AMERIŠKA o — AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 7 " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 168 CLEVELAND, 0. THURSDAY MORNING, JULY 18, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. vseif vest ir Pl> Nekaj o zakonu glede registracije ki' ii di" oči i, sta! :vi si' očitf da 5 . F, J bolni' . Po| grebtf e in i Ii lep azn$ (Poroča Foreign Language Information Service) ^ Registracija vseh inozemcev v k Zed. državah se bo pričela s 1. » v| septembrom, kakor je določil federalni generalni solicitor Francis Biddle. Inozemci, ki so bili pripuščeni za stalno bivanje, bodo imeli čas, da se registrirajo do konca leta. Oni inozemci, ki so tukaj začasno, se bodo morali registrirati tekom septembra, ako nameravajo ostati tukaj več kot 30 dni. Zakon se nanaša na vsakega inozemca brez ozira na narodnost, ako je 14 ali več let star. Inozemec, ki je mlajši, mora biti registriran od roditelja ali varuha, ne da pa odtis prstov. Ko ^reyii doseže starost 14 let, se mora i'ranf 0sebno prijaviti za registracijo Kak" in odtis prstov, z. Jofr Registracija se bo vršila v I vseh poštnih uradih širom Zed. n bil' držav in v drugih prostorih, ki iajbo' kodo označeni. Natančne po-išli pf drobnosti o registraciji bodo ob-sem,* javUene, čim jih justični depart-oba. I me"t sestavi. i in Š]f Generalni solicitor Biddle Je sporn'1 Pozval vse inozemce, naj sodelu-jvali1 jejo z vlado s tem, da se regi-čno $ strirajo čim prej mogoče. V ra-ahval'1 dio govoru 7. julija je izjavil, da a dar bo registracija zaščitila zakono-f l.iubne inozemce pred težavami ' Nan' ter pravi, da rebistracija oziro-skup^ fna odtis prstov ni nikako zapostavljanje ali naperjeno proti e, ki 'nozerncem, ki so lojalni in udani tej deželi in njenim ustanovam, smu Rekel je: "Meni so vzeli odtis zno Pc Prstov, ko sem tekom svetovne I vojne vstopil v armado, ravno in oi,f tako tudi drugim. Odtis prstov iajlep; enostavno moderen način ;i in od! ^entifikacije in je tudi edin na-i dobe' čin, ki nikoli ne izgreši. . Ost* "Zakon nikakor ne pomenja j Ti fr kake spremembe postopanja Zed emlji>! držav napram nedržavljanom. ^ed. države bodo še nadalje jsmatrale nedržavljane kakršnekoli narodnosti, ki so v tej deže- Prva nova smodnišnica, bo zidana pod akfr„etbtttt„Tiobrambenim programom gist racij i. 1) Vsak inozemec ozi-j Washington, 17. jul. — Uradoma roditelj ali vrauh inozem- niki vojnega oddelka so danes podpisali pogodbo za zidavo smodnišnice, ki bo veljala $25,-000,000. To bo prva tovarna te vrste, ki se bo zgradila z vladnim denarjem v območju obrambenega programa. Podjetje se bo postavilo in bo obratovano od privatnih interesov, toda vladni uradniki niso hoteli povedati imena istih. Danes sta v Zed. državah samo dve podjetji za izdelavo smodnika, to sta Atlas in Dupont. Predsednik Roosevelt je oni dan povedal, da bo nova tovarna zgrajena nekje v notranjosti dežele, to je proč od obrežnih krajev, kar je zelo važno v slučaju zračnih bombnih napadov. Roosevelt je' tudi povedal, ca, ki noče zaprositi za registracijo ali odtis prstov, to je, če se za to ne prijavi, bo kaznovan z globo od ne več kot $1,000, ali na zapor od ne več kot šest mesecev oziroma na oboje. 2) Vsak inozemec, ki namenoma navede krive podatke oziroma ki skuša-dobiti registracijo samega sebe ali druge osebe na goljufiv način, zapade isti kazni in povrh tega, če ni še pet let v tej deželi, bo povdržen deportaciji. 3) Inozemec oziroma varuh inozemca, ki ne prijavi spremembe naslova, bo kaznovan z globo od ne več kot $100 ali zaporom od ne več kot 30 dni. Generalni pravdnik (Attorney General) ima pravico zaustaviti cleportacijsko postopa-1 da se bo zgradilo ogromne tan-nje v slučaju vsakega inozemca,;ke pod zemljo, v katere se bo ki more dokazati dobro moralno j spravljalo zaloge gazolina za vo-cbnašanje tekom zadnjih petih1 jaške namene. Tudi ti bodo let in ki more pokazati, da bi'spravljeni pod zemljo radi var-njegova deportacija povzročila1 nosti pred zračnimi napadi. "resno gospodarsko škodo" ka-j _ -o- kemu državljanu ali legalno na-j Židom je otežkočen do-stanjenemu inozemcu, ki je mož J hod V Ameriko oziroma žena, roditelj ali nedo-; Berlin. — židovsko prebival-leten otrok. istvo v Nemčiji je zelo razburje- Vlada sedaj, sestavlja vpraša- no radi najnovejših in strožjih nja, ki se bodo stavila na ino- j odredb glede naseljevanja v Zed. zenice oh registraciji. Zakon do- države. Po teh odredbah je vla-loča, da morajo biti zapiski o r.e-rda .Zed. držav zelo zmanjšala Tok tako! Milwaukee, Wis. — Bilo je. zelo vroče oni dan, ko je stopil k policistu Henry P o-liaku nek moški hi. mu rekel: "En nikelj nujno potrebujem. Enega imam pa sam. Moja liči je pravkar povila otroka, pa nimam dovolj za ulično železnico, da bi jo obiskal. Ali bi mi pomagali?" Policist je bil globoko ganjen in mu je dal brez ugovora nikelj. Tudi možak je bil videti globoko ginjen, ko je naglih korakov odšel. Vse to je pa opazoval nek dečko, prefrigranec prve vrste in prodajalec časopisov, pa je par trenutkov zatem sporočil usmiljenemu policistu, da je videl, kako je odšel tisti možak v gostilno. Policist je odšel tje in našel "očeta" pri čaši peneče pive. Vzel mu je svoj nikelj, nato pa možaku napovedal aretacijo. Vojaški izvedenci trdijo, da bo Nemčija začela z napadom v 48 urah Roosevelt bo zopet kandidat Nominiran je bil pri prvem glasovanju. Samo nekaj glasov je bilo 9ddanih za druge kandidate. Danes bodo nominirali še podpredsednika. ROOSEVELT JE POMANDRAL STARO AMERIŠKO TRADICIJO —0- gistraciji tajni in zaupni in na razpolago le osebam, ki jih komisar določi z odobrenjem generalnega zveznega pravdnika. Nadaljne podrobnosti o registraciji bo justični department naznanil pred 1. septembrom. -i_o-— Nov grob v domovini Anton Rakovec iz 13821 Northfield St. East Cleveland, je prejel iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem žalostno vest, da mu je 13. junija umrla ljubljena mati Marjeta Rakovec, stara 82 let. V stari domovini zapušča tri v hči. ;li, kot goste te dežele. Mi zahte- hčere: Marijo, Ano in Jero, vamo registracijo inozemcev ne Clevelandu pa sina Antona in , le kot sredstvo identifikacije,1 Jožefa ter več sorodnikov. Naj .rše M ampak tudi da, ščitimo njih pra- se mirno spočije v rodni grudi! ^ tT"v teh težkih časih- 5 "žalibog, imamo nekoliko ino- Izemcev, ki niso lojalni napram .Ameriki, ki se ne marajo prila-^°diti našim načinom in ki ra-bijo našo svobodo govora in tiska v svrho, da izzivajo razprtje in uPor. Take osebe bodo ulovljene ln mi bomo pazili na to, da lojal-ameriški nedržavljani ne bodo krivično trpeli radi nelojalnega obnašanja nekaterih." ■hk . Ko je predsednik Roosevelt 29. ■MHJunija podpisal zakon o regi-■■^^straciji tujcev, je izjavil: "Ino-ll^j zercici v tej deželi se večinoma WmWL 1 j udje, ki so prišli sem, ker so MJHj ^erovali in imeli zaupanje v na-cela ameriške demokracije in so 0 upravičeni do popoldne zaščite ■Hmjt Zak°na in jo bodo tudi dobivali. ^e bi bilo pravično, če bi kak ■HBS loij sss ^ lojalni inozemec bil podvržen te- zavam vt teku izvedbe tega zakona." Sf Nadalje zahtevajo določbe za-gri j^ona, da mora vsak inozemec, ki wL Va v Zed. državah oziroma ro-ditelj ali varuh inozemca, ki ni-ma še 14 let, prijaviti pismeno Priseljeniškemu in naturalizacij-•skemu komisarju tekom petih dni, kadarkoli spremeni svoj naslov in naznaniti novi naslov y»ak inozemec, ki ni bil pripu-sčen v Zed. države za stalno bi- Poroka V soboto ob desetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Gertrude K. Boncha, starejša hčerka družine Mr. in Mrs. Jack Boncha, 6005 St. Clair Ave., ki vodijo trgovino z stenskim papirjem in barvo in Mr. Leo B. Leslie iz 61. ceste. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče v zakonskem stanu. Piknik Social kluba East End Social klub bo imel v nedeljo piknik na Furlanovi farmi na Dock Road, na cesti št. 20. Tiste članice, ki se hočejo udeležiti, naj še danes po kličejo KEnmore 1427-R. Pozdravi iz konvencije Anthony J. Tomse in Mrs. Anton Tomse pošiljata iz demokratske narodne konvencije v Chicagu pozdrave vsem cleve landskim prijateljem in znan cem. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala zadušnica 30 dnevnica za pokojnim Antonom Strnad. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdravi iz Lemonta Sledeči pošiljajo najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem iz Lemontskega grička: število židovskih priseljencev. Mnogo Židov je že prodalo vse svoje pohištvo, kupilo vozne listke in so čakali samo še na potni list, ko je prišla nova odredba. Državni oddelek ameriške vlade je namreč odredil, da se izda dovoljenje za prihod samo takim osebam, ki bodo lahko postale pravi Amerikanci. Kot se sumi je ameriška vlada izdala to odredbo samo radi bojazni pred inozemsko propagando. -o-- Lep zaslužek Cleveland je bila precej razburila vest, da bo zahteval posvetovalni inženir pri zidavi mestne elektrarne, Peter Lof-tus, 5 odstotkov provizije od vsote, kar bo stala elektrarna. Ker bodo stroški zidave narasli preko $6,000,000, bi bila petpro-centna provizija že četrt milijona dolarjev. Zdaj pa naznanja mestni direktor postav, da se bo inženir zadovoljil z 2 in pol odstotnim zaslužkom. Odprtija gostilne John čuc naznanja, da bo v soboto 20. julija odprl Beer Garden na 5422 Hamilton Ave. Ob tej priliki se bo serviralo mlade piščance, pivo in vino. Prijazno ste vabljeni! Baltiške province bodo stopile k Rusiji Tallinn, Estonija, 17. jul. — Estonija, Latvija in Litva bodo postale, kot vse kaže, federalne države pod okriljem sovjetske Unije, ko se bo sešel prihodnji teden njih komunistični parlament. Estonski parlament bo sprejel novo socialistično ustavo -in4*> ■glasoval, da ne-država priključi prihodnji torek. Pričakuje se, da bosta temu sledila tudi parlamenta Litve in Latvije. Da bo ta izvedba res mogoča, se ra- London, 17. jul. — Koncentracije nemških čet v Norveški, Nemčiji in ob pbrežju Severnega morja ter Rokavskega preliva so dale povod mnenju vojaških veščakov, da bo prišel dolgo pričakovani napad na An- ^ • i o • i v i i v i glijo V teku 48 ur. Nekateri tu- .Chicago 1 8. jul. - Kmalu po polnoči danes zju- di domnevajo, da bosta Nemči-|traJ Je demokratska narodna konvencija nommira-ja ill Italija udarili najprej n« j la sedanjega predsednika Roosevelta za predsedni-Gibraltar in potem šele na An-;škega kandidata za tretji termin. Tako je postal glijo. 1 ;Franklin Delano Roosevelt prvi predsednik Zed. Dalje se tudi domneva, da mi-; držav, ki je bil nominiran za tretji termin, odkar sli Nemčija vzeti Azorske oto- obstoji ta republika. ke Portugalski. To bi dalo Nem-1 , , v , . , . .. . čiji zelo važno pozicijo, ker bij Uelegatje ene države za drugo so oddajali gla- od tukaj lahko obvladala vso u- sovtf Roosevelta na konvenciji^ ki je bila kon- govino iz Evrope v južni Atlan-j trolirana od prvega dne iz Bele hiše. Kljub vsemu tik. CM tukaj bi prišla Nemčija naporu trgovinskega tajnika Hopkinsa in senatorja tudi bližje ameriškemu konti-; Byrnesa iz South Caroline, pa Roosevelt ni bil iz- nentu za napade z letali. Zed. | voljen soglasno. Imena treh drugih kandidatov so države imajo s Portugalsko po- bn& redložena konvenciji, to je ime podpredsed-godbo za 25 let, da rabijo te ■ n J J , * ^ v otoke kot postajališče za letal- mka Umerja . ^ exasa, genera nega postnega sko zvezo med New Yorkom in mojrtra harleya m senatorja i ychngs iz Mary-, Lizbono. Anglija je tako zapo- lancla. h so dobili sem pa tje kak glas, dočim je j slena z obrambo domačega oto- bilo oddanih večina glasov za Roosevelta. čja.. da Azore. bi težko prišla branit Angleži še vedno vozijo zlato v U. S. Konvencija je imela pred očmi, da ima samo eno izbero. če hoče premagati republikanskega kandidata \Villkie-a, in to je da nominira Roosevelta, tudi če s tem pogazi staro ameriško tradicijo, da no-i ben predsednik ni vreden, da bi bil trikrat zapore-New York. — Oboroženi an- doma predsednik Zed. držav, gleški parnik Eastern Prince je Danes pričakujejo, da bo Roosevelt govoril dospal iz Liverpoola in pripeljal je, mora prijaviti svoj na- Mrs. Mary Stanonik, ter Rose ■slov vsake tri mesece. 1 in Joe Samida. Beaumont, Texas. — John Leech, ki se je sam označil kot bivšega komunista oziroma vodjo komunistov v Kaliforniji, je razkril pred Diesovim preiskovalnim odborom delovanje komunistov v Zed. državah, katerih namen je, da otežkočijo in oslabe stavbo narodne obrambe. Diesov odbor pravi, da je Leechovo pričevanje eno najbolj popolnih, kar jih je odbor še dobil. Delovanje komunistov ha zapadni ameriški obali ima za cilj predvsem to, da se vrinejo v ameriško oboroženo silo, da vabijo mornarje potom mladih žensk k sebi in da skušajo dobiti kontrolo v pristaniščih zapa dne obale. Zaslišanje in pričevanje se je vršilo pred kongresnikom Die-som, ki je načelnik preiskovalnega odbora. Leech je izpovedal, da se je veliko število članov komunistične stranke, na vi šje povelje, vpisalo v kalifornijsko narodno gardo, z namenom, da razbijejo moralo v gardi. Dalje se je komunistična stranka posluževala mladih žensk, s katerimi je vabila mornarje in vojake na domove voditeljev stranke, kjer se jih je obdelovalo s komunistično propagando. Ameriška komunistična stranka je skušala diktirati ameriški vojni politiki, da bi se tako pre- IZLET MLADINE V METROPOLITAN PARK prečilo napad na sovjetsko Rusi- - jo in njene zaveznice. Prvi ko-j V soboto 20. julija se bo vršil izlet članstva mladinskih od-rak v tej smeri je bil, da se do- delkov SDZ ter njih prijateljev v Metropolitan park, kamor je bi kontrolo nad zapadno obalo,'vhod na Euclid Ave. in Highland Road, v Euclidu. ičlani in člani-nad brodarstvom in prometnimi ce vseh mladinskih oddelkov SDZ naj se /.glasijo pri svojih vodi-zvezami, kar bi se doseglo po- teljih (supervisors) v soboto zjutraj, da se skupno odpeljejo v tom članov v unijah. | park. člani Newburgh SI)Ž Knights naj se priglasijo v petek Leech zatrjuje, da bi komuni- večer ob sedmih v SND na 80. cesti, člani iz st. clairske okolice sti potom unije lahko preko ene''>a.i pridejo v soboto zjutraj ob devetih pred glavni urad SDZ. rjoči paraJizirali vtfo pomorsko člani SDZ Buds naj se zberejo ob istem času pa pred 8804 Vine-in prometno aktivnost na ža-iyar(l Ave. padni obali ter s tem dosegli, da! Vožn'a za »azai bo kritil finega sklada SDZ. Ra-...... , ivno tako se bo plačalo za mleko in sladoled iz tega sklada. Druge se ne bi moglo razpošiljati nobe-; . , . , , - r, . ., ; sc b , [ lestvine mora pa vsak prinesti s seboj. Za razna razvedrila bo nih povelj ali vesti ter da se ne " Veliki meri preskrbljeno. bi moglo poslati od zapadnej Vljudno se vabi mladino in nje starše ter prijatelje na ta obale niti vojaštva, niti munici-. izlet, ker obeta se mnogo lepe zabave in razvedrila za vse. — Od-je ali vojnih potrebščin. ' bor SDZ mladinskih društev. I AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18, 1940 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve>and, by mall, $3.50 lor 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second clasb matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 168 Thurs., July 18, 1940 Anglija je še močna Vsak dan beremo o nerjiških napadih na Anglijo, po zraku in na vodi. Vendar se Hitler, osredotoča z napadom v prvi vrsti na angleško otočje s svojo zračno silo. Po morju so nekoliko aktivne nemške podmornice, toda ne kaj prida. Kar napravljajo Nemci škode angleški mornarici, večinoma trgovski, jo napravljajo z bombardiranjem iz letal in to največ v Rokavskem prelivu. Toda bombe iz letal ne zadenejo vselej, saj je nekdo preračunal, da zadene komaj ena iz 531 bomb, zato je jasno, da ima Anglija še vedno močno mornarico. Kje se ta trenutno nahaja, ni znano, toda gotovo je, da jo ne nastavlja na razstavo nemškim bombnikom. Precej močno bojno brodovje imajo Angleži v Sredozemlju, kjer zadržujejo Italijo, da ne gre ven na morje in kjer jo bodo v doglednem času stisnili za vrat, če se vojna še kaj raztegne in razpase v eno ali še dve leti. Mornarica je za vsako obmorsko deželo desna roka in to zlasti še za državo kot je Anglija, ki ima posestva po vsem svetu in do katerih more le po morskih cestah. Zato je pa bilo vitalnega pomena za Anglijo, da je preprečila francoski bojni mornarici, da bi padla Nemčiji ali Italiji v roke. Saj ie bilo že to dovolj velik udarec za Anglijo, da je izgubila francosko mornarico kot svojo zaveznico, nikar še, da bi prišla v nemške roke, s katero bi si Nemčija ojačila svojo pomorsko silo in jo naravnala proti Angliji. Prav radi tega je angleška vlada prosila Francijo, še predno se je podala Nemčiji, naj ji obljubi, da v slučaju, če bo Francija vprašala za separaten mir z Nemčijo, da pod nobenim pogojem ne bo izročila svoje bojne mornarice naci-jem v roke. Francija je tudi dala častno besedo na to in bi jo bila tudi lahko držala, ker razen par ladij, ki so se nahajale v francoskih pristaniščih, bi Nemci ne mogli zaseči francoske bojne mornarice, ker je bila varna pod zavetjem mogočnih angleških drednotov. Toda Francozi so prelomili svojo besedo in po mirovnih pogojih so izročili bojno mornarico Nemčiji in Italiji. Hitler je sicer rekel, da mornarice ne bo rabil v napadu proti Angliji, toda v mirovnih pogojih je bila dvomljiva točka, ki je govorila, da se bo porabila francoska mornarica za obrežno stražo. Ta "obrežna straža" se pa lahko raztegne na vse strani in pod to krinko se lahko marsikaj napravi. Sicer pa koncem konca vemo, koliko se more zanesti na Hitlerjeve in Mussolinijeve besede. Anglija se je kmalu otresla od presenečenja nad izgubo svoje zaveznice Francije, s katero sta imeli pogodbo in zvezo, da se bosta borili druga ob drugi do samega konca. Še danes ne vidimo nobenega vzroka, zakaj se je Francija podala Hitlerju na celi črti. Če bi bili frncoski voditelji možje s pravim srcem, bi se bili še danes lahko borili proti Nemčiji in Italiji. Tudi če bi bili prsiljeni podati se preveliki nemški sili z armado na francoskem ozemlju, pa jim ni bilo potreba podati se s svojo flotilo, zračno silo in armado, ki so jo imeli po kolonijah. Hitlerju bi bili lahko rekli: dobro, tukaj imaš našo armado, ki bo položila orožje, tu imaš našo zemljo, naša vlada se bo pa preselila v Afriko in od tam bomo vodili boj ob strani Anglije do končnega poraza nacijev in fašistov. In kaj bi bil mogel Hitler napraviti na to? Nič drugega, kot če bi jo udaril za francosko vlado, za zračno flotilo in mornarico v Afriko. To pa vemo, da ne bi; napravil. In če bi bila francoska vlada to storila, bi ne bila izgubila prav nič več kot je izgubila zdaj. Zato pa ni mogla storiti Anglija drugega kot kar je storila, ko je zvedela, da so njeni zavezniki izročili Nemčiji bojno mornarico, da je udarila po nji in jo naprafvila neškodljivo do konca te vojne. S tem se je samo branila, kot bi se branil vsak in preprečila Hitlerju, da bi si ojačil svojo bojno mornarico z francosko. Tako je prišlo do bitke pri Oranu, kjer je bila zbrana precej močna francoska flotila, ki se je nameravala vrniti domov in se izročiti Nemcem. Ko je priplula angleška mornarica pred Oran, je poveljnik napravil prijateljsko ponudbo francoskemu admiralu: da združi francosko bojno brodovje z angleškim in se bojuje naprej proti Nemčiji, ali pa naj internira mornarico v kakem pristanišču, kamor ne bodo mogli do njega Nemci in Italijani. Francozi so se morali odločiti v šestih urah za to ali ono. Francoski admiral se je odločil proti in Angleži so udarili po Francozih in jih porazili. Nemci in ž njimi vodja nove francoske vlade, Petrin, so zavpili o angleški brutalnosti, kar so seve prazne besede. Nemci sami bi drugače ne ravnali kot so Angleži, če bi šlo za samoobrambo. Na ta način so prišli Angleži do kakih 200 francoskih pomorskih edinic, ki jim bodo zelo prav prišle v boju z naciji pri obrambi domovine. Ravno ta korak Anglije jo je ojačil, da je še danes gospodarica na morju, zlasti pa v Sredozemlju, kjer drži Mussolinija v šahu, da se ne more dosti ganiti. Zakaj niso prihiteli Italijani na pomoč francoski bojni mornarici? Zato, ker Mussolini ni hotel postavljati v nevarnost svojih bojnih ladij, katere bo morda še nujno potreboval po tej vojni in to celo morda proti samemu Hitlerju. Kakor Stalin, tako tudi Mussolini ne zaupa Hitlerju in se boji premočne Nemčije. Izlet Združenih mladinskih pevskih zborov Zastopniki so sklenili—otroci so 100% za to—vodstvo v Euclid Beachu je pripravljeno iti v vseh ozirih na roko. Torej izlet vse naše mladine bo v sredo, 24. julija v Euclid Beach park. Upravni odbori posameznih odsekov imajo urediti svoje, zastopniki teh zborov bodo svoje, tako da bo vse pravilno urejeno za tisti dan. Da se vse uredi brez sitnosti ali kakih neprilik, je potrebna izi-edna seja zastopnikov vseh zborov, in sicer se vrši v petek, 19. julija v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., ob 8. uri zvečer, kar naj vsi blagovolijo vzeti na znanje. Na večernem redu bomo imeli ukrepanje samo za ta izlet. Vse dosedanje predpriprave kažejo, da naj posamezni zbor pošlje "kvartirmoharja" v sredo krog 10. ure zjutraj, zbirajo naj se v Annexu, ki je nalašč rezerviran za našo mladino, starše in prijatelje mladine. Tam si lahko uredite glede'sladoleda, jedi in drugo. Potrebno je, da se ne pozabi, da vse "tickets" za vožnjo preskrbi naš blagajnik, Anton Artel, dobili jih boste v izletniškem "uradu v Annex" po dva za 5c, torej polovična vožnja. Vsi starši naj pa uredijo potom posameznega zbora, ali po-edino glede jedi za ta male. ■Nekaj prostih listkov dobe od centralne blagajne zborov, sladoleda tudi, drugo pa kar boste poskrbeli. To so vaši otroci, to je naša mladina! Pravilno bo, ako vsaka mati, in ako mogoče vsak oče pride z njimi, erii'fireje drugi kasneje, saj bo trajalo, za one, ki hočejo ostati, do polnoči. S tem boste izkazali svojo ljubezen do otrok, kajti prisotni boste na njih izletu in nikar ne mislite, da to nič ne pomeni v spominu otroka. Vse to ga spremlja^ torej bodimo vsi 100% na 24. julija v Euclid Beach parku. Več o vsem tem po sklepu seje zastopnikov zborov v petek 19. julija. Za Skupne mladinske pevske zbore: Joseph A. Siskovich, preds. -o- Iz Milwaukee, Wis. Gotovo že skrbi mojega moža in druge prijatelje tam pri sv Lovrencu v Newburgu kje da sem. Povem vam, da sem v velikem mestu Milwaukee, kamor so me peljali naši prijatelji iz Chicaga. Vožnja je bila vse skozi prijetna. Povsod je lepo, a doma pa najlepše. Zato, če Bog da in bo vse po sreči, se 20. julija že vrnem domov. Pozdravljam svojega moža, družino in vse prijatelje pri Sv. Lovrencu in v celem Clevelandu. Posebno pa pozdravljam članice dr. sv. Rešnjega Telesa, društva sv. Ane št. 150 KSKJ, in št. 15 SŽZ. Bog vas živi vse skupaj- Jennie Resnik. paradi. Pa tudi tisti ste vabljeni, da pridete, ki se iz enega ali drugega vzroka niste mogli udeležiti proslave 1. in 2. junija. Pridite, da si boste vsaj na ta način obdržali v spominu, kako smo proslavljali 125 letnico našega prvega pesnika, Valentina Vodnika. Naznanjam vam tudi, da bomo imeli trikrat na mesec koncert na vrtu Slovenskega društvenega doma in sicer ob sredah večer. Igrali bodo WPA godbeniki. Pridite, ne bo vam žal, ker boste imeli ob zvokih dobre godbe veselo razvedrilo. Marion Bashel. cu pri srcu. Pokazali so, da se ne ustrašijo ničesar in premagajo vse zapreke, kadar se gre za naš šport. Po kratkem sestavu programa in pod izvrstnim vodstvom našega nadlovca (predsednika) J. Lekšana, se je tekma pričela točno ob dveh popoldne z nastopom kluba kot kaže tabela spodaj: Barberton lovski klub A. Gradišar ................20 J. Klančar....................20 J. Biščak....................,.18 F. Smrdel ....................17 J. Lukežič ..................11— 86 A. Grbec ....................20 A. Murn ......................21 A. Blažič......................24 F. Dečman .............._,.20 F. Haim'......................23—108 Dr. Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ V nedeljo 21. julija priredi naše društvo letni piknik na prostorih Slovenskega doma na 6818 Denison Ave. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, posebno pa je vabljeno članstvo Slovenske dobrodelne zveze. Pridite, da nam tako pomagate do boljšega uspeha. Zabave bo za vse dovolj, ker je prostor zato j ako pripraven. Za plesalce bo skrbel Pečanov orkester. Odbor vam bo postregel prvovrstno, ker je preskrbel dovolj jedače in pijače, če bi bilo pa slučajno slabo vreme, imamo pa tudi dovolj strehe na razpolago. Torej ne pozabite se udeležiti našega piknika v nedeljo 21. julija, ker ob enaki priliki vam povrnemo. Z bratskim pozdravom, Frank Hunter, tajnik. Skupaj ......................194 Rainbow Hunting klub A. Zabukovec ............22 J. Rangus ....................19 F. Sirk............_,............13 S. Krapa j ....................11 J. Fortuna ....................17— 82 J. Glavič ......................19 J. Russ ........................21 F. Legan ......................14 J. Kic .........................16 F. Krečič ....................22— 92 ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Nekaj novega v Euclidu Na zadnji redni seji kluba društev Slovenskega društvenega doma je bil sklep, da se prihodnja seja vrši en teden prej in sicer 22. julija. To pa zato, ker je treba ukreniti glede kazanja premikajočih slik naše zadnje proslave, katere se bo kazalo 27. julija. Ta dan naj si vsak zapomni, da bo lahko prišel v Slovenski društveni dom na Recher Ave., kajti tam boste lahko videli sami sebe, kako ste se držali v Kakor vsako leto, tako bo tudi letos priredil naš klub piknik in strelsko tekmo in sicer na klubovi farmi v nedeljo 4. avgusta. Na to prireditev vabi klub vse znance in prijatelje, da se udeleže, ker bo dovolj zabave za vse. Kar se tiče tekme, bo popolnoma nekaj novega, ampak to je še skrivnost, katero boste zvedeli na pikniškem prostoru. Ko bom podrobneje poročal, bom opisal tudi natančnejše pot do naše farme, da nas boste lahko našli. Na zadnji strelski vaji smo streljali tako-le: Kushlan ................16 Buchar ..................23 R. Jeleršič .......... 18 Virant ....................13 Podpadec ..............18 A. Jeleršič ............21 Sietz ......................13 J. Urankar ..........22 Shinkovec ..............19 Kosec ....................17 Dolgan ..................20 Peterko ................. 13 Spenko ..................20 A. Novak ..............24 J. Novak ................23 Mrs. Novak ..........14 Ferkol ....................16 Dolenc .................19 Gerl ................-.....19 Beck ......................15 • Sylvia Prostor ......14 Stampfel ................19 Sluga ..................-,.11 Pavli ....................18 Cergol —................12 Vrbančič ............. .15 Tajnik. -o- SLOV. LOVSKA ZVEZA Skupaj ......................174 Euclid Rifle klub F Šober ......................15 J. Klaus......................21 K. Mandel ..................15 F. Jazbec ....................14 C, Lampe ....................14— 79 F. Kastelec ..................21 J. Dolenc ...................20 J. Zabukovec ..............13 J. Janževič ..................19 A. Baraga....................23— 96 Skupaj .....................175 Prihodnja tekma in odločilna za letos se bo vršila pri Rainbow Hunting klubu in takrat bomo videli, kdo bo imel še nadalje našo zastavo v varstvu kot znak zmagovalca. Lovski pozdrav, F. Krečič, tajnik. -o- Polnočno sonce na Lofotih Tekma Slovenske lovske zveze se je vršila in fantje vseh j treh klubov spadajočih v zvezo, so se zelo povoljno udeležili, dasi smo imeli na omenjeni dan več kot preveč dežja. | Izgledalo je že, da nas hoče dež po vsej sili ustaviti pri na-|šem športu. Vendar pa dež ni motil naših fantov, ampak so še 7. večjo vztrajnostjo in pazljivostjo kaj izvrstno streljali in tako pokazali pravo lovsko strast, ki je samo pravemu lov- vse to tako, da ne moremo na nobeno mesto postaviti konice igle in reči: tu prehaja ena barva v drugo. Ce bi ostala slika pred našimi očmi takšna, kakršna je v začetku, bi je bili morda kmalu trudni. Toda slika se neprestano spremlinja; zdaj je sonce bolj vijolično, zdaj rdečezlato, zdaj pokrito z lahko zeleno ten-čico, zdaj spet blešči v belini, toda zmerom ostane toplo, zmerom rdeče pod vsakim pajčo-lanom. Zdaj smukne mimo ozka megla, zažari in se razblini. Zdaj blešči sonce spet v polnem žaru; v naslednjem hipu se pokaže podolgast oblaček, ki drgeta v svetlobi, zažari in izgine. Nebo se obenem prevleče z novimi barvnimi pajčolani, prav tako, kakor bi ga neprestano nekje v notranjosti pulziralo, in ko se oblaki na njem razredčijo ali zgoste in zaidejo v območje modrikastih in belih, rdečih ali vijoličnih barvnih plasti, živahno zažare njihovi robovi, notranjost pa se razsvetli ali stemni. Tako je pre-lestna igra na nebu zmerom nova. Videl sem ljudi, ki stalno žive v onih krajih, pa so prav tako kakor mi z napeto pozornostjo ogledovali veličastno nebesno prikazen. Poseben čar pa je v tem, da ostaneta oni del neba, kamor ne seže prelivanje barv in gorata pokrajina nespremenjena. Tam vlada trdovraten mraz v barvah, morje je jekleno sivo, vznožje gora temno zeleno, zgoraj okrog sonca pa vse žari, gori in vriska. (B.B.) V krajih smo kjer je še pred nekaj meseci vladala ena sama noč, zdaj pa vlada en sam dan. Potniki so se zbrali na krovu in zdaj čakajo, kdaj se bo prikazalo polnočno sonce; slišali smo zagotovila, da se vse miselne predstave o polnočnem soncu, ki jih človek prinese s seboj razblinijo v nič spričo veličast-ja te naravne prikazni. Kakor hitro se prikaže plavajoča ognjena krogla v polni veličini na obzorju, kar se zgodi čisto nenavadno, se v hipu spremeni podoba neba, gora in morja. Ure in ure lahko strmimo a prostim očesom v to kroglo; noben bleščeči žarek ne ovira več pogleda vanjo; ves žar se je skril v svoj lastni prakrog, ki se zdaj zdi mnogo večji, kakor smo ga navajeni podnevi; tako velik se nam zdi, da smo v začetku od tega kar prevzeti in ne opazimo nič drugega. Naposled zmaga sijaj barv; zdaj je sonce rdeče žareč meteor in skoraj bi mislili, da se bo razpršilo v milijone in milijone kosov in koščkov, če ne bi tiho veličastje podobe pred našimi očmi in sijaj barvne harmonije na nebu oznanjala popolnega miru. Če se splazi ozek oblak mimo krogle, ga hipoma razsvetli luč in zagori v temni rdečini, na sonce pa nariše fantastično gorovje ali pokrajino, če pa zdrsne oblaček čez nežno pobarvano nebo, se razsvetle le njegovi obrisi in zableste v be~ j li ali rdeči, žareči barvi, med-; tem ko notranjost oblaka obdrži svojo barvo in zato se robo-! vi še bolj odražajo. Nebo ble-: sti v vseh barvnih odtenjkih, od močne, skortaj krvave rdečice nad gorami pa do monotone sive beline na vrhu svoda, toda -o- V copatah krog sveta M skim študijam se je posvetiloij 3,830 (10.6%). Zelo zanimivo pa je vedeti iz katerih krajev so dijaki, ki so se vpisali v bogoslovje. V Berlinu je bilo 3053 abiturien-tov in samo 12 od teh si je izvolilo duhovski poklic. Rekordru vseh rekordov v sovražnosti dog< duhovskega poklica pa imm Vzhodna Prusija, kjer se je odgi 954 dijakov samo eden vpisabc v bogoslovje. Največ duhovnHe kov pa da gotovo Švabska, kjeljc se je od 381 dijagkov odločil©1' za duhovski stan 59 (15.4%). Toda ta statistika ni bogO^s slovcev versko določila. Te štele vilke se ozirajo na dvoje po-ln glavitnih konfesij v Nemčiji Znano pa je, da samo protest tantovska cerkev potrebuj^' vsako leto najmanj 650 bodočikb župnikov. Tedaj si lahko sai^° izračunamo, kako veliko je P0"1 manjkanje duhovnikov v Nen^a čiji, ko imata protestantska if katoliška cerkev obe skupaj maj 760 bogoslovcev. 'V( Nemški protestantje se bri^a ko pritožujejo radi nazadoval nja duhovnikov in tudi radi P°*a manjkanja moškega kakor t" di ženskega naraščaja v konijah, ki jih uporabljajo r' socialnih in župnijskih pom<^ nih službah. Število teh kan(tf°J datov in kandidat je znaša!1 468 v letu 1929 in je tekom setih let silno padlo, tako jih je bilo v letu 1939 samo Te številke nam jasno kažej kako silno pomanjkanje d uho1'1' nikov vlada v današnji Nemč', ji. ' k:i ai -0- lol IZ DOMOVINE E Iz Kodanja poročajo, da je dospel v Kodanj 40 letni Peter Anderson, ki je dosegal prav svojstven rekord. Anderson je copatah opravil pot krog sveta in se je po devetih letih zopet vrnil na Dansko. Da je nastopil to potovanje krog sveta je bila vzrok svoječasna stava, glasom katere je bilo dogovorjeno, da bo dobil Anderson povrnjene vse stroške, ampak le pod pogojem, da bo opravil to pot v copatah in to v vsakem vremenu. In zares, Anderson je stavo dobil. Ko je moral čez visoko azijsko gorovje, so mu noge v resnici večkrat krvavele. Nič koliko ducatov copat je raztrgal, ranil si je noge, odri si kožo, da včasih vsled teh bolečin po več tednov ni mogel nadaljevati potovanja. V Šanghaju se je vkrcal -na ladjo, da je tako dospel na Japonsko in je prepotoval to državo in se je potem iz Kobeja odpeljal v San Francisko. V topli Floridi, kjer vlada večno poletje, so se mu ljudje smejali, ko so ga videli v toplih copatah. Na svojem potovanju je Anderson zašel tudi v smrtne nevarnosti, posebno je bilo to kadar je moral prekoračiti razna gorovja in skalovja. V devetih letih potovanja je raztrgal 136 parov copat. V dveh velikih kovčegih je prinesel s seboj ostanke raztrganih copat, katerih se drži prah vsega sveta. Ko se je po devetih letih zopet obul usnjate čevlje, se je moral hoje v čevljih šele učiti kakor otrok. Nemški visokošolci Kakšne poklice so si izbrali nemški abiturienti iz leta 1939, nam povejo natančna poročila v časopisih. Iz teh poročil je razvidno kako silno je nazadoval duhovniški naraščaj v Nemčiji. ■ V letu 1939 je bilo 36,000 nemški visokošolcev, ki so si izbrali sledeče poklice: Za bogoslovje se je odločilo samo 760 : dijakov, kar znese komaj dva odstotka; za tehniko pa se je odločilo 21.5 odstotka, to je 7,-740; v vojaške šole je odšlo 4,-900 dijakov (13.6%); medicin- --)rc J 1 —Smrt zaradi opeklin. E^,, leto stari pismonošev sinč^)r£ Janez Tič iz Vač nad Litijo Lg dopoldne zlezel na peč spf0f Medtem pa je mati zakurila ( peči za kosilo. Peč se je silffrm razgrela in se je otrok zbu^, ves opečen po životu. Malef^ Janezka so prepeljali v bol|L] co, kjer je kmalu umrl. j0t — Smrtna žrtev neznane^,r avtomobilista. Blizu križana državne in banovinske ceste Pia Jeprci so našli te dni nezave? nega človeka, povoženega' |ča neznanega avtomobilista. f^az njenca so prepeljali v ljubljaf{oč sko bolnišnico, kjer so se zdrs>r? niki z vso pozornostjo zavflfm zanj. Toda trud je ostal zan^a, in po kratkem trpljenju je "tuj znanec umrl. V mrtvecu so * l le pozneje spoznali 32 letn^o krojača Franceta Pavca iz (fre rič pri Golniku. Na željo r^er bine je bilo truplo prepeljaftru domov. bili —Šmarnica kriva krvave bj I ke. V Kapli vasi blizu Trž>far< pri Mokronogu je posestnik 'Pit vinogradnik Tratar odprl vftrg toč pod vejo, kjer toči svoj stni izdelek po 7 din liter. binkoštni ponedeljek se je zWIa lo v pivnici več pivcev, ki so tor v večji meri privoščili vin8' 1 kapljice, v kateri je tudi P^a cej šmarnice. Močno vino Jda pričelo kmalu učinkovati, šlo je do prepira, iz katerefBe se je razvila pravcata ' Tudi streljali so, a streli k s^Vil. či niso 'imeli hujših posled1' ] Med pretepom so bojevit^ai razbili vse šipe in posodo ^Ji polomili mnogo pohištva. < spodar ima občutno šk00|sk —Velik vlom v Križah. V "fet davni noči je bil izvršen v lavnico čevljarskega mo Gradišarja Andreja v Kri$ drzen vlom. Vlomilci so odne-:Sh okoli 50 parov novih moških 1 ženskih čevljev in za okoli tisoč usnja. Zaradi hudega liva ni nihče ničesar slišal, j^a prav se delavnica skoro drži j? še. Orožniki z vso vnemo v#Vlt preiskavo. Gradišar je oblj^' tistemu, ki bi prišel vlomile^1"' na sled, lepo nagrado. j 1 PODPIRAJTE SLOVENS^'] TRGOVCE AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 18, 1940 WINNETOU P* nemiktm Iniralki K. Miy« "^mmmmminmnmanttmuuuuuM'UiitttniwiiiiiiiiiiiitnnitttiiiinHHttiitm Zgodba se začne s strelom (Konec) izvo- Lezli smo v gorovje, divjina kordnas je objela, skalovje in prati dogozd, da skoraj nismo mogli imatiaprej in da nam je upadal poje o<|um. Pa čim više smo lezli, tem padeni vsi ušli!" "Kje pa bi bili?" "Sodim, da so jih pometali v jezero. "Tudi Allana —?" se je pisabolj se je gozd redčil. Podrast zgrozil Bernard. ovnije izginjala in stopili smo v mo-kjel?očno dvorano pragozda. Ste-očil®ri dvorane so bila ogromna de-fc). 5la, ki so stala po šest metrov bogovsaksebi, obok pa gosto vejev- 2 šteje, pod katerim je bilo tudi po 3 po-Inevi temno. nčiji Končno smo prispeli na gor-rotes*ko planoto. Pohiteli smo in ebujsroti večeru prijezdili do južne dočikbale "Črnega očesa." Zagonet-saiu'10' temno in nepremično je le-e podala pred nami jezerska gladi-Nenua. ka if V dolinah pod nami se je že ij ic&nračilo, tu gori pa je bilo še •vetlo. Lahko bi bili še jezdili brinje in pregledali vsaj del je-,dov^ei'a za sledovi, dokler je bil še di P«lan- 3r t« "Ali jezdimo dalje?" je vpra-dijj-al Bernard, ki je že komaj ča-aj0 tal, da najde brata, omoi "Moji bratje bodo tukaj ta-kan(3?orili!» je 0dločil Winnetou. lašal1 "Well!" je dejal Sam. "Ma-)m de111 Je dovolj, vode in paše za ko ipnJe pa tudi. Poiščimo si skrit l0 iglfaj pa zakurimo po indijan-kažejilt0- Nocoj se nam obeta pečen luh ki ga je Bob ustrelil." Jem* Da> Bobu je bila tisti dan lov- pi sreča mila. Ustrelil je pu- ai»a in ponosen je bil. Saj je •okazal, neovrgljivo dokazal, p 'a je tudi koristen član naše "Užbe. Našli smo primeren »rostor in se utaborili. gji je prevzel kuhanje. Za- šinčf Ulil- Je' opipal Purana in pri-Jjravil pečenko. Izvrstno smo 'ecerjali in mirno smo spali vso SP loč. irila 0b 3 Sil"; zori smo se odpravili in -1 Jmalu Prispeli do dolinice "Jhort Rivuleta. Kratka je, oz-dale*ca j,,., , . „, J ' . ,„ a> Kai ze ime pove. Short Ri-boHVnlof , , . ILL pomeni namreč krateK tok. z višin zapadno od je- džišCa Prihaja' mal° Pritokov i" \1Z #a in mal° vode, po leti je men- 1 v°bče čisto suh. iv 311 smo placprje in tabon-ga'JCa- Svet je kazal sledove dela, nosile tovore, 1;ijiazrit j® bil in razkopan, pa ri/0Če So bile razdjane, šotori Z „|revrnJeni in raztrgani, povsod Zapim° videli sledove ljutega boža ja, nikjer pa nismo našli žive je 'duš Jse. so Preiskali smo sledove. Ni bi-®tnX ^obenega dvoma, roparji so nekaj dnevi napadli dig-Toda kje so bila njihova ? Ali niso nikogar u- Pa niti najmanjše v'ari nismo našli, ki bi nam bi-Povedala, čigav da je bil šo- iz %red jo r°serj _ )eljiJ'trupia _ bili —? LVC f 'a je proti zapadu. Posvetovali smo se. "Tega ne morem reči. Sled zločincev pelje na zapad. In na zapad je mislil potovati tudi Allan. Zelo verjetno je torej, da zločinci zasledujejo Allan^. Kajti po kaj bi sicer potovali črez gorovje proti morju po napornih potih in nevarnih krajih. Da so ubili in izropali Allana, bi se bili vrnili na jug v Sacramento ali pa v San Francisco." "Torej upate, da ga bomo našli še živega?" "Upam. Vsaj zelo verjetno je, da jim je zaenkrat ušel." Molče smo zrli v temne globine jezera. Tam doli so počivali možje, ki so prišli na njegove obali iskat bogastva, sreče —. Nesrečni demon, zlato imenovan, pa jih je zvabil v smrt —. Deadly dust —. "In kdo mislite da so bili roparji?" je vprašal Bernard. "Vsekakor mulat in Morgana. Namenjeni so bili k Short Rivuletu, je pravil gostilničar. In, da Morgana zasledujeta Allana, to tudi vemo. Dona Eula-lia in dona Elvira sta nam pravili." "Došli ju bomo!" je kruto dejal Sans»ear in prijel za nož ob pasu. "In tedaj bodeta moja, Sam Hawerfield bo maščeval smrt svojih dragih, obračunal bo z njima." "Naprej torej in za njimi!" Sled izprva ni bila razločna, nismo je še mogli brati. Niže spodaj v gozdu, pa je jezdil vsak svojo pot, sled je bila dobro vidna. Preiskal sem jo in poročal tovarišem: "Dvajset živali je stopalo tod, šestnajst jezdecev je bilo in štiri tovorne mule." "Na čem pa se to vidi?" se je zanimal Bernard. "Na tem, da je sled štirih živali globlja ko druge. Živali so vdiralo se jim In mule so bile tiste živali, tc se tudi vidi na sledi. Kljubovale so ,trmaste so bile. Trmaste pa so le mule. Zato pa tudi zločinci ne bodo mogli tako naglo potovati kakor mi, mule jih bodo zadrževale. Upajmo, da jih bomo dohiteli, še preden bodo našli Allana!" Hiteli smo, kar se je dalo, in našli popoldne njihovo taborišče. Jezdili smo za sledjo, dokler smo jo videli, prenočili kar na sledi in krenili drugo jutro ob prvem svitu dalje. Že pred-poldne smo našli drugo taborišče. Za cel dan smo jim že prišli bliže. Bližali smo se gornjemu teku Sacramenta. Zvečer bi bili prispeli k reki in drugo jutro, tako smo vsaj upali, bi dohiteli zločince. Pa naše upe nam je skazilo neprijetno iznenadenje. Sled se je namreč delila. Sacramento krene tam v ve lik ovinek. In prav na tistem mestu se je odcepila sled tovornih mul in šestih jezdecev na levo, drugi pa so jezdili v stari smeri dalje. "All devils —!" je gode Sam. "Neprijetna reč! Kaj naj to pomeni —? Ali je zvijača ali gol slučaj?" "Za nas gotovo le gol slučaj," sem dejal. Zakaj pa so se delili?" je "Ah!" je dejal, "takrat me ni bilo dosti, a vse moje življenje je bilo pred menoj. In zato je bil tisti čas lep. Saj se še spominjate tiste ruske ladje, ki se je prav blizu vaše zasidrala in je mislila, da sem bil morski ropar? — No; tu v Šang-haju biva zdaj več pomorščakov in častnikov s tiste ladje. Prvi so seveda boljševiki, drugi pa so služabniki prvih. Kaj ne, saj boste šli bržkone nazaj v mesto? Odpošljite svoj avto in počastite me s tem, da se u- zato sta poslala tovorne živali v spremstvu šestih jezdecev naprej, presekali bodo ovinek Sacramenta, drugi pa so s podvojeno naglico pohiteli za Alla-nom. In ko ga dohitijo, se bodo našli kje spodaj ob Sacramen-tu na dogovorjenem kraju." "Well! Torej pa bomo na primer mule pustili in tudi sami s podvojeno naglico pohiteli za Morganoma. Moja Tony mi na primer že zelo zameri, da potujemo po polževo." Tony je bilo ime Samovi kobili. Nasmejal sem se. "Po polževo —? Lepa primera, ko hitimo, da nam sape zmanjkuje! Dalje prihodnjič sedete v mojega! Jaz vas bom odpeljal nazaj v vaš hotel, in če hočete, vam bom sjpotoma predstavil dva vaša nekdanja prijatelja, ki ste ju brez dvoma že povsem pozabili, a ki ju boste navzlic temu še spoznali. Saj se od prejšnjega stoletja sem nista preveč spremenila." Ves navdušen sem sprejel povabilo. Avto Li Kouija je bil razkošen in najmodernejše vrste, pripravljen kot spalni voz. Najprej sva se vozila po ravni okolici Šanghaja, nato po neskončnih dohodnih cestah in slednjič skozi vrvež mednarodne koncesije. Seveda ni Li Koui nič več prebival v kitajskem delu mesta! Pred vhodom razkošne, vendar čudne, kričeče načičkane hiše, se je avto ustavil in šofer je odprl vratica. "Kaj?" sem dejal. "Vi stanujete tukaj ?" Li Koui, ki je bil zdaj bolj Kitajec kot sploh kdaj, se je nasmehnil. "O, ne!" je rekel. "Prav mislite, da to ne bi bila hiša zame. Saj to prav za prav ni niti hiša v. pravem pomenu besede. Tu sva v tajnem zastopstvu tretje internacionale. A ta skrivnost je slabo prikrita. Bil sem tako predrzen, da sem vas pripeljal semkaj, ker bova ob tej uri dobila tu imenitnega komisarja Bovlova, mogočnika je. Kn« ! 'Allan je pisal, da pojde ob 3dne-; ^hort Rivuletu črez Lynn in k ških -Humboldtskemu zalivu —," je coli ' "gibal Bernard. "Zaliv leži za-!ga ii Padno odtod. In sled roparjev; "Z,aKaj pa so ial, Jj^že tudi proti zapadu —. U- vprašal Bernard. IrŽi i>' dariii so za njim —, Kaj pra-' l0 vPpte, Charley?" blji$ "Gotovo. Ako je namreč njlce»pred njimi odpotoval ali pa jim Ipaj ušel," sem odgovoril. "Saj nismo našli nobenih L'upel!" Otroci-begunci. — Med 79 otroci-begunci iz Anglije, ki so pribežali v Zed. državeda si tvi poiščejo varno zavetje, je bil tudi 10 mesecev stari John Seymoui4 New, s svojo strežnico Margaret Fryatt. Otroci so večina iz bogatejših družin. azijske Rusije. Sicer je surov človek, ki je treba v rokavicah govoriti z njim. Vsaj, kar se mene tiče. Jaz imam veliko kupčij s Sovjeti. Vendar pa komisar Bovlov ni aabit. Toda zvit je, jako nezaupljiv in jako domišljav. Zatorej so prilike, da se je moči z njim sporazumeti." Li Koui je šel naprej v jako zverižene 'prostore ]Kajstopstv;a in mahoma sva obstala pred nekakšnim orjakom, čigar obraz mi je vzbudil davni, neznanski stud v duši. "Predstavim vam," je dejal! Li Koui, "svojega odličnega prijatelja, gospoda Bovlova, ljudskega komisarja v Šangha-ju. Gospod Bovlov je leta 1900 služboval na oklopnici ruskega brodovja za Vzhodno Azijo." Ljudski komisar je iztegnil svojo velikansko roko in je zažvižgal : "Borski!" Tedaj sem zagledal, kako so se odprla vrata in je stopilo neko betežno človeško bitje, ki je pri hoji vlekel nogo za seboj in se je mrgodil kot kak živčno bolan človek. Vendar sem ga koj spoznal. To je bil moj nekdanji prijatelj Fedor Aleksandrovič Borski, bivši ladijski poročnik Nj. Vel. carja, zdaj pa sluga pri boljševiku Bovlovu, svojem bivšem slugi. Tudi Borski me je na prvi pogled spoznal. Ni zardel. Nasmehnil se je, me pozdravil in mi hotel seči v roko. A Bovlov je stopil med naju in zabrundal: "Bedak, baraba, svinja! Takoj po wiskij!" Govoril je po francosko, bržčas zato, da bi mi dokazal, da zna tudi v mojem jeziku psova-ti. "Na povelje, vaša milost," je odvrnil Borski napol zafrklji-vo, napol suženjsko. Še zmeraj se je smehljal in me gledal. Zares, smehljal se je in prav nič ni bil v zadregi. "Brž!" je kriknil Bovlov. "Pri živem telesu ti bom kožo odri, ti stari azijski polž!" "O!" je rekel Borski. "jaz prav dobro vem, da ste vi že drugim kožo odirali!" In zroč drug drugemu v ob raz, sta se začela oba grohota-ti. Jaz se nisem smejal. Nasprotno, obrnil sem se k Li Kouiju in dejal: "Gospod Li Koui, ali bi šla, prosim, stran odtod?" "Takoj," je rekel Kitajec, "razumem." Svojo dolgo, mršavo roko mi je položil na ramo in dejal: "Veste, vas je to zadelo, a onih dveh ni zadelo nič. Res je, da Bovlov mnogo ljudi mu- čil, a Borskega ne bo mučil. Saj sem vam bil že nekoč dejal, kakšni da so Rusi. Mi smo malo manj neumni. ... In to je vse . . ." Kdo ve! Kitajec Li Koui ima nemara prav. Jaz pa nimam prav, ker tega ne razumem. (Francosko: Claude Farrere.) -o- Zasliševanje vojnih ujetnikov STATE / PARKS INDIAN LAKE STATE PARK vs*fn 'Njihov namen je zelo lahko umljiv," sem razlagal. "Mule nosijo plen, ki so si ga zločinci naropali ob Short Rivuletu, o-virale in zadrževale so roparje, ker so težko obložene in trmaste. Morganoma pa se mudi To še ne dokazuje, da so na- ' za Allanom, ki naglo potuje, Eden na.fprivlačnejših ohijskih državnih parkov je gotovo Indian Lake državni park. V tem parku se vam nudijo vse ugodnosti za počitniško bivanje. Nahaja se ob državni cesti, St, 69. v tem parku je tudi poseben prostor, kjer lahko zapeljete svoj avtomobil s prikolnico (trailer). V tem parku se lahko udejstvujete v različnih športih: plavanju, ribarjeT nje, veclunje itd. To je krasen naraven park, ki je zelo pripraven za daljše sprehode in opazovanje narave. Indian Lake zavzema približno devet kvadratnih milj vodne površine in kiog eno kvadratno miljo otokov. To otočje jc zelo privlačno in se nahaja cb južnem in vzhodnem obrežju jezera. Jezero je sicer naravno, a je bilo pred več desetletji umetno povečano za slučaj potrebe vede v vzhodnem chijskem kanalskem sistemu. Posebnost tega parka so državni ribniki, iz katerih zalagajo razna jezera v državi z ribami v zabavo in veselje številnih ribičev. V parku so vam na razpolago kabine in hoteli, kjer lahko preživite svoje počitnice. Vsled svoje privlačnosti ta park najbolj poznan v srednjem zapadu države Chic. Izletniki prihajajo sem iz vseh delov države Ohio in tudi fe sosednjih držav. Zasliševanje vojnih ujetnikov je jako težavna zadeva, vendar je tako važno, da se kaj izve od ujetnikov, da dotične o-sebe vse store, da bi le kaj zvedele od ujetnikov. Vprašanja je treba spretno premisliti in morajo biti prilagojena osebnosti tistega ujetnika. V večini držav je zatorej navada, da imajo za ta namen posebne tečaje za častnike. Ti častniki se morajo predvsem zavedati, da ne izprašuje-jo, kakega zločinca, česar se tisti častniki, ki so v civilu kaki preiskovalni sodniki, prav težko navadijo. Vojaško pravilo, tako na primer francosko, pa tozadevno pove: "Vojnih ujetnikov se ne sme ne mučiti ne žaliti. Slehernega ujetnika je treba tako izpraševati, kakor to zahteva stopinja njegove izobrazbe." Če se pa ujetnik brani, da bi kaj povedal, pa nima izpraševalni častnik — razen svoje besedne spretnosti — skoraj nobenega tozadevnega sredstva na razpolago. Slehernega ujetnika najprej pozove j o, naj pove, kako se piše, kaj je, h kateremu polku spada, kar bo vsakdo rad povedal, da je potem zapisan v seznamu Rdečega križa in bo mogel biti v zvezi s svojci. Toda zasliševalni častnik hoče vedeti še veliko več. Predvsem mora zvedeti, kakšno orožje ima ujetnik. Zato preiščejo plinsko masko in kemično analizirajo njen filter, da tako zvedo, proti kateremu strupu so nasprotne čete zavarovane. Preiščejo njegovo orožje, tako puško, eksplozivni učinek ročnih granat, udarnost patron. Če ima kak ujetnik pri sebi veliko municije, ročnih granat in sveže napolnjeno "železno racijo," tedaj se 'lahko sklepa, da se bliža j uriš. Izjave ujetnikov, če jih je kaj, pa je treba natančno pre-rešetati — in sicer tem bolj, če je ujetnik mnogo izklepetai, saj se zgodi, da je klepetal zato, da bi nasprotnike preslepil in jim dal napačna navodila. Častniki, ki zaslišujejo ujetnike, morajo natančno preiskati izjave in najti med plevelom zrnje; tedaj si pač želijo, da bi bil tisti ujetnik pač rajši molčal. Ujetnike lahko kaznujejo zaradi laži, a ne zato, če nočejo govoriti. Vendar se je v prejšnji vojni včasih zgodilo, da so ujetniki dali resnične in važne podatke. Če ujetnik noče nič izpovedati, tedaj ga je treba na zvit način pripraviti do tega, da kaj izklepeta. Proti koncu prejšnje vojne, ko so bili vojaki sestradani, je storil kos mesa in steklenica vina kar čudeže. Saj "ne gre sarho ljubezen skozi želodec," ampak tudi zgovornost spričo sovražnika. Izpraševanje ujetih častnikov je pa še mnogo težavne j še, a zanimanje pri zasliševanju je tem večje, saj brez dvoma častnik več ve kot navaden vojak. Ponekod imajo v ujetniških taboriščih častnikov v stenah skrite mikrofone, ki prisluškujejo pogovorom med častniki. Kaj pa takšno početje ni gen-tlemansko, toda če je resnično, da so v vojski vsa sredstva dovoljena, potem je to le nedolžna zadeva spričo drugih grozotnih "dovoljenih" pripomočkov.• Seveda je pa spet to, da se častniki nalašč drugače pogovarjajo ko slutijo, da imajo mikrofone krog sebe. Ostane pač tako, kakor je: pa navzlic najmodernejšim pripomočkom : Če noče vojni ujetnik sam od sebe nič izpovedati in če zaslišujoči častnik ni prav posebno zvit, potem pač ni nič — pa čeprav imamo mikrofone. -o- IZ DOMOVINE —Eno leto in dva meseca zaradi dolgega jezika. Pred okrožnim sodiščem je bila obsojena po čl. 3 zak. o zaščiti države 44-letna sejmarka Marija Strajn-šak iz Ljubljanske ulice 41 v Mariboru. Dobila je 1 leto in 2 meseca strogega zapora, 3 leta izgube častnih pravic, na plačilo povprečnine 500 din. V ječo jo je spravil njen predolgi jezik in narodna nezavednost. Zanimivo pri vsem tem pa je, da ženska niti prav nemški ne zna. —Zgodba o 75 tisočakih. Pri Gornji Radgoni so prijeli orožniki nekega zasebnega uradnika in nekega trgovskega potnika, oba doma iz Maribora. Pri obeh so našli 75,000 dinarjev, o katerih nista mogla povedati, zakaj sta jih prinesla v obmejno ozemlje. Ker je zdaj ob meji zelo stroga kontrola, sta bila aretirana in privedena v Maribor, kjer se preiskava nadaljuje. —Voglarjenje s smrtnim izidom. V Straži pri Oplotnici je bilo ženitovanjsko gostovanje, na katero je prišlo na prežo osem voglarjev iz dveh vasi. Vnel se je prepir s tepežem in domači voglarji so pregnali druge, pri čemer je Janez Breznik s kolom udaril Ludvika Go-ričang po glavi. Zaradi tega ga je ta pozneje pričakal. Ko se je Breznik napotil proti domu, mu je Goričan sledil oborožen z ročico od voza. Šel je precej daleč za njim, ne da bi ga bil Breznik opazil. Blizu doma pa ga je Goričan udaril po glavi in mu dodal še nekaj udarcev, ko je že ležal na tleh. Nesrečnega Breznika so našli zjutraj še živega, a je izdihnil, preden je prišla zdravniška pomoč. Gori-čana so orožniki aretirali. —Smrtna žrtev fantovskega prepira. V Javorju, gorskem naselju v Poljanski dolini, je udaril šofer Janez Eržen v fantovskem prepiru posestnikove-ga sina Janez Tavčarja z rovni-co po glavi. Tavčarja so z rešilnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tavčar je bil operiran ali so zdravniki na-svetovali, naj ga odpeljejo nazaj domov, ker ni upanja, da bo ostal živ. Nesrečnik je izdihnil kmalu zatem, ko so ga pripeljali domov. Orožniki so napadalca Eržena aretirali. MALI OGLASI Naprodaj Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru, 1188 Norwood Rd. Proda se radi bolezni. Ima ponovljene perimte D 1 in D 2. Kdor se zanima, naj se zglasi na zgorenjem naslovu za več pojasnila. (Jul. 18, 19, 20, 22, 26). Bolničarko išče Graduirana bolničarka, prednost imajo z ohijsko licenco, se sprejme v službo. Mora znati slovensko. Pokličite KEnmore G850 od 2 do 4 popoldne, ali od 7 do 8 zvečer ,razen v sredo in soboto. (170) 2500 galonov ohijskega Konkord VINA galon 59^ TED MANDEL MANDELS WINERY 821 E. 222nd St. KEnmore 3445. East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Kraška kamnoseška obrt 15425 W aterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL niča nagrobnih spomenikov "Oče, o j oče!" Tedaj je začula nekje nad sabo njegov glas. Zagledala ga je, kako hiti v dolgih skokih po produ navzdol, po svetlem produ, ki se je ves belil v soncu. Pritlikove breze tn trepetlike so tiho stale tam zgoraj in po listju so se jim dvigali rahli srebrni pobleski — gorsko pobočje je bilo vse tiho in svetlo. Vendar je oče pridrvel navzdol in jo poklical po imenu, in tedaj se je Kristina zgrudila in se zavedela, da je na varnem. "Sankta Maria!" Lavrans je pokleknil poleg hčerke in jo pritisnil na srce — bil je bled in tako čudno mu je trepetalo krog ust, da je Kristino prevzel še večji strah. Bilo ji je, kakor da šele iz njegovega obličja spoznava, kakšna nevarnost ji je pretila. "Dete, dete —," dvignil je k sebi njene krvave ročice in jih začel ogledovati. Opazil je venec na njenih laseh in se ga dotaknil: "Kaj pa je to — kako si prišla semkaj, Kristini-ca?" "Šla sem z Guldsveinom," je ihtela v njegovem objemu. "Tako n*e je bilo strah, ker ste vsi spali, potem pa je prišel Guld-svein. In potem je stal nekdo doli pri potoku in me je vabil." "Kdo je vabil — moški?" "Ne, bila je gospa — vabila me je z zlatim vencem — mislim, da je bila divja deklica, oče —" "Jezus Kristus," je šepnil Lavrans in prekrižal otroka ter samega sebe. Pomagal ji je v hrib, dokler nista prišla na travnat breg; tam jo je dvignil v naročje in jo pričel nositi. Visela mu je tesno ob vratu in bridko jokala — ni se mogla utolažiti, pa naj jo je še tako tešil. Kmalu sta srečala može in Isrido. Ko je čula, kaj se je bilo zgodilo, je tlesknila z ro- potovanjla: odlašali so ga in [njeno prigodo, jo je spravi ja-spet odlašali. Starca z Lopts- lo v strah. Bila je vesela, da je i gaarda sta prihajala, posedala'oče prepovedal omenjati prikaza mizo z očetom in materjo, I zen. V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE NADVSE LJUBLJENE, NIKDAR POZABLJENE MAMICE IN SESTRICE Jennie Paulin Draga naša mamica in sestrica! Minilo je že leta tri, kar Tebe več med nami ni. Ali ni ga dneva, da se ne bi mi spomnili na Tebe. Kličemo Tebe k nam, pa vse je zaman. Edino tolažbo imamo, da boljše se Ti godi sedaj. Žalujoči ostali: OLGIE in JOHNNY, otroka. bratje in sestre. Cleveland, O., 18. julija, 1940. kami: "Da, to je bila pač divja deklica, hotela je zvabiti to lepo dete v goro, to vam rečem—" "Molči," ji je osorno zapove-dal Lavrans. "V gozdu bi ne smeli govoriti, kakor smo — človek nikdar ne ve, kdo je pod kamenjem in prisluškuje sleherni besedi." Potegnil je zlato verižico izpod srajce, jo obesil s križcem vred, v katerem so bile relikvije, Kristini na vrat, ter jo ji spustil pod obleko na golo telo. "Vi vsi pa le dobro pazite na besede, kajti Ragnfrid ne sme nikdar izvedeti, da je otroku pretila taka nevarnost." Nato so polovili konje, ki so bili zbežali v gozd, in se hitro spustih navzdol na loko, kjer so se pasle druge živali. Tu so vsi zajahali in odrinili k jorund-gaardski planšariji. Pot ni bila dolga. Ko so prispeli tja, je sonce ravno zahajalo. Živina je bila že v stajah, Tordis in pastirji so pravkar molzli. V stanu je bila za goste pripravljena kaša, kajti planšarji so jih bili še podnevi opazili na vrhu pri stražami in so jih zato pričakovali. Šele tu se je poleglo Kristi-nino ihtenje. Sedela je očetu v naročju in jedla kašo s smetano iz iste žlice kakor on. Lavrans je hotel naslednjega dne do jezera, ki je ležalo globlje med gorami; bilo je tam nekaj njegovih planšarjev z voi-mi. Najprej je bilo določeno, da pojde Kristina z njim, zdaj pa je dejal, naj ostane v koči: "Vedve pa, Tordis in Isrid, le dobro pazita, da bodo vrata zapahnjena in iste je zaprte, dokler se ne vrnemo, to pa ne le zbog Kristine, ampak tudi zbog malega nekrsta v zibelki." Tordis je bila tako preplašena, da si ni upala sama ostati z malčkom na planini, poleg tega pa še ni bila v cerkvi, odkar je vstala iz porodne postelje: najrajši bi odšla v dolino in ostala kar doli. Lavrans je dejal, da mu je to razumljivo in da bo drugi večer lahko že doli, ako pojde z njimi. Rekel je, da bo že poslal na njeno mesto tja gori postarno vdovo, ki služi na Jorundgaardu. Tordis je nastlala na klop pod krzno sladke sveže trave; tako opojno in prijetno je dišalo, da je Kristina skoraj že spala, ko je oče molil nad njo oče-naš in zdravomarijo. "No, dokaj časa bo minilo, da te bom spet jemal s seboj v gore," je rekel Lavrans in jo pobožal po licu. Kristina se je nenadoma prebudila : "Oče, mar tudi ne bom smela jeseni s teboj na jug, kakor si mi obljubil?" "Bomo že še videli," je dejal Lavrans, Kristina pa je takoj nato sladko zaspala med ovčinami. II Po navadi je Lavrans sleherno poletje odjezdil na jug in ob tej priliki pregledal svoj dvor v Follu. Ta očetova potovanja so bila za Kristino nekakšni mejniki med leti njenega življenja. Dolgi so bili tedni, ko je bil z doma, veliko pa je bilo veselje, kadar se je vrnil z lepimi darovi, inozemskim blagom za njeno balo, smokvami, rozinami in strdenicami iz Osla — in z mnogimi, redkimi novicami. Tisto leto pa je Kristina o-ipazila, da se je pletlo nekaj neobičajnega okrog očetovega govorila o nasledstvu, dedni \ pravici, odkupni pravici in težavah pri upravljanju posestva na daljavo, o škofiji in kraljevem dvoru v Oslu, ki požirata toliko delovnih rok okoliškim poljedelcem. Komaj sta utegnila, da bi se z njo poigrala, zato so jo pošiljali v kuhinjo k deklam. Njen stric Trond Ivarson s Sundbuja je bolj pogosto prihajal na Jo-rundgaard, kot je imel sicer navado — vendar se s Kristino ni nikoli šalil ali jo ljubkoval. Polagoma se ji je posrečilo nekoliko odkriti, za kaj gre. Vse odkar je prišel v Sil, si je njen oče prizadeval zbrati v svojih rokah čim več zemlje po dolini. Zdaj pa je vitez Andrez Gudmundson ponudil Lavran-su, naj zamenjata Formo, ki je bil Andresove 1 matere dedni dvor, za Skog, češ da ima zanj bolj primerno lego, odkar je v kraljevem spremstvu in le redko prihaja v gornji konec doline. Lavrans se ne bi rad ločil od Skoga, ki je bil njegov dedni dvor — njegov rod ga je bil namreč dobil v dar od kralja; vendar bi bila zamena zanj v mnogem oziru koristna. Pa tudi Lavransov brat Aasmund Ko pa je poteklo nekaj časa, bi kar rada govorila o tem. V dnu srca je nekomu o tem pripovedovala, vedela pa ni komu. Čudno pa je bilo tole: čim več časa je minevalo, tem bolje se ji je zdelo, da se spominja dogodka, in tem jasnejši je postajal spomin na tisto plavolaso ženo. Najbolj presenetljivo pa je bilo to, da je vselej, kadar je mislila na divjo deklico, silno zahrepenela po potovanju na Skog, in vedno' bolj se je bala, da je oče ne bi vzel s seboj. Končno se je nekega jutra prebudila v gornjici in opazila, da sedita stara Gunhild in mati na pragu ter pregledujeta Lav-ransove svežnje veveričnih kožic. Gunhild je bila vdova, ki je hodila od dvora do dvora in šivala krzneno podlogo za plašče in podobne stvari. Kristina je posnela iz njunega pogovora, da dobi nov plašč, podšit z veveričnim krznom in obrobljen s kuno. Tedaj je vedela, da bo smela z očetom na pot. Planila je pokonci in od veselja zavreščala Pristopila je mati in jo po-gladila po licu: "Ali si zato tako vesela, hčer o znancih in sorodnikih, ki so stanovali ob poti: naj pozdravi tega in ne pozabi vprašati po onem. Kristina je tekala ven in noter, se večkrat poslovila od vseh domačih in se ni mogla nikjer umiriti. "Ali si zato tako vesela, Kristina, ker pojdeš tako daleč od mene in za tako dolgo?" j0 je vprašala mati. Kristino je vprašanje spravilo v zadrego in jo potrlo, a želela si je, da mati ne bi bila rekla teh besed. Vendar je odgovorila, kot. je najbolje znala: "Ne, draga mati, vesela sem pa, da bom smela spremljati očeta." "Da, to te veseli," je rekla Ragnfrid in vzdihnila. Nato je otroka poljubila in nekaj uredila na njegovi obleki. Končno je bila vsa popotna družba v sedlih. Kristina je- ja- > « ll lV|, M hala na Morivnu, ki je bil nekoč očetov jezdni konj; bil je star, pameten in zanesljiv. Ragnfrid je za razhodnjo podala soprogu srebrno kupo s krepčilom, položila hčerki roko na koleno in jo prosila, naj nikar ne pozabi njenih naukov. In tako so ob zori odjahali z dvora. Bela kot mleko je, ležala nad dolino megla, toda čez nekaj časa se je začela vse bolj redčiti in končno je proniknil skoznjo sončni svit. V beli iz-parici so se svetile senožeti, vlažne od rose in zelene od otave, bleda strnišča, rumena drevesa in jerebike z blistavimi rdečimi jagodami. Gorska pobočja, kipeč kvišku iz megle in mrča so zasijala v svoji modrini, nato pa se je megla raztrgala in se jela v capah vlačiti med pobočji. Potniki so jahali po dolini navzdol v najlepšem sončnem siju, na čelu jim Kristina poleg očeta. V Hamar so dospeli rk* • deževnega večera. Kristina sedela spredaj v očetovem s lu, kajti bila je tako trudna, se ji je vse kart zlivalo v oč jezero, ki se je bledo svetilo desni, temna drevesa, ki so s| sala nanje svojo kaplje, k«1"^ so jahali pod njimi, in mriN( gruče hiš na brezbarvnih, ' = krih poljanah ob poti. », Že davno je bila preneha* jI štetjem dni — bilo ji je, kol je neskončno dolgo potovi Na potu po dolini sta bifN očetom obiskala sorodnik« prijatelje. Kristina se je tem seznanila z otroki z ( kih dvorov, se igrala v tf hišah, skednjih in dvorišči!' pogosto nadevala rdečo ob'^ s svilenimi rokavi. Dalje prihodnjič Bjorgulfson bi si rad pridobil ka> ker pojdeš tako daleč od Skog — živel je v Hadelandu, priženil se je bil na neko ta-mošnje posestvo — torej ni bi- mene! lo gotovo, če se bo Aasmund i jutr0, ko so se pripravljali na hotel odreči dedni pravici. j odhod z dvora. Bili so že ob Nekega dne pa je Lavrans1 zori na n0o-ah. Ko je Kristina rekel Ragnfridi, da bo to leto pogledala skozi vrata po vre-vzel Kristino s seboj na Skog menu, je bilo zunaj še temno, — naj vendar vidi dvor, kjer se med hišami je ležala gosta mejo rodila in ki je bil dom nje- gia in pred odprtimi vrati je nih prednikov, preden morda okoli leščerb valoval siv dim. prestane biti njihova lastnina. Med hlevi' in skednji so tekali Ragnfridi je bila ta želja ra- ljudje, iz kuhinje so prihajale zumljiva, čeprav se je nekam ženske s kadečimi se skledami bala poslati tako majhnega ot- kaše in s torili, polnimi kuha roka na toli dolg« potovanje, nega mesa in slanine, kajti pre ne da bi sama bila zraven. Prve čase po tistem dogodku, ko je videla divjo deklico, je bila Kristina tako plašna, da je najrajši tičala v sobi pri materi. Že to, da je videla katerega izmed mož, ki so bili tisti dan na planini in vedeli za den so odjahali v jutranji mraz, so se morali založiti z obilno in krepko hrano. V hiši so odpirali mehove s prtlj ago in vlagali vanje po zabljene reči. Ragnfrid je mo žu ponavljala, kaj vse bo mo ral zanjo opraviti, ter govorila A y iaO (jotoCo ima, \ia\ se pctlehuje za žejo Če delate, ali če se igrate, ima ledeno-mrzla steklenica Coca-Cola vse, kar se potrebuje za osveženje. Popolnoma za- /^jjffy dovolji. Žeja ne vpraša nič več. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COttPAfttt PRoip«ctOS33 OdprHJa 'Beer Garden 1 Naznanjam vsem prijateljem da bom imel odprtijo gostilne v sobo-to, 20. julija, 1940. Serviralo se bo mlade piščance, vino in pivo. Za kratek čas bo pa igrala Matt Hojerjeva godba. Se priporočam za obilen obisk! JOHN CUC 5422 Hamilton Ave. Telefonska naprava trpi kot vsaka druga naprava radi izrabe in vremena. Toda dolga iz-* kušnja je naučila može od Ohio Bell, da vedo, kje iskati pokva-re. Njih povprečna služba je 15 let in to vključuje može, ki vodijo delo, kot one, ki plezajo na drogove. Ti izkušeni možgani in roke ob-državajo telefonski sistem vesten vsak čas. V njih imate zagotovilo, da vselej, kadar želite telefonirati, bo sistem pripravljen. da vam preneso to hitro, čisto in po nizki ceni, naj bo za zabavo dobiček ali potrebo. mil iii ■■■■■■■■■■■HMi If JO bo popolen uspeh, ako oglašate v "AMERIŠKI DOMOVINI" Društva imajo izjemne cene na oglasih HIllUMIIIlIMl 00020201040200010100000001000102535348530053484848535353532353535353535353