer Matej, Augustin Mat., Zakelšek Jož., Rodošek Jak., Verdenik Vinko, Pepelnik Val., Pišek Franc, Pintarič Vid, Drevenšek Jož., Debelak Lovro, Puh Jan., Stinsrl Ant., Vinkler Helena, Pulko Mar., MohoTko Tieza, Cernenšek Katarina, Melavnik Luc., Krošelj Ter., Mlakar Ivana, KarnežaTer., SternLuc., Mohorko Jnlij., Senica Marija. (P. Črnagora pri Ptuju.) 2+89=91 Fram. Kropivšek Val., župnik; dr. Tmrner Pavel (708). — Novi udje: Jelšek Fr., Mom Ferd., Rajšp Fr., Trglec Val., Ačko Mar., Bogatič Ivana, Bogme Ter., Hojnik Ter., Jagodič Gabrijela, Krnc Mar., Lešnik Ema, Medved Mar., Novak Neža, Pliberšek Ana, Sagadin Marica, Skrbič Helena, Skubič Elizabeta, Stauber Ivana, Škamlec Rozalija. (P. Fram.) 1 + 145=146 Sv.Janez na Dr. p. škorjanc Matija, župnik; Bal Rudolf (450). — Novi udje: Hadler Janez, Fijavš Fr., Pušnik Katarina, Gorinšek Mart., Koser Neža, Drevenšek Anton., Ribič Neža, Kosel Franc, Breg Marija, Ornik Janez, Koren Marija, Šolar Franc, Satler Marija, Šeruga Juri, Penkiher Marija, Bandur Simon, Kostevšek Jera. (P. Ptuj.) 1 +192 = 193 Sv. Lovrenc. Zadravec Ivan (887), župnik; Sagaj Alojzij, kaplan. — Novi ndje: Drevenšek Jak., Flogar Marij., Fukar Jan., Goričan Neža, Intihar Marij., Ivančič Lucija, Kaučevič Ana, Milošič Jan., Pišek Neža, Preložnik Kat., Serdinšek Marij., Štimec Ljubica, Tomanič Juri, Tominc Juri, Vapotič Ger., Večerič Eva, Zaje Ant., Zaje Marijana. (P. Sv. Lovrenc na Dr. polju.) 1+193=194 Slivnica. Eirti Franc (509), župnik; Belšak Št., kaplan. — Šola slivniška (2766), Kmet. zadruga (2767), Beranič Fil. (652), Pišek Al. (1786), Pišek Fr. (1865); Pišek Metod. (1787), š. s.; Pišek Terezija (1992), Brenčič Boža (2175). — Novi udje: Lobnik Ant. (2945), Lobnik Jak. (2946), Bedenik Štef., Beras Štef., Kopše Štef., Žunkovič Matev?, Bezjak Mar.. Cebe Eva, Celofiga Neža, Fingušt Ana, Gosak Elizab., Kancler Neža, Kovaček Mar., Lešnik Jožefa, Pleteršek Ter., Poharc Mar., Punčuh Mar., Šauperl Mar., Tominc Mar., Moschl Marija, Gojčič Marija, Stolar Otilija. (P. Slivnica pri Maribora.) 11 + 279=290 Šikolje. Kušar Janez. (P. Pragersko.) 16 Število dražnikov: 30 dosmrt. 1486 letnih = 1516. 5. Dekanija Gornjigrad. Gornjigrad. Dovnik Franc (614), dekan; Vogrinec Janez, kaplan. — Jošt Fr. ml. (2416), Jošt Jož. (2490), Ogradi Jak. (1038), Završnik Jan. (2417), Močnik Mar. (1718). — Novi udje: Zavolovšek Franc, Bezovšek Ivana, Krajnc Jožefa, Lamprečnik Jožefa, Mavrič Terezija, Mikuš Marija, Trbovšek Marija, Ugovšek Marija. (P. Gornjigrad.) 6 + 157 = 163 Bočna. Potokar Greg. (1797), župnik. — Knjižnica ljudske šole (2135); Mavrič Ant. (2344), pos.; Bajter Jak. (2134); Štiglic Fr. (2133), trg. — Nova uda: Marovt Ant. (2960), Goklin Marija. (P..Gornjigrad.) 6 + 44 = 50 Sv. Frančišek. Kačičnik Gašp. (781), žnpnik. — Zavolovšek Ign. (1406). — Novi udje: Kopin Urša (2920), Vertot Franc. (2921), Berglez Ana, časi Jožefa, Casl Mar., Ermenc Franca, Filač Ana, Jelšnik Ter., Krajnc Fr., Natlačan Mar., Prislan Apol., Hudabs Zoran, Schiirer Edv., Kolar Ant. (P. Ksaverij v Sav. dolini.) 4 + 124 = 128 Ljubno. Dekorti Jožef, župnik (3 izt.).; Kuhar Anton (2494), kaplan. — Petek Fr. (2441), trg.; Ciraj Marija (2748). — Novi udje: Berglez Apol. (2893), Kopušar Jakob, Kovač Anton, Šetej Janez, Terbovšek Dom., Krajnc Ter., Napotnik Mar., Plesec Mar., Plesec Marj., Poznič Fr., Šolar Luc. (P.Ljubno.) 4 + 245 = 249 Luče. Lekše Franc, župnik. — Kladnik Bajko (2345), Prek Francka .(2262), Pečovnik Fr. (2491), Bolnik Vinko (2492), Bobnik Anton (2744). — Novi udje: Mlinar Ana, Funtek Barba, Škrubej Al., Mlačnik Mar., Supin Fr., Logar Franca, Zamrnik Frančiška, Zamrnik Jožefa, Kladnik Fr., Gradnik Mar., Glojek Mar., Plesnik Mar., Selišnik Urš., Moličnik Jož., Moličnik Mar., Breznik Lenart, Breznik Franč., Zamrnik Franč., Kladnik Frančiška, Lenko Ana, Planinšek Štefan., Marovt Franč., Jelšnik Ana, Krebs Alb., Rose Jak., Lenko Klotilda, Mlačnik Franč., Rose Albin, Dešman Meta, Podmeninšek Juri, Kladnik Mar., Voler Štefanija, Prek Marija. (P. Luče.) 5 + 167 = 172 Marija Nazaret. Tušek o. Kerubim. — Knjižn. samostanska (407), Knjižn. III. reda (2364), Schopf o. Karol (1102), rodovnik John{2499). — Novi udje: Žagar Mart., Kos Jan., Žlabornik Ant., Burger Franc, Fekner Jožefa, Zgojznik Marija, Zlatinšek Jožefa. (P. Mozirje.) 4 + 91 = 95 Mozirje. Krošelj Fr., župnik. — Apat Fr. (1558), Golhleb Iv. (1714), Slačim Anton (1924), Sola v Mozirju (867). — Novi udje: Luskar Iv. (2971), kaplan; Beričnik Ang., Destovnik Terezija. (P.Mozirje.) 5 + 138 = 143 Vrbovec. Čevljarska zadruga. — Novi udje: Pelicon Adolf, Tušar Franč., Klančič Jožefa, Reščič Urška, Beltram Ana, Bratkovič Karol, Pahor Franč., Nemec Jožefa, Frančeškin Mar., Roje Marija, Tomažič Rezika, Boštjančič Krista, Ferfolja Franč., Klančič Ant., Povodnik Jož., Pahor Jožefa, Crnic Kar., Ferletič Iv., Ferfolja Al., Nemec Jož., Berce Angel, Droč Nat., Kokilj Leopold., Krajnik Krista, OžbotTer., Nemec Leop., LeštanOlga, PadovanMar. (P.Mozirje.) 103 Novaštifta. Ferme Gothard (1636), župnik. — Knjižnica šolska (1041), Besnik Ign. (1923), Petek Ana (1994). — Novi udje: Rotter Zof., Golob Fr., Breznik Ter. (P. Gornji grad.) 4 + 74 = 78 Rečica. PodhostnikAnd., župnik (2 izt.). — Hohnjec Fr. (2616), kaplan; Tumšek Anton (1995), c. ključ.; Štiglic Jožef (2265), Štiglic Maks (2548), Bakun Fr. (2549), Jeraj Mat. (1788), Bider Ivan (1996), Irmančnik Mat. (2263), Bop Fr. (1405), T.urk Mar. (1637), Bakun Eliz. (2264). — Novi udje: Bačovnik Hel., Bitenc Iv., Cigala Fr., Cotic Alojz., Cijan Mar., Goričar Jož., Hribernik Franč., Jamnik Mar., Kramar Ana, Novak Anton., Poznič Iv., Petrin Mar., Rozenstein Liza, Tevž Jož., Žunter Jan., Najpridnejši šolar, Naj-pridnejša učenka. (P. Rečica.) 11 + 257 = 268 Šmartno. Ki tak Jak., župnik (2 izt.). — Novi udje: Zagožen Ant., Planovšek Stanisl., Štrukelj Mat., Tominšek Jožef, Grabner Ana, Poznič Jožefa, Vertačnik Mar., Vodopivec Mar., Stermšnik Jera, Glojek Marija, Žehelj Frančiška. (P. Šmartno.) 92 šmihel nad Mozirjem. Gunčer Jož., župnik. — Novi udje: Plešnik Marj., Goltnik Lukež, Goličnik Lovto, Podvratnik Anton. , (P. Mozirje.) 49 Solčava. Šmid Mil., župnik. — Krušic Ivan (2741), kaplan; Župnijska knjižn. (2427), Šolska knjižn. (2617), Eerle Fort. (1221), Klemenšek Bok (743), Klemenšek Anton (2353), Klemenšek Jožef (2354), Klemenšek Franc (2355), Klemenšek Mat. (2067), Knez Al. (2356), Kos Mat. (2357), Lepičnik Jož. (2068), Plesnik Greg. (780), Plesnik Jan. (1638), Plesnik Karol (1789), Prelesnik Anton (2069), Robnik Klem. (1471), SuhodolnilcMat. (1473), SuhodolnikRok (2618), Štiftar Jož. (2742), Tismnik Peter (1640), Vršnik Martin (1327), 72 Lavantinska škofija: 6. Jarenina 7. Konjice; 8. Kozje; 9. Laško. Vršnih Jožef (2266), Vršnih Alojz (2428), Vršnih Andrej (1641), Vider Val. (1474), Žagar Mat. (1561), Žibovt Jan. (2495), Klemenšeh Marija (1475), Knez Mar. (1790), Mecesnih Lencha (1328), Mecesnih Lisa (1476), Plesnih Mar. (1562), Plesnih Amalija (1720), Plesnih Mihaela (1997), Plesnih Ivana Frančiška (2151), Plesnih Pelagija (2267), Pretesnih Justina (1998), Robnih Magd. (1477), Tisovnih Mar. (1866), Tisovnih Magdal. (2358), Žagar Marija (1642), Žagar Jera (1867). — Novi udje: Klemenšeh Pet. (2837), Sušnih Peter (2838), Vršnih Mart. (2839), Klemenšeh Elizab. (2840), Pečomih Justina (2841), Suhodolnih Ivana (2842), Vršnih Franc. (2843), Ikovic Silv., Oprčan Jan., Plesnik Kar., Rihar Bened., Špruk Len., Štiftar Rud., Golob Franč., Plesnik Ter., Pustoslemšek Katarina, Štiftar Veronika. (P. Solčava.) 50+96 = 146 Število družnikov: 99 dosmrt. 1637 letnih = 1736. 6. Dekanija Jarenina. Jarenina. čižek Josip, dekan; Medved Martin, kaplan. — Šavperl Franc (463), Dobaj Ivana (1134). — Novi udje: Ferlinc Alojz., Fras Mar., Gorjup Mila, Hanžič Mat., Likavec Mar., Šavperl Jožefa. (P. Jarenina.)' 2 +198=200 Sv. 11 j v Slov. goricah. Vračko Evald, župnik; Paulič Vid, kaplan. (P. Sv. Ilj v Slov. gor.) 142 Sv. Jakob v Slov. goricah, Kapler Ivan, župnik; Klobasa Andr., kaplan. — Šola farna (247). — Novi udje: Deučer Julij., Knezar Jožefa, Ornik Marija, Kapun Marija, Lorenčič Antonija, Lorenčič Ter., Pišlerič Klara, ŠantlMar., Šikar Mar. Gornik Neža. (P. Sv. Jakob v Slov. gor.) 1 + 165=166 Sv. Jurij ob Pesnici. Spindler Fr. S al.', župnik (4 izt.). — Novi udje: Bukovnik Rozal., Danko Jožefa, Fanedl Ružena, Gaube Avg., Gaube Julij., Klampfer Julij., Krampi Rozal., Leber Marija, Lešnik Ant., Osterman Tomaž, Stramec Magdalena, Weiland Uršula. (P. Gor. sv. Knngota.) 80 Spodnja sv. Kungota. Ašič Maks, provizor. — Novi udje: Ašič Rozalija, Fras Pavla, Geršovnik Jak., Geršovnik Roz., Kral Ivana, Maček Mar., Švarc Fr., U1 Julijana, Ulbl Antonija, Vindiš Jožef. (P. Pesnički dvor.) 65 Svečina. Janžekovič Vid (821), župnik; Napotnik p. Leopold, administrator. — Novi udje: Bordijan Marija, Čepe Roza, Goričan Ter., Marks Mar., Posteiner Oto, Sabeder Ter., Verdnik Magdalena, Živko Živko. (P. Gor. sv. Knngota.) 1 + 83=84 Število družnikov: 4 dosmrt. 733 letnih = 737. 7. Dekanija Konjice. Konjice,.Hrastelj Franc, arhidij., dekan, nadžnpnik (2izt.); Podpečan Jem., vikar; Mirt Jožef, kaplan. — Petrič Ludovih (2064), učitelj. — Novi udje: Arbeiter Ter., Fijavš Terez., Kmetec Marija, Matul Justina, Oroš Kat., Rak Mar., Stabej Jan., Škorjanc Jožefa, Zadek Ivana, Žnidar Mar., Stabej Jožef, Ternovšek Marija. (P.Konjice.) 1 + 228 = 229 čadram. Msgr. Bezenšek Juri (213), župnik (9 izt.). — Novi udje: PleŠko Mar., Kosi Mar., učiteljici; Petelinšek Franc, Leskovar Mat., Trnnkl Mart., Pavrič Št., Rakovnik Jož., Založnik Fr., Brumec Ana, Kropaj Ana, Golčer Mar., Fijavž Marj., Mejovšek Anton., Pirš Mar., Goričan Uršula, Bučar Kristina, Kotnik Krišt., , Kruhar Anton., Košir Dora, Lešnik Mar., Kobale Mar., Kvač Vikt., Javernik Marij., Zajec A. (P. Oplotnica.) 1+99=100 Sv. Jernej pri Ločah, Žičkar Marko, župnik (2 izt.) — Novi udje: Bračič Matilda, Biačič Mar., Burkelc Štefan., Burlak Terez., Hribernik Mar., Marguč Franca, Pak Julijana, Pirš Marija. (P. Sv. Duh-Loče.) 62 Kebelj,-Krener Rud., župnik. (P. Oplotnica.) 56 Sv. Kunigunda. ŠelihJuri (1338), župnik; Blumer Iv. (2768), kaplan. — Kumar Ign. (1337), Mernih Alojzij (2769), Sadeh Ant. (2203). — Novi udje: Kumar Martin (2894), Brdnik Mar., Hohler Vikt., Jakop Al., Kropej Jož., Kotnik Leopold., Kropej Mar., Kvas Anton., Kangler Jan., Podgrajšek Mar., Pole Anton., Sadek Monika, Vidmar Ivana, Založnik Kunigunda. (P. Zgornje Zreče.) 6 + 87=93 Loče, Koželj Franc, župnik; Inkret Ant., vpok. župnik. — Korakih Jahob (472), kaplan; Gumzej Jan. (2082). — Novi udje: Boček Amal., Brgles Karol, Arbeiter Fr., Cunder Jožefa, Detiček Mar., Furman Ter., Gosak Fr., Hlastec Elizab., Kamenšek Marija, Kovač Ana, Krajnčan Anton., Meglič Mar., Mestinšek Mar., Menhart Julijana, Pajmon Ana, Pokelšek Rozal., Bazboršek Franč., Ribič Elizab., Rupnik Šim., Sattler Ana, Vobner Mar., Žnidar Katarina. (P. Sv. Duh-Loče.) 2 +128 = 130 Prihova. Kumer Karol, župnik. — Novi udje: Ajd Marija, Blasntti Dominik, Brdnik Ter., Bukovnik Franca, Černec Marija, Hajd Mar., Hlastec Mar., Juhart Jula, Juhart Matilda, Klančnik Vinko, Novak Jož., Podplatan Julij., Pirš Alf., Pučnik Fr., Pozeb Amal., Potočnik Jož., Rebrnak Mar., Zorko Jula. (P. Konjice.) 150 Skomer. Skvarč Josip, župnik. — Nova uda: Strne Franca, Kamenik Rozalija. (P. Vitanje.) 18 Stranice. Preglej Viktor, župnik. — Novi udje: Bezenšek Alojzija, Bornšek Amal., Fijavž Fr., Fijavž Mart., Korošec Franc, Lampret Ivana, Leskovar Mon., Planine Stanko, Podgrajšek Alojz., Potočnik Julij., Stebernjak Fr., Škrinjar Mar. (P. Konjice.) 52 Špitalid. Goričan Ivan, župnik. — Časi Janko (1999), naduč. (P.Konjice.) 1 + 39 = 40 Zreče. Karba Mat. (590), župnik; Plevnik Ant., kaplan.— Novi udje: Hren Franica, Kovše Kat., Korošec Julija, Kvas Jos., Kvas Mimika, Potočan Tereza, Svab Julija, Vahtar Marija, Petre Martin. (P. Zreče.) 1 + 59 = 60 Žiče. Kurinčič Ivan, župnik v p.; Matzidovšek Jakob, c. in kr. voj. knrat v p. (P. Sv. Duh-Loče.) 52 Število družnikov: 12 dosmrt. 1030 letnih = 1042. 8. Dekanija Kozje. Kozje. Tomažii Marha (812), dekan in okr. načelnik; Dušič Josip, kaplan; Škofič Marka, c. kr. voj. kurat. — Jakopina Fr. (2550). — Novi udje: Jankovič Slavica; Dobravec Marija, soproga davč. ofic.; Amon Jan., Kranjc Jan., Kolar Jož., Prešiček Marija. (P. Kozie.) 2 + 87 = 89 Buče. K rajne Jak., župnik. — Novi udje: Cepin Terezija, Debelak Ana, Jurak Mirko, Otorepec Frančiška, Planine Ana, Prebil Terezija, šepetavc Marija, Škrbec Marija, Vajdič Helena, Valenčak Ana, Vrenko Frančiška. (P. Buče.) 114 Dobje, Žagar Iv., župnik. — Gračnar Jah. (1653), Lokovšeh Helena (2371). — Novi udje: Baumkircher Marija, Galina Marija, Gračnar Anica, Gračnar Marko, Jazbinšek Monika, Hladin Alojzija, Knez Mihael, Lončar Marija, Novak Lud., Oprešnik Mar., Oprešnik Neža, Pajk Amalija, Plahuta Ana, Reich Karol, Romih Marija, Salobir Frančiška, Tropej Julijana, Zalokar Neža, Jazbec Neža, Plahuta Pavlina. (P. Planina.) 2 + 120 = 122 Olimje. Lorbek Ivan, župnik. (P.Podčetrtek.) 51 Sv. Peter pod Sv. gorami. Lah Ivan, župnik. — Knjižnica šolsha (1329). — Novi udje: Gabron Neža, Gabron Jožefa, Juričko Frančiška, Kiamer Antonija, Cernelč Mar., Kozjek Mar., černelč Neža, Geršak Fr., Šneberger Ant., Veber Miha, Božičnik Al., Požeg Miha, černelč Ant., Lahovič Martin, Valenčak Jožefa, Žagar Mar., Ivnik Št., Požeg Mar., Geršak Ana, Lahovič Mar., Gubina Franč., Iljaš Ana. (P. Sv. Peter pod Sv. gorami.) 1 + 124 = 125 Pilštanj. Rauter Jak., župnik; Paulič Fr., kaplan. — Bobek Mar. (2177), \Bosnar Fr. (1792). — Novi udje: Dvoršak Marija, Gubenšek Ant., Jug Urška, Kunej Jan., Lesnika Francka, Majerič Mima, Muha Anton., Muha Veronika, Omrzu Terezija, Pere Mina, Rebernik Lucija, Žagar Frančiška. (P. Pilštanj.) 2 + 183 = 185 Planina. Gartner Franc, župnik. — Novi udje: Bauman Fr., Baumkircher Ant.. Bobek Cecil., Gorišek Mar., Gračner Ter., Gračner Jos., Ocvirk Mart., Petini Ivan, Plemenitaš Pavla, Pajk Lidvina,' Pavline Mar., Robič .Tan., Romih Alb., Tovornik Jožef, Vrečko Mar , Le3kovšek Ivanka, Žibret Amalija, Žumer Amalija. (P. Planina.) 79 Podčetrtek. Lorbek Iv., žpk. v Olimjem. (P.Podčetrtek.) 90 Podsreda. Krojne Jos., župnik. — Knjižnica šolsha (332). — Novi udje: Jagrič Mart., Mihelie Mar., Žniderič Ana, Dobrave Marija. (P. Podsreda.) 1 + 100 = 101 Polje. Drofenik Anton, župnik. — Knjižnica šolsha (333). (P.Podčetrtek.) 1+52=58 Prevorje. Skerbs Roman, župnik (2 izt.). — Novi udje: Gubenšek Cec., Kolarič Rozal., Lapornik Mar., Marčen Jan., Obrez Andr., Pavline Tom., Polutnik Jan., Rezec Cecilija, Turnšek Ana, Užmah Mar., Zmajšek Fr., Artnak Amal., Bevc Franč., Bobek Mar., Centrih Frančiška, Gril Ter., Horvat Ana, Jevšnik Jakob, Labohar Jan., Pere Angelina, Polšak Cecilija, Romih Ant., Učakar Marija. (P. Pilštanj.) 72 Sv. Vid na Planini. Vurhelc Jem. (977), župnik; Medved Ant., kaplan. — Kovač Franc (1564). — Novi udje : Bračič Milka, učitelj.; Belak Fr., Jančič Urška, Jazbinšek Anton., Pavline Ivana, šeško Ana, Škoberne Anton., Tovornik Al. (P. Planina.) 2+75=77 Zagorje. Hlastec Franc, župnik. (P. Pilštanj.) 31 Število družnikov: 11 dosmrt. 1178 letnih = 1189. 9. Dekanija Laško. Laško. Dr. Kruljc Fr. (2160), nadžnpnik in dekan; Sagaj Marko, Holcman Vinko, kaplana. — Dr. Kolšeh Josip (1480), odvetnik; Elsbacher Ivan (33), Elsbacher Konrad (1133), trgovca; Bohinc Matilda (591). — Novi udje: Afner Marija, Ahtik Franc, Bezgovšek Mar., Bevc Mar., Deželak Fr., Elis Rozal., Gačner Anton., Gostinc Fr.-, Goter Mar., Goter Mih., Hrastnik Ana, Iršič Angela, Kitak Št., Knez Jern., Kojanec Miroslava, Kranjc Amal., Kranjc Mar., Krašek Mar., Krušič Franč., Leben Hel., Logar Kar., Medved Ant., Oblak Julij., Oblak Kristina, Oprešnik Urša, Polanc Anton, Rihtarič Mar., Rozman Mar., Seme Mar., Spitznagl Krist., Stvarnik Ter., Svečnik Ter., Sanc Ant., šipek Barb., Šipek Anton., Ulaga Lavantinska škofija: 10. Sv. Lenart v Slov. goricah; 11. Ljutomer. 73 Anton., Ulaga Pr., Ulaga Ter., Veher Jan., Volavšek Anton., Volk Ferd., Znpan Fr., Zupane Mih., Zupane Neža, Drobnič Fr., Peternel Franč., Oblak Ter., Smole Frančiška. (P. Laško.) 5 + 313 = 318 Dol. Gorjup Peter, župnik; Safošnik Jak., kaplan; Peršuh Ant., c. kr. vojni kurat. — Novi udje: Draksler Jan., Golonh Ant., Kreže Mih., Planine Barb., Saviozzi Jožef, Teršek Uršula, Vrbnik Marija. (P. Dol.) 148 Sv. Jedert. Lončarič Jožef (1930), župnik (3 izt.). — Marinko Jožef (1926). (P, Laško.) 2 + 96=98 Jurklošter. Tribnik Kar., župnik. — Župn. knjižnica (212), Pertnjačev dom (277). (P. Jurklošter.) 2+35=37 Sv. Lenart. Kosi Jak. (1863), župn. — Lapornik Vinko (869), Jančič Ant. (2725). — Novi udje: Knez Franč. (2835); ŠegnlaFr., nadučit.; Brečko Mih., Deželak Ant., Deželak Jož., Deželak Mart., Gračner Jož., Klepej Jan., Privšek Mart., Špec Mat., Bobnič Mar., Gunzik Mar., Jurkošek Ana, Knez Anton., Knez Hel., Kukovič Ana, Martun Mar., Mastnak Ana, Oblak Cec., Pajk Mar., Stegenšek Hel., Špiler Julij., Ulaga Jera, Voh Mar., Zupane Mar., Železnik Mar., Deželak Kar., Deželak Rud., Novak Jan., Seme Jan., Belec Jožefa, Gorišek Mar., Gračner Mar., Gradišnik Mar., Jančič Jožefa, Jančič Karol., Pfeifer Anton., Najpridnejši učenec, Najpridnejša učenka. (P. Laško.) 4+101 = 105 Loka. ŠketMih., župnik; Kožar Mart., kaplan. — Župnijska knjižn. (2001), Šolska knjižn. (1224), Slov. kat. izobraž. društvo (2551), Terbovc Anton (2268). — Novi udje: Hočevar Franč., Fon Ivan, Teršek Alojz., Koritnik Mar. (P. Loka pri Zid. mostu.) 4+117=121 Marija Slrje. Kolenc Leop., župnik (5 izt.). — Novi udje: Anzelmi Mar., Golob Mar., Hartman Franc, Novak Ivana, Rišanek Jan., Šuster Jož., Dečman Mar., Gračner Angela, Jančar Krista, Smodej Pavla, Umek Emica, Zdolšek Neža. (P. Zidani most.) 57 Sv. Marjeta. Trop Fr., župnik; Janžek Ed., župnik v p. — Aškerc Miha (1481). — Novi udje: Bralno društvo, Vengust Jan., Jarh Fr., Stopar Jan., Ulaga Jan., Šmid Al., Kokalj Pepca, Ogrinc Ivana, Selič Mar. (P. Rimske Toplice.) 1+60=61 Sv, Miklavž. Zakošek Ivan, župnik. — Vodišek Frančiška n, Skorja Helena (1330). (P. Laško.) 2 + 68=70 azbor. Jamšek Nikolaj, župnik (2 izt.). (P. Loka pri Zidanem mostu.) 39 Sv. Rupert. Gašparič Jakob, župnik; Slana Franc, kaplan. — Novi udje: Arlič Urša, Bukošek Fr., Bezgovšek Jan., Borovšak Lenčka, Brečko Jož., Cvibovšek Amal., Drnjač Neža, Deželak Am., Fabjan Julka, Flis Fr., Golob Mar., Horjak Franc, Jelene Roza, Jurkošek Ana, Klinar Jož., Labohar Jak., Labohar Jož., Mušerlin Jera, Mlakar Alojz., Mraz Neža, Mlakar Fr., Mlakar Roza, Mulej Franca, Mehle Olga, Omerze, Anton., Sarkany Liza, Sivka Neža, Slapšak Jan., Trnpej Mar., Tovornik Franč., Tuhtar SV., Videč Jera, Videč Liza, Vodišek Neža, Verdinek Amal., Zelič Ter., Zupane Ant., ZoTko Ana, Zeme Antonija, Flis Frančiška, Rezec Mihael. (P. Št. Juri ob juž. žel.) 184 Trbovlje. ČaslFr. (1568), župnik . — Knjižnica farna (334), Dimnik Janez (868), Režun Ivana (1565), Uranič Josip (1588), Goropevšek Jož. (1132). — Novi udje: Berger Ladislav, Čater Jan., Zupan Franc. (P. Trbovlje.) 6 + 235=241 Število družnikov: 26 dosmrt. 1453 letnih = 1479. 10. Dekanija Sv. Lenart v Slov. goricah. . Sv. Ana na Krembergu. Dr. Suhač Anton (372), župnik; Rop Fr., kaplan. — Stermič Mih. (766), Neudauer Kom. (2418), Vrbanič Anast. (1609). — Novi udje: Bauman Ter., Ferk Mar., Jagrič Julij., Kaučič Fr., Klemenčič Mar., Kager Liza, Lorenčič Ant., Mlaeko Mar., Mlinarič Ern., Mažir Roman, Ornik Ana, Peserl Mar., Peserl Fr., Partlič Ter., Rajšp Julij., Raner Liza, Rauter Mar., Rotman Apol., Šnajder Mar., Šveigler Jera, Tapeiner Mar., Veingerl Jan., Vračko Herman, Žamut Rozal., Župec Apol., Žvajkar Mar., Holzapfel Liza, Tirš Matilda. (P. Sv. Ana na Krembergu.) 4 + 168=172 Sv. Anton. Vraz Anton, župnik (2 izt.); Kotnik Iv., kaplan. — Novi udje: Markovič Fr. (2820), poštar; Stelcar Jožef (2821); Tušek Jož. (2822), trg. (P. Sv. Anton v Slov. gor.) 3 + 174 = 177 Sv. Benedikt. Zmazek Frančišek, župnik; Erhatič Mart., kaplan (3 izt.). — Neuwirt Jan. (2390). — Novi udje: Alenc Amal., Aršič Anton., Belna Ter., Bratuša Mar., BratuŠa Hel., Črnko Matilda, črnko Roza, čuček Ter., Damberger Ana, Damiš Fr., Doki Amal., Elbl Jož., Erdela Jož., Erjavec Mih., Fišer Gera, Flašker Helena, Gerlič Šolasta, Gerlič Ter., Golob Mar., Gumzer Kristina, Hajnžič Cec., Holc Fr., Horvat And., Horvat Ema, Horvat Neža, Iskra Mar., Ješovnik Mar., Ješovnik Mar., Kapfer Julijana, Kaplenc Ljudmila, Kaučič Mar.. Kaučič Mart., Ketiš Jak.. Kenc Genov., Kenc Ivana, Kocbek Apol., Kocbek Mar., Kolarič Mih., Koruševič Fr., Kožar Fr., Kramberger Jan., Kramberger Marija, Kraner Neža, Kukovec Mar., Lelja Mart., Lempl Ana, Loigner Mar., Lokavec Roza, Lorbek Ant., Lubec Ana, Majer Ant., Mauko Mar., Maričnik Lovro, Maurič Franca, Maurič Magdal., Mlinarič Jož., Močnik Ivana, Močnik Jula, Močnik Roza, Mohorič Luc., Najglič Alojz., Ornik Mat., Pahler Jož., Pahler Mat., Paurič Mar.. Peklar Bibijana, Peklar Matilda, Peklar Pet., Pernek Franca, Petek Jan., Pivec Franč., Ploj Mar., Ploj Ter., Polak Ana, Rajšp Fr., Rajšp Mar., Reiter Alojzija, Repič Martin, Repolusk Mar., Rola Ivana, Rola Liza, Rozman Apol., Senekovič Alojzija, Senekovič Matilda, Senekovič Verona, Slaček Mar., Stajnko Mar., Strmšek Elizab., Šantl Florentina, šipek Ana, šipek Anton, Šipek Mar., šipek Pet., Šiško Ivana, Škof Jan., škrlec Mar., Šuman Marija, Tipi Cec., Tomažič Fr., Vajda Matilda, Vakaj Liza, Veber Marija, Veingerl Amal., Veingerl Roza, Veis Fr., Vogrinec Jožef, Vogrinec Mar., Vrbnjak Fr., Vršič Liza, Zadraveo Jož., Zadravec Kar., Zadravec Ter., Žemljic Ana, Zemljič Filomena, Zemljič Fr., Zemljič Gen., Zemljič Maks, Zemljič Tom., Zorman Jan., Zorman Jož., Zrnec Mar., Zrnec Rozal., Zupe Al., Žižek Mat., Žnidarie Gen., Žnuderl Anton. (P. Sv. Benedikt v Slov. gor.) 1 + 297=298 Sv. Bolfenk. Pš.under Ferd o (1784), župnik. — Novi udje: Polanec Jožef, Dominko Genovefa, Cvetko Antonija. (P. Sv. Bolfenk v Slov. gor.) 1 +111=112 Sv. Juri. Šijanec Anton, župnik; Kramaršič Al., kaplan. — Novi udje: Kolar Jern., Tement Ant., Zoreč Jakob, Zorjan Franc, Androjna Mar., črnčec Ana, črnčec Neža, Erman Barb., Fanedl Ana, Fras Jožefa, Grager Ivana, Gradin Franč., Horvat Terez., Lorenčič Roza, Lutz Anton.. Ornik Mar., Polanec Gera, Unger Mar., Welcl Genovefa, Weingerl Marija, Zaletinger Genovefa, Žvajkar Terezija, Vedernjak Marija. (P. Sv. Juri v Slov. gor.) 251 Sv. Lenart. JanžekovičJos., župnik (3 izt.);" Živortnik Pav., kaplan. — Dr. Kromogel Jos. (1043), c. kr. nadsv. — Novi udje: Dr. Kramberger Ludv., asist. zdravn.; Zamolo Stanisl., Brunčič Ver., Damiš Juri, Dominko Elizab., Estrin Alojz., Fras Cec., Grahernik Ivana, Kocbek Elizab., Purgaj Karol., Šegula Mart., Šenekar Jak., Šuman Bogomir, Švagl Fr., Zorko Marija. (P. Sv. Lenart na Staj.) 1 +145 = 146 Marija Snežna. Lah Martin, župnik. — Breznik Vorih (1136). — Novi udje: Bohi Ana, Ferk Marij., Grah Jan., Hauptmann Dom., Kniplič Fr., Kaj bič Alojz., Koletnik Mar., Koren Mar., Kampeišek Mih., Kopčič Elizab., Lorenčič Mar., Lorber Eva, Lorber Terezija, Lah Mar., Marks Rozal., Možir Barb., Pelcl Ana, Šauperl Marija, Škofič Elizab., Šraj Barb., Silič Jožefa, Ser Marija, Zungl Rihard, Zirngast Marija. (P. Cmurek.) 1 + 122 = 123 Negova. Bratkovič Fr., župnik; Vitmajer Kar., duh. v p. — — Stic Anton (1407). — Novi udje: Bombek Mar., Bratkovič Vinc., Grindl Mar., Horvat Al., Kokot Jožefa, Lančarič Frančiška, Pučko Alojzija, Spilak Julij., Šmigovc Cil. (P. Ivanjci.) 1 + 191 = 192 Sv. Rupert. Pajtler Ivan, župnik; Messner Iv., kaplan. — Novi udje: Brunčič Tom., Klemenčič Ign., Kramberger Ludv., Tuš Janez, Bela Uri., Bezjak Mar., čuček Ivana, Krampergar Jožefa, Letnik Ter., Perko Klara, Stebih Genovefa, Sužnik Marija, Vogrin Marija. (P. Sv. Lenart na Staj.) 147 Sv. Trojica. Frančišk. samostan (813), Meznarič p.Nikolaj (1643), Bojs br. Ehrenfrid (1869), Dekliška Marij, družba (965), Mlaaen. Marij, družba (1644), Knjižn. šolska (870), Knjižnica III. reda (964), Bizjak Janez (1047), ljubeč Franc (963), Perko Leopold (966), Črnko Ivana (1928), Dobaja Marija (1331), Golob Ivana (1050), Kocbek Marija (967), Letnik Mar. (1048), Mlinarič Mar. (2552), Rozman Terezija (1049). — Novi udje: Čeh Adolf, Družovec Šim., Fekonja Ant, Ketiš Kalist, Klemenčič Val., Kos Ferd., Lasbaher Al., Satler Fr., šuta Jan., Vogrin Jak., Vračko Jož., Denk Mar., Družovič Hel., Golob Mar., Horvat Neža, Keuc Mar., Kogler Mar., Kos Julij., Krajnc Genov., Krajnc Mar., Kurbos Mar., Mesarec Franč., Mihih Mar., Mulec Mar., Mulec Mar., Nedelko Mar., Prinot Jožefa, Šiško Matilda, Vertič Roza, Vogrinec Ana, Vogrinec Justina, 2mauc Marija. (P. Sv. Trojica v Slov. gor.) 17 + 155=172 Število družnikov: 29 dosmrt. 1761 letnih = 1790. 11. Dekanija Ljutomer. Ljutomer. Ozmec Jož. (1137), župnik in dekan; Lovrec And. (2553), Bar bič Mih. (2694), kaplana; Bralno društvo (2776), ljutomerska deška šola (636), Ljutomerska dekliška šola (1051), dr. Grossman Karol (1793), odvet.; Zemljič Ivan (1053), Cezan-jevska šola (1052), Bralno društvo (1485), Cvenska šola (970), Puconja Fr. (1484), Muršič Srečko (783), Škrobar Anton (2556), Semenič Ferdo (2698). — Novi udje: Lepoša Fr., Gyorek Terezija, Škrget Verona, Kralj Mar., Kodelič Ana, Meznarič Verona, Bukovec Mar., Novak And., Prelog Anton., Dolamič Jož., Špnr Urša, Mohorič Jan., Kikec Mat., Tigeli Ant., Košnik Terez., Zmazek Fr., Prelog Jožef, Pnšenjak Terezija. (P.Ljutomer.) 15+448=463 Sv. Juri ob šfiavniol. Štuhec Franc, župnik (2 izt.); Oblak Janez, kaplan. — Belec bratje (276), Knjižnica šolska pri Sretem Duhu (1929), Kurja Jakob (872), Verač Frančišek (873), Stuhec Frančišek (2315), Grabar Frančišek (2488). — Novi udje: Belec Frančišek, Bežik Elizabeta, Budja Ana, Budja Cecilija, Bolkovič Fr., Borko Ant., Domajnko Jožefa, Domajnko Lud., Domajnko Ant., Detelbah Jožefa, Filipič Al., Fekonja Julij,, Gomzi Alojz., Golnar Ferd., Holc Jurij, Hrašovec Iv., Horvat Cecil., Haložan Fr., Hrga 74 Lavantinska škofija: 12. Marenberg; 13. Maribor levi dravski breg; 14. Maribor desni dravski breg. Mar., Jelen Fr., Janžek Mih., Klemenčič Ter., Kovačič Al., Kor.ter Matjaž, Korošec Matija, Kovačič Štefan, Košar Fr., Klobasa Ana, Klemenčič Jak., Kramar št., Kovačič Jurij, Košar Al., Klemenčič Mar., Kurbos Mar., Korošec Marija, Kosmajer Fr., Kegl Katarina, Lasbaher Leopold., Lančič RozaJ., Mir Anton., Mežnarič Frančiška, Mlinarič Mar., Mulec Ana, Mišak Ter., Mureker Rud., Movrin Fr., Novak Ana, Orgolič Mar., Ornik Jož., Perša Jož., Potočnik Ferd., Pintarič Franca, Petek Ana, Rantaša Anton., Senčar Ant., Senekar Franca, Sluga Mar., Stramič Ivana, Šijanec Kat., Šori Fr., Štuhec Ana, šijanec Ter., Šijanec Ant., Švagl Fr., Trstenjak Ant., Topolnik Mart., Trstenjak Anton, Vrbančič Al., Vrzel Jož., Vrbnjak Jožef, Vrzel Ant., Zemljič Viktor., Zemljič Mar., Žnuderl Lud., Žajdela Jož., Žnidarič Tomaž, Žnidarič Jernej, Žnidarič Marija. (P. Sv. Juri ob Ščavnici.) 6+373=379 Kapela. Meško Martin, župnik; Strnad Mirko, kaplan. — Knjižnica farnih mladeničev (316), Knjižnica farnih deklet (317), Knjižnica oieslavske občine (318). — Novi udje: Domanjko Mat., Fras Antonija, Fekonja Ljudm., Hanžekovič Ivana, Haložan Jožef, Heric Jožefa, Jaušovec Marija, Jaušovec Franč., Juijevič Marija, Jurjevič Antonija, Jurkovič Antonija, Kocet Štef., Kovačič Peter, Klemenčič Frančiška, Kolmanič Jožefa, Klemenčič Jan., Lenartič Fr., Magoša Terez., Mlinarič Jožefa, Poštrak Frančiška, Pšeničnik Elfrida, Rautar Alojzija, Sovec Tomaž, Šilec Jan., Tutek Terezija, Vrbančič Ant. (P. Radenci.) 3 + 262=265 Sv. Krli prt Ljutomeru. Weixl Josip (1483), župnik; Ostrž Fran (2557), kaplan; Postružnik Anton, duh. v p.; Cvetko Fran (1794), Korošak Matija (15.66), Ostre Alojz (2620), Slana Jern. (605), Šafarič Mat. (782), Šijanec Julija (2443), Štampar Janez (2621), Štuhec Anton (2622), Žajdela Alojz (2102). — Novi udje: Karba Inka, učit.; Hladnjak Micika, Herbst Ivan, Ivančič Jožef, Novak Trezika, Ostre Jožefa, Podlesnik Frančiška, Paldauf Alojzij, Senčar Mar., Senica Mar., Smolkovič Mar., Skuhala Fr., Smodiš Marko, Trojnar Anton., Treppo Peter, Tkalec Mihael, VaTga Mar., Vrhovnik Franč., Žižek Ana. (P. Križovci.) 11 + 372=383 Mala Nedelja. Kolarič Jož., župnik". — Mihalič Vinc. (1872), Suhač Franc (2771). (P. Mala Nedelja.) 2+166=168 Sv. Peter pri Radgoni. Pavec p. Janez, oskrbnik; Kraner Vinc eno, provizor; Slaje Milan, kaplan. — Dr. Simonii Franc (546), c. kr. kustos v pok.; Roškar Martin (969), Leskošek Juri (1482). — Novi udje: Lančič Janez (2916), posestnik in klepar; Jaušovec Helena (2917), posestnica; Cagran Mar., Duh Apolonija, Fekonja Ana, Fekonja Mar., Fekonja Fr., Fras Mar., Fradl Eliz., Fridau Mar., Fridau Eliz., Hauswirt Anton., Jurkovič Jan., Jaušovec Ana, Jurkovič Ign., Kaučič Jan., Kulec Jan., Kovačič Fr., Kolarič Veron., Kaučič Mat., Kerndl Neža, Klofuta Ana, Kraner Terezija, Kaučič Jožefa, Kotnik Mar., Krajnc Jan., Kaučič Barbara, Kožar Al., Kaučič Fr., Kerndl Mat., Merčnik Genov., Mauko Ana, Omulec Eliz., Polak Ter., Ploj Ant., Pak Mar., Stajnko Ter., Štrakl Mat., Schaller Mar., Štefanec Lovrenc, Švagula Fr., Štrakl Ana, Tudor Ante, Vučko Alojz., Vogrinec Ana, Wolf Fr., Zemljič Mat., Zemljič Leop., Žigert Alojz., Lukovnjak Fr., Obran Julijana, Neudauer Al., Peklar Anton, Weiss Terezija. (P.Radgona.) 5+362=367 VeržeJ. J anžekovič Lovr., župnik. — Novi udje: Kožar Mar., Makoter Alojz., Pliberšek Neža, Smreker Jan., Šreiner Franč., Novak Alojz., Kosi Mar., Gaberc Tila, Šmidlehner Iv., Bakon Urša, Janežič Alojz., Šprager Mara. (P. Križovci.) 66 Število družnikov. 42 dosmrt. 2049 letnih = 1091. 12. Dekanija Marenberg. Marenberg. Hecl Avgust, župnik; Vrzelak Mart. (2489), kaplan. — Nova uda: Gerhold Simon, Skralovnik Liza. (P. Marenberg.) 1 + 22=23 Brezno. Volčič Miroslav, župnik (3 izt.). — Novi udje: Altenbacher Urš., Dorč Štef., Hartmann Ter., Kummer Gen., Miglič Bih., Pušnik Mar., Sevšek Cecil., Stopajnik Kristina, Uran Marija, Helbl Mar., Altenbacher Sim., Viltužnik Peter. (P. Brezno.) 92 Muta. H ur t Franc (961), župnik; Guček K., kaplan. — Novi udje: Knaver Ivan, Vaukman Terezija, PloŠnik Ivana. (P. Muta.) 1+51 = 52 Sv. Oibalt. Lorenčič Vinko, župnik (2 izt.). — Vraber Fr. (660). — Novi udje: Strnad Fr., Veber Karol, Ertl Jožef, Strnad Ivana. (P. Brezno.) 1 + 39=40 Remšnlk. Podvinski Anton (1468), župnik; Krevh Matija, kaplan; Goleč Januš, c. kr. vojni kurat. — Novi udje: Golob Jan., Grogl Bernard, Kunšek Anton, Lešnik Anton, Rutat Anton. (P. Marenberg.) 1+80=81 Število družnikov: 4 dosmrt. 284 letnih = 288. 13. Dekanija Maribor levi dravski breg. Maribor. Stolna župnija. Dr. Napotnik Mihael (582), ekscelenca, knezoškof; dr. 1'omažič Ivan (1782), Arzenšek Alojzij (865), st. kanonika; dr. Kovačič Fr. (1796), prof. bogosl.; Petelinšelc Mart. (1993), verouč.; Kociper Janez (1870), c. kr. prof.; Rozman Al. (2619), kor.vikar; Katol. društvo rokodelskih pomočnikov (974), Zavod šolskih sester (1139), Mecesnik Jeronima (1222), Markuš Karolina (875), Majcen Vinko (2003), Marin Anton (2074), Majcen Jožef, st. dekan; Moravec Fr., st. kanonik in župnik (2 izt.); Simonič Fr., st. vikar; Tkavc Ant., st. kaplan; Bogovič Iv., Lorger Evgen, kor. vikarja; Bant Hubert, c. kr. knrat. (13+47 = 60) — Majcen Gabriel, c. kr. prof. v p.; Dr.Rosina Franc (1333); DoUnec Matej (1585), Orešec Franc (2241), c. kr. prof. (3+35=38). (P.Maribor.) 16 + 82 = 98 Bogoslovje v Mariboru. Janežič Rudolf (1466), st. kan. in ravn. bogosl.; dr. Matek Mart., ravn. kn. šk. pis. (2 izt.); dr. Vraber Maks, Špiritual bogoslovja; dr. Hohnjec Jož., dr. Lukman Fr. Ks., dr. Slavič Mat., dr. Stegenšek Avguštin, Zidanšek Jožef, profesoiji bogoslovja. — Dr. Medved Ant. (820), o. kr. gimn. prof.; dr. Somrek Jožef (1922), prof. bogosl.; Knjižnica semeniška (52); Pondelak Marija (2004). — Novi udje: Ferk Mih., Lukman Eliz., Markošek Anton., Nedl Mar., Filipaj Ver., Smeh Luc. (P. Maribor.) 5+64=69 Predmestna župnija Mat. Milosti v Mariboru. Frančiškanski samostan (876), Korošec o.Severin (815); Rottmann o. Klarus (1795), gvardijan; Pere o. Filip Benicij (962), Šolska knjižnica v okrož. sodišču, (2163); dr. Pipuš Rad. (1129), odv.; Družovec Jož. (1045), Horvat Ant. (2078), Muller Mar. Klara (1121), Gselman Ana (1724), Tomažii Fliz. (1567), Dragoner Neža (1933), Pograjc Fr. (2270), Knjižnica III. reda sv. Franč. (1138), Šola v Karče-vini-Leitersberg (671), Erjavec Frančiška (2623). — Novi udje: Koroša Radovan (2918), Kores Neža, Muršec Alojzija, Kosi Ana, Berlič Vino., Sentočnik Alb., Sumte Jož., Cafuta Ant., Nerat Kar., Vaientan Jur., Mukenauer Jan., Stupan Ant., Krebs Fr., Fras Leop., Muraus Ivana, Perkovnik Cec., Štraus Mar., Pošl Kat., Žunkovič Ana, Zunko Štefan., Majzetič Ana. (P.Maribor.) 17+163=180 Sv. Barbara pri Vurbergu. Mihalič Josip, župn. (3 izt.). — Pehcrn Neža (1874), Weingerl Miha (2204), Dvoršak Tom. (1646). — Novi udje: Arnuš Rudolf, Breznik Jožef, Bezjak Ivana, Bezjak Roza, Baši Marija, Baši Andrej, Drozg Miha, Doki Jula, Dvoršak Mar j., Golob Pav., Glonar SI., Gornik Jož., Horvat Al.,'Hrastnik Ter., Kavbe Liza, Krajnc Cene, Krajnc Mar., Kocmut Fel., Krajnc Mar., Lindenthal Ter., Pulko Kat., Sianič Mar., Uršič Mar., Veršič Terezija, Zorko Antonija, Zorko Janez. (P. Sv. Barbara pri Mariboru.) 3+148=151 Gornja sv. Kungota. Kos Mih. (2555), župnik. — Nova'uda: Schlaipach Jož., Kren Mar. (P. Gornja sv. Kungota.) 1+41=42 Kamnlca. Novak Ant., župnik. — Bajt Fr. (307). — Novi udje: Dobaj Alojz., Gradišnik Ter., Kamer Jak., Podbrežnik Ivana, Pečnik Ter., Robič Jul., Sekirnik Roza, Kramberger Ter., Višnar Katarina, Wolfgang Franc. (P.Maribor.) 1+99=100 Sv. Križ pri Mariboru. Kocbek Anton, župnik. — Hlebič Jan. (1932), c. kij.; Galunder Filip in Neža (1335), Hauptman Janez (972), Hauptman Anton (816), Hauptman Vek. (874), Tepeh Jan. (2487). — Novi udje: Najpridnejši učenec, Fišer And., Cepe Ivana, Elznik Franč., Ferk Marija, Golda Ivana, Hajek Anton., Maček Marija, Nerat Neža, Runf Marija, Žunko Elizabeta. (P. Gornja sv. Kungota.) 6+97 = 103 Sv. Marjeta ob Pesnici. Frangež Jem., župnik (3 izt.). — Novi udje: Fras Mar., Grušovnik Jož., Januš Ana, Krajnc Alojz., Kurnik Ant., Mulec Ivana, Ornik Mar., Polič Julij., Purgaj Mar., Rantuša Mar., Siter Alojz., Sianič Anton., Stožer Mar., Šalamun Mar., Šalamun Roz., Wagner Julij. (P. Sv. Maijeta ob Pesnici.) 127 Sv. Martin. Lajnšic Anton (1990), župnik (4 izt.). (P. Vurberg pri Ptuju.) 1+166=167 Sv. Peter pri Mariboru, štrakl Matej, župnik (2 izt.); Zaje Janez, kaplan. — Dekliška Marijina družba (2784), Samostanska šola (2785). — Novi udje: Cviki Jan., Damiš Maks, Hedl Janez, JenuS Alojz, Kranvogl Kon., Kupšič J., Kurnik V., Lešnik Ar., Neuvrirt Fr., Pavalec A., Serk P., Stramljič K., Švarc Jan., Vrabl Mih., Cafnik Al., Damiš J., Gačnik E., Ganzer M., Gutsmandl Ter., Hm j a Gen., Lešnik Jul., Lipko Ter., Liponik M., Mikič Ter., Repina J., Rozman M. (P.Maribor.) 2+176 = 178 Selnica. Ciuha Ferd. (1723), župnik; Vesenjak Pavel, vojni kurat. — Novi udje: Fašnik Ant., Glazer Ad., Glazer Maks, ml., Grušovnik Ter., Modrič Al., Pečnik Fr., Pipuš Maij., Seršen Mart., Sternad Ana, Stupan Jožef, Verdovnik Terezija. (P.Selnica.) 1+169=170 Število družnikov: 53 dosmrt. 1332 letnih = 1385. 14. Dekanija Maribor desni dravski breg. Sv. Magdalena v Mariboru. Stergar Anton (2205), dekan (11 izt.); Šegula Fr. (2624), Holcman Pavel, Šparl Avg., kaplani; Fink Jak., duh. v kazn. — Sušnik Jan. (861), župn. v p.; Misijonska hiša sv. Jožefa v Studencih (1487); Janko Anton (1231), Živko Feliks (1780). — Novi udje: Grandl Terezija, Homer Marija, Kraker Ant., Klanjšček Jož., Muiko Mart., Ogorevc Jan., Roje Olga, Slamnik Franc, Vogrinec Alojz, Zadobošek Neža, Železnik Terezija, Šonc Sab., Verlič Juri, Majcen Jožef. (P.Maribor.) 6+130 = 136 Lavantinska škofija: 15. Nova Devica Marija v Puščavi. Zmko Gašpar (2130), župnik. — Ljud. učilnica (622), grof Zabeo Alfonz (881), markiza buzzacca-rini Pija (1140); Korman Jos. (975), Korman Janez (1141), cerk. ključ.; Kraner Lenart (715), Hostnikar Mihael (355), Pavlič Gašp. (1336), Tomaži Mih. (1057), Korman Jula (1488), Švaršnik Marjeta (2237), Kerlatec Marija (2269). — Novi udje: Ertl Blaž, Pušnik Ferd., Slaus Ant., Brezočnik Boža, Burja Marj., Gassner Luc., Goričan Jul., Jakop Mar., Pokorni Kat., Ramšak Zof., Rataj Mar., Rošker Mar., Trnglas M. (P. Sv. Lovrenc nad Mariborom.) 13+98=111 Lembah. Bračič Andrej, župnik. — Novi udje: Lang BI., Neuwirt Jak., Pleteršnik Mar., Rafolt Ter., Rajh Kat., Rataj Fr., Vavhnik Jakob, Viher Antonija. (P. Bistrica pri Mariboru.) 89 Sv. Lovrenc v Puščavi. Horvat Frid., župnik; Kuk Jož. (2749), kaplan. — Boženvenska bratovščina (130), Kasnjak Anton (123), Viltužnik Tom. (878), Skerbinjek Jul. (789), Homer Kuna (1226), Pajtler-Grubelnik Marija (1409), Pavlic Jak. (2486), Šolska knjižn. (131). — Novi udje: Skerbinjek Štefan. (2881), Potočnik BI. (2882), Baltazar Kar., Baltazar Mar., Bedenik Peter, Gosak Marija, Habit Marija, Jager Ivana, Kasjak Ana, Ločniker Marija, PetriS Jožef, Planinšič Rud., Polmin Neža, Praportnik Eliz., Prapertnik Marija, Papotnik Roza, Pušnjak Štefan, Robnik Mar., Schweiger Marija, Svenšek Neža. (P-Sv. Lovrenc nad Mariborom.) 11+109=120 Ruše. Burcar Božidar (244), župnik; IIc Janko, kaplan; Župnijska šola (275), Sernec Franc (245). — Novi udje: Crešnik Marija, Herič Jož., Lamprecht Edv., Mavrie Anton., Osim Linka, Petrič Elizabeta, Šimek Julijana, Štefanij Marija, Trbos Katarina, Vivod Antonija. (P. Ruše.) 3 + 141 = 144 Število drnžnikoT: 33 dosmrt. 567 letnih = 600. 15. Dekanija Nova cerkev. Nova cerkev. Dr. Gregorec Lavoslav, kan., dek.; Pučnik Ant. (2438), kaplan. — Dekliška Marijina družba (1227), Šolska knjižnica (1228), Zupan Jakob (408). — Novi udje: Arlič Alojz., Arlič Alojz., Borovnik Roza, Borko Ter., Bezenšck Mar., Esih Ana, Grilec Leop., Krner Ant., Kraljič Jožefa, Kranjc Anton, Legvart Marija, Muzelj Ang., Maček Marija, Mlakar Marija, Pinter Martin, Suholežnik Jož., Spes Anton., Stagoj Karol, Šibanc Agata, Šlavs Martin, Trnek Mar., Vindar Mar., Zupanek Julij., Zlatečan Ema, Flis Anton. (P. Vojnik.) 4 +135 = 139 Črešnjice. Kooiper Rud., župnik. — Novi udje: LeberMar., Slemenšek Apol., Kolar Veronika. (P. Vojnik.) 20 Dobrna. Kukovič Frid., župnik; Žgan k Ferd., kaplan. — Posojilnica (2107), Kranjc Jož. (2396). — Novi udje: Božnik Ana, Gmajne Mar., Crep Fr., Dobovičnik Štefan., Marošek Am., Marošek Apol., Marošek Mat., Mirnik Alojz., Podpečan Jož., Rošer Marija, Sušel Mar., švent Alojz., Štraus Apol., Trno\šek Mar., Šibanc Ana, Cretnik Franc. (P. Dobrna.) 2+138 = 140 Frankolovo. Požar Alfonz (1712), župnik. — Novi udje: Venko Marija (2814), Bobik Jož., Podpečan Jož.; Gorenšek Treza, Landekar Ivana, Sodin Marija. (P. Vojnik.) 2 + 66 = 68 Sv. Jošt na Kozjaku. Letonja Fr. (2559), žpk. (P. Dobrna.) 1 Šmartln. Ozvatič Franc, župnik. — Novi udje: Apotekar Mat., Arnšek Jož., Audič Jan., Aubrecht Liza, Blazinšek Marija, Brežnik Fr., ForŠtner Ana, Koželj Fr., Krajnc Kar., Krajnc Ant., Lebič Mar., Mešič Jera, Otrokar Roza, Pečnik Jak., Pintar Marija, Preložnik Ljudm,, Razgoršek Neža, Razgoršek Ana, Rehar Andrej, Rozman Marj., Šmarčan Mica, Točaj Jož., Točaj Jan., Tratnik Jern., Tratnik Franca, Tramšek Treza, Vengušt Antonija. (P. Celje.) 127 Vitanje. Musi Jože, župnik. — Novi udje: Kusar Monika (2823), Iršič Pavla, Iršič Ter., Kalšek Anton., Kovač Iv., Hrovat Marija, Holozin Greg., Kričej Jak., Kuzman Marija, Mlinšek Liza, Ovčar Kat., Rakovnik Franca, Špegelj Ter., Krajn Mart., Mahorič Anton, Počivavnik Jakob, Resman Anton, Senič Jakob, Petrin Jerčka. (P.Vitanje.) 1+99 = 100 Vojnik. Potovšek Jožef, župnik; Cinglak Jak., kaplan. — Gabrov dom (170), Kožuh Jak. (445), Zagožan Davorin (2448). — Novi udje: Stiglic Franc (2923), kaplan; Arčan Ter., Bezenšek Mar., Bornšek Mar., Cehner Roz., Gorjup Lud., Hrastnik Terezija, Hriberšek Jan., Košec Hel., Kladenšek Jern., Križan Neža, Kveder Franč., Kveder Jožefa, Kerš Fr., Kramaršek Mar., Mastnak Jurij, Mirnik Joz., Macuh Anton., Oset Mar., Pugmeister Marija, Pilih Mar., Regoršek Anton., Roje Franč., Rebevšek Anton., Spes Mar., Senegačnik Franc, Škrobej Frančiška, Špegliž Marija, Žumer Jožef. (P. Vojnik.) 4 + 230 = 234 Število družnikov: 14 dosmrt. 815 letnih = 829. 16. Dekanija Ptnj. Mestna nadžupnija v Ptuju. Jurkovič Mart., inf. prošt; Alt Iv., mest. vik. — Komotar Jožefa (338). — Novi udje: Cilenšek Ivan (2860), mestni kapi.; Langerholo Ida, Kocmut Rez., Rober Štefan, Horvat Terezija. (P.Ptuj.) 2+57 = 59 Sv. Peter in Pavel v Ptuju. Povoden p.Norbert, župn. (3 izt.); Vakselj p. Pij (663), Cirič p. Benko, kaplana. — Breniič Mihael cerkev; 16. Ptuj; 17. Rogatec. 75 (2485), drž. posl.; Colnarič Jan. (2397). Skaza Ignac (2272), Wehr Fr. (1339). — Novi udje: Kostanjevec Ivana (2984), Kohler Vinko (2985), Bodošek Ant. (2986), Ciglar Fr., Forstnerič Pavla, Majcen Al., Majerič Jos., Majerič Mar., Novak Apolon., Sattler Fr., Vuk Franc. (p. Ptuj.) 8 + 349 = 357 Sv. Andraž, Očgerl Jak., župn.; šlik Al., kapi. — Dr. Jurtela Franc (886), Ljudska šola (639). — Novi udje: Braček Jan., Čuček Jož., Družovič AL, Habijanič Jož., Kovažec Franc, Muzek Franc, Nedeljko Janez, Rižnar Jurij, Cuček Alojzija, Domajnko Antonija, Fekonja Mar., Horvat Alojz., Kaisersberger Marija, Šalamun Jera, Štelcar Katarina, Družovič Simon,. Čeh Alojzij, Hladnjak Roza. (P. Sv. Andraž v Slov. gor.) 2+114 = 116 Hajdlna. Toman J&n, župnik (3 izt.); Zorko Melh. (1469), kaplan. — Lasbaher Jan. (1988), obč. red. — Novi udje: Vogrinec Ana, Požgan Fr., Zupanič Ter., Gojčič Jož., Jeza Ft„ Kmetec Fr., Žirovnik Marija. (P.Ptuj.) 2 + 224 = 226 Sv. Lovrenc. Sinko Jožef (968), župnik; Škof Franc (2734), kaplan; Toplak Jož. (2554), vm. vik.; Kansky Jan., vm. župn. — Vojsk Anton (1060), organ.; Bepii Jožef (1342). Vnuk Franc (1934). — Novi udje: Vojsk Fr. (2824), Tikvič Pavlina (2825), Hladnjak Fr., Lovrec Fr., Kokol Jož., Kokol Janez, Plohi Franc, Vogrin Al., Trsničarska zadr., Rep Ant., Toplak Jan., Janžekovič Ant., Petek Krist., Pnčko AL, Šalamun G., Šešerko EL, šoštarič M., Šori V., Žmauc A., Roškar M., Stebih Luc., Spindler Anton, Vučina M., Vršič Eliz., Muršič Janez, Pihler N., Tašner Rozaiija, Vučina Marija. (P. Juršinci.) 8 + 232 = 240 Sv. Marjeta. Šuta Veko slav (1344), župnik; Slavič Janko, kaplan; Janžekovič Fr. ml. (1570). — Novi udje: Čuš Al., Fegnš Jož., Kostanjevec Ant., Kureš Peter, Rižnar Vid, Stegnar Pavel, Štumberger Jan., Tomažič Jož., Petek Anton., Plohi Neža, Zamuda Jula. (P. Sv. Maijeta pri Moškanjcih.) 2 + 223 = 225 Sv. Marko. SkuherskyLeopold, župn.; Atelšek Iv. (2924), kaplan.. — Farni mladeniči (249), Farna dekleta (250), Farna šola (248), Feguš Marija (2005), Kolarič Otil. (2006), Kovačič Jožef (2560), Strelec Mar. (1912), Zemljarič Ivana (2092). — Novi udje: Bezjak Al., Bezjak Roz., Cimerman Ana, Čuš Marija, Fras Rozaiija, Feguš Gera, Golob Marija, Habjanič Liza, Horvat Ivana, Janžekovič Mar., Kekec Anton., Lešnik Jož., Ljubeč Jož., Ljubeč Ivana, Meglič Al., Matjašič Pet., Mikša Mar., Muršec Mar., Obran Barb., Obran Ter., Peklar MaTj., Pešec Vinc., Rižnar Ter., Roškar Ivana, Slana Gera, Solina Fr., Strelec Liza, Strelec Mar., štrafela Leop., Šterbal Ivana, Valenko Sim., Vincek Jan., Vincek Liza, Vertič Marija, Vrabel Mart., Zemljarič Genov., Zemljarič Terezija, Zoreč Gera, Zupanič Terezija. (P.Ptuj.) 9 + 201 = 210 Polenšak. Poplatnik Josip (1645), župnik. — Novi udje: Florjanič Roza, Žnidarič Liza, Brenholo Janez, Klemenčič Marija, Puh Ant., Golob Neža, Novak Marija, Petek Ana, Visenjak Alojz, Krušič Mar., Kranjc Treza, Golob Jan.,- Ritonja Mar., Vipavec Kat., Šumenjak Iv., Kekec Jan., Grašič Ant., Janžekovič Anton., Roškar Sim., Lajh Jula, Kranjc Ana, Roškar Mar., Majcen Ant., Valenko Roza, Horvat Anton. (P. Juršinci.) 1 + 122 = 123 Sv. Urban. Leben Al., tač. prov. — Vrbanska učilnica (430). — Novi udje: Voda Mar. (2961), Šilec Al., Tomanič Mar., Rajšp Franc. (P. Sv. Urban pri Ptuju.) 2+116 = 118 Vurberg. Kokelj Alojz, župnik. — Novi udje: Kokol Fr., Kolarič Liza, Minih Ana. (P. Vurberg pri Ptuju.) 110 Število družnikov: 36 dosmrt. 1748 letnih = 1784. 17. Dekanija Rogatec. Rogatec, šalamon Frančišek, dekan innadžupnik; Žekar Jož., Peček Štefan, kaplana; Jecman Jož., žpk. Taborski; Čavlek Aieks., žpk. Prišlinski. — Fideršek Jim (1061), Kitak Ant. (818), Kitak Jož. (976), Kitak Juri (2274), Polajžer Ter. (2389). — Novi udje: Bele Kat., Brezinšek Mar., First Ema, Gajzer Neža, Jurič Jul., Kitak Fr., Križan Ana, Orel Krist., Plavčak Neža, Polajžer Jožefa, Sekirnik Zofija, Stojnšek Jan., Turk Jožefa, Vražič Filip, Zdovc Ana, Železnik Ema. > (P.Rogatec.) 5+155 = 160 Sv. Ema. PlepelecJožef, župnik. — Kos Jož. (1343), Župnijska knjižnica (251). — Novi udje: Drofenik Ant., Drozg Jože, Koritnik Ant., Lipošek Fr., Turk Štef., Veber Mirko, Černoša Mar., Cepin Cec., Gril Mar., Hlupič Slava, Jeranko Franč., Kampuš Anton., NoVak Mar., Omrzel Mar., Ocvirk Frančiška, Pepevnik Antonija, Plejnšek Marija, Šeligo Jožefa, Podhraški Antonija, Verk Marija, Vehovar Treza. (P. Pristova.) 2+124 = 126 Sv. Florijan. Bukovšek Ant., župn. — Novi udje: Colnarič Mar., Ducman Neža, Gobec Ter., Kitak Jera, Kregar Neža, Perkaus Roza, Stojnšek Jera, Stojnšek Neža, Stres Katarina, Lončarič Ana, Stojnšek Neža. (P. Rogatec.) 71 Kostrivnica. Višnar Fr., župn. — Novi udje: Blazina Marka, Bohak Neža, Bratuša Juri, Bruner Ema, Došler Ana, Dreflak Just., Erjavec Mar., Furman Neža, Ferlič Mat., Gombač Mica, Hernavs Liza, Jančič Urban, Jagodič Marija, Inkret Ana, Kamenšek Ana, Kampuš Jern., Kampuš Ant., Kočjaš And., Kodrič Jožefa, Kovač 76 Lavantinska škofija: 18. Stari trg; 19. šaleška dolina; 20. Šmarje pri Jelšah. Mica, Kovač Roza, Lah Fr., Mojavšek Ter., Moneti Mar., Mastnak Juri, Osek Micka, Pepevnik Roza, Pepevnik Micka, Pepevnik Jož., Poharc Franč., Pirš Ter., Risa Marija, Strah Jož., Šprajc Marija, škrabl Mar., šket Ter., Šket Micka, Šeligo Otil., Škrahlin Flor., Tadina Marija, Turk Ana, Vodušek Julijana, Žolgar Liza, Zagoda Jožefa. (P. Podplat.) 156 Sv. Križ. Korošec Franc (866), nadžupnik; Cerjak Fr. (1489) (2 izt.), Penič Anton, kaplana. — Šolska knjižnica (279). — Novi udje: Berk Ant., Boršič Gašp., Ceraenšek Sim., Herček Al., Jagodič St., Koštrun Jan., Marš And., Prah Art., Rak Gašp., Sekirnik Jan., Smeh And., Škorc Jak., Veilguni Fr., Anderlič Mica, Anderluh Ter., Belcer Mica, Belcer Neža, Berk Mica, Ducman Jera, Eker Jožefa, Gobec Alojz., Križanec Jožefa, Knšec Ema, Perkovič Anton., Plemenitaš Jožefa, Plemenitaš Mica, Plevčak Ema, šket Liza, Škorc Mica, Škrabl Jožefa, Škrabl Franč., Toman Barbara, Zupane Mica. (P. Rogaška Slatina.) 3+318 = 321 Sv. Peter na Medvedovem selu. Gomilšek Fr. S al., župnik. — Novi udje: Dečman Mar., Došler Ema, Drofenik Fr., Hanjšek Mar., Kidrič Ter., Kregar Mar., Majer Ant., Otorepec Ter., Romih Mar., Smole Liza, Strniša Frid., Svetelšek Sim., Viljevac Terezija, Žolgar Marija. (P. Podplat.) 189 Sv. Bok ob Sotli. Ivane Ivan, župnik. (P. Rogatec.) 59 Stoprce. Širec Janko, župnik. — Galun Štef. (2174). — Novi udje: Bedenik Franc, Galun Ana, Galun Marija, Jus Neža, Lampret Roza, Vtič Neža. (P. Rogatec.) 1+82 = 83 Žetale. Steinecker Franc. — Nov ud: Mohorko Matevž. (P. Žetale.) 39 Število družnikov: 11 dosmrt. 1193 letnih = 1204. 18. Dekanija Stari trg. Stari trg. Šlander Ant., kan. in dekan (2 izt.); Kosi Al., kaplan. — Šola starotrška (1798), Uršej Franc (1572). — Novi udje: Goljat Urš., Gregor Franc, Kokol Jurij, Konečnik Terezija, Koprivnikar Al., Kotalo Franč., Koželj Franč., Kragelnik Rozalija, Kranjc Klara, Kranjc Marko, Lakovšek Mar., Lamut Ana, Lenassi Ivana, Meh Ana, Rebernik Franč., Rečnik Marija, Slemnik Anton, Skrivarnik Ivana, Srebot Franč., Sušeč Iv., Uršič Marija, Vrhnjak Viljem, Zavodnik Lukež. (P. Slov. Gradeo.) 2 + 139=141 Oolič. Ulčnik Martin, župn.; Jastrobnik Venč., c. kr. kurat. — Šuler Mar. (1044). — Novi udje: Čebul Cecilija, Dežman Jera, Golčer Juri, Grobeimk Frančiška, Križovnik Marija, Mori Marija, Osovniker Franč., Pajenk Ludovik, Plevnik Anton., Vivod Cecilija. (P. Mislinja.) 1 + 74=75 Št. IIj pod Turjakom. Roškar Dav., župnik (3 izt.); Baznih Janko (2496), kaplan; Brvar Ig., vojni kurat. — Šolska knjižnica (1799), Uršej Gregor (1491). — Novi udje: Novak Vinko, Klemen Anton., Smonkar Ant., Srečko Pav., Prevolnik Leop., Mencinger Ant., Pogorele Mart., Ortan Matavž, Potočnik Alojz., Lenart Jan., Mezdovnik Mih., Gros Urš., Skočir Mar., Pušnik Ant., Smolar Len., Križovnik Franč., Rapuc Ant., Rihar Mar., Buč Mar., Pehar Ana, Cas Franč., Sušeč Mar., Sovič Mar., Oder Amalija, Ločnik Anton, Smonkar Mar., Uršej Franč., Dobovičnik Juri, Rutnik Franč., Uršej Eliz., Kališnik Mar., Fink Mar., Mezdovnik Mar., KaŠovic Mar., Škof Marija, IrŠič Nežka, Koprivnikar Gabr., Pirš Vinko, Kristan Vinko, Škoflek Ana, Arnežnik Avg., Blažič Anton., Rihernik Reg., Pesjak Fr., Oder Mar., Mlešek Ant., Svečko Anton., Prevolnik Anton., Klemene Mar., Krenker Len., Vetrih Franč., Pušnik Jož., Karničnik Mar., Tisniker Anton., Žigert Ter., Gros Rok, Sinreih Mar., Landeker Roz., Grejner Jožefa, Šertl Mar., Kac Mar., Majcen Jan., Turjan .Tož., Jaš Maks, Lenart Ant., Šertl Mar., Krajnc Ter., Aberšek Jan., Hanžekovič Iv., Hudovernik Jož. (P. Mislinja.) 3 + 162 = 165 št. Jan pri Sp. Dravogradu. Mojžišek Ant., župn.— Novi udje: Guzej Iv., Trobentar Ad., Gologranc Jožefa, Škrabec Urš., KraHtberger Marija, Gruber Elizabeta. (P. Meža ob Dravi.) 45 Šmartin pri Slov. Gradcu. Lenart Ivan (350), nadžupnik (4 izt.); Kodrič Jož., kaplan (2 izt.). — Zavodnik Val. (1726), Blagotinšek Mar. (2008). — Novi udje: Hergold Zmag., Kac Ana, Konečnik Franč., Kopriva Ag., Slepec Val., Tretjak Mar., Krevh Franč., Koprivniker Mar., Robnik Ivana, Rotovnik Anton, Sušeč Ver., Staleker Jan., Turičnik Mar. (P. Slov. Gradec.) 3 + 129=132 Sv. Miklavž. Vračnn Franc, župnik. — Strgar Tom. {640), Strgar Ludovik (2625). — Novi udje: Brežnik Jos., Andreje Jož., Smonkar Mar., Lenart Mar., Šubel Magd., Pušnik Mar., Gorjup Verona, Prevolnik Marija. (P. Slov. Gradec.) 2+49 = 51 Pame6e. Jurko Ivan, župnik. — Arnečič Pavel (1650), Šola (2168), Vrhnjak Ivan (1573). — Novi udje: Bricman Mar., Daniel Ivana, Lorenci Franč., Lužnik Ant., Lužnik Fr., Medvoz Franč., Močivnik Ana, Pepevnik Jožefa, Pogorelčnik Franč., Repnik Franč., Robfn Lovr.,SrnovršnikCec., ArehMart. (P. Slov. Gradec.t 3 + 59 = 62 f Sv. Peter na Kronski gori. Lom Franč., župnik. — Novi udje: Dobrun Ivanka, Ferarič Vid, Poročnik Mar., Prosenjak Hel., Slatinjek Mar., Sore Mar., Špalier Mar., Vajde Ivanka, Zabel Jan., Zidar Marija. (P. Meža ob Dravi.) 52 Podgorje. Pečnik Franc (859), župnik. — Šola (2369). — Novi udje: Camlek Roz., Firšt Štefan., Košutnik Vinc., Meh Anton., Motvoz Mar., Paradiž Mar., Vaupot Neža. (P. Slov. Gradec.) 2 + 58=60 Razbor. Lesnik Filip. — Glasenčnik Jan. (1410). Glasenčnik Mihael (1800), Pačnik Lenart (1935), Pačnik Pavel (2723). — Novi udje: Juvan Franc, Jelen Jožefa, Slivnik Alojz., Mežnar Mar., Brgles Mar., Karničnik Ver., Anželak Helena, Podojsteršek Neža. (P. Slov. Gradec.) 4+33=37 Sele. Erker Jožef, župnik. — Epšek Fr. (2682). — Nov ud: Brusnik Marija. (P. Slov. Gradec.) 1 + 23 = 24 Slovenj Gradec. CižekAl., c. kr. div. žnpnik; Jurko Ivan, provizor; Škorjanc Fr., župn. v p. — Nova uda: Gutmann Mihael, Rečnik Marija. (P. Slovenj Gradec.) 31 Sv. Vid nad Valdekom. Repolusk Frid., župn. — Pustinek Juri (486). — Novi udje: Lapener Cec., Bovha Ter., Mirkac Alojz., Pustinek Liza, Rotovnik Jožefa. (P. Mislinja.) 1 + 64 = 65 Število družnikov: 22 dosmrt. 918 letnih = 940. 19. Dekanija Šaleška dolina. Skale. Botner Ivan (1340), dekan (3 izt.); Hanžii Ivan (2686), kapi. — Novi udje: Kompolšek Fr. (2861), kapi.; Kovač Mar. (2862), Martinšek Mar. (2863). (P. Velenje.) 5 + 170 = 175 Belevode. Lassbacher J osip, župnik. — Nova uda: Kranjc Alojzij, Pudgar Apolonija. (P. Šoštanj.) 24 Sv. IIj pri Velenju. Schreiner Fr., župnik. — Novi udje: Košak Franč., Razbornik Ana, Voh Franc. (P. Velenje.1 90 št. Janž na Peči. Gosak Franc, župnik; Strašek Mihael, župnik v p. (P. Velenje.) 106 Sv. Mihael pri Šoštanju. Atteneder Josip, župnik (7 izt.); Kavčič Jos., kapi.; Valenčak Jos., Fekonja And., župnika v p. — Golob Jakob (979). — Novi udje: Drev Ant., Hudej Jan., Ivančič Ivan, Koren Josip, Kovač Fr., Pristovšek Jan., PusOvnik Anton, Vrankar Jan., Cas Neža, Delopst Mar., Hrastnik Al., Jelen Jožefa, Jurko Mar., Krajnc Kat., Medved Jos., Mori Frančiška, Pleteršek Franč., Pušnik Mar., Tajnšek Jos., Turinek Mar., Vodovnik Alojz., Zupan Franč., Plešnik Fr., Skornšek Mar. (P. Šoštanj.) 1+211 = 212 Šmartin pri Saleku. Cizej Fr. SaL, župnik. — Nov ud: Somrek Ant. (2925), kaplan (2 izt.). (P. Velenje.) 1 +114=115 Zavodnje. RožmanJan., žnpnik. — Novi udje: Maze Magd., Medved Ter., Plešnik Hel., Potočnik Mar., Roglšek Hel., Blagotinšek Lov., Gominšek Al., Sevčnikar Fr., Gorogranc Apol., Krebelj Mar., Poznič Mar., Ramšak Ana, Žlebnik Mar., Roglšek Janez, Ročnik Štefanija. (P. Šoštanj.) 55 Zgornja Ponikva. Gorišek Iv. (1479), župn. (3 izt.). — Novi udje: Pire Jak., Medved Franč., Rančigaj Mar., Avberšek Jožefa, Krump Barbara. (P. Žalec.1 1 + 73 = 74 Število družnikov: 8 dosmrt. 843 letnih = 851. 20. Dekanija Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah., Bohanec Iv. (971), dekan; Veranič Ant., kapi. — Novi udje: Cahš Mar. (2878), Lavrač Mila, Šramel Amal., Ferenčak Mio, Podgoršek Andr., Sovič Jak., Marš Fr., Baštevc Ant., Jesenko Mih., Fajs Simon, Galuf Janez, Štancer Boštjan, Golčman Juri, Krajnc Fr., Dečman Ferd., Zdolšek Fr., Pevec Ant., Vračun Vinc., Majcen Blaž, Jančič Mih., Verk Jan., Škrabl Fr., Šalej And., Pecko Kar., Pecko Tom., Kovačič BI., Šramel Mart., Krajnc Ema, Fidler Ter., Rupnik Antonija, Zidar Ter., Šramel Jožefa, Berglez Barb., Vengušt Mar., Hrabovšek Franč., Novak Mar., Polajžar Urš., Moškotevc Mar., Lorger Ana, Matjaš Mar., Vovk Jul., Lorger Mar., Vrešak Mar., Kojterer Magd., Jesenko Jera, Goručan Ana, Lorger Ter., Labič Jul., Ujc Jul., Počkaj Mar., Stiašek Anton., Pogelšek Kat., Petek Ant., Pilko Mar., Cakš Neža, Verk Ana, Žnidar Mar., Lakner Ter., Petaver Jan., Kresnik Mar., Vodopivc Ag., Pondelak Cec., Jesih Ang.. Štancer Mar., Repnik Mar., Leber Hel., Cretnik Fr., Maje Jož., Novak Fr., Šket Jožef, Jagodič Ema, Marš Franč. (P. Šmarje pri Jelšah.) 2+321 = 323 Dramlje. Ogrizek Franc, župnik; Šlander Maks, kaplan. — Laubii Janez (2273), načel. okr. šol. sv.; Šket Alfonz (693), trg.; Jarnovii Neža (1490). — Novi udje: Korošec Mar. (2844), Pak Roz., Cretnik Roz., Gorjup Mat., Jager Jož., Jesenik Mar., Kukovič BL, Lužar Roz , Prekoršek Hel. (P. Dramlje.) 4+123 = 127 Sv. Jurij ob ]už. žel. Miku š Val. (1062), žpk.; Arlič Kar. (2755), kaplan; Lubej Jan., žpk. v p.; Katol. bralno društvo (2756), Hran. in posoj. (2757); Deška šola (2481), Dekliška šola (2482), Šola na Blagovni (2626*. Brglez Mart. (1571), Esenko Ant. (1668), Trapečar Gašp. (1325), Čakš Franca (2483). — Novi udje: Klanjšek Franc, Lorger Jak., Ljubej Jan., Župane BL, Arzenšek Mar., Cnješ Ana, Fendre Amal., Fidler Alojz., Fidler Lucija, Klanjšek Ana, Koželj Ana, Kukovič Ana, Leber Mar., Leskošek Jera, Lubej Anton., Pemič Mar., Pisanec Mar., Regoršek Krist., Smole Mar., Šumrada Mar., Tičar Mar., Veber Roz., Veronik Jakop., Zimšek Ter., Zdolšek Urš., Zalar Franc., Župane Hel. (P. Sv. Jurij ob juž, žel.) 11+226 =237 Lavantinska škofija: 21. Velika Nedelja; 22. Videm. 77 Kalobje. Kostanjevec Jož., župn. — Mraz Otmar (1532)* (P. Sv. Jurij ob juž. žel.) 1+99 = 100 Sv. Martin na Ponikvi. Kociper An t., župn.; Bratkovič Ant., kpl. — Malec Fr. (1725), Marzidovšek Bogom. (2561), Podčedenšek Mart. (2627), Šola na Ponikvi (51). — Novi udje: Korošec Jožef, Buser Eliz., Kopiošek Kat., Lah Franč., Matko Eliz., Podkrajšek Marija, Sovič Marija, Senker Marjeta. (P.Ponikva.) 4+156=160 Sladkagora. Kraj nc Martin, žnpnik ; Kerš Frane (1649), veleposestnik. (P. Šmarje pri Jelšah.) 1+65 = 66 Slivnica. Kozinc Janez (890), župnik; Lorbek Fr., kaplan. — Novi udje: Kat. bralno društvo (2895), Hran. in posojil. (2896), Vrečko Hel., Gaber Neža, Lesjak Mar., Lončar Mar., Mastnak Am., Planko Apol., Salej Anton., Selič Mar., Virant Amal., Voga Jožefa. (P. Slivnica pri Celju.) 3+77 = 80 Sv. Štefan. Močnik Franc, župnik (2 izt.). — Novi udje: Srabotnik Mar., Toplak Neža, Doberšek Stef., Pevec Franc, Tepež Alb., Jost Neža, Kočar Mar., Krofl Neža, Strašek Urš., Volovšek Marija, Caharijas Marija, Cimerman Marija, Slatenšek Ana, Tanšek Marija. (P. Sv. Jurij ob juž. žel.) 108 Sv. Vid pri Grobelnem. Gajšek Iv., župnik zlatom.; Cvetko Jurij (2352), kaplan. — Novi udje: Gosak Roz., učit.; Zaveršnik Amalija, Kolar Anton. (P. Grobelno.) 1 + 75 = 76 Zibika. Jelšnik Ivan (1936), žnpnik. — Šolska knjižnica (1875). — Novi udje: Pevski zbor deklet, Cvirn Mat., Kajba Fr., Drame Ant., Jost Mar., Tojnko Mar., Lupše Urš., Murn Franč., Polutnik Neža, Pilko Mar., Pilko Cec., Smole Neža, Kotnik Mar., Tojnko Mar., Orač Fr., Verbek Juri, Cebular Ema, Čoki Jožefa, Malgaj Mar., Krivec Anton., Lah Eliz., Cvirn Mar., Smole Marija, Drame Roz., Arbeiter Rot., Leskošek Ana, Fevžar Mar., Cverlin Luc., Verbošek Hel., Canžek Neža, Rodež Mar., Gobec Jos., Verbošek Hel., Canžek Neža, Rodež Mar., Gobec Jos., Verbovšek Ant., Šega Franc, Peperko Jera. (P. Pristova.) 2+139 = 141 Žusem. Palir Jak., prov. — Novi udje: Jurjec Fr., Užmah Jak., Bele štef., Agrež And., Smole Jul., Lesnika Jera, Berghaus Jan., Lesnika Jan., Drobne Mat., Loknar Mih., Strupej Cec., Grobin Mar., Dobrajc Mar., Golob Frane., Tašker Ant., Recko Mar., Cmok Fr., Turnšek Hel., Zupane Fr., Užmah Jožefa, Šarlah Mih., Drač Janez, Plevnik štef., Kodrin Al., Penič Helena, Lipovšek Jakoba, Vrešak Franč., Magdalene Jožefa, Turnšek Helena, Šarlah Janez, Pungoršek Ana, Vreček Mar., Žurej Mat., Zakošek Am., Dobovišek družina, Goručan Ana, Drobne Jožefa, Šturbej Valentin, Drač Mar., Toplišek Peter, Hrvatic Janez. (P. Loka pri Žusmu.) 55 Število družnikov: 29 dosmrt. 1444 letnih = 1473. 21. Dekanija Velika Nedelja. Ormož. Gliebe Andr., dekan in mestni župnik; SajovicJak., mestni kaplan. (P. Ormož.) 188 Sv. Bolfenk. Planine Franc, župnik. — Nova uda: Sovič Justina, Tomažič Marija. (P. Sv. Bolfenk pri Središču.) 96 Sv. Lenart. Zadravec Peter, župnik. — Novi udje: Knkovec Olga, Kovačec Jak., Kokot Elizab., Bedrač Elizab., Petek Adela, Roškar Jak., Paušner Miroslava, Vuzem Mar., Hebar Mar., Bukovec Otil., Žvegla Juri, Pintarič Sab., Koler Elza. (P. Vel. Nedelja.) 100 Sv. Miklavž pri Ormožu. Meško Jožef, župnik; C asi Franc, kaplan. — Novi udje: Bratuša Mar., Drolc Fr., Dominkuš Marija, Kolbl Fr., Kelemina Ana, Kelemina Iv.. Kraus Iv., Kraus Magd;, Liber Mat., Mlinarič Mar., Mihalič Urš., Novak Ant., Ozmec Amal., Pokrivač Mat., Puconja Ant., Piberčnik Alojz., Švegel Št., Švegel Barb., Slokan Mar., Škrjanec Mih., Velnar Eliz., Vencelberger Jan., Valpot Mat., Viher Iv., Gril Ant. (P. Sv. Miklavž pri Ormožu.) 134 Središče. Cajnkar Jakob, župnik; Toplak Fr., kaplan. — Budolf Alojzij (1377), župnik v p. — Novi udje: Govedič Sabina, Kocjan Mar., Križanič Neža, Luci Jožefa, Novak Eliz., Ozmec Mar., Šafarič Mar., Ivančič Marija. (P. Središče.) 1 + 206=207 Svetinje. BratušekFr., župnik (10 izt.). — Novi ud: Žličar Kristina. (P. Ivanjkovci.') 119 Sv. Tomaž. Zemljič Matija (1931), župnik; Vršič Srečko, kaplan. — Šola runečka (2009), Horvat Anton (2078), Majcen Vincenc (2003), Meško Iv. (1574), Zemljič Tomaž (2077). — Novi udje: Kosi Marija, Marin Antonija, Munda Urša, Peeuh Matilda, Rižnar Elizabeta, Štampar Anton, Veldin Alojzija, Petek Ivana, Petrena Jakob. (P. Sv. Tomaž pri Ormožu.) 6 + 256=262 Velika Nedelja. Menhart Jakob, župnik; Trinkaus Anton (2480), Krajnc o. Krizostom (1907), kapi.; Petovar Julijana (1651), trg. — Novi udje: Anderlič Alojzija, Bombek Franc, Balažič Eva, Dovečar Jož., Filipič Vinc., Feguš Mar., Grašič Fr., Horvat Mar., Hržič Vinc., Janšovec Marj., Krabonja Mar., Kovačec Mar., Kumer Vid, Knkovec Al., Kosi Ivana, Kovačič Vid, Lah Ant., Lah Mar., Lah Kat., Lašič Mat., Lašič Mart., Meško Fr., Petek Mar., Petek Fr., Petek Mar., Salar Matilda, Sok Neža, Škrinjar Mih., Težak Katarina, Vesenjak Fr., Vaj da Matija, Voršič Marija, Raj h Marija. (P. Vel. Nedelja.) 3+200=203 Število družnikov: 10 dosmrt. 1299 letnih = 1309. 22. Dekanija Videm. Brežice. Mešiček Jož. (1126), dekan (10 izt.); Knjižnica franč. samostana (2218); Supan Ign. (1937), učit.; Vidmar Ivan (2478), trg.; Lipej Zlatica (2479), Lipej (roj. Lipold) Ljudm. (958). — Novi udje: Filipič Mat., Bahčič Ana, Stoger Fr., Kostevc Jož., Cizl Jan., Grmovšek Vincenc, Levak Šimen, Novoselc Martin, Pečnik Adam, Priveršek Fr., Bratanič Ana, Držič Ana, Držič Mar., Dušič Ana, Kostevc Ter., Lapuh Mar., Novak Jožefa, Pečnik Ana, Peteline Al., Pinterič Mar., Sagmeister Ana, Šaling Ana, šerbec Marija, Vratič Jožefa, Žerjav Mar., Koprive Mar., Kovačič Mar., Kržan Barbara, Lašič Ana, Ostrelič Rozal., Vimpolšek Neža, Vogrinc Ana. (P. Brežice.) 6+219=225 Artlče. Bolkovič Ant. (1104), župnik. — Blatnik Fr. (1346), Levak Jožef (1712), Cerjak Jožef (2562). — Novi ud: Pučkova Marijana. (P.Brežice.) 4+73=77 Bizeljsko. Rak t elj Rudolf, župnik. — Mraz Ivan (1695), Šolska knjižn. v Sušici (644), Šolska knjižn. v Orešju (645). (P. Bizeljsko.) 3+177=180 Dobova. Pernat Anton, župnik; Čebašek Jak., kaplan. — Šolska knjižnica (1347). — Novi udje: Cetin Marija; Krulc Janez, župan; Kos Ana, Polovič Ter. (P. Dobova.) 1 + 161=162 Kapele. PreskerKarol, župnik (10izt.); CizelIvan (2110). —» Novi udje: Agrež Fr., Cvetkovič Fr., Kovačič Fr., Krošelj Franc, Šuler Jan., Zaje Jož.. Hotko Ana, Filipčič Anton., KruljcNeža, Šepec Jožefa, šitnik Ana, Urek Ana, Urek Ana. (P. Dobova.) 1+134=135 Koprivnica. Doberšek Fr., župnik (3 izt.). — Župevc Jož. (2137). — Novi udje : Ašič Terez., Bračun Jož., Brunovič Jožef, Drenovec Franc, Glagovšek Martin, Horvat Janez, Kadivnik Janez, Kovačič Jak., Lužar Jož., Moškon Jak., Maruša Mart., Rabuda Št., Zorko Mart., Žagar Mar., Bedene Mar., Božičnik Ter., Boh Amal., Celarc Ivanka, Cerjak Mar., Drenovec Urš., Gračner Franč., Haler Ana, Jevšnik Mar., Klakočar Mar., Kostanjšek Mar., Kozole Anton., Kozole Mar., Kozole Anton., Maruša Mar., Mešiček Ana, Petan Mar., Planko Mar., Petan Ana, Stare Mar., Šere Kane., Toplišek Lucija, Vodopivec Anton., Župevc Amal. (P. Koprivnica.) 1 +124 = 125 Pišece. Srabočan Ant. (1722), župnik; Spari Ant., kaplan; Župn. knjižnica (90), Jeršič Jož. (650). (P. Pišece.) 3+163 = 166 Rajhenburg. Cerjak Jož., župnik v p.; Tratnik Jož., župnik; Gaberc Mart. (5 izt.), Žmavc Jož., kaplana. —Samostan čč.oo. trapistov (1802, 1876) (2 izt.), Šola v Bajhenburgu (2400), Šola pri sv. Antonu (2011), Cerjak Jož. (1652), Stravs Mih. (2341). — Novi udje: Budna Amal., Božič Mar., Blatnik Franč., Cerne Ivana, Crnoga Jož., Gračner Luc., Grilc Gizela, Golob Rud., Gracar Ana, Glas Mar., Geister Marj., Glas Ivana, Hrušovar Anton., Hlastan Fr., Kink Mar., Kunšek Zofija, Klun Anton., Kozole Antonija, Kožuh Franč., Kos Fr., Leskošek Albina, Ljubi Ana, Ljubi Mar., Merkun Franč., Mirt Ana, Omrzel Ana, Pavlič Jožefa, Pribolič Ana, Pri-božič Ter., Pire Neža, Požek Jožefa, Radej Mar., Radič Amalija, Strgar Jožefa, Simonišek Mar., Seničar Mar., Stritar Jožefa, Seršen Mar., špan Antonija, Šoba Al., Škobeme Jožef a, Škoberne Marija, Šumej Jožefa, Vidrih Neža, Vizovišek Jožefa, Vimpolšek Amalija, Vovčak Ana, Zakšek Jožefa, Za najpridnejše učence (20 izt.). (P. Rajhenburg.) 6+351 = 357 Sevnica. Bampre Fr. (2947), kapi. — Kozinc Mart. (1229). — Novi udje: Kragl Ferd. (2948), Božič Ana, Šumij Jož., Doberšek Jožefa, Perjevič Angela, Bevc Mar., Bobnič Ter., Brili Lucija, Cimperšek Anton., Cinžar Matilda, črnič Jožefa, Dolenšek Ter., Dremšak Ana, Drstvenšek Franč., Drstvenšek Al., Fakin Anton., Fakin Ana, Glas Franč., Imperl Fr., Jazbec Jož., Jazbinšek Anton., Klanšek Ter., Klemenčič Alojz., Klemenčič Edv., Klenovšek Ana, Kozinc Maks, Kozinc Ter., Kragl Ana, Krajne Franč., Krajnc Mar., Krajnc Marj., Kralj Anton., Kralj Karol., Kralj Mar., Kuhar Cec., Kunšek Mar., Kunšek Mar., Kurent Luc., Kušar Mar., Lončar Jak., Lončar Mar., Marvič Ant., Mam Alojz., Medvešek Jož., Medvešek Neža, Mirt Jožefa, Mirt Mart., Mlinarič Karol., Musec Ivana, Novak Jožefa, Pere Amal., Pere Mar., Pere Mar.. Radej Ana, Repar Jera, Rogl Mar., Romih Mar., Rozina Neža, Urbič Ferdinand, Vovčko Marija, Vračun Marija, Vrtačnik Mar., Vovk Frančiška, Vrtovšek Marija, Zakrajšek Blaž, Zore Rozalija, Zupan Marija, Zupan Rozalija, Zupane Marija, Mešiček Jožefa. (P. Sevnica.) 3+268=271 Sromlje. Turkuš Štef., župnik. — Novi udje: Petan Jožef, Rihter Mar., Ban Kristina. (P. Sromlje.) 60 Videm. Ver k Henr., župnik (2 izt.); Babuza Jakob (2007), kaplan; Cepin Vinc., žnpnik v p. — Novi udje: Gerjevič Anton, Planine Fr., Hlebec Jož., Zorko Jož., Tomšič Fr., Zupančič Jan., Vončina Pet., Vodišek Kar., Uaiek Neža, Lipar Tončka, Kunej Roz., Kranjčič Mar., Rangus Neža, Krejan Mar. (P.Videm.) 1 + 137 = 138 Zabukovje. Stoklas Mat., župnik (2 izt.); Knjižnica farna (171); Alič Miha (1035), obč. tajn. (P. Sevnica.) 2+42 = 44 Zdole. Šoba Alojzij, župnik. (P.Videm.) 95 Število družnikov: 31 dosmrt. 2004 letnih = 2035. 78 Lavantinska škofija: 23. Vozenica; 21. Zavrče. — Ljubljanska škofija: 1. Cirknioa; 2. Idrija. 23. Dekanija Vuzenica. Vuzenica. Pivec Štefan (819), dekan in nadžnpnik; Šeško Konr. (2897), kaplan; Jurčič Jos. (621), vpok. dek. in nadžnpnik; Umek Mihael (2536), c. kr. vojni kurat; Kresnih Lujiza (1877), trg.; Šolska knjižn. (2085). — Novi udje: Božič Luka, Strmčnik Mat., Berdinšek Mar., Berdnik Mar., Giinšek Marija, Haberman Roza, Praprotnik Ter., škiatek Hel., Žamp Ana. (P. Vuzenica.) 6 + 67=73 Sv. Primož. Dvoršak Blaž (2216), župnik. — Novi ud: Postmžnik Janko, org. (P. Vuzenica.) 1+6 = 7 Sv. Anton na Pohorju. Panič Jožef, župnik. (P. Vuhred.) 28 Ribnica. Fišer Andr., župnik; Krajnc Marko, c. in kr. vojni kurat; Škorc Hinko, kaplan. — Ribniška šola (1348), Mohor Janez (166). _ Novi udje: Miklavc Al., Stiunčnik Mar., Vučnik Jožef, Železnik Frančiška, Meršnik Terezija, Klemen Jožefa, Smovnik Terezija. (P.Ribnica.) 2 + 134 = 136 Trbonie. Siql Jožef (1066), župnik. — Oostencnik Luka (2171). (P. Vuzenica.) 2+22=24 Vuhred. HrašovecHenrik, župnik. — Nova uda: Grobelnik Mih., Pinter Aleš. (P. Vuhred.) 38 Število družnikov: 11 dosmrt. 295 letnih = 306. 24. Dekanija Zavrče. Zavrče. Božiček Fr., provizor. — Novi udje: Bezjak Terez., BratuŠa Mar., Fajfaiič Iv., Janžekovič Ter., Kotolenko Ana, Kokot Neža, Kumek Jožefa, Kokot Marija, Kumek Jula, Kokot Franjo, Kralj Anton., Majhen Fr., Ožingeš Ter., Petek Mar., Pohorec Jak., Pohorec Antonija, Petrovič Marija, Pongrac Marija, Rakuš Marija, Rihterič Kat., Skripač Mar., Stnmberger Ant., Težak Fr., Težak Št., Turščak Kat., Vaupotič Ter., Vidovič Ana, Vidovič Katar., Vuzem Ter., Vuzem Ant., Vidovič Katar., Zebec Julijana, Žniderič Franc, Žuran Neža. (P. Zavrče.) 206 Sv. Barbara v Halozah, Vogrin Janez (1938), župnik; Krajnc Jožef, kaplan; Mlakar Frančiška (745). (P. Sv. Barbara v Halozah.) 2 + 158 = 160 Leskovec. Škamlec Ignacij (1871), župnik. — Novi udje: Petrak Jožef, župnik cveti.; Caf Viktorija, Kranjc Fanika, Bedrač Elizab., Bedrač Kat., Koletnik Mar., Knez Mar., Koletnik Anton., Kozel Roza, Pulko Mar., Repotočnik Reza, Drevenšek Eliz., Feguš Eliz., Hvaleč Ant., Kmetec Jak., Kozel Gera, Milošič Fr., Mlakar Julij., Topolovec Julij., Arnejčič Anton., Cafuta Ana, Feguš Eliz., Fošnarič Neža, Gabrovec Ana, Hujski Eliz., Hvaleč Mar., Kmetec Mar., Kranjc Fr., Kranjc Roza, Milošič Mar., šmigoc Mar., Vindiš Gera, Bračič Ana, Cafuta Roza, Ciglar Anton, Emeršič Terezija, Emeršič Terezija, Kranjc Marija, Skok Marija, Šmigoc Elizabeta, Vindiš Antonija. (P. Leskovec.) 1+211=212 Sv,Trojica v Halozah. Vaupotič o.Lenart, župnik; Šalamun o. Bernardin (949), kaplan. — Novi udje: Šola pri So. Duhu (2898), Bela Jan., Drevenšek Jož., Feguš Ant., Kozel Jan., Orlač Jak., Pernek Luk., Pernek Luk., Petrovič Ant., Skok Št., Šprah BI., Šprah Mart., Vidovič Al., Vidovič Jož., Drevenšek Amal., Feguš Mar., Firčič Hel., Hren Mar., Jelen Gera, Jelen Neža, Junger Urš., Kolar Julij., Kovačič Mar., Letonja Mar., Lozinšek Anton., Majhen Katar., Mlakar Ana, Mlakar Roza, Mohorko Neža, Pernek Marija, Plajnšek Ana, Plajnšek Mar., Podgoršek Mar., Potočnik Gerčka, Petrovič Gizela, Skok Liza, Štrucl Neža, švenšek Marija, švenšek Mar., ŠafhalteT Mar., Vaupotič Mar., Zajšek Neža, Mohorko Ivana, Lozinik Blaž. (P. Podlehnik.) 2+163 = 165 Sv. Vid pri Ptuju. Svet p. Alfonz, župnik: Žirovnik PeteT, kaplan (3 izt.). — Bedrač Magdalena (2563). — Novi udje: Burg Vid, Cafuta Luc., Gabrovec Janez, Lozinšek Jakob, Murko Neža, Medved Mar., Petrovič Ana, Sodeč Mar., Skaza Fr., Zupanič Gera. (P. Sv. Vid pri Ptuju.) 1+167 = 168 Število družnikov: 6 dosmrt. 905 letnih = 911. Število vseh družnikov lavantinske škofije: 586 dosmrtnih, 29.252 letnih, vkup 29.838 udov. 4. ljubljanska škofija. 1. Dekanija Cirknica. Cirknica. Juvanec Jožef, dekan; Kanduč Fr., kaplan. — Ljudska šola na Rakeku (694), Opeka Mat. (2012), Steržaj Mar. (634). — Novi udje: Perko And., Branisel Jožefa, Branisel Nežika, Istenič Mar., Martinčič MaTj., Nadilo Franč., Šrsjbos Teiez, Šuter Pavlina (3+172=175). — Vodopivec Vinko, kurat iz Kronberga (20 izt.). (P. CeTknica.) 3+192 = 195 Babno polje. Cerne Leop., župnik. — Ljudska šola (2183). (P. Stari trg pri Ložu.) 1+23 = 24 Begunje pri Cerknici. Ježek Mat., župnik. — Ljudska šola (746), Debevec Mat. (2449). — Novi udje: Juvančič Ant., Juvančič Fr., Juvančič Mar., Popek Andrej, Penko Jožef, Stražiščar Ivana, Vidmar Ana, Ule Ant., Zalar Barb., Brancelj Franč., Hren Ant., Skerlj Jan., Turšič Mar., Turšič Urš., Rupar Hel., Zalar Antonija, Kranjec Jerica, Kranjec And., Kranjec Mar., Korošec Mar., Korošec Mar., Koščak Jož., Zalar Jak., Mramor Ivana, Meden Ter., Opeka Franč., Oblak Marija, Petrič Fr., Zalar Franč., Zrimšek Antonija, Žnidaršič Frančiška. (P. Begunje pri Cerknici.) 2+110 = 112 Bloke. Koritnik Jak., župnik; Švigelj Viktor, kaplan. — — Turek Anton (1575). — Novi udje: Anzeljc Al., Oražem Pr., Zakrajšček Andr., Strle Jak., Hitij Jan, Širaj Jož., Mestek Ivana, Gerbec Frančiška, Milavec Barb., Korošec Frančiška. (P. Nova vas na Blokah.) 1+135=136 Grahovo pri Cerknici. Wester Al., župnik. — Hiti Matevž (2564), Šola v Grahovem (631). — Novi udje: Mekinda Jan. (2864), Mavko Mat., Mišič Mat., Sega Mat., Drobnič Barb., Grbec Marija, Hribar Mar., Kovač Mar., Kraje Marija, Mele Ivana, Šega Marija, šušteršič Ivana, SušteišiČ Franca, Urbič Neža, Zalar Katarina, Žnidaršič Marija. (P. Grahovo pri Cerknici.) 3+89 = 92 Lož. Preželj Maks, trgovec. (P. Lož.) 15 Planina. Lovšin Ivan (2195), župnik; Sušnik Ivan, kaplan. — Knez Windisch- Graetz Ernest (1577); Kiauta Franc (1803), trgovec; Čitalnica (1146), Ljudska šola (1147). — Novi udje: Marinšek Frančiška (2845), Gruden Marija, Malec Marjeta. (P. Planina.) 6+57 = 63 Stari trg pri Ložu. Kromar Ivan, župnik; Klemenčič Jož., Lesar Al., kaplana. — Ljudska šola v Starem trgu (1728), Krebelj Peter (716), Mulec Ivan (1939). — Novi udje: Intihar Janez, Kotnik Jan., Mihelčič Fr., Mihelčič Jan., Modic Jan., Ule Janez, Krapenec Andr., Krapenec Fr., Benčina Mar., Gorše Marj., Kordiš Hel., Korošec Ivana, Modic Ana, Mulec Frančiška, Okoliš Marija, Turk Ivana, Kotnik Marija, Špehar Terezija, Troha lvka. (P. Stari trg pri Rakeku.) 3+194 = 197 Sv. Trojica nad Cerknico, štrubelj Ivan, župnik. — Novi udje: Klančar Matija, Krajec Marija, Modic Janez. (P. Novavas pri Rakeku.) 51 Sv. Vid. Pavlin Fr., žpk. (2izt.). (P. Begunje pri Cerknici.) 72 Unec. Regen Jožef, župnik. — Novi udje: Jernejčič Mat., Beber Iv., Beber Ivana. (65). — Kermavner Marija. (4). (P.Unec.) 69 Število družnikov: 19 dosmrt. 1007 letnih = 1026. 2. Dekanija Idrija. Idrija. Arko Mihael (724), dekan; Gole Anton, kaplan; Oswald Franc, katehet; Dr. Snoj Andrej, prof.; Delavsko bralno društvo (2014), Kat. del. družba (2691), Likar Fr. (1350), Marij, dekl. družba (2184), Svetličič Franc (621), Zelene Janez (1940). — Novi udje: Trpin Ant., Božič Raf., Ferjančič Fort., Ferjančič Jos., Ipavec Al., Jereb Fr., Kogej Ivan, Kosmač Jernej, Kriišnik Ivan, Križič Jan., Lapajne Fr., Lapajne Kar., Likar Iv., Poljanec Josip, Reven Fr., Rupnik Pet., Snbic Mart., Vidmar Jan., Žonta Jernej, Baloh Ivana, Bernik Julij., Bevk Mar., Bizjak Franč., Bogataj Ivana, Bratina Zofija, Car Mar., Cuk Mar., Gostiša Marija, Kavčič Jerica, Kosmač Antonija, Kosmač Mar., Krapš Mar., Majnik Ana, Mikuš Karol., Peternel Franč., Petrič Kat., Rejc Mar., Rupnik Marijana, Vidmar Marija. (P. Idrija.) 7+367 = 374 Črni vrh. Abram Ivan (2689), župnik (3 izt.); Kramarič Iv., kaplan (3 izt.). — Šolska knjižnica (1148). — Novi udje: Rudolf Fil. (2926), Rupnik Leop. (2927), Gostiša Nem (2928), Homovec Jan., Istenič Maks, Mikuž Ant., Tominec Val., Žgavec Jan., Bajec Franč., Cuk Ivana, čuk Mar,, čuk MaT., Habe Ivana, Ipavec Ivana, Rudolf Marija, Tratnik Ana, Vidmar Anton. .(P. Črni vrh nad Idrijo.) 5+148 = 153 Godovič. Jelenec Janez, župnik. —Novi udje: Lukan Val., Rudolf Marij., Brenčič Marija, Gantar Ivana, Rupnik Fr., Rudolf Jan., Langenwaltar Jula, Slabe Marija, Cigale Ivana, Lapajne Pet., Brenčič Marij., Kankelj Marija. (P. Godovič.) 43 Gora nad Idrijo. Likar Peter, župnik. — Novi udje: Bačnar Ant., Frelih Vencelj, Hladnik Neža, Kavčič Franč., Kacin Marija, Petrič Franč., Razložnik Mar., Vončina Rozalija. (P. Idrija.) 48 Hotedršica. Jarec Al. (1595), župnik. — Šolska knjižnica (1098), Jarec Marija (1756). — Novi udje: Rupnik Jožef, Rupnik Jak., Cigale Ana, Bogataj Ivana, Bajec Mar., Brus Ivana, Cigale Ana, Gabrovšek Franč., Korče Julija, Leskovec Ivana, Leskovec Neža, Menart Franč., Popit Marija, Rakovec Cirila, Skvarča Jerica, Vidmar Frančiška, Turek Ana, Turek Ivana. (P. Hotčdršica.) 3+82=85 Ledine. Marješič Filip, župni upravitelj. — Novi udje: Pevec Cecil., Slabe Mar., Jurjavčič Mar., Simnovčič Nežika, Slabe Fani, Mrlak Iv., Kavčič Rado, Sedej Franc, Seljak Minka, Golobek Matilda. (P. Žiri.) 39 Spodnja Idrija. Supin Kar. (2581), župnik; Breitenberger Ignacij, kaplan. — Kumar Janez Nep. (772), kurat; Brus Mici (2565). — Novi udje: Balant Marijana, Bogataj Frančiška, Božič Mar., Bratuš Ana, Burnik Kar., Car! Karolina, Ferjančič Katarina, Gnezda Marija, Gnezda Amalija, Golob Terezija, Hladnik Franč., Ljubljanska škofija: 3. Kamnik; 4. Kočevje; 5. Kranj. 79 Hladaik Tonček, Krivec Ivana, Lapajne Marija, Lapajne Ivana, Likar Mar., Likar Mar., Močnik Mar., Podobnik Marija, Podobnik Ivanka, Peternel Ivana, Rejc Tom., Reven Terez., Rupnik Ivanka, Svetličič Iv., Šavelj Mar., Tašar Marjanca, Troba Mar., Vidmar Mar., Vončina Stanko, Žakelj Marica, Likar Franč., Strel Mici, Močnik Jera, Kacin Viktor., Erjavec Ivana, Kalan Lojze. (P. Idrija.) 3+178 = 181 Vojsko. Kmet Janko, žnpni uprav. — Ljudska šola (1805). — Novi udje: Gnezda Val., Hvala Pavla, Špacapan Frančka, Carli Tom., Kuštrin Lojzka, Žgavec Rozal. (P.Idrija.) 1+61=62 Zavrac. Miklaviič Janez (2735), župni uprav. — Novi udje: Bogataj Franc, Eržen Gašpar, Kogovšek Ivana, Logar Frančiška, Gantar Frančiška. (P. Idrija.) 1 + 38 = 39 Žirl. Logar Josip, župnik; Poje Josip, kaplan. — Grošelj Janez (2385), Kavčič IVanc (2185), Petrič Mohor (2143), Pečelin Matej (2142). — Novi udje: Burnik Leopold,, Demšar Mar., Primožič Mar., Peternel Stef., Seljak Ant., Strlič Edv., Tušar Albina, Vehar Marij., Zaje Anton, Kržišoik Hel., Kavčič Jan., Tušar Mart., Mrovlje Ter., Vehar Fr., Naglič Jak., Demšar Ivana, Podobnik Fr., Kavčič Fr., Jereb Mar., Mlinar Frančiška, Oblak Štefan, Podobnik Janez, Maje Janez. (P. žiri.) 4+166 = 170 Število družnikov: 24 dosmrt. 1170 letnih = 1194. 3. Dekanija Kamnik. Kamnik. Lavrenčič Iv. (1878), kanonik in dekan; Primar Iv., kaplan; Koželj Mih., Križaj Nik. (578), župnika v p. — Smolnikar Eliz. (2382), Svetčeva rodovina (224), Pavlič Ant. (1879), Benkovič Kar. (1352), Šinkovec Jerica (1414), Knjižnica frančišk. samostana (471), Lotrič Rudolf (2445), Schnabl Rudolf (2406); Nefima Ang. (2507), učitelj.; Stergar Vladisl. (2484), Grobler br. Danijel (1632), Zupanič Gustav (2591). — Novi udje: Golob Anton., Kavčič Štef., Ocepek Iv., Hrastar Mar. Vidic Cec. (14+236=250.) — Primožič Jožef, župnik iz Prvačme (50). (P.Kamnik.) 14+286 = 300 Gozd. Primar Ivan, ž. uprav. (P.Kamnik.) 20 Dob. Rihar Stef., župnik; Pravst Alb., kaplan. — Dekliška družba (498), Zamik Josip (2346). — Novi ud: Sušnik Marija. (P. Dob pri Ljubljani.) 2+162 = 164 Domžale. Bernik Franč., župnik. — Novi udje: Janežič Jož., Klemene Fr., Kožar Fr., Mišal Ant., Sršen Iv., Sušoik Ant., Beno Fr., Kralj Alb., Majnik Pet., Weit Jos., Brojan Mar., Dolar Marij., Erklavec Franč., Janežič Ivana, Osolin Jera, Bajec Mar., Gorjanec Mar., Kosimik Mar., Kraljic Ter., Osovnik Ana, Prelovšek Terez., Štrukelj Ivana, Sičar Marijana. (P. Domžale.) 171 Homec. Mrkun Ant., župnik. — Brojan Ivana (1232). — Novi udje: Cotič Mar., Golob Luc., Jereb Jern., Loboda Apolonija, Šesek Jakob, Trčon Marija, Vičič Marija, Zupan Marija. (P. Radomlje.) 1+114 = 115 Komenda. Bernik Val. (756), župnik. — C mileč Jan. (2684), kaplan; Mejač Andrej (718), veletržec; Pibernik Jernej (2066), Zadrgal Fr. (2015), Zamer Jože (609), Slov. katol. izobr. društvo (2375), Knjižnica Glavarjeve bolnice (2376), Ljudska šola (2519), Zgur s. Mihaela (2148). — Novi udje: Ipavec Jan., Selan Janez, Plevel Jan., Ravnikar Jan., Bremšak Franč., Marin Mar., Dornik Mar., Barle Mana, Verbič Marij., Stupar Micka, Kristan Marija, Koritnik Franca, Kristan Ang., Zarnik Fr., Kancilija Frančiška, Burger Mar., Novak Mar., Završnik Marj.; Grčar Angela, D.elak Marija, učiteljici; Leveč Jož., Prosen Franč., Ciperle Kat., Berguš Mar., Petrič Mar., Jerhant Mar., Špenko Hel., Jerhant Frančiška, Kosec Mar., Zarnik Mar., štupar Mar., Koželj Mana, Marn Lucija, Kozel Ter., Lukan Franč., Košir Mar., Kepio Mai., Juhant Franč., Keržič Neža, Kepic Marija. (P. Komenda.) 10+187 = 197 Mekinje. Rihar Franc, župnik. — Potočnik Al. (2059). — (P. Kamnik.) 1+97 = 98 Mengeš. Kušar Franc (677), župnik (4 izt.); Eržen Franc, župnik v p. — Jerše Val. (2330), c. kr. voj. kurat; Molj Janez (2173), župnik v p.; Gorenc Ign. (27381, Krambergar Fr. M. (2688), Majdič Fr. (980), Lavrenčič Mar. (775), Ljudska šola. v Mengšu (2737). — Novi udje: Klemenlič Janez (2865), kaplan; Černivec Ivana (2866), Korbar Franc (2867), Blejec Ter., Bokalič Mih., Dolinar Valentin, Habjan Meta, Jenko Angela, Kcel Kat., Kcel Mar., Mušič Ivana, Podbevšek Hel., Pogačar Mar., Rihar Ana, Sitar Marj., Starin Ana, Zabret Janez, Šetina Egidij. (P.Mengeš.) 11 + 260 = 271 Motnik. Dimnik Franc, župnik. — Novi ud: Cencelj Mar. (P. Motnik.) 53 Nevlje. Rihar Leop., župnik. — Novi udje: Cernivšek Mat., Klemene Fr., Flerin Janez, Koncilia Fr., Pančur Fr., Rak Franč., Kotnik Ivana, Mihelič Jožefa, Plahuta Mar. z druž., Sušnik Franca, Rak Ivana, Hočevar Antonija. (P. Kamnik.) 69 Radomlje. Lovšin Ant. (455), župnik v p. — Novi udje: Pirš Jak., Škrjanec Jak., Škrjanec Mat., Dolenec Hel., Jerman Helena, Nastran Mar., Pogačar Mar., Roječ Franč. (P.Radomlje.) 1+55=56 Rova. Vole Jož. (1355), župnik. — Kat. slov. izobr. društvo (2166), Šolska knjižnica (1880). — Novi ud: Rems Lovrenc. (P. Radomlje.) 3+41=44 Sela. Jamnik Anton, (499), župnik (5 izt.). — Novi udje: Burja Jož., Hribar Kat., Juteršek Mar., Kadunc Hel., Remik Ter., Šuštar Mar., Vidmar Ana. (p. Kamnik.) 1+82 = 83 Spodnji Tuhinj. Opeka Ivan, župnik. — Engelman Leopold (2016), hči c. kr. pošt.; Jeras Pavel (2187). — Novi udje: Burja Jož., Dolar Rud., Frontini Al., Smolnikar Franc, Hočevar Luka, Podbregar Ant., Pavlič Angela, Pančur Angela, Malenšek Terez. Juteršek Franč., Berlec Mar., Klemen Frančiška, Pančur Alojzija' Sedeljšak Marija, Pavlič Marija, Hribar Ivana, Slapnik Katarina' Vrankar Marija. (P. Šmartno v Tuhinju.) 2+74 = 76 Stranje. Cegnar Josip, župnik. — Nova uda: Logar Fr., Zamljen Katarina. (P. Kamnik.) 78 Spltalič. Mezeg Ant., župnik. — Pider Valentin (1941). — Nova uda: Poljanšek Jan., Lipovšek Cee. (P. Motnik.) 1+40=41 Tunice. Razboršek Jakob (1806), župnik. — Novi udje: Vrhovnik Jožefa; Hiše: Krišekarjeva, Lanišekova zg., Sitarjeva sp., Sušakova. (P.Kamnik.) 1+66=67 Vodice. Jane Peter (1818), župnik (15 izt.); Saje Mihael, kn.-šk. svetn.; Kocijančič Ant., župnik v p.; Verbič Štefan (1494), Galjot Mar. (1655), Podgoršek Amal. (1656), Jenko Jožef (2447), Kosec Frančiška (2690). — Nova uda: Nastran Franc (2846), o. in kr. v. kurat; Jež Marija. (P. Vodice.) 7 + 242 = 249 Vranja peč. Krek Franc, župnik. — Novi udje: Bevo Mar., Brnot Tona, Močnik Marija. (P. Kamnik.) 58 Zgornji Tuhinj. Štrukelj Ivan, župnik. — Poljanšek Mart. (2386), župan. — Novi udje: Baloh Mar., Breznik Marj., Homar Fr., Trček Franca. (P. Šmartno v Tuhinju.) 1+71 = 72 Število družnikov: 56 dosmrt. 2226 letnih = 2282. 4. Dekanija Kočevje. Kočevje. Erker Ferd. (998), dekan. — Novi udje: Klemenčič Pav., kaplan (4 izt.); Falkner Jož., Zaje Jož., KobolaMat., Kraje Mar., Eisenzopf Mar., Glas Mar., Žagar Mar. (P. Kočevje.) 1+39=40 Banjaloka. Medved Ant., župnik. — Novi udje: Kajfež Mat., Rački Mih., Rački Jož., Osterman Urš., Plešč Jož., Kljun Jožef, Marinč Mar., Marincelj Neža, Marincelj Mar. (P. Nova Sela.) 91 Fara pri Kostelu. Cešarek Alojzij, župnik. — Gurl Anion (1657). — Novi udje: Briški Mart. (2899), Briški Ant., Obranovič Mat., Glad Neža, Štimec Mar., Marinč Jož., Jnretič Ivana, Majetič Neža, Papež Urša, Skender Ivana, Jurkovič Jož., Skender Bogomil, Bauer Alojzija, Marinč Olga, Ožanič Ana. (P. Fara na Kranjskem.) 2+88 = 90 Nemška Loka. šesek Ivan, župnik. — Maurin Juri (1736). — Novi udje: Bukovac Marija, Movrin Katarina, Šola v Cepljah, Sustarič Jurko. (P. Nemška Loka.) 1+18 = 19 Osllnica. Omahna Jakob, župnik. (P. Osilnica.) 68 Spodnji Log. Drešar Ivan, žnpni upravitelj. (P. Nemška Loka.) 13 Stara cerkev. Wittine Henr., kaplan. (P. Stara cerkev.) 11 Topla Reber. Skulj Fr., župn. uprav. (P. Stari Log.) 1 Zdihovo. Obrstar Ign. (2280), ekspozit. — Novi udje: Papež Mat., Cetinski Mih., Janežič Iv., Kajfež Juri, Poje Ant., Osterman Jak., Skender Jož., Šnepergar Jož., Verderber Mar., Verderber Mih., Žagar Anton, Tanko Ignacij, Curl Matija, Zupančič Janez, Šnepergar Neža. (P. Mozelj.) 1 + 15=16 Število družnikov: 5 dosmrt. 344 letnih = 349. 5. Dekanija Kranj. Kranj. Koblar Ant. (595), dek.; dr. Kotnik Jak. (2455), gimn. katehet; Savnik Kar. (485), ces. sv.; Benedik Fr. (2277), gostiln.; dr. Cerne Janko (829), Zupan Ana (1249), Žibert Fr. (2567), Štiri-razredna deška ljud. šola (345), Čitalnica kranjska (225), Hrovatin Edmund (806), Sirotišnica (2430). — Komlanec Anton, kaplan; Hafner Jernej, c. kr.kurat; Kavčič Vinko, duhovnik; Aljančič Val., duh. svet. v p. — Novi udje: Košar Ludovik, Šimenc Mih., Babič Mar., Benedik Mar., Berčič Mar., Bizjak Fr., Bizjak Ant., Ferjančič Ferd., Globočnik Amal., Goričnik Ivana, Grašič Ant., Hojkar Ign., Hrovatin Jos., Jarc Mar., Jokofčič Mih., Jenko Mar., Jeršin Ant., Kapušin Ana, Kleč Kat., Košir Mar., Košnik Ang., Kozjek Franč., Gregorčič Ter., Krek Mar., Krč Kat., Mihelič Mar., Monfredo Mih., Mušič Jos., Pavlič Fr., Pec Tekla, Perčič Marija, Petrič Karolina, Pirjevec Iv., Premerstein pl. Marija, Prevc Amal., Pravst Marija, Pučnik Konr., Ulrih Radojka, Rakovec Ivana, Rant Celest., Rebolj Marija, Remic Marija, Rogač Mihaela, Sajovic Jan., Simčič Ivan, Schmucker Josip., Skočir Vikt., Štirn Jer., Tavčar Janez, Tome Mart., Trpin Mar., Uranič Ivana, Vari Marijana, Wruss Rozalija, Zakrajšek Al., Zupan Mar., Zupane Pavla, Žbona Franc, Dijaška Marijina kongregacija. (P.Kranj.) 11+290=301 Primskovo. Stazinski Nik., žpk. v. p. (P.Kranj.) 32 Besnica. Pokom Fr. Seraf. (749), žnpnik. — Rakovec Jern. (1067), Brenkuš Jan. (1356), Šolska knjižnica (1663). — Novi ndje: 80 Ljubljanska škofija: 6. Leskovec. Kozjek Ana, Leten Jož., Tomaževic Ant., Brejc Ivana, Brenkuš Mar., Mohorič Koz., Papler Franč., Botar Jerica, Zelnik Franca. (P.Kranj.) 4+50 = 54 Cerklje. Dolinar Fr. (791), župnik; Burnih Janez (2634), kaplan; Oiperle Fr. (2018), Gašperlin Jan. (1150), Grošelj Mana (1239), Urh Marija (1744), Bučar Janez ml. (2739). — Novi udje: Tomalič Iv. (2949), kaplan; Ljudska šola v Cerkljah (2950), Slov. kat. izobr. društvo (2951), Cebulj Jan., Kern Matej, Korbar Mana, Kovač And., Kropivnik Mar., Pire Mana, Podjed Mar., Polajnar Jan., mL; Tratnik Ant., Nastran Mar., Avman Jož., dr. Jenko Jos., Sršen Ivana, Žlebir Mar., Žlebir Ivana, Kerč Kat., Bobljek Meta, Sleme Mar., Delovec Ang., Grilc Mar., Novak Franč., Sodnik Hel., Skerjanc Franč., Grilc Mar., Šmajc Urš., Barle Ivana, Perne Mar., Slatnar Mar., Štirn Mar.. Ahčin Hel., Hubat Hel., Plevel Marija, Bobnar Mat., Omera Fr., Ostriš Kat., Dobnikar Jan., Vrhovnik Jan. ml., Zavrl Mana, Galjot Hel., Jeraj Mar., Jereb Ivana, Rogelj Mar., Stare Mana, Verbič Fr., Česen Marija, Dobnikar Janez, Dobnikar Mana, Berčič Mana, Galjot Mar., Glastovec Jož., Jenko Mar., Jenko Mana, Krivec Ivana, Kropar Marija, Remic Urša, Zorman Mana, Vombergar Franc, Podpeskar Marija. (P. Cerklje.) 10 + 264 = 274 Duplje. Bohinjec Peter (798), župnik (2 izt.). (P. TržiiJ.) 1+40=41 Gorlfie. Zupane Jem. (931), župn. — Dolžan Janko (2513). (P.Kranj.) 2+59 = 61 Sv. lošt. Anžič Jož., ekspozit. — Žan Mart. (1496). — Novi udje: Fajfar Fr., Grošelj Fr., Žan Marij. (P. Kranj.) 1+24=25 Kokra. Nemec Anton, župnik. (P.Kokra.) 32 Kovor. Bozman Juri (938), župnik (3 izt). — Nova uda: Miklavčič Katarina, Brejc Janez. (P.Tržič.) 1+56 = 57 Križ. Zabukovec Janez, župn.; Perčič Miha, kapi.; Oranič Fr., župnik v p. — Fabijan Mar. (1234), Repinc Jak. (1374). — Novi udje: Aljančič Matej, Klemene Fr., Mali Jan., Vodnjov Pet., Zupan Al., Bizjak Ana, Črnivec Marij., Dolen Ivana, Fink Mur., Jane Kat., Kalan Mana, Leban Mar., Pogačnik Marija, Ribnikar Pavla, Studen Mana, Štamcar Franca, Tomše Franca, Zaplotnik Alojzija, Zupančič Franca. (P.Tržič.) 2+200 = 202 Lom. Ogrizek Jak., župnik (2 izt.). (P.Tržič.) 39 Mavčiče. Dr. Marinko Jos., žnpni upravit. — Farna knjižnica (1152), Oblak Fr. (507), Jenko Fr. (1153), Kepec Al. (1660), Kepec Apolonija (1581), Kepec Jan. (1659), Jerala Fr. (898), Ješe Jož. (2079), Jenko Peler (2514). — Novi udje: Zevnik Marijana, Jamnik Franc, Rozman Jož., Jenko Franč., Juvančič Jera, Zevnik Pavel, Vrhovnik Marija, Rotar Marija, Novak Marija. (P. Stražišče.) 9 + 100=109 Naklo. Seigerschmied J. M., žpk. — Novi udje: Korenčan Franc, Pavlin Peter, Švegelj Angela. (P. Naklo.) 100 Podbrezje. V on dr dšek Vaclav (1357), žpk. — Ljudska šola (832), Keršič Pet. (1241), Elebčar Matej (1155). — Novi udje: Koren Anton, Pretnar Alojz, Dobrodošel Mirko, Bevk Tončka. (P. Podbrezje.) 4+77=81 Preddvor. Lakmayer Fran, župnik; Dežela Iv., kaplan. — Aleš Franč. (2728), Arh Kat. (2729) Bolhi Jož. (1943), Bukovnik Marij. (1944), Celar Katar. (2278), Gelar Janez (2730), Dolinšek Marij. (1732), Fende Lovro (1731), Jerič Franč. (2421), Kaštrun Marija (2360), Kern Frančiška (2731), Kok Fr. (2515), Košnjek Fr. (2361), Likar Mar. (2629), Lombar Jož. (2422), Mekuč An dr. (2516), Pavec Mar. (2162), Pernuš Mih. (2019), Pernuš Katar. (2568), Podpeskar Jan. (2116), Polajnar Jož. (1808), Polajnar Jan. (2732), Rehberger Franč. (2630), Rehberger Miha (1730), Rehberger Urb. (2279), Roblek Ant. (2115), Roblek Ivana (2117), RoblekJan. (2423), Rogelj Fr. (2238), Rogelj Fr. (2517), Rozman Fr. (2569), Rozman Firanč. (2362), Snedec Ang. (2733), Stružnik Mar. (2280), Šavs Mar. (2020), Šenk Jan. (2161), Tome Mar. (1809), Valjavec Ant. (2631), Valjavec Mar. (1882), Weiseisen Anton. (2239), Završnik Stanko (1881). — Novi udje: Bolka Fr., Dolžan Josip., Ekar Ant., Gros Mar., Jekovec Ang., Jekovec Ivana, Jekovec Lovro, Kern Mina, Kerč Jan., Kernioar Mar., Kerničar Mar., Lombar Angela, Lukanc Mar., Markun Ivana, Markič Mar., Naglič Franc, Orehek Dora, Podpeskar Marij., Polajnar Andr., Polajnar Marij., Roblek Mar., Rogelj Frane., Rozman Mar., šavs Jan., Šenk Mar., Škrjanec Marij., Valjavec Marjeta, Vrankar Franč., Vidmar Mar., Weiseisen Al., Walter Marij., Zadnikar Barba, Zupan Mar., Klepetec Špela, Klepetec Liza. (P. Tupaliče.) 41+139 = 180 Predoslje. Zupane Ign., župnik; Šimenc Jož., kaplan. — Farna šola (145). — Novi udje: Debeljak Marija, Dolhar Marija, Kalan Jan., Kern Marj., Košnjek Mar., Kovač Jan., Lakner Marija, Malovrh Fr., Miklavčič Jan., Mubi Mar., Rebol Frančiška, Sajovic Ana, Sajovic Katarina, Škofic Frančiška, Trebar Marija. (P.Kranj.) 1+104=105 Smlednik. Kerin Martin (1179), žpk.; Kajdiž Andr., kapi. — Ljudska šola v Pirničah (1233), Božič Mar. (1151), Govekar Ter. (1418), Kepec Ivana omož. Milae (1580), Kepec Frani. (2100), Kepec Frane. omož. Kalan (1742), Knific Fr. (988), Kristane Mana (2145), Rozman Franč. (1417), Rozman Jož. (2444), Srebrnjak Mana (2281), Verlic Janez (1807). — Novi udje: Hočevar Franč., Kalan Ana, Kimovec Franč., Knific Jan., Logar Vinko, Mrak Mar., Mušič Hel., Novak Marij., Oblak Franč., Ovijač Mar., Pegam Neža, Petač Cec., Peternel Mar., Rozman Mar., Skodlar Mar. Strupi Mar., šetina Janez, Žerovnik Mana. (P.Smlednik.) 13+171 = 184 St. Urška gora. Cibašek Vinko, župn. npr. — Novi udje: Škrjanc Mar., Rebernik Jul., štularIvana, Perne Ant. (P. Cerklje.) 40 Šenčur. Šiška Janko (2282), župn. — Blažun Luka (1658), Dekl. Marijina družba (2383), Slov. katol. izobražev. društvo (2384), Ropret Anton (1416), Sajevic Janez (2188). — Novi ud: Vreček Marija (2962). (P. Šentjur pri Kranju.) 7+128=135 Hrastje. Zbašnik Fr. (570), župn. v p. (3 izt.). — Novi ud: Mrak Marija. (P. Kranj.) 1+23=24 Šmartin pri Kranju. Šareč Al. (2571), žnpnik; Dimnik Mart. (2301), kpl.; Mežan Vinc., vikar. — Rakove c Jož. (1354), Ljudska šola (982), Bajželj Jak. (986), Benedik Janez (983), Knific Frani. (1415), Porenta Fr. (1066), Porenta Mar. (1154), Šilar Mar. (985), Aleš Mar. (2518), Šilar Jan. (2442), Knific Jož. (984), Tiringar Fr. (894), Žontar Pavla (1238), Lenard Fridolin (2398). — Novi udje: Juvrn Roz. (2966), Bajželj Mart., Tepina Jan., Lebar Jan., Gros Rom., Hafnar Kat., Kodrič Franč., Križaj Marija, Kalan Marija, Oranič Mar., Ziherl Ivana, Dolenc Franč., Hafnar Val., Kovač Ivana, Zavrl Ivana. (P. Stražišče.) 17+191 = 208 Trboje. Štular Mart.(2745), župn. — Elebčar Jan. (989), Jenko Fr. (2071). — Novi udje: Zavrl Fr., Ovčjak Jožef, Dolinar Hel., Osel Mar., Molj Mar., Težak Mar. (P. Smlednik.) 3+47 = 50 Trstenik. Mi k š Iv. (914), žpk. — Novi udje: Zupan Matevž, Benedičič Fr., Sire Marij., Valjavec Juri, Rozman Tom., Godnov Janez, Lombar Ana. (P.Kranj.) 1+62=63 Tržič. PotokarJož., župnik; Cadež Viktor (2283), Javornik Tom., kaplana. — Knific Jožef (1068), zidar. — Novi udje: Bečan Franč., Boncel Ad., Blaznik Mar., Celarc Lovr., Dežman Katarina, Furlan Amal., Femic Rud., Globočnik Anton., Gale Mar., Gantar Mar.; Janežič Kat., Kralj Mar., Kristan Mar., Kralj Kat., Kokotec Ana, Kališn k Urš., Kristančič Mar., Klemenčič Mar., Kosmač Ter., Keršič Franč., Klemene Pet., Kaštrun Jan., Kristane Mar., Kaštrun Mar., Kristan Urš., Kastelic Ivanka, Koprivnik Jak., Kajbič Am., Kunaver Ang., Meglic Šim., Mikič Ang., Meglič Franč., Mokosel Leop., Mokosel Mar., Meglič Neža, Napret And., Ovsenek Anton., Ogris Seb., Ovsenčič Mar., Polajnar Val., Plečnik Ant., Perko Pet., Perko Mar., Palmasin Jož., Primožič Mar., Primožič Kat., Režek Ang., Rabič Franč., Rožič Mar., Srečnik Mar., Srečnik Leopold., Slapar Ang., Stegnar Franč., Štular Franč., Sajovic Ana, Šarabon Mar., Sitar Mar., Tišler Anton., Tišler Franč., Trojar Jož., Tišler Jož., Tišler Franč., Tadel Leopoldina, Vuk Gašper, Zupan Jožefa, Zupan Jož., Žumer Meta, Zupan Berta, Zaplotnik Anton, Zaletel Antonija, Zadnikar Marija, Zaplotnik Anton, Žos Anton, Benedik Marija. (P. Tržič na Gorenjskem.! 2+342=344 Velesovo. Brešar Jožef 11754), župnik; Zupin Janez (2632). (P.Cerklje.) 2 Voglje. Okom Mat. (1830), benefic. — Zmrzlikar Iv. (2572). — Novi ud: Cebulj Marija. (P. Šentjur pri Kranju.) 2+62=64 Zapoge. Koželj Fr., župnik (3 izt.) — Jerman Mar. (1661). — Novi udje: Aljaž Mar., Bergant Angela, Bergant Jožef, Bohinc Marijana, Jenko Marjeta. (P. Smlednik.) 1+31 = 32 Število dražnikov: 136 dosmrt. 2703 letnih = 2839. 6. Dekanija Leskovec. Leskovec. Schweiger Franc (924), dekan; Kopitar And. (2716), kaplan (6 izt.). — Tomažin Roz. (1497), trg. — Novi udje : Arh Al. (2847), Pire Franč. (2848), Arh Al., Arh Ana, Avguštin Frančišek, Arh Marija, Arh Ana, Bukovec Ana, Božič Marija, Butkovič Mar., Božič Franč., Bogolin Jan., Dornik Neža, Dime Mar., Grebene Jože, Glavan Neža, Hrovat Ant., Jurečič Zefa, Jurečič Ant., Jamnik Neža, Jazbec Pavla, Jablanšek Zefa, Kodelja Alf., Kerin Ana, Kerin Ana, Kilar Mar., Kranjčevič Mart., Lajkovič Jan., Mavsar Neža, Milar Ter., Mikolič Mar., Milič Ana, Novak Terezija, Nečemer Ančka, Ojsteršek Mar., Oštirjeva Zaljka, Prinčič Malči, Pire Miče, Pacek Mart., Pouchly Mar., Pacek Mar., Pire Ter., Piro Vinc., Račič Ant., Račič Mart., Stare Ant., Simončič Malči, Strle Mar., Stare Neža, Štajnar Ana, Švigelj Ana, Teišelič Mar., Unetič Marija, Urbane Marija, Urbanč Terezija, Urbanč Tinica, Urbanč Frančiška, Vakselj Al., Vodopivec Mar., Vodopivec Jos., Vrhovšek Terez., Voglar Marija, Zaletel Jož., Zorič Franč., Žabkar Tonka, Žičkar Mar. (P. Leskovec.) 5+145=150 Boštanj. Rakovec Engelb. (2652), župnik; Markii Josip (2628), kaplan. — Novi ud: Umek Ana. (P. Radna pri Sevnici.) 2+100=102 Bučka. Rebol Blaž, žnpnik. — Selak Al. (2276), Rupert Mar. (1359). — Novi udje: Selak Jan., Kranjc Jan., Mergole Ter., Bregar Ter., Duh Ter., Banič Mar., Jalovec Štefanija, Zupan Neža, Kralj Ana. (P. Bučka.) 2+46=43 Ljubljanska škofija: 7. Litija; 8. Ljubljana. Cerklje. Gabrič Ant., župn.(2 izt.). — Pleterski Mart. (2452), trg. — Novi udje: Lopatic Jožef (2868); Cermelj Kornelija, učit.; Dvornik Jož., Uramc fr., Jazbec Franca, Lopatič Rozalija, Pugelj Štefan., Martinčič Neža, Bogolin Neža. (P. Krška vas.) 2+106 = 108 Čatež. Zorko Franc (1733), župnik (4 izt.). — Župnijska knjižnica (347). — Novi udje: Jalovec Ana, Jamnik Mar., Komočar Ant., Mohar Mar., Mrak Mar., OreŠar Mih., Preskar Kat., Senegačnik Franč., Tomše Mar., Tomše Mar., Tomše Neža, Urekar Fr., Zavor Marija, Komočar Neža. (P. Krška vas.) 2+104 = 106 Sv. Duh. Ž ust Jak., župnik. — Šolsko vodstvo Veliki Trn (2468), Pirec Jos. (512), Lokajner Fr. (2404). — Novi udje: Bizjak Ivana, Božič Alojzija, Češnjevar Alojzij, Gorišek Jožefa, Gabrič Mar., Jane Jožefa, Jane Mar., Jane Mar., Judež Alojzija, Kilar Terez., Lekše Ana, Lekše Mar., Lekše Mar., Mirt Jožefa, Pire Mar., Prah Mar., Sobe Jak., GorenoAnt., Oberč Ant. (P. Krško.) 3+70=73 St. Jernej. Lesjak Ant. (1945), kn. šk. duh. svetn. in župnik; Lončar Fr. (2506), Rogelj Jož., kaplana; Šola v St. Jerneju (391), Izobraš. društvo (2189), Saje Karol. (1810). — Novi udje: Peljko Jan. (2869), Androja Anton, Bučar Emi, Dragman Anton, Kuhar Ana, Luštek Ant., Martinčič Mar., Mahovlič Uršula, Okički Frančiška, Oblak Ana, Pirkovič Karol, Pavlič Fr., Penca Ant., Pavlin Mar., Radešček Ter., Rebselj Mar., StrajnarMar., Škedelj Jak., Štemberger Ana, Tratnik Anton, Vidmar Marjeta, Zrimšek Neža, Zorko Ana, Žnidaršič Ana, Zamudu France, Pozabu Matevž, Prepozna Urška, Kuralt Marica, FabjančičMar., VideTereza, Frančič Anton., Cvelbar Tereza, Hudoklin Jan., Zalokar Jožefa, Sketelj Franč., Recelj Ana, Rebselj Jožefa, Martinčič Franc, Godina Ana. (P. Št. Jernej.) 6+307=313 Kostanjevica. Podbevšek Jem. (2023), župnik. — Bohrman Jožef (1687), c.k.notar; Starec Ana (1364), Starec Ant. (1665).— Novi udje: Strekelj Jakob (2900), kaplan; Bizjak Neža, Cvelbar Al., Cvelbar Marija; Drachsler Jos., c. kr. gozdar; Frankovič Ana, Frankovič Mar., Gorenc Uršula, Gregorič Aleksander, Grubar Mar., Hodnik Mar., Jereb Ana, Jorga Mihael, Kerkoč Viktorija, Kotar Mar., Krošelj Neža, Kuhar Mar.; Luznar Jak., c. kr. okr. sodnik; Močan Vilma, Ponikvar Janez, Premru Ana, Stopar Ana. (P.Kostanjevica.) 5+115=120 Sv. Križ. Zupane Andrej (2783), župnik; Prebil Ferdinand (2713), kaplan; Pire Fr. (2340). — Novi udje: Barbič Mart., Baznik Jožef, Burja Jan., Butara Marko, Colarič Franc, Grame Fr., Jurica Mart., Mestek Ant., Ajster Ana, Banič Karolina, Barbič Terezija, Baznik Neža, Božič Mar., Božič Ter., Cunk Ana, Dragan Alojzij, Glinšek Ter., Hočevar Mar., Hosta Ter., Kerin Amal., Kodrič Jožefa, Kodrič Marija, Kodrič Ana, Komljanc Neža, Pešec Marija, Rupar Angela, Sintič Marija, Srpčič Ana, Štefanič Mar., Štefanič Urša, Štih Neža, Vintar Fr. (P. Sv. Križ pri Kostanjevici.) 3+106=109 Krško. Kurent Al., župnik (6 izt.). — Lapajne Ivan (643), ravnat.; Učitelj, knjižnica (435), Počivalšek Jos. (2753). — Novi udje: Ašič Ivan, Cerovšek Alojzija, Majcen Slavko, Mohorčič Jož., Švigelj Jakob; Susteršič Anton, lekarnar; Zohrer Marija, Žener Alojzija. (P. Krško.) 3+123 = 126 Raka. Borštnar Jožef, župnik. — Florijančič Iv. (1824), kaplan; Jurman Karolina (2209). — Novi udje: J are Mart. (2901), kaplan; de-Cecco Franc, Maznik Franc, Kunsfek Ivana. (P. Raka.) 3 + 109 = 112 Studenec. Horvat Mihael (906), župnik; Laščanova hiša (283). — Novi udje: Andronja Terez., Bralec Mar., Bradula Alojz , Božič Terez., Cizerle Mar., Hočevar Alojz., Jane Mar., Kovač Ana, Mlakar Ana, Mlakar Mar., Puntar Alojzija, Ratajec Neža, Rabzel Mar., Rihtar Jožefa, Solce Alojzija, Starec Alojzija, Stojs Terezija, Zalokar Marija. (2 + 67 = 69). — Posamezna (2). (P. Radna pri Sevnici.) 2+69 = 71 Škocijan. Cuk Karol (1942), župnik; Golob Franc, Torkar Ant., kaplana; Franke Fr., vikar v Oseku. — Blatnik Alojzija (1948). — Novi udje: Debevc Alojzij, Janežič Fr., Jerič Iv., Jerič Jož., Kočevar Janez, Šinkovec Mat., Banič Ivana, Bovhan Marija, Gričar Mar., Hočevar Alojzija, Hrastar Mar., Janežič. Ter., Jerman Jožefa, Koščak Ana, Kralj Ana, Kruc Mar., Kunstelj Urša, Labre Ana, Lindič Ana, Mencin Antonija, Natek Mar., Povše Frančiška, Papež Mar., Slak Terez., Šinkovec Ivana, Taborski Jožefa, Udovč Franč., Vene Mar., Vrtačnik Josip., Hočevar Jan., Peteriin Al., Jerman Mar., Luzar Mar. (P. škocijan pri Mokronogu.) 2+195=197 Velika Dolina. Gnjezda Janez (1412), župnik. — Ljudska šola (375). — Novi udie: Bizjak Terez., Bukovinski Mar., Hočevar Ivana, Novosel Franc, Novosel Jera, Novosel Jure, Novosel Zofija, Pangrčič Marija, Strniša Marija, Unetič Bara. (P.Jesenice na Dolenjskem.) 2+58 = 60 Število družnikov: 42 dosmrt. 1653 letnih = 1695. 7. Dekanija Litija. Šmartno. Rihar Matej, dekan. — Župna knjižnica (388). — Novi udje: Balant Mar., Češek Jan., Dolšek Jan., Gliha Ign. z druž., Gradišek Jož., Grošelj Ant., Groznik Roza, Grum Ignac, Koledar 1918. 81 Golob Jan., Juhant Andr., Kokalj Ant. mL, Kokalj Emilija, Muzga Terez., Okorn Fr., Pregelj Al., Pregelj Franč., Pevec Al., Pokovec Alojzija, Potisek Fr., Potisek Mar., Poglajen Urš., Rogelja Ivana, Rozina Ivana, Smuk Iv., Smrekar Jož., Sirk Ant., Tomcžič Ant., Tomše Jan., Tomše Mar., Trelc Jožefa, Urbančič Jan., Vidic Mart., Vidic Franc, Zidar Anton, Zapušek Neža, Zupančič Marija. (P. Šmartno pri Litiji.) 1+196=197 Dobovec. Pogačar Janko, žup.npr. — BevcJan. (1735). — Novi udje: Bajda Hel., Bregar Alojz., Dolanc Jož., Dolinšek Ign., Fele Neža, Gabrijel Leop., Ivšek Frančiška, Kovač Jan., Medvešek Marija, Medvešek Mat., Novak Jož., Pavlič Ana, Smodiš Alojzija, Trošt Ana, Jelen Janez. (P.Trbovlje.) 1+42=43 Dole. Filler Vdclav (1272), župnik (2 izt.). — Novi udje: Poglajen Jožefa (2883), Medved Ana, Odlazek Alojzija, Sluga Jož., Lamovšek Jernej, Tomažič Janez, Drnovšek Marija, Sluga Anton, Drnovšek Terezija, Zavrl Alojzija, Gracar Marija, Sevšek Marjeta, Škoda Jožefa, Medvešek Franc. (P. Dole.) 2+65 = 67 Hotič. Hromeč Ivan, župnik. (P.Litija.) 31 Janče. Dobnikar Janez, župnik. — Novi udje: Jelnikar Franc, organist; Maren Anton, Jančar Anton, Jelnikar Alojzij, Zavrl Franc, Končar Janez, Mahkovic Janez, Ostrež Kat., Brunček Ivana, Cenjavek Marija, Anžur Katarina, Marolt Alojzija, Habič Pavla. (P. Litija.) 33 Javorje. Indof Frano, župnik. — Nova uda: Tomec M., Zupančič M. (P. Šmartno pri Litiji.) 34 št. Juri pod Kumom. Merdavs Ludovik. — Avsec Franc (920), župnik. (P.Radeče.) 1+33=34 Kresnice. Dolinar Janez, župnik. — Novi udje: Godec Franc, Razpotnik Jakob, Pire Fr., Hvala, Marija, Jakopič Terezija, Mohar Ana. (P. Kresnice.) 47 Št. Lambert. Cuderman Jož., župni upr. — Župna knjižnica (1952). — Nova uda: Pavšek Marija, Grošelj Marija. (P.Sava.) 1+40=41 Litija. Kralj Franc, župnik. — Novi udje: Simonič Julija, Potočnik Ivana, Wabra Ivana, Megušar Helena, Virfc Mar., Erjavec Lud., Resnik Ivan, Urbančič Iv., Planinšek Anica, Mešek Pavlina, Črne Kristina, Damjan Antonija, Logar Mar., Bregar Juri, Babnik Marija, Čebela Viktor, Pertot Adolf, Lntman Terezija. (P. Litija.) 131 Polšnik. Kovič Jernej, žup. uprav. — Ljudska šola (2437). — Novi udje: Borišek Alojzija, Borišek Kat., Fele Štefan., Golob Fr., Hiršelj Mar., Kos Fr., Kos Franca, Kolar Jan., Lilija Bogumil, Lokar Ant., Medvedšček Jož., Potisek Jan., Potisek Mar., Povše Uršala, Prime Jožefa, Prime Jan., Repovš Anton., Resnik Franč., Sladič Jožefa, špehar Jan., Tekavec Mar., Vidic Dominik, Vidmar Frančiška, Vodenik Amalija, Vodenik Jožef, Zupan Marija, Žibert Franca. (P. Litija.) 1+79=80 Prežganje. Jaklič Karol (1149), župnik. — Novi udje: Mohar Marija, Ostrež Jera, Ostrež Uršula, Roje Ana. (P.Litija.) 1+49 = 50 Prfmskovo. Plešic Ant., žpk. (P. Šmartno pri Litiji.) 56 Radeče. Hiersche Franc, župnik (3 izt.). — Krisper Anton (2573), ravn.; Podlogar Neža (2574), Vodenik Urša (1181). — Novi udje: Gorenjec Janez, Kremžar Franc, Radovič Ant., Rossi Peter, Simončič Ign., Bratkovič Mar., Krznar Mar., Krznar Polona, Schobl Tekla, Žagar Jožefa. (P.Radeče.) 3+104=107 Sava. Širaj Andrej, župnik (3 izt.). — Berdajs Marija (2022). — Novi udje: Savšek Benedikt, Gošte Flor., Oblak Janez, Devetak Ant., Južnik Angela, Kopp Mar. (P. Sava.) 1+39=40 Svibno. Koprivec Peter, župnik. — Novi udje: Kmetič Leon, Ilinčič Rozalija, Medved Apolonija, Novak Alojzija, Orešnik Frančiška, Zupan Terezija. (P. Radeče.) 66 Štanga. Žnidaršič Ant., župnik. (P.Litija.) 57 Zagorje. Rott Gotard, župnik in duh. svetn. — Kokel Fr. (2633), Oman Ant. (2726), kaplana; Zupin Leop. (1946), organ.; Forte Iv. (2727); Govejšek Mar. (1502). — Novi udje: Ravnikar Jožef, Legat Val., Oven Janko, Ranzinger Ljudm., Ambrož Karel, Bren Mar., Cebin Justina, Cuk Katar., Drnovšek Fr., Drnovšek št., Herman Mar., Karat Ferdinand, Kovač Rudolf, Krauskopf Brigita, Krauskopf Rozal., pl. Plah Št., Rus Vincenc., Srebot Jožef, Šerak Marija, Škrabar Marija, Ule Marija, Zerko Marija. (P. Zagorje ob Savi.) 5+184=189 Število družnikov: 17 dosmrt. 1286 letnih = 1303. » 8. Dekanija Lj ubij a na. Stolna župnija v LJubljani. Premil. g. knez in škof dr. Jeglič Anton B. (1450); Flis Janez (513), generalni vikar; Sajovic Jan. (16), stol. prošt; Kolar Matija (542), stolni dekan; dr. Gruden Jož. (2025), st. kan.; Kržič Ant. (733), č. kanonik; dr. Krek Jan. (1812), drž. in dež. posl.; Gegnar Janko (2520), st. vik.; Jakelj Gr. (281), žpk. vp.; Zabret Franc (2366), stolni kaplan; Zalokar Ana (2061); Premrl Stan. (2368), st. pevovodja; Kat. društvo za delavke (1420), 6 82 Ljubljanska škofija: 8. Ljubljana. Knjižnici Alojzijeviška (285); Knjižnica c. kr. II. drž. gimnazije (1247), Knjižn. c. kr. realke (149), Leonova družba (2702), Nemški viteški red (2024); dr. Tavčar Ivan (789), župan stolnega mesta Ljubljane; Ambrožič Franja (2369); Kalan Milan (2680), Korelec Ana (676), Majaron Boris (2076), Pire Ciril (1584); PotoVar Ter. (897), Bebek Jož. (1419), Rupert Mar. (1359), Štrus Marj. (722), Žagar Karol (470). — Novi udje: Sicherl Ivan (2849), Kiarj i Ana, Puc Julija, Ravhekar Ant. (30+185=215). — a il al ■a- * fl ® " S o H* Cg ^ ti N S > M o H rjS SŽO « -d H H k Najcenejši nakup vsakovrstnega blaga. Prva gorenjska razpošiljala Ivan Savnih Kranj 159, Gorenjsko. Zahtevajte cenik z več tisoč slikami zastonj. Št. 100. Double-zlat prstan K — 80. Št. 101. Prstan novo zlato K 9'80. Št. 102. Double-zlat prstan K —-90. Št. 103. Prstan novo zlato K 13'20. Št. 104. Double-zlat prstan K —-90. Št. 105. Prstan novo zlato K 15-80. Št. 106. Vojni srebrni prstan z križem ali v obliki podkve-nega žreblja K 3'90. Št. 107. Lep double-zlat prstan K 2'—. St. 108. Prstan novo zlato K 16-20. Št. 109. Double-zlat poročni prstan K 150. Št. 110. Poročni prstan novo zlato K 12"—. Št. 111. Poniklana verižica K 1-80. Št. 112. Double-zlata veriž. K 3*—. Št. 113. Lepa double-] zlata verižica K 5'—. Št. 114. Damska double-zlata verižica za ure K 3-50, finejša K 5'50. Št. 115. Lepo poniklana damska verižica K 3'20, srebrna K 12'50. Št. 116. Nikeln. verižica K 180. Št. 117. Srebrna verižica K 7'50. Št. 118. Usnjata močna verižica z nikelnastim obeskom K 2 20. Št. 119. Ista s sr. obeskom K 3'60. Št. 120. Nikeln. "erižica K 4'—. Št. 121. Srebrna verižica K 10'50. Št. 125. Moderna broška z belo ali črno glavo, 35 X25 mm vel., K 1-, 1-50, 2-20. Št. 126. Spomin, broška svetovne vojne K 2'—. Št. 122. Double-zlati uhani K 2'—. Št. 123. 14 karatni zlati srednje velikostilK 15'-, večji K 22-. Št. 127. Double-zlati uhani z belimi, rdečimi ali modrimi _ kamni K 1'20. Št. 128. 14 kar. zlati uhani K 22—. Št. 124. Lepa broška »Marija pomagaj«, 35X25 mm velika, K 2'—. »pumoKooyi s a.v Št 129. Orgljice na obe strani igrati na 64 glasov K 4"—. Št. 130. Orgljice »Cesar Karel« na 32 glasov K 2 90, na 48 glasov K 3'80. Št. 134. Fluta-flavta na 10 tipk, 2 basa K 7'50. Št. 133. Toaletno ogledalo, malo K 2-60, večje K 3'50, veliko K 3"90. Št. 152. Ročna torbica iz usnja K 5'50, 7-80, 14— in 25'—. »Gorenjska kosa" kosa sedanjosti: 75 7% 80 8 85 8% 90 9 Št. 131. Harmonika na meh, 24X14 cm vel., K 25'—. Št. 132. »Miloglas«-harmonika na 21 tipk, 16 gub in 8 basov K 120'—. Št. 136. Doza za sval- čice iz tula kovine K 3'50. Št. 137. Ista posreb-rena K 7'50. —: Za cene kos se naj vpraša s dopisnico. Hočete li ohraniti si zdravje? Uporabite v potrebi sledeče izdelke lekarnarja Piccoli v Ljubljani o. In kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik, odlikovan od N]. svetosti papeža z zlatim zaslužnim krlžoem „pro Eoolesla et Pontlfloe". Ti izdelki so bili odlikovani na mnogih razstavah z zlatimi kolajnami in častnimi priznanji ter jih slavni profesorji medicine, zdravniki in tisti, ki so jih rabili, toplo priporočajo. je sredstvo, katero se že nad 40 let uspešno rabi za želodec, ta poglavitni del človeškega telesa, da ostane zdrav ali pa da se mu zgubljeno zdravje zopet povrne. Piccoli-jeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavo in učinkuje lahno odvajajoče; se priporoča posebno tistim, ki trpijo stalno na zaprtju telesa. — Razpošilja se v zabojčkih po 12, 24, 36 in več steklenic. Steklenica stane 30 vinarjev. Zaboj se računa po lastni ceni. Malokrvne, nervozne, po bolezni oslabele osebe, bledi, šibki in bolehno izgledajoči otroci, dekleta in žene se poslužujejo ki vsebuje isto množino železa, katero predpisuje zdravniška veda. — Polliterska steklenica stane K 240 brez zaboja. Gojite živinorejo? Želite si več prislužiti z Vašo živinorejo? Podajajte Vaši živini redno Piccoli-jev redilni prašek Profesor dr. Kašparek, predstojnik c. kr. češke živinozdravniške visoke šole v Pragi, priporoča redilni prašek „Redin" za pitanje svinj, govedi, konj in perutnine. „Redin" pospešuje kostitvornost in požirljivost, poviša množino mleka in težo živine. — 10 škatljic K 5-— prosto zaboj. Naroči se pod naslovom; „Lekarnar Piccoli v Ljubljani št. 111". Vsa naročila se takoj rešijo proti povzetju zneska. — Poštnino plača naročnik. Ceniki se razpošiljajo brezplačno in poštni/ne prosto. I 1 C 3odružnica Ljubljanske KREDITNE BRHKE Celovec, Kolodvorska cesta št. 27 -v lastni hiši. - ■ ■ ■ ■ Centrala v LJubljani. - Podružnice v Spljetu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju. ■ ■ Delniška glavnica 10,000.000 K. Rezervna glavnica 1,500.000 K. ■ ■ Naslov za brzojavke: Banka, Celovec. — Telefon: štev. 164. Naš prvi slovenski bančni zavod izvršuje vsa v denarno stroko spadajoča opravila najkulantneje. Sprejema denarne vloge na knjižice ter jih obrestuje sedaj po 4 od sto in na tekoči račun po dogovoru. Sprejema naročila na vrednostne papirje, preskrbuje nakup in prodajo tujega denarja in inozemskih čekov, ter nakup in prodajo državnih papirjev, vseh vrst obligacij, delnic in srečk. Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško in inozemske borze izvršuje najkulantneje. Vrednostne papirje sprejema v dep6t in oskrbo in daje nanje ugodne predujme. Zavaruje vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju ter izdaja promese za vsako žrebanje. Preskrbuje vojaške ženitninske kavcije in opravlja tozadevne manipulacije. Srečke prodaja na tekoči račun in obroke. Eskontuje in vnovčuje menice in nakaznice na vsa večja mesta ter izvršuje nakazila na vsa tu- in inozemska mesta najceneje. Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji. Zapadle kupone vnovčuje brezplačno. Izseljencem v Ameriki in drugih prekmorskih krajih priporoča svoje solidno posredovanje. Prodaja srečke razredne loterije. PODRUŽNICI LJIJBLJAMKE KREDITNE BANKE V CELOVCU daje vsa zadevna pojasnila" drage volje ustmeno in pismeno z obratno pošto. Najuspešnejša, vedno sveža, po zdravniški preizkušnji prirejena sredstva: Po zdraonlSbem predpisu Dedno snele pripravljeno, priznano dobro sredstoo: Esenca za želodec MKr,u - Ob pomanjkanju teka, slabi prebavi in boleznih v želodcu že za mnogo let preizkušeno dietično sredstvo. Ojačnje tek, krepi želodec, pospešuje prebavo, pomiri krč in prepreči vse posledice preobilnega zauživanja, n. pr. slabosti, bljuvanja, zgago in druge slabosti želodca. Zaradi svojega učinka in prijetno grenkega močnega okusa je tekom pol stoletja postala ta esenca najbolj priljubljeno domače sredstvo. Na potovanjih, lovih, pri utrudljivih hojah služi imenitno kot oživljajoče krepilo. Ker se dobiva v jako priročnih steklenicah, tudi ni nadležno je s seboj nositi. 1 velika steklenica poštnine prosto 7 K. — Da si vsak tem lažje oskrbi to priljubljeno sredstvo, pošiljamo isto, ako se naroči, na vse kraje in naročitve hitro in točno izvršujemo. Jerkules" žveplena kislina proti trganju, najboljše utešujoče sredstvo proti revmatizmu, prehlajenju, trganju, ohromelosti, izvinkom itd. 1 steklenica K 5'50 in K 8-— poštnine prosto. vsakovrstni, ako tudi zastareli, se ozdravijo v presenetljivo lUDIll kratkem času z obrizgovanjem in Capsules vege- tales. 1 stekleničica K 3'50. 1 stekleničica Capsules vege-tales K 6-. Kaiftli hripavost, prsne in vratne bolečine, nahod, influ-l\CUCIJ| enca, oslovski kašelj, zaslizenje, katar sapnih organov odstranjuje hitro in sigurno Banatski rastlinski sok. Ta iz najzdravilnejših aromatičnih rastlin južno-ogrskih planin prirejeni sok je izrstno sredstvo proti vnetju sluza ter ga zaradi njegovega res dobrega okusa tudi otroci radi uživajo. 1 steklenica K 6'—, za otroke pod 10 leti K 4"50 Eoštnine prosto. — Kot zdravljenje pospešujoče pri uporni, že dolgo trajajoči olezni zelo dobro služi Banatski rastlinski čaj. 1 doza kot priloga poši-ljatvi K 1-80. Kri čistilne hrogljice lekarne Včrtes so najuspešnejše, najizdat-nejše in neškodljivo odvajalno sredstvo. Zaradi svojega izbornega učinkovanja so postale neutrpljivo domače sredstvo. Te krogljice dajemo po želji poslajene ali neposlajene. Po pošti pošiljamo najmanj eno veliko škatljo za vnaprej vposlane K 4*30 poštnine prosto. 5 škatljic namesto za 20 K samo za 15 K poštnine prosto. ■ SSiiJS mast proti lišajem, srbeče, vlažne ali suhe vrste, tra-IaIAhJI« jaj°če luščenje kože, pa če še tako zastarelo, se z » » uporabo te izvrstno delujoče masti proti lišaju hitro in gotovo odstrani. 1 doza K 5'90 poštnine prosto. Padavica, sredstvo proti padavici, zoper Vidov ples, omotico, bolezni na ledvicah, krču v maternici, ščipanje, nespečnost itd. z izvrstnim uspehom uporabljeno. 1 velika doza K 11'— poštnine prosto. Pijančevanje. tančno po zdravniških predpisih v le"ka"mi »pri orlu sredstvo proti pijančevanju. Ker je brez okusa in duha,"še lahko do-tičnemu brez vednosti da uživati. Prosi se za naznanitev starosti. Kdor se hoče te hude strasti iznebiti, naj rabi v neštevilnih slučajih s sijajnim uspehom preizkušeno, na-—: Lugosu izdelano 1 velika doza K 8"80. se odstrani brez težave hitro in sigurno po Trahulfa lekarjfl SertES-a Cuo-krogljicah, že v neštetih slučajih preizkušene, učinkujejo popolnoma Sigurno in imajo poleg tega vsem drugim zdravilom zoper trakuljo nasproti še to prednost, da ni bolnik ne najmanje mučen in oslabljen, niti se mu želodec ne pokvari, kakor to delajo skoro vsa zdra-vila zoper trakuljo, marveč iste nasprotno krepe prebavo in jih tudi otroci lahko uživajo brez vseh težav, ker jih je lahko in prijetno jemati. Ne škodujejo tudi potem ne, če tra-kulje sploh ni. Trakuljo odžene v zgnjitem stanju z glavo vred in je torej nemogoče, da bi podraščala. — Po čem poznamo, da Imamo trakuljo? Po tem, da povzroča marsikatere težave, kakor: kčliko in krče v želodcu, bljuvanje, čustvo, da koga tišči v želodcu, ali pa kakor bi mu klobček kvišku lezel do vratu, zvijanje in srkanje v trebuhu, omedlevica in vrtoglavica, malokrvnost, breztečnost izmenoma s hudim gladom, medlost in neveselje do dela, močan slinotok, kislo odpeho-vanje, kruljenje v želodcu, slaba prebava, otožnost itd.j kot zunanje znake je še omeniti: modre kolobarje okrog oči, posebna belota roženice, bledoličnost, obložen jezik, mršavost, zabuhlo telo. — 1 pušica Cuo-krogljice, če se poprej vpošlje K 9"30 Iranko. — Pri naročilih se prosi starost navesti. Vsa vprašanja in naročila je najtočneje nasloviti na L. lfčrtes, orloua lekarna, Lugos št. 559, Banat. —M _ vnetja, otekline se najhitreje ozdravijo z mazilom za K^lIB. rane, katero je zanesljivo zdravilno sredstvo proti razno-■^■"■■■"f vrstnim ranam in poškodbam. Ena doza K 1 '20, 5 doz K 8'20 poštnine prosto. Cnnn«MXHill« ekstrakt. Izvrstno, kri čisteče sredstvo proti skrnini, lIuSSuDuF Q- Sfolši, škrofulozi, zastarelim, trdovratnim kožnim HHifUM|fHi ■ 11 h g0iezllim ter sploh pro)i vsem kroničnim boleznim izvirajočim od pokvarjene krvi. 1 steklenica K 5'50 in K 8'— poštnine prosto, Slabosti prašek vsake vrste, kakor: bledoličnost, slabokrvnost, onemoglost, histerični krč, oslabelost živcev itd. odstranjuje najuspešneje Dr. Hilla krepostni :. 1 velika doza K 9'30 poštnine prosto. olje, zdravi hitro in sigurno revmatično in nervozno šumenje v ušesih, slab sluh, če teče iz ušes in vse druge ušesne bolezni. — 1 steklenica K 5-90 poštnine prosto. Sluh poprej takozvani čudoviti balzam, najboljše ljudsko zdravilo _ za notranje in zunanje bolezni in vsakovrstne slabosti. 10 navadnih ali 6 dvojnatih steklenic 8 K poštnine prosto. 9ertes-ov balzam, ■ ■__■__™SSS barona Bruckenthala. Od skrajno dobro- 11 UU«9 Z 21 DC1 delnega učinka za vzdrževanje, jačenje H MU ,n za obnovitev vida. ! steklenica K 4"20 poštnine prosto. Znoj- S sredstvo proti potu in srbenju dr. Skotta. Deluje uspešno pri potenju nog, rok, podpazduho, pri takozvanem volku, kakor pri srbenju vsake vrste. Ena doza K 5'30 poštnine prosto. Razumni kmetovalci, kateri hočejo donesek svoje živinoreje izdatno povišati, naj _ rabijo kot izvrstno pripoznani in postavno zavarovani dietetični živinoredilni in pitovni ter mlečni prašek i imenom „Kmetsko veselje". — Isti povzroča veliko Edino pristno samo pri izdelovalcu: požrljivost, hitro pridobitev teže, zrelosti za klanje in največjo izdatnost mleka. Se povsod stokratno izplača. Sijajna pri-poznanja in prve nagrade na razstavah v Rimu, Londonu in Parizu. 1 zavoj praška „Kmetsko veselje" stane K 2.— . L. Vertes-u, letoma pri »OrluLugos št. 559, Banat. C. kr. kmetijsko družbo kranjsko v Ljubljani ..............................................................iiiii ustanovljena leta 1767. mu.......mini......................mirnim........milimi je najbolj razširjeno slovensko kmetijsko društvo, ki ima svoje ude v vseh slov. pokrajinah Avstrije. Udnina znaša na leto K 4"—, ki jo je naravnost poslati c. kr. kmetijski družbi kranjski v = Ljubljano, Turjaški trg štev. 3. ^======= Vsak ud dobiva brezplačno kmetijski strokovni list „Kmetovalec", ima pravico se obračati do družbe zastran sveta o vseh gospodarskih zadevah in dobiva pri družbi po najnižjih cenah v zajamčeno najboljši kakovosti vse gospodarske potrebščine. Tsak ud ima pravico dobiti na leto brezplačno štiri vlsokodebelna sadna drevesa. Družbeno uradno glasilo »Kmetovalec" je najstarejši, največji in najboljši slovenski gospodarski list, ki je redno opremljen s podobami. »Kmetovalec" izhaja v obsegu 1% do 2 pol po dvakrat na mesec, prinaša poučne in poljudne spise iz vseh panog kmetijstva ter redno prinaša odgovore na gospodarska vprašanja, ki dohajajo od družbenih udov. Gospodarskega lista „Kme-tovalca" ne sme manjkati v nobeni slovenski kmečki hiši, kjer se količkaj brigajo za kmetijski napredek! Inserati v „ Kmetovalcu" imajo najboljši uspeh, kajti list je silno razširjen in je v najboljših slovenskih hišah, kjer so najboljši in najpremožnejši odjemalci. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske ima pravico na leto enkrat brezplačno objaviti med „Malimi naznanili", če ima kaj naprodaj ali kaj kupiti. C. kr. kmetijska družba ima v zalogi in oddaja le svojim udom gospodarske potrebščine in sicer: sadno drevje vseh tistih plemen in vrst, ki se v naših pokrajinah najbolje spona-šajo; razna semena: semensko žito, debelo-zrnato brezpredenično seme domače in nemške detelje, razna travna semena, mešanice travnega in deteljnega semena za raznovrstne zemlje, seme pese, semenski krompir itd.; umetna gnojila z zajamčeno vsebino. Dušična gnojila: amonijev sulfat, čilski soliter; fosforova gnojila : Tomasovu žlindro, kostno moko, rudninski in kostni superfosfat; kalijeva gnojila: 40 °/o kalijevo sol in kajnit; mešana gnojila za vinograde, za zelenjadne vrte, za lepotične vrte, za cvetice itd.; modro gallco za škropljenje trt in sadnega drevja ter razna sredstva proti trsni gnilobi. Bazno gospodarsko orodje: napajalnike za teleta, kavčukove seske za napajalnike, mlečne cevi, požiralnikove cevi za odraslo goved in za teličke ter koze, trokarje proti napenjanju govedi itd. — Bazna krmila. C. kr. kmetijska družba kranjska izdaja kmetijsko knjižnico, od katere je doslej izšlo sledečih 13 zvezkov: Fr. Štupar: Apno v kmetijstvu . K —'30 Fr. Štupar: Navodilo, kako je sestavljati poročila o letini . . „ —'20 Dr. Steuert-Pirc: Soseda Bazum- nika prašičereja (druga izdaja) „ r— M. Kostanj evec: O užitnini od vina in mesa..........„ 1*50 V. Rohrman: Poučno potovanje v Švico............ 1 — Bohuslav Skalicky: Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju . . „ —'50 Bohuslav Skali cky: Siljenje ali k&- ljenje ameriških ključev . . „ —'30 Gustav Pire: Določanje tolščobe v mleku............. —30 B. Skalicky: Kmetijske razmere na Češkem .......... —'70 Gustav Pire: Poglavje o govedoreji na Kranjskem...... —'30 B. Skalicky: Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter zgoja trt na špalirju . . . „ — 50 Weinzierl-Turk: O sestavljanju in setvi travnih mešanic .... „ 1'— A. Šivic: Poljudno navodilo za merjenje lesa............„ 1'50 Dr. Steuert-Jamnik: Soseda Bazum-nika konjereja........ 1 — Te cene veljajo s poštnino vred in je vsoto za knjige naprej poslati. Poleg teh knjig je družba izdala in ima v zalogi še druge poučne kmetijske knjige in 50 raznih »Gospodarskih navodil" o vseh panogah kmetijstva po 10 v kom. Cenik gori navedenim gospodarskim potrebščinam in čas, kadar se oddajajo, je v vsaki številki družb, glasila „Kmetovaleč" posebej objavljen. Posamezne številke »Kmetovalca" se brezplačno pošljejo na ogled. Vse dopise in naročila je naslavljati: I C. kr. kmetijska družba u LJubljani, Turjaški trg št. 3. NOGA mora nositi ogromno težo celega telesa; to je teža od 60 do 120 kilogramov. To veliko težo mora nositi pri hoji samo ena noga ob vsakem koraku. Noga je ob tem večinoma uklenjena v močan trd čevelj. Pri hoji pritiska teža telesa mehke mesnate dele noge proti trdemu usnju čevlja. Tako nastanejo kurja očesa, žulji in trda koža, ki hojo zelo ovirajo. Mnogo ljudij vlači svoja kurja očesa s seboj celo življenje, ne da bi jih odstranili. Pa to je vendar tako lahko mogoče. Nikdar pa se ne sme vzeti za odstra-njenje nož, ker je noga kolikor toliko vedno nesnažna in ta nesnaga pride pri tem lahko v kri in vsako leto umrje na tisoče ljudi na za-strupljenju krvi. S Fellerjevim turistovskim ob-ližem z znamko „Elza" (obliž zoper kurja očesa) se dajo najstarša in najtrja kurja očesa tako lahko, prijetno in brez bolečin odstraniti, tako da človek občuti to kot pravo dobroto. Tisoči turistov, žandarjev, vojakov, pismonoš in gospa, ki nosijo ozke čevlje, so ta obliž uporabljali in ga priporočajo; ravno tako tudi Fellerjevo tu-ristovsko tinkturo z znamko „Elza" (tekoča tinktura zoper kurja očesa). Ti dve izvrstni preskušeni sredstvi omehčata kurja očesa, žulje in roženo kožo tako, da sama odpadejo. S tem se kurja očesa temeljito s korenino odstranijo in koža se tako mehča, da se ni bati ponovitve, razun če se nosi potem zopet prav trdo in tesno obuvalo. Ženske, ki nosijo majhne, ozke čevlje, naj vsako na novo nastalo kurje oko takoj s temi sredstvi odpravijo, ker si s tem veliko bolečin prihranijo in jim ni treba kazati oni bolestni obraz, ki ga tolikokrat vidimo pri ženskah, ki imajo kurja očesa. Fellerjev turistovski obliž z znamko „Elza" (obliž zoper kurja očesa) stane 1 krono, v kartonu 2 kroni, Fellerjeva turistovska tinktura z znamko „Elza" (tinktura zoper kurja očesa) stane 2 kroni, prašek zoper potenje života in nog 1 krono. Za zavoj in poštnino 2 K 30 h več. — Pristno se naroča pri E. V. Feller, Stubica št. 589 (Hrvatsko). Večina sredstev za odstranitev kurjih očes, kakor rezanje (je nevarno, ker se lahko zastrupi kri), piljenje in druga sredstva imajo napako, da odstranijo samo vrhni del kurjega očesa, ne pa korenine. Radi .tega kurja očesa takoj nanovo rastejo. Nasprotno pa gori navedena presku-šena sredstva dosežejo tudi korenino, da tudi ista odpade, in tako odstranijo temeljito kurje oko. /Elsa / mastet o •-t fD O. cn p-K < O o cr n' a. 3 rt 3 n. o 3 i Najboljša kolesa pruourstne, uedno sueže baterije in druge žepne suetilke samo 9. Borec, Ljubljana špecijalna trgovina s kolesi in deli. Marije Terezije cesta št. 14. (Novi svet.) (T 66 vzajemno zavarovalna banka v Pragi. = Edina slovanska zavarovalnica = ki spada po svojih fondih med prve v Avstro-Ogrski delujoče zavode te vrste. Zavaruje v življenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, dote otrokom, dohodke in pokojnine ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem, upokojencem posojila proti prenotaciji na služnino, pokojnino, ženitveno kavcijo i. t d., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru in proti tatvini z vlomom. . . K 2.137,533.103*30 . . „ 160,378.154-41 . . „ 00,360.566*38 Letna zavarovalnina in postranska doplačila: K 13,830.553*85. Generalni zastop vzajemno - zavarovalne banke ▼ Ljubljani v Gosposki ulici h. št. 12 (v lastni hiši). Zavarovalne vrednosti Izplačane škode . . Rezervni fondi . . . M 1 2 preizkušena, dobro obnesla 3, 4, domača sredstva priporoča mestna lekarna „pri sv. Leopoldu'' v Eggenburgu (Niž. Avstr.), katera naj bi ne manjkala pri nobenem (gospodarstvu za svojce in obvarovanje svojih soprebivalcev pred dolgotrajnimi boleznimi. Za bolne v želodcu Stedrove Morije trihrastove želodčne kapljice sestavljene po starem navodilu, so se dobro obnesle pri vsakovrstnih boleznih želodca, zastarelih bolečinah, netočnosti, slabi prebavi, bljuvanju, želodčnemu krču, gorečici, ter v najkrajšem času pri rednem jemanju dovolile gotovo ozdravljenje. Tudi pri slabem želodcu se pridobi pri rednem jemanju ojačenje. Na ugodnost svojim naročnikom razpošiljamo: 1 steklenico za K 2 40 3 steklenice „ „ 5"60 6 steklenic „ „ 10'— Poštnih stroškov ne računamo. Za odprte in boleče rane Stedrove Marije trihrastove mazilo za rane. Pri vsakovrstnih ranah, kakor: trganih in vtisnjenih ranah, ubo- nnnb|jnih Pri kateril1 to ma" dih, posebno pa pri UJJunllllUH, žilo takoj uteši bolečine in ako se isto rabi takoj po opeklini, za-brani bolestni nastanek mehurjev; tudi se dobro obnese pri odprtih ranah na nogah in starih necelečih ranah in je hitro zdravi. Na ugodnost svojim naročnikom razpošiljamo: 1 lonček za K 2 20 3 lončke „ „ 5"— 6 lončkov ,, „ 9"— Poštnih stroškov ne računamo. Za bolne v črevih sestavljene Ratarihia-kapljice. Po preizkušenem navodilu sestavljeno sredstvo proti driski, griži in drugim boleznim v črevah. Se je izborno dobro obneslo pri naših vojakih na bojišču. Naj bi se ne pogrešalo t nobeni hiši. Na ugodnost svojim naročnikom razpošiljamo: 1 steklenico za K 1:80 3 steklenice „ „ 3'90 6 steklenic „ „ 6'80 Poštnih stroškov ne računamo. Za zobobolne eterično olje za zobe. Odvzame takoj po uporabi tudi najhujše bolečine pri objedenih in votlih zobih. Gotovo, hitro in zanesljivo učinkovanje. Na ugodnost svojim naročnikom razpošiljamo: 1 steklenico za K 1'50 3 steklenice „ „ 3"30 6 steklenic . „ „ 5'60 Poštnih stroškov ne računamo. Naročujte vsa zdravila najbolje in najhitreje naravnost iz Mestne lekarne v Eggenburgu ZSO. (Niž. Avstr.) Mag. pharm. Ivan Stedra. Dopisnica stane samo 8 vinarjev! Vsakdanja razpošiljatev! Prosim čitajte sledeče vrste: Pri tej priložnosti se morejo naročiti tudi druga zdravila in lepotičja. Nimate zato nobenih posebnih poštnih stroškov. ln razno blago pošilja po najnižjih cenah Hazpoši lj filni dom R-SteraiBchi, Celje Zahtevajte zastonj cenik 8 slikami čez tisoč stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana treba ie denar naprej poslati. in razno blago pošilja po najnižjih cenah Razpošiljalni dom H. Stermecki, Celje S! Zahtevajte cenik zastonj s slikami čez ttisoč stvari. Pri naročilih iz Amerike, Nemčije in Balkana je treba denar naprej poslati. Vojne ure. j^Jajoečja tovarniška zaloga. Najnižje cene. Svetovno znana tvrdka. Velikanska, krasna izbira ur, verišic, zapestnic, uhanov in briljantov. ^ Srebrna in iz kina-srebra namisna oprava. ^ Stenske ure in budilke vseh novosti. - -Velika izbira krasnih daril, kakor: ua neveste, krste in birme. - - Lastna tovarna ur t £ znamko „$lttion". ^ v ■ \ Obrane (^uSen, JJubljana, $>r Kresernooa ulica /. Največja izbira ur: Union, Glashiitte, Schaffhausen, Ornega, Alfa. Izbrani koristni predmeti, kar se zamore sedaj postreči, so vedno v zalogi. Koledar 1918. Sredstvo zoper trakuljo. TVillnil i 7 rrl n VA se takoj odstrani po uporabi sredstva zoper trakuljo iz lekarne „pri 1 lalvUlJd. L glaVU sv. Mariji" v Lugosu. Pri uporabi ni treba premeniti navadnega načina življenja. Je popolnoma neškodljivo, tudi ako ni trakulje. Pri naročilu naj se naznani starost. — Škatlja »sredstva zoper trakuljo" K 9-30 poštnine prosto. Lekarna „pri sv. Mariji", Lugos, Cerkveni trg št. 559. T Bolni na prsih kri pljuvajoči, bledolični, slabokrvni, slabotni, skrofulozni, jetični, bolni na pljučih naj ne zamudijo uporabiti sloveči apneno - železnati sirup iz lekarne „pri sv. Mariji". To izvrstno preizkušeno domače sredstvo učinkuje sluz odvajajoče, dobrodelno na sopila, okrepčujoče, zmanjšuje pot, vteši kašelj, pospešuje prebavo, tvori kri in kosti in je radi tega najuspešnejše ne samo za odraščene, ampak tudi za otroke. Rabi se tudi proti oslovskemu kašljn, rahitiki (angleški bolezni), mršavosti, ženskim boleznim, kakor tudi vsakovrstnim slabostim in oslabelostim. 1 steklenica K 6-— poštnine prosto; 4 steklenice, navadno potrebne za eno zdravljenje, K 17*— poštnine prosto. Pristno samo v lekarni „prl sv. Mariji", Lugos, Cerkveni trg št. 158. Življenjsko moč podeli dr. Damjanov prašek za moč. Ozdravi gotovo in popolnoma slabost živcev ali po onemoglih boleznih nastalo, kakor tudi vsakovrstno slabost. Karton K 9-30 poštnine prosto iz lekarne „prl sv. Mariji", Lugos, Cerkveni trg št. 158. Samo Marijin eliksir iz lekarne ,,pri sv. Mariji", Lugos, je pripoznano najboljše dietično-blagodišeče ljudsko sredstvo za izpodbujo teka, odstranitev težke prebave in ojačenje celega organizma. Ako trpite na breztežnosti, riganju, napenjanju, bljuvanju, pritisku v želodcu, želodčnem krču ali na drugih želodčnih težkočah, gorečici, slabosti, slabem ustnem vonju, bolečinah v trebuhu in drugih od prebave izvirajočih težkoč; nadalje ako imate kašelj, hripavost, zasluzenje, onemoglost, utrujenost in slabost, glavobol in bolečine v rokah, nogah, vratu in križu, kupite starosloveči, ojačujoči in bolečine utehujoči Marijin eliksir iz lekarne »pri sv. Mariji«, Lugos, da se tako v najkrajšem času iznebite svojih težkoč. 8 malih, 4 srednje ali 2 vel. steklenici K ll-— poštnine prosto 16 „ 8 srednjih ali 4 vel. steklenice „ 20-— „ „ Razpošilja lekarna „prl sv. Mariji", Lugos, Cerkveni trg it. 158. sam Marijine kroglice lekarne „prl sv. Mariji", Lugos izvrstno učinkujejo pri zapečenju, izvanrednem opravljanju potrebe in telesnem zaporu. Iste pospešujejo prebavo, čistijo kri, so — rabljene skupno z Marijinim eliksirjem — preprečevalno sredstvo proti najbolj razširjenim boleznim. So posebno pripravne za zdravljenje krvi in je posebno ženske rade jemljejo. 1 škatlja Marijinih kroglic kot priloga 60 h. Posebej poslane stane 10 škatljic K 7'30 poštnine prosto. Razpošilja lekarna „prl sv. Mariji", Lugos, Cerkveni trg it. 158. hripavost, prsne in vratne bolečine, J) nahod, lnfluenoa, oslovski kašelj, za-slizenje, katar sapnih organov odstranjuje hitro in gotovo planinski rastlinski sok. 1 steklenica K 6-— poštnine prosto. Za podporo ozdravljenja planinski rastlinski čaj K 3-10 poštnine prosto. | J2m|S srbeče, vlažne ali suhe vrste, trajni kožni iz-■ISflJI) puščajl, če še tako zastareli, se z uporabo izvrstno delujoče masti proti liiajem hitro in gotovo odstrani. 1 doza K 5'90 poštnine prosto. sredstvo proti padavlol, zoper I CiCI9VI%Cl| Vidov ples, omotloo, bolezni na ledvicah, krče v maternici, ščipanje, nespečnost itd. z izvrstnim uspehom uporabljeno. 1 velika doza K 11'— poštnine prosto. vnetja, tvore ozdravi najhitreje angleško PCClflCf čudovito mazilo. Posebno dobro učinkuje pri oteklinah, ozeblinah, mehurjih, zanohtnicah, ranah od vdar-cev, vbodov, strelov, vrezov in pritiskov, pri gnojenju ran in pri opeklinah, posebno pa pri vseh zunanjih poškodbah. 2 škatlji K 6-30 poštnine prosto. ^^ccanarillo ttekstrakt z Jodovim kalijem, oaadapai in«-"-Izvrstno, krif čisteče sredstvo proti skrnini, golši, skrolulozl, zastarelim, trdovratnim kožnim boleznim ter sploh proti vsem kroničnim boleznim, izvira-jočim od pokvarjene krvi. 1 steklenica K 5-50 in K 8'— poštnine prosto. in revmatlzem, išijas, otrple mišice, prehlad, ohromelost, izvinki, bolečine živcev se odpravi z dobropreizkušenim, bolečine utešujočim in ojaču-jočim Mentolin-om. 1 steklenica 6 K in 8 K poštn. prosto. Skrnino Šumenje v ušesih, revmatične in nervozne bolečine v ušesih, gluhost, ušesni tok in druge 'bolečine ušes ozdravi hitro in gotovo olje za sluh. 1 steklenica K 5'90 poštnine prosto. prašek proti potu in srbenju dr. Byrna. Se m»w9J uspešno rabi proti potenju nog, rok,M rt So «5. > rt* rt d S H V S •drj ■a® P. h s* (H n K O 13 I* 15 (j 2 e Sp. t3 , ■rt b * Pi** H o * o ~ » M «4 g* ci s? -»S k! Zanesljivo domače in ljudsko zdravilo, katerega preizkušeno vrednost potrjujejo mnogobrojni zdravniki in več ko 100.000 zahvalnih pisem, ne more biti nikoli predrago. Saj je zdravje več vredno kot ves denar. A Fellerjev blagodišeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elsa-fluid" ni samo dober in učinkovit, nego tudi cenen. 12 malih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici stane franko samo 7 K 32 h, 24 malih ali 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice franko samo 12 K 38 h, 48 malih ali 24 dvojnih ali 8 specialnih steklenic franko samo 22 K 72 h. Nekoliko kapljic zadostuje, da preženejo tudi najtrdovratnejše moreče bolečine, ki jih pogostoma čutimo v glavi, želodcu, zobeh itd. Blagodejno deluje drgnjenje o še tako hudih bolečinah, nastalih vsled prepiha, vlažnosti in prehlajenja, revmatičnih, protinskih in živčnih bolečinah v obrazu, ušesih in vratu, trganju v udih, bolečinah v prsih in v hrbtu itd. Sami smo se o tem prepričali in čitali na tisoče zahvalnic, ki to potrjujejo. Mnogi hvalijo rabo tega zdravila ob medlosti, slabih očeh, nespečnosti itd., kakor tudi kot bolečine utešujoče, osvežujoče, ozdravljajoče, mišice in živce okrepčujoče domače zdravilo. Kadar ima kdo bolečine v želodcu, ne spi, ima krče, zapeko, o zaprtosti in večini želodčnih bolezni rabimo Fellerjeve od-| vajaine rabarbarne kroglice z znamko »EIsa-kroglice«, kojih I 6 škatlic stane franko 5 K 57 h, 12 škatlic 10 kron 7 vinarjev. Čuvati se je ponareditev; če hoče kdo dobiti Fellerjev fluid in Fellerjeve kroglice pristne, naj razločno napiše naslov: E. V. Feller g Stubici B. S98 (Hrvatska). Pošilja se, če se vnaprej pošlje denar ali pa po povzetju. Svetuje se, denar poslati vnaprej po poštni nakaznici, ker računa sicer pošta povzetne provizije. Zabranite škodo ki jo v vsakem gospodarstvu povzroča mrčes. Rastline na vrtu, živila v kleti, obleka v omarah, živina v hlevu, jedila v kuhinjski shrambi so izpostavljena napadom škodljivega mrčesa, kakor listnih uši, pršic, moljev, ščurkov, uši, bolh in stenic. Bolhe, uši, stenice in muhe prenašajo bolezenske kali, ki ogrožajo človeka in živino. Potrebno je torej, da se v vsaki hiši uporablja Fellerjev priznani mrčesni prašek „Elsa". Po poročilih tisočev, ki so ga že uporabljali, učinkuje nenavadno hitro in varno proti vsakovrstnemu mrčesu. Kamor ga po-treseš, uniči ves mrčes z zalego vred. Fellerjev mrčesni prašek „Elsa" ni mogoče nadomestiti z nobenim drugim. 4 velike pu-sice stanejo na vse kraje 6 kron, 1 pušica, če se naroči hkrati z drugimi izdelki, 1 krono 50 vin. Zavoj in poštnina 2 K 30 h več. Natančno navodilo je priloženo. Ti izborni izdelki se naročajo edino pristni pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica št. 589 (Hrvatska). pill[lll!lilllll!!|[llllllllllllll!lll!lllll!li;l:m Ceno posteljno perje! Zgotovljene postelje razpošilja S. BENISCH, Dešenice 669 Češko. 4 Natančneji cenik zastonj in poštnine prosto! Najboljši češki nakupni vir! Pri oknu ven je vržen denar, katerega se za posteljno perje in postelje potroši, ako se kupec ne obrne na pravo trgovino. Ravno pri nakupovanju posteljnega perja se mora zelo paziti in isto samo pri zanesljivih tvrdkah prve vrste naročiti. Kot takšna tvrdka se priporoča Benisph v Dešenicah št. 669, Sumava, Cechy. ■il lll l' l II I llllllll I I I I! I I ir I I I I III I1 lllll M IH I I I' 1.1 I I I I I I HIMNI.- ILIRSKA BANKA V UUBUANI Šelenburgova ulica št. 1. Izvršuje najkulantneje vse v bančno stroko spadajoče transakcije. Sprejema denarne vloge: na hranilne knjižice 47. Rentni davek plačuje banka sama. na tehoči račun in jih obrestuje za sedaj po obrestovanje 4>o dogovoru. Kupuje in prodaja vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd. ter izvršuje borzna naročila najkulantneje. Eshnntira in Bnončuje menice, devize, kupone. Daje predujme na vred. papirje in jih sprejema v depot in obskrbo. Nakazila Akreditivi vojnim ujetnikom v vse sovražne države. na vsa tu- in inozemska mesta. Št. 139. Moške nogavice K 3-60. Št. 140. Svilena samoza-veznica K 2'60, 3'50, 5'80, T- Št. 141. Fina cefir-srajca z ovratnikom ali brez njega K 18-50. Št. 143. Zelo trpežne dokolenke iz volne K 9'50, 12'—, 18-50. Št. 142. Močne naramnice K 3'50, 4-20, 6-50. ijugju Št. 144. Solingen britev K 2'50, 5'20, T—. Št. 145. Stroj zastriženje K 9-90, 12-50, 14'20. Št. 146. Aparat za britje , K 2-20, 7-50. St. 147. V lepi šatuiji z milom in Čopičem K 12-—, 18'- in K 24-—. Št. 151. Pipa z odvodnikom K 1-80. mmmm w Št.135. Športna denarnica K 2'50, , zelo fina K 7-20. Št.148. Kompletna žepna svetilka K 5'60, posamezne baterije K 1-50. Št. 149. Škarje za lase na dva vala K 1-20. Št. 150. Lepo izrezljana pipa K 4 50. Št. 153. Toaletno milo K 3'50, 5'30 in K 6'—. Št. 154. Parfum v vsakovrstnih dišavah, steklenica K —-90, 1-50, 1-80. Št. 155. Parfum v zelo finih dišavah steklenica K 2-50,3'-, 7'-, 12'—, 18'—. Št. 157. Otročji čevlji iz močnega - J ""-25 K 9-50, usnja od št. 20-od št. 26- -29 K 13-50. Št. 158. Doza za tobak iz celuloida K 1-40. Št. 159. Žepna svetilka kompletna K 3'—, posamezna baterija K 1 -50. Št. 156. Močan nož z zaklepom, 2 rezili K 3'20. a škatlic stane franko 5 kron 57 vinarjev. Pri potrebni in dragoceni stvari cena pravzaprav ne pride kar nič v poštev. A dvojno veselje je, če moremo koristno in neobhodno potrebno stvar kupiti za malo denarja. Ta slučaj je pri Fellerjevih želodec okrepčujočih, milo odvaja-jočih rabarbarnih „Elsa-kroglicah". Če komu jed ne tekne, če je len dri delu, okoren v svojih kretnjah, če ima obraz nelepo barvo, če je kdo slabe volje, če ga pogostoma boli glava, če kdo ne more spati in marsikatere druge slabe lastnosti so le nasledki motene prebave. Katerokoli težavno prebavljanje nam Fellerjeve „Elsa-kroglice" sigurno olajšajo. Fellerjeve „Elsa-kroglice" so milo učinkujoče, iz rastlinskih snovi obstoječe, popolnoma neškodljivo, a sigurno in želodec okrepčujoče odvajalno sredstvo. Zaslužijo torej, da se jim da prednost pred drastičnimi odvajalnimi pomočki, ki slabe želodec in dražijo črevo. Posebno žene, otroci in občutljivi ljudje dajo prednost „Elsa-kroglicam". 6 škatlic stane franko 5 K 57 h, 12 škatlic franko samo 10 K 7 h. Pristen preizkušeni preparat se dobi samo v lekarni: E. Y. Feller y Stubici št. 589 (Hrvatska). Pošilja se, če se preje vpošlje denar ali pa po povzetju. Svetuje se, pošiljati denar vnaprej po poštni nakaznici, ker računa sicer pošta povzetne provizije. « a ff Sfer && S SL t 8» 8 2. p i H- m3 L. p* • » TT o _ Ktf • - ? » i Prehranjajte se hrepheje ter napravite tudi svoje otroke in bolne svojce s krepko prehrano zdrave in življenja zmožne. Za zdravega, krepkega človeka je suh kruh redilna hrana, iz katere dobiva moč in veselje do življenja. Majhni otroci, slabokrvni, blede osebe, doječe matere, slabe, bolne in trpeče starejše osebe in take, ki so prestale bolezen ali težke napore, žlezasti otroci, dalje otroci, ki dobivajo zobe, otročnice in druge slabe osebe, ki navadnih živil ne morejo jesti, ker so večinoma preslabe, da bi pošteno prebavile. Take osebe rabijo torej posebno rade lahko prebavljivo in zraven tega zelo redilno, moč dajajočo hrano, in to je Fellerjevo pristno salo iz jeter trske. Ne diši slabo in je tudi v resnici okusno, se torej lahko uživa. Tudi otroci ga radi jemljejo. Salo iz jeter trske priporočajo številni profesorji in zdravniki, dela kri in mišice, pospešuje tvorbo kosti in rast pri otrocih, vpliva dobrodejno in krepčilno na dihala, vrat, prsi in pljuča. Telesu da moč in pospešuje na ta način zdravljenje in ozdravljenje, učini, da postane telo hitro težje in da izgleda zdravo in sveže, utrdi telo pred boleznimi, vzbuja tek, pospešuje prebavo, ojlstrani slabokrvnost, slahost, posledice slabe prebrane ter je v razmerju z redilno vrednostjo zelo poceni. To salo ima brezpogojno prednost pred vsemi inozemskimi mešanicami, redilnimi praški, emulzijami in enakimi izdelki Edino pristno pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica št. 589 (Hrvatska). Za Fellerjevo ribje olje nismo mogli tiskati stalnih cen radi neprenehljive draginje in pomanjkanja blaga; vendar se bode računalo po kolikor mogoče nizki ceni. TOVARNA ZAMASKO JELACIN&K2 LJUBLJANA IllAJSOLIDMEJSAiNnajcenejša postrežba1 ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI UVOZ PR0BK0VINE"* ^ZŠPANUESf o ^ o ^.ZAHTEVAJTEVZORCE! tHš Hajoečja slouenska hranilnica! Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova nlica St. 3. Je imela koncem leta 1916 . . K 55,000.000*— hip o tečnih ln občinskih posojil „ 30,600.000*— rezervnega zaklada.....„ 1,500.000*— Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje A Q/ večje in nestalne najvišje po /|J vloge po dogovoru. Hranilnica je pupilarno varna in je pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti 5%, izven Kranjske pa proti 51/i°/0 obrestim in proti najmanj l°/0 ozir. s/4°/0 odplačevanju na dolg. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno društvo. SEE 33 Ustanovljeno J. 1893. Ustanovljeno I. 1893. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev, vrednostih papirjev ali zaznambi na službene prejemke. Vračajo se posojila v 7'/i, 15 ali 22»/a letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v Ljubljani, Kongresni trg St. 19, ki ;daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4'/,°//. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848'40 kron. Koncem leta 1915 je bilo deležnikov 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,089.850 kron. Zahtevajte cenik! Svetovna tvrdfea Suttnep ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. Misleči kupovalec ur bode svojo uro pri Suttnerju kupil, ne pa v bazarju, kateri se po krivici „razpošiljalnica ur" imenuje in razun mila, nogavic, igrač in naramnic tudi še ure prodaja, ki so mnogokrat tako slabe, da kupca samo jezijo. Prodajalci v bazarjih pač ne razumejo ur z oljem mazati, regulirati ali preizkusiti, kakor to zmožni in izučeni urarji v švicarski tovarni Suttner pred prodajo znajo. Misleči kupovalec tudi ne bo nikdar kupil kolekcije od 100 reči in še uro zraven, vse vkup za 8 kron, kajti če le malo pomisli, mora njegov razum priznati, da je to samo malovredna ploščnata ura, ki je pa popolnoma za nič. Najboljše ure kupimo za zares nizko ceno pri Suttnerju, kar potrjuje na tisoče zahvalnih pisem. Št. 410. Nikelnasta Anker-Roskopf-ura „ 705. Eoskopf-ura, kolesje v kamnih „ 719. Srebrna remontoar-ura n 600. Žepna ura z radijem, se po noči sveti „ 449. Roskopf-ura, dvojni pokrov . . . „ 518. Ploščnata nikelnasta kavalirska ura „ 803. Damska ura, jeklena ali nikelnasta „ 804. Srebrna damska ura...... „ 1203. Dobra budilka........ K 410 Št. 1360. Lepa stenska ura...... K 4-80 » 5-90 1544. Usnjata zapestnica z uro .... „ 10-50 » 7-80 712. Nikelnasta IKO-ura, 15 kamnov „ 14"- » 8"40 1450. Bela kovinasta verižica .... ,. 2-80 7-20 » 865. Bela kovinasta verižica, priprosta „ 1"- » 7-50 J? 916. Sebrna verižica, masivna .... „ 3-20 n 7-90 J? 422. Nikelnasta športna verižica . . . „ 1-75 n 9-50 » 979. Srebrni obesek „cesarjeva podoba" „ 2'- n 3-50 213. Srebrni prstan s kamnom . . . „ 1-40 10-50 J? 211. Srebrni prstan s kamnom . . . ,. —-90 n 20 — >5 1063. Prstan, zlato na srebro .... , 2-70 n 17-40 1123. 14 karatni zlati uhani kreoli . . „ 3"8fr j Ifsaha ura Je nalnatantneje preizkužena. | 1325. 14 dni tekoča salonska ura, zelo lepa 1318. Moderna, 14 dni tekoča salon-ura F" Te oene so bile veljavne pred vojsko. Sedanje primorano zvišane oenese na vprašanje pismeno naznanijo ter se zaračnnijo kolikor Je le mogoče nizko. Tako sodijo vse stranke! Tu navedemo eno izmed tisoč zahvalnih pisem: „Ura se v resnici j ako dobro zapira, kajti moja obleka je vedno pri deln vsa mokra, vendar se nra radi tega nič ne pokvari, ker se popolnoma dobro zapira. g pozdravom F. Kolbič, vrtnar, Zagreb. j Suttnerjm ure gredo do sekunde natančno! | Razpošilja se po povzetju ali ako se denar vnaprej pošlje. Neuga-j a joče zamenja Lastna protokolirana tovarna ur v Švici! Lastna svetovna znamka „IKO", najboljša tovarn, ura. samo H. Suttner T Ljubljani201. Nobene podružnice. Svetovna razpoiiljalnica. Nobene podružnice. v Marijin TR«- LJUDSKA POSOJILNICA r. z. z n. z. v LJUBLJANI v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela „Union", za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 1. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 11 0 4 brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe ti od vsakih K 100 — čistih 4 krone 25 vin. na leto. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Ljudska posojilnica sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menice se eskomptujejo najbolje. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 milijonov in denarnega prometa 81 milijonov kron. lliililiIhllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM ....................................................................... ti a — ta 1 ifj Ceno posteljno perje belo in sivo, izpukano in neizpukano, puh in sivi izgotovljene velike postelje otroške postelje, posamezne pernice, posamezna podzglavja, žimnice, izgotovljene za-šivane prevlake, kanafas, gradi, sifon in brokat, nanking (inletsukno), rjuhe, posteljne plahte, odeje iz flanela in kozje dlake, predposteljnjake in vso drugo posteljnino pošilja v priznano najboljši kakovosti in vedno po p^** najnižji ceni najboljši češki vir za nabavd S. BEHISCH, BESCHEHITZ št. 665 (Češko). Obsežen ilustrirani cenili na zahtevo brezplačno na razpolago. Z dobro vestjo zamoremo priporočati vsaki gospej, katere obraz ni čist. grbasto, hrapavo in razpokano _ kožo in druge pomanjkljivosti, da si BJ ^^ I m ffe naroči za odpravo istih nekoliko škatljic JJ El® svetovnoznanega sredstva z imenom ali katera toži čez sojedce, pege, prišč, Ta neprekosljiva lepotična krema je priznanega učinka, pri tem pa popolnoma neškodljiva. — Razpošilja se v zavojih najmanj 4 škatlje ali 3 po- sebno močne škatlje, koja množina je navadno potrebna za ozdravljenje; z navodilom, zavoja in poštnine prosto za 15 kron generalna (glavna) zaloga L. Vertes, lekarna pri „Orlu", Lugos št. 559, Banat. K temu kos Helinovega mila za K 4"50, 1 škatlja Helin-pudra za K 2'50. Osivelim lasem prvotno barvo zopet podeliti, je najpriprav-nejše sredstvo Lotosova voda za lase. Ista ne vsebnje nobenih škodljivih sestavin, ni nobeno mehanično sredstvo za barvanje las, ampak podeli na navadni način osivelim lasem pri samo enkratni vsakdanji rabi zopet isto naravno barvo, katero so imeli pred osivelostjo, ne da bi onesnažilo klobuk ali perilo ali pa da bi pri umivanju izgubili barvo. Steklenica K 8 —. Pri naročilu naj se naznani prvotna barva las. Ena škatlja pomade epidermal, potrebna, da podeli lasem zopet prvotni lesk, K 2'50. Edino pristno samo pri izdelovalcu: Pnhneo Cme Postavno zavarovano.) Suhi, slabi odrasli in otroci nuUUSCi dobijo zelo lepo popolnost života že po kratki porabi tega najboljšega, postavno zavarovanega živila. 1 doza K 9'30 poštnine prosto. Denar se pošlje vnaprej. ~ L. Včrtesovo sredstvo za odpravo las neljubih mestih. — 1 doza K 5'30 poštnine prosto. — T trna hrlro m°(n' zalizci se dosežejo naj-Jjcpc Ui li.C hitreje in najsigurneje z dr. Heuffla pomado za rast brade, noma neškodljiva za polt in celo prav mladi ljudje dosežejo z njeno uporabo polno lepo brado in brke. Če se poprej vposlje K 4'05 se pošlje franko; za K 570 se pošlje franko velika puščica. Mnogobrojno priznanj. L. Včrtes-u, lekarna pri „Orlu", Lugos št. 559, Banat. Dr Heuffla icdro za laSB uJinku'e °£repčevalno in oživljajoče^na lasišče, zabranjuje sestavo^ luskin in^iapravi^ v kratkem razvoj močne rasti las. Za zelo krhke lase se rabi mesto jedra dr. Heuffla redilno mast za lase. ............... 1 steklenica jedra za lase K 5'50. — Ena škatlja redilne masti za lase stane K£3'80 poštnine prosto. r* n H St Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta št. 17. (Medjatova hiša) zavaruje 1. proti požarni škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, pre mičnine in pridelke; 2. proti prelomom zvonov, in 3. za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam. Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! - m m z a1""1".......hiiiiiih.................................................................... ............................................................................in................ Tisočim le pomagalo! „Zamorčeve" kapljice za želodec, neprekošeno sredstvo za želodec in čreva. Cena steklenice 70 vin. „Zamorčev" obliž za skrnino in rev-matizem proti bolečinam v ledjih, kolkn in ^fižu. Cena 90 v. B B 0 0 „Zamorčev" komaračev med radi jemljejo otroci in okrevanci kot dobro učinkujoči izvleček za kašelj. Cena K 1-50. „Zamorčev" smrekov med učinkuje ozdravljajoče na oboleli sapnik (bolne na prsih), proti prehladu, nahodu. Steklenica K1-50. Lekarno „pri Zamorcu" mag. farm. Karel Holf, IHaribor o. D. Naročila po pošti se takoj rešijo. ...........................................................................................m 1111 n i n n i r i ii m 11 ii 111.............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii....... Najbolj priporočljivi so: PFBFF brzošivolni stroji za različne obrti. — 10 letna pismena garancija. Šivajo naprej in nazaj. Lahek in tih krogličen tek (Kngellager). O šivanju, vezenju (štikanju), krpanju perila in nogavic, brez--plačen pouk.-- Noben drug Šivalni stroj nima toliko prednosti in izboljšanja kakor P F A F F -šivalni stroj. Ugodne cene in plačilni pogoji. P^F" Noben drug šivalni stroj ni izdelan s tako točnostjo, skrbnostjo in trpežnostjo, kakor PFAFF-šivalni stroj. Popravila točno in po ceni. Tovarniška zaloga Stroj s pogrnjeno mizico s petimi ali tremi predalčki. PUCH koles Ignacij Vok najboljših v monarhiji. V dokaz le nehaj od mnogih ppiznalnih pisem. Sodna ulica 7. Gosp. Ign. Vok, Ljubljana. X- c*en'' vpražanje z veseljem potrjujem, da sem z Vašimi »Pfafr« šivalnimi stroji z nožno kakor tudi z motorno gomtvijo kar najbolj zadovoljna. Tudi mojim gdč. učenkam Vaši prvovrstni šivalni stroji najbolj ugajajo. Pripomnim še, da sem v dobi mojega 30 letnega obratovanja imela priložnost razne šivalne stroje preizkusiti, tako da sem prepričana, da so Vaši šivalni stroji v resnici najboljši in najpopolnejši. Z odličnim spoštovanjem Marija Alešovec učilišče za izdelovanje perila, Ljubljana. Gosp. Ignacij Vok Ljubljana. Prav izvrstno kolo sem kupil pri Vas. Imenitno je teklo 1 Tudi luč prvovrstna. V 2 urah sem v sinočni temni noči prevozil 31 km hude gorske poti in najmanjše napake ni bilo. Prosim sprejmite mojo zahvalo za točno in prijazno postrežbo. Pozdravljeni! I. Breitenberger kaplan, Sp. Idrija. Velecenjeni gospod ! Podpisani Vam naznanjam, da sem šivalni stroj prejel v popolnem redu in sem prav zadovoljen ž njim; zelo doDro šiva ter ga vsakemu priporočam. Vas pozdravljam Anton Tomše krojač Šoštanj. Gosp. Ign. Vok, Ljubljana. Pošljem danes ostali znesek 216 kron za poslani šivalni stroj ter izražam prisrčno zahvalo za fino in dobro blago. Spoštovanjem Marija Kanop ' Sv. Anton-Vuhred. A w ** w J** ** Jojzg Vodnik j , OAA i b UMi um Koioavoru. ima vedno krog 300 spomenikov v po- * J ljubni izberi na zalogi. Vsakovrstne plofiče za pohištvo. Spričevala in pohvale o izdelanih marmornatih oltarjih, prižnic, obha- jilnih mizah so na razpolago. Ijastnl kamenolomi in apnenfca; vsakih 14 dni žgan« apn«. Brušenje granita in sijenita z bencinovim motorjem. Poštena postrežba. Ustanovljeno 1860. Obrisi na razcolaffn _F - Razpošilja se delo na vse strani. - ^DrlS1 na razPOlagO. ............................................................................................. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice o Llnbljanl obrestuje hranilne vloge po m brez odbitka rent-nega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. r. z. z n. z. obrestuje hranilne vloge po ttl/0 ¥ /0 brez odbitka rent-nega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike. Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ves denar pri njej popolnoma varno naložen. Denarni promet v letu 1916.: 77 milijonov kron. Rezervni zakladi nad 1 milijon kron. Hranilne vloge nad 23 milijonov kron. Upravno premoženje nad 25 mil. kron. ■ ■imimiiiiiiiiiimimiiiHHiHiimiHmiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiim Dobra „180" uro je od vsakega občudovana in zaželjena, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Št. 410. Nikelnasta anker Roskopf-ura . K 4'10 „ 705. Eoskopf-ura, kolesje v kamnih tek-oče „ 5'90 „ 449. Roskopf-ura, gravirana, močno po- srebren dvojni pokrov ...... „ 7'20 „ 720. Srebrna cilinder remont, nra . . . „ 9-70 „ 600. Žepna nra z radijem, ki se ponoči sveti „ 8*40 „ 1450. Bela kovin, verižica K 2"80, nikeln. „ 1 — „ 1203. Dobra budilka..........3*50 „ 1360. Lepa stenska ura......'. „ 4'80 „ 1142. Srebrna broška....... . . „ 2'50 „ 1149. Srebrna broška, ima 3 dele . . . „1*50 „ 468. Doublč zlati srček..........4"80 ,. 1265. Steklorezni diamant......„ 5'50 „ 1645. Uhani, zlato na srebro.......2 40 . . . . . 5-70 Št. 518. Ploščnata nikelnasta kavalir-ura . K 7'50 „ 513. Nikelnasta tula ura, dvojni pokrov „ 9'80 „ 712. Nikeln. anker „IKO" ura, 15 kamnov „ 14'— „ 776. Srebrna Tula „IKO" ura, dvojni pokrov „ 33"— „ 804. Srebrna damska ura, 6 kamnov . „ 9"50 „ 817. Srebrna damska ura, dvojni pokrov „ 13"— „ 556. Dolga srebrna damska verižica . „ 5"— „ 1316. Lepa salonska ura......„ 10'50 „ 1544. Usnjata zapestnica z jekleno uro . „ 10'50 „ 1545. Vojaška zapestnica z uro ... . „ 32 — „ 2706. Srebrni obeski škapalir . . . . „ 2-— „ 283. Srebrni obeski, emajlirani . . . „ 1"— „ 464. Double zlati križ....... „ 1-— „ 211. Srebrn prstan..........—-90 „ 1679. Srebrni uhani..........—'90 1022. Srebrni rožni venec Te cene so bile pred vojsko veljavne. Sedanje prlmorano zvišane cene se na vprašanje pismeno naznanijo ter se zaračnnijo kolikor Je le mogoče nizko. 'P) Tiso6 takih pisem Vam lahko pokažem! Razpošilja zsS' zamenjam! Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem braniDIfl i*0Hibll katerega zahtevajte zaiti aailKIU tftKUMMf stonj in poStnine prosto. | lise ure so nalanCna prelthuženei"| Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Lastna znamka „IKO" svetovnoznana. Tako sodijo vse stranke! Po letib še ni popraTila potrebna! „Moji znanci so zelo iznenadeni, da ona kovinasta ura, katero sem pri Vas kupil za K 4'10, še ni bila popravljena in gre vedno dobro. Pošljite mi sedaj ravno tako za mojega nečaka. Vsoto K 4'10 pošljem istočasno po poštni nakaznici na Vas. Vas najlepše pozdravljam Skaričevo pri Krapini. Franc Mlinarič, posestnik." Svetovna razpošiljalnica H. Suttner T Ljubljani st. 201. Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih nr. Nobene podružnice. obraza in rok opazujemo pri mnogih ljudeh. Za zdravje celega telesa je lepa, bela in mehka koža jako potrebna, ker samo čistoča in mehkoba kože omogoča nemoteno dihanje. Lep obraz in lepe roke sploh napravijo na druge ljndi ugoden vtisk, dočim ljudem ne ugajajo obrazi, ki jih kaze solnčne pege, ogrci, madeži, rdečica in dr. Nadalje pa, kar je jako važno, motijo te nečistote kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnogo tisoč ljudi vporablja zato za varstvo in za nego kože Fellerjevo priznano pomado za obraz z znamko „Elza". V nas-protju z drugimi često škodljivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela neškodljiva. Odstrani vse nečistoče kože, obvaruje kožo pred solnčnim pikom, solnčnimi pegami, odstrani ogrce i. dr. — Mesto ostrega, često-krat škodljivega mila vzemite za obraz Fellerjevo lilijno milo ali Fellerjevo boraks-milo in toaletni umivalni pastilek (boraksov prašek) 1 K. Za Fellerjevo lilijno in boraks-milo nismo mogli tiskati cen zaradi naraščajoče draginje in pomanjkanja blaga, vendar se bode zaračunalo po kolikor mogoče nizki ceni. ki narede vsak obraz lepši, se doseže po negovanju s Fellerjevo pristno Tannochina pomado za rast las znamka „Elza". (Lonček I. vrste 3 K, močnejše, II. vrste, 4 K 50 h.) Ta pomada ojači lasišče, zabrani plešo in predčasno osivenje, povzroči novo rast zdravih, gibčnih, dolgih las; trde lase spremeni v mehke, tako, da se lahko češejo v lepe frizure. Pomada ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin in tedaj vsekakor zasluži prednost pred mnogimi drugimi pomadami, kakoršne mnogi nelekarnarji ponujajo. Za nego brk je priporočljivo Fellerjevo mazilo za brke (1 K). Naroča se naj naravnost pri E. V. Feller, lekarnar, Stubica št. 589, (Hrvatska). Za zavoj in poštnino 2 K 30j.li več. Vedno pri roki in vedno takoj rabljiv je Fellerjev£bol lajšajoči, osvežujoči mentolov črtnik zoper migrenoj z znamko „Elza", ki stane samo 1 K in se hrani v leseni? puščici. Lahko se nosi v žepu, v ženskih torbicah, shrani se lahko povsod. Obrablja se skoraj nevidno. Nekaj potez z njim učinkuje dobrodejno, bol lajšajoče, osveževalno, hladeče in oživljajoče. Poljski delavci, hribolazci itd. ga uporabljajo za ohladitev o prehudi vročini, za preprečenje solnčnega pika, ženske ga uporabljajo zoper migreno, glavobol; vsled prijetnega duha učinkuje oživljajoče in brani žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje v koži, zabranja ordečenje in zatečenje kože. Rabi se lahko dolgo časa in stane samo 1 K. Da se preprečijo očesne bolezni, slabe oči i. dr., uporabljajte očesno vodo (collyrium), ki stane samo 1 K 40 v. Ti mnogo tisočkrat preizkušeni izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica št. 589 (Hrvatska). Da se prihranijo poštninski stroški, se lahko naroče zajedno še drugi tu priporočani ali splošno znani izdelki, n. pr. močno francosko žganje, cimetove, Hoffmanova kapljice, tucat stane samo 4 K 80 vin., dalje švedske kapljice, Balza-mova tinktura itd., enako tudi vse pomade za lica, za lase, vsake vrste čaj: prsni čaj, razkrajajoči čaj, pristni kitajski čaj; vsakovrstni sirupi: prsni sirup, prašek zoper kašelj, jedilni prašek in vse druge kapljice, tinkture itd., kakor jih pozna lekarniška veda. — Za zavoj in poštnino 2 K 30 vin. več. Odstava dojen ca je večkrat zelo težka stvar in se zaradi tega priporoča doječi materi, da otroku da po enkrat na dan v sesalni steklenici na vodi kuhano Nestle-jevo moko. S časom se daje na dan po dve, tri in več takšnih porcij. Otrok se pusti brez težave odstaviti, se krepko razvija in krasno uspeva. — Škatlja za poskušnjo z Nestle-jevo moko za otroke se dobi popolnoma brezplačno pri Družbi Nestlejeve moke za otroke Dunaj I., BiberstraBe 11. 99 IHorana fi Je prlpoznana kot najboljše sredstvo proti - , Cbninian ušivemu mrčesu, stenicam in drugI golazni. Z3I0D3 '. uHnil I Ur Izvrstno sredstvo Je proti krastam ln vsaki ' drugi kožni bolezni. Steklenica l/21258 K, 11 5 — K. Trst, Via Castaldi 1. Tovarna strojev in livarna železa in kovine K. & R. Ježek, Blansko (MoraBsuo) priporoča v dobavo vseh vrst kmetijskih strojev iT Izdeluje motorje -fi na bencin in sesalni plin. Popolne opreme opekarn, Samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. — Dvigala, prenašala. Najnovejše sestave transmisij. Dopisuje slovensko! Ceniki na željo zastonj in poštnine prosto! m j z umno nego las, da popolnoma ne propadejo! Med napake, ki jih napravi mnogo ljudi glede nege las, spada: nezadostno čiščenje kože na glavi, noša gostih, nepredušnih klobukov, težke lasne igle, lasni glavniki, igle na klobukih, Žganje in barvanje las itd. Vse to povzroča, da postanejo lasje krhki, lomljivi in hitro osive, izpadajo, postajajo redkejši in ne rastejo dovolj hitro. To se pa da doseči s Fellerjevo pravo tanokininovo pomado za pospeševanje rasti las, o katere izvrstnem vplivu priča tisoče zahvalnih pisem. Povzroča namreč bujno novo rast las, ki so bolj voljni, lepši, zdravi in imajo mladostno barvo; omehča krhke lase, da postanejo vpogljivi in dobe lep sijaj, zabranjuje tvoritev luskin in predčasno osivelost. Naroča se en lonček št. I. za 3 K, št. II. (močnejšo vrsto) za 4 K 50 h. Za nego brk se priporoča Fellerjevo voščilo za brke. ,1 lonček 1 K. Za zavoj in poštnino 2 K 30 h več.' Fellerjeva sredstva za nego las so po današnjem stanju vede neobhodno potrebna za vse, ki si hočejo negovati in ohraniti lase. — Naročajo se edino prava pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica št. 589 (Hrvaško). Ti preparati so prirejeni po znanstvenih načelih in jih izkušene osebe bolj cenijo nego one pomade in mazila, ki jih ponujajo nelekarnarji. Bolje je! naročiti te predmete obenem z EIsa-fluidom, ker potem ni ====== treba plačati nikakršne poštnine. Vino (tudi za sv. maše), sadjevec, suho sadje in kislo vodo „Silya«vrelec"i zdravilna in namizna slatina ter za brizgance, razpošilja A. Oset, p. Guštanj (Koroško). 500 kron Vam plačam, če moj pokončevalec korenin ,,Ria-balzam" ne odstrani Vaših kurjih očes, bra-davlo in trde kože v treh dneh brez bolečin. — Cena lončka z zajamčujočim pismom K 1*75, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7'50. — Na stotine zahvalnih in priznalnih pisem. — Potenje nog, rok in pod-pazduho odpravi najhitreje „Ita'r-prašek proti potenju. Cena: 1'/« kg škatlja ♦ K. Kemeny, Kaschau (Kassa) I. Poštni predal 12/K 26 (Ogrsko). Vsebina Koledarjeva. Stran Rodopis avstrijske cesarske rodovine.........2 Koledar za navadno leto 1918.........3 Kakšno vreme in leto se napoveduje?..........15 Prva pomoč v nezgodah .............15 Lestvica za pristojbine kolkov in računov.......15 Najvažnejše poštne določbe.............16 Cesar in kralj Karel I..................17 Cesarica Žita.................22 Cesarjevi® Franc Jožef Oton............25 f Cesar Franc Jožef 1...............26 Kdo' je naučil ptičke peti? (Legenda.) Fr. Neubauer .... 32 Podmorniki..................33 Sušica. Poslovenil Janko Leban...........34 Uporaba morske plime..............39 Nove določbe zasebnega prava. Spisal Fr. Regally .... 40 Samo enkrat. Fr. Neubauer.............44 Poezija naših grobišč. Nabrala Mira.........45 f Poslanec Franc Sal. Povše. Spisal dr. V. Rožič.....46 Kmetska. — Slutnja. — Minilo. Ks. Meško ......47 Straža v Karpatih................48 Svetovni dogodki. Dr. V. Šarabon..........49 Imenik č5. p. n. poverjenikov, dosmrtnih in novih udov Družbe sv. Mohorj a..........65 Družbe sv. Mohorja "postave in vodila opravilnega reda . . 98 Glasnik Družbe sv. Mohorja............99 Sicer nič novega! Spisal J. Z............100 Oglasila.................103-128 Trgovina s semeni Sever & Urbanič, Ljubljana, Wolfova ulica 12 priporoča vsled velike važnosti, ki gre vrtni zelenjadi pri prehrani, ko se ne bije boj samo proti draginji, temveč tudi za zmago, obstoj ali propad, sledeče vrste, ki so se izkazale kot najboljše: Karfijola Snežna. Izvrstna za zgodnjo in pozno sejatev. Ne pretiravamo, ako trdimo, da gre pred vsem tej vrsti hvala, da se goji in uživa danes karfijola že v marsikateri kmečki hiši. Zelje zgodnje Dunajsko, belo Okroglo, je ena najboljših vrst. Krepka oblika in posebno zgodnja do-zoritev sta neka posebnost tega zelja. Vsled malih in ozkih zunanjih listov se more to zelje precej gosto saditi. Glave so srednje velike, finih reber in zelo krepke. Zelje pozno Brunšviško, posebno veliko, ploščato okroglo, prvovrstno. Najbolj cenjeno zelje, ki se prilagodi vsaki legi in zemlji. Izvrstno za kisanje. Ohrovt zgodnji Ulmski. Glavno pri tej vrsti je izredna brstilna sila. Sejati se mora zgodaj in zopet kar mogoče rano presaditi. Za saditev na prosto se seje januvarja, dvakrat pikira in meseca aprila presadi. Ohrovt pozni Erfurtski je priljubljene rumeno-zelene barve in zgubančenih listov. Nekaj posebnega je njegov nad vse prijeten okus. Koleraba nad zemljo, Angleika, je jako zgodnja, mehka in okusna. Ker v naših krajih še niso razširjene tople grede, ta vrsta pa se seje kar na prosto, jo dovolj priporoča že samo ta lastnost. Koleraba pod zemljo, maslena, je zelo fina, temnorumena, lepo gladka, jako mehkega in brezžilnatega mesa. Izvrstna je za prikuho, priporočljiva pa tudi, ker je sad velik, za krmo živini. Korenjček Nantes, rdeči, izboljšani, poldolgi, zgodnji, je zelo izvrsten in okusen za juho kakor tudi za prikuho. x Peteršilj, gladki, dolgi, je najbolj priljubljena vrsta. Zgodnja ali majska repa Ameriška je ploščato-okrogla, bela in rdečeglava. Rabi se največ za svežo zelenjad. Kakor že pripravljena, je posebno zdrava, okusna in redilna. Pridelovanje je zelo priprosto,- Salatna ali rdeča pesa Egiptovska zavzema vsled dobrih svojstev že dolgo let prvo mesto. Je ploščate oblike, temnordečega mesa, zgodaj dozori in ima izboren okus. Mesečna redkvioa 53 je najboljša za sejatev v gorke grede, pa tudi za na prosto, škrlatnordeča barva, okrogla oblika s samo enim repkom in malim listjem. Salata ,, Kraljica majnika" je brstilna in najzgodnejša salata za na prosto. V okusu nedosegljiva, kljubuje mrazu in deževnemu vremenu, raste zelo hitro in razvija celo na slabih tleh krasne okrogle glave, ki so posebno trde in se dolgo drže. Barva je sočnato rumeno-zelena. Špinača „Viktorija", izboljšana, temnozelena z velikimi debelomesnatimi listi. Zelo spoštovana vrsta, ki se ob vseh letnih časih najbolje obnese. Kumare, dolge, „Plazeče kače", so brez izjeme velike in popolne oblike ter krasne zelene barve. Meso je pa krhko, nežno in fino. Grah za luščenje „Ekspres" je 70 cm visok, krepke in zdrave rasti, izmed vseh vrst najzgodnejši, ima zelo dolge, ravne stroke, ki so brez izjeme polni sladkih zrn. Fižol nizki užiten v stročju, Pariški, je zeleno-stročni s temnim zrnjem in jako bogatoroden. Fižol "visoki Renski je debelomesnata, dolgo-stročna, za uživanje y stročju, kakor tudi za vkladanje zelo priporočljiva vrsta. - Zelena Praška, orjaška, napravi zelo velike, gladke, trde gomolje in je lepo belega in jako okusnega mesa. Kupujemo razna domača semena, tako tudi " i čebuljček, grah, dobre vrste fižol, suhe gobe in drugo, ter prosimo cenjene ponudbe. Piši po naš cenik, ker potreben bo tudi tebi, če imaš le nekaj zemlje! V njem boš našel dobre detelje, krmilno peso, razna travna, korenjevo in repno seme, čebuljček, okoli 300 vrst hvaležnih cvetlic in drugo zelenjad. Cena knjigam in tiskovinam katere je družbena tiskarna izdala in založila: Naslov pisatelja in knjige Za ude, neude la pa knjigarnah Naslov tiskovine Za ude, neude in pa knjigarnah K o K v A. Janežič-A; Bartel: Deutsch-slovenisches Hand-W8rterbuch. Knjiga je pošla in se prireja nova izdaja. A. Janežič-Fr. Hubad: Slovensko - nemški slovar. IV. natisek^ 1908 .....broš. Trdo vezan z •usnjatim hrbtom . . . , . Sket-Podboj: Slovensko-nemški in nemško-slovenski slovarček. V platno vezan . . . . Dr. A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. V platno vezana....... . • Sket-Podboj: Sloven. Sprach- und Ubungs-bnch. Nebst Chrestomathie und Worterverzeichnis. VII.Aufl. 1912. In Leinen gebunden..... Dr. J. Sket: Grundrifl der slorenischen Gram-matik mit Ubungsbeispielen, Ge-sprachen u. deutsch-slovenischem Worterverzeichnis. II. Auflage. 1904. In Leinen gebunden . . . Komelpl.Sočebran: Kurzgefafltepraktische Grammatik der slovenisehen Sprache. II. Aufl. 1887. Broschiert K 2-60. In Leinen gebunden Sket-Wester: Slovenska čitanka. I. Peta izdaja. 1913. V plgtno vez. . . — Slovenska čitanka. IV. Druga predelana izd. 1912. V platno vez. Slovenska čitanka za prvi razred dekliškega liceja. I. 1909. V platno vez. Dr. L. Poljanec: Mineralogija in geologija za velike gimnazije. S slikami. V platno vez. . Dr. L. Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol. Bogato ilustr. V platno vez. Ant. Kržič: Zgodovina sv.katoliške cerkve za srednje šole. 1904. Potrjena kot učna knjiga. V platno vezana............ Al. Stroj : Kratka zgodovina sv. katol. cerkve. 1904. Z 28 podobami. Potrjena za ljudske, meščanske, nadaljevalne in višje dekliške ter za obrtne nadaljevalne šole. V platno vezana . . Mali katekizem ali krščanski nauk. Vez.. . . Srednji katekizem ali krščanski nauk. Vez.. . Veliki katekizem ali krščanski nauk. Vez. . . (Izvirnik potrdili vsi avstrijski škofje. — Visoko c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje je je pripustilo kot učne knjige.) J. Kosec: Kršč.-katol. nravoslovje. 1879. . . A.Einspieler: Jedro katoliškega nauka. 1873. Po znižani ceni........ Ta knjiga trdo vezana ...... — Kazalo za »Slovenske Prijatelje« . — Krščanski nauk: Od blagoslovil. 368 strani. 1872 . Varuj se hudega. 658 strani. 1874 . Stori dobro. 1273 strani. 1876 . . Dr. J. Sket: „Kres", leposloven in poučen list. Letnik VL (1886) po znižani ceni..... KsaverMeško: Na smrt obsojeni? Dramat-ska slika v treh dejanjih, broš. ...... Dr. Val. Wiery: Ansprachen nnd Predigten innerhalb der Jahre 1866—1877. — Tri zvezke, Priporočamo v naročevanje: Amerika In po pošti franko K 13'70. 6 8 2 3 3 2 3 2 2 2 2 5 1 1 1 1 2 1 2 3 4 l 1 Amc 40 40 60 60 20 40 50 60 80 60 80 40 30 64 80 '60 60 20 16 20 60 »rikai Za občinske urade: Plačilni nalog občinskih doklad, slov., 4°, 100 izt. Poselske knjižice, slovensko-nemške, 8°, 64 str., vezan iztisek po ........... Red za točenje (Schankordnung), slovensko-nemški, v velikosti 62X48 cm, iztisek po ... . Dovoljenje za godbo, slov.-nemški, folio, 100 izt. Domovinski list, slovensko-nemški, » 100 » Spričevalo uboštva, samo slovensko, » 100 > i Živinoogledni zapisnik, slovensko-nemški, folio, (4 strani), 100 'iztiskov ......... Živinoogledni list, slovenski . . . 8°, 100 izt. Prejemni list, slovensko-nemški, 4°, 100 »* Poziv glede tožb, » » 4", 109 » Poziv glede opravičevanj, slov.-nem., 4°, 100 » Mrliški ogledni list, slov.-nemški, 4°, 100 » ,, „ ,, slovenski, folio, 100 » Glasovnice za volitev občinskih odbornikov, slovensko-nemški. 4°, 100 iztiskov..... Glasovnice za volitev namestnikov v občinski odbor, slovensko-nemški, 4°, 100 iztiskov . . Pooblastila za občinske volitve, slovenska in nemška, folio, 100 iztiskov........ Dolžno pismo za posojilnice, slovensko, folio, 3 strani, 100 iztiskov.......... Pooblastila za odvetnike, splošna . folio, 100 izt. „ „ „ v kaz. zadevah, „ . 100 „ Za kraj ne šolske svete: Šolska naznanila (Schulnachrichten), slovensko- nernška, folio, 100 iztiskov........ Vabila k sejam krajnega šolskega sveta, slovenska, 4°, 100 iztiskov......... Pozivnice zaradi šolskih zamud, slovenske, 4°, 100 iztiskov............. Opomin za oglašanje za šolo godnih otrok, 4°, 100 iztiskov............. Obvestilo o opominu radi šolskih zamud, 4°, 100 iztiskov............. Obvestilo o pretnji s kaznijo radi šolskih zamud, 4°, 100 iztiskov............ Za župnijske urade: Štolni red, slovenski, 53X42 cm, iztisek po . . Zapisnik obveznic, samo slovenski, 43X30 cm, 20 izt. K 2-40, 1 izt........... Reši dušo! Spomin na sveti misijon, 16 str. 1 izt. 100 iztiskov............. 500 iztiskov............. 1000 iztiskov............. Angelska služba ali pouk, kako se pri sv. maši streže. 1 iztisek............ 12 iztiskov........... Litanije presv. Srca Jezusovega s posvetilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu. 100 iztiskov............. Po pošti 10, 20, oziroma 30 vin. več. Tri božje čednosti. 100 iztiskov K l-60, po pošti Molitve na čast sveti, s trnjem kronani božji glavi. 25 iztiskov ........... 50 iztiskov........... 100 iztiskov........... Po pošti 20 vin. več. Trdni sklepi pri mojem prvem svetem obhajilu. 100 iztiskov............. ♦ ici. Spisal Rev. J. M. Trunk. — Cena v prt vez. 3 3 4 3 8 1 3 2 2 3 3 2 2 3 8 3 3 4 2 2 2 2 2 3 12 20 2 1 3 5 2 1 1 3 4 K 12- 20 24 20 20 80 20 60 20 40 40 20 60 40 40 20 20 20 20 16 10 20 80 20 60 80 20 50, Naznanilo. Častiti gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik četvero knjig, namreč: 1. Koledar za leto 1918. 2. Življenje svetnikov. 1. zvezek. 3. Podobe iz narave. 2. zvezek. 4. Ptički brez gnezda. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v katerj se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino itd.), katere imajo čč. gg. poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, morajo jim družbeniki povrniti. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred franko do-pošljejo zanesljivo do 5. marca 1918 ne na posamezne osebe ali na tajništvo, ampak na naslov: Družba sv. Mohorja v Celovcu. Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in sklene z mesecem februarjem. Dosmrtni ki naj se vsako leto zglase pri g. poverjeniku, po katerem žele v jeseni dobiti knjige. To velja posebno za tiste kraje, kjer je več gg. poverjenikov. Na prepozna oglasila ali naročbe brez denarja se po družbenih pravilih družba ne more ozirati. V Celovcu, meseca avgusta 1917. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CEI II 182 5/^ Družbeni odbor. Oddelek za študij o co =0 II 1825/1918 059.2=863 o m r— (_ 1000022445 9 1000022445