Pottnlna pavSallrana. Leto l.y štev. 98 V Ltubljant, torek dne 14. decembra f920. Posamezna štev. t K Izhaja ob « zjutraj. Stane celoletno . . 180 S neaeino....... 15 . ta zased, ozemlje 300 , ca inozemstvo 40» Oglasi za vsak ram viline stolpca (58 mm) 2 ff Bali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) • 1 • Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo« UikloSičeva cesta St WJ® Telefon it 7Z Uoravnlštvot Sodna ulica it & Telefon št 88. fia£tm kr. poit ček. uradi štev. 1L842. Ljubljana, 13. decembra. Situacija se čisti. V Beogradu so danes napravili radikalci poizkus ali bi se dala zopet spraviti v življenje stara parlamentarna zajednica. Prepro-Bili so jih slovenski klerikalci in razumljivo je, da se je rzd rlmm voditeljem dopadlo, zbrati 'ragi s*o glasov, s katerim bi bili rriljevali vse druge skupine v p - :itu. Ze tekom seje pa so morali >ponat», da stvar ne bo držala. Debata o poslovniku, ki so jo izzvali komuristi, je razvezala strasti klerikalnega separatizma in radikalci, ki so se popreje ljuto zagrizli v komuniste, so morali na svoje brezmejno začudenje gledati, kako je na skrajni desnici vstal tden izmed najbolj kompromitiranih ljudi iz naše države, nekdaj ponižni sluga habsburške kamarile, ekscelen-ca Nikola Mandič ter je branil teze protidržavmh elementov med burnim odobravanjem svojih somišljenikov. In morali so gledati, kako so se poleg klerikalcev dvignili zajedničar-ji in muslimani, da proglasijo poslovnik, ki je v glavnem radikalsko delo, katerega je sestavil radikalski minister in katerega baš radikalci najenergičnejše branijo za nezakonit napad na konstituanto. Ostro zavrnitev, ki so jo doživeli s strani ministrskega predsednika smemo pač že smatrati za moralično likvidacijo načrta, katerega končni cilj je bil, razbiti koalicijo za provedbo ustavnega projekta. Pokazalo pa se je šc nekaj drugega, razveseljivega. Proti reakciji so se takoj strnile vrste naprednih ljudskih zastopnikov in pojavil se je blok demokratov, kmetov in socialistov, ki nič ne zaostaja za združeno reakcijo. Ta blok je odločen odbiti vse poizkuse nazadnjaških elementov in je enoten v bistvenem vprašanju našega naroda, v nazira-«ju na državno edinstvo. Ono, kar Je pa oddalo glasove za radikalsko listo, je baš v tem vprašanju polno notranjih nasprotstev in poleg centralističnih monarhistov radikal rev akre federalistični z republiko koketirajoči klerikalci, kar že v naprej izključuje vsako trajno sodelovanje teh dveh skupin. Mi menimo, da je bil poizkus, v katerega so se dali radikalni voditelji speljati, koristen. Pokazal jim je pot, po kateri ne morejo iti in je znatno pripomogel k razjasnjenju položaja. Sentimentalni ljudje bodo rekli, da se jim današnja seja konsti-tuante ne dopade, in bodo brisali oči od trpkosti nad prepirom, krikom in vikom in nad «nesložnimi brati». Toda borba za ustavo ni prizor za mehke duše. Borba gre za največjo stvar našega naroda in pripravljeni moramo biti, da bo ustava Jugoslavije reuzltat težkih sporov in spopadov in cena mnogih žrtev. Glavno je, da ustavotvoma skupščina dela, ker leži v tem garancija, da bo uspešno izvršila svoje naloge. Nova vlad? v nedeljo Beograd, 13. decembra. (Izvirno). Pogajanja za sestavo nove vlade so se v toliko olajšal^ ker so radikalci se izrekli za koalicijo z demokrat' Nadejati se je, da bo v nedeljo, k se izvrši svečana otvoritev konstih ante s prestolnim govorom, novi kabinet že sestavljen. Beograd, 13. decembra. (Izvirno). Pred otvoritvijo današnje seje je dr. Korošec konleriral z dr. šurminom, Protič pa z Laginjo. Dr. Trumbič, ki je prišel zadnji v dvorano, ni mogel najti prostora in je čakal pri vratih. Zagreb, 13. decembra. (Izvirno). tTu se govori, da so odšli sinoči trije delegati Radičeve stranke v Beograd na pogajanja. Beograd, 13 dec. Po ustavnem načrtu se ustanovi za vso državo eno kasacijsko sodišče, ki bo imelo ivoj sedež v Zagrebu. Otvoritev konsfifuante. Poskus sestaviti reakcijonanri blok. Beograd, 12. dec. Danes na dan; ke: Živela sovjetska republika!) otvoritve ustavot"orne skupščine so, Beograd, 13 decembra. (Izv.) Da-bile beograjske ulice okrašene z ju-; na*^«? konsHhiante se je priča-goslovanskimi, državnimi in narodnimi zastavami. Pred poslopjem konstituante se je celo uro pred otvoritvijo seje nabralo mnogobrojno občinstvo, ki se je razdelilo na dva dela, tako da je tvorilo špalir, skozi katerega so šli ministri in za njimi v manjših skupinah poslanci v poslopje konstituante. V zbornici so bile vse lože pre- kc«rcla z ve'In napetostjo, posebno ker sc ž* ni vedelo. aH so se demokrati in radikalci glede volitev verifikacij-skega odbora zedinili aH ne. Toda pred začetkom seje je Nikola Pašič povedal Davidoviču da so se radikalci glede liste sporazumeli z muslimani in klerikalci. Radi tega so demokrati takoj postavili svojo listo in sicer skupno z zemljoradniki in socialnimi demokrati. Tretjo listo so postavali komunisti, i napolnjene. 2e pred deseto uro so | Ob 16^ uri so P^j JT^f^J^* zavzeli poslanci svoja mesta. Skrajno " J"" ~ ~ levico so zasedli komunisti, ki co se okrasili z rdečimi kokardanii. Poleg njih so sedeli poslanci zemljor?dnič-kega kluba (med njimi slovenski kmetje); dalje v sredini na enem krilu levice in na enem krilu desnice pa so zavzeli mesto demokrat je, po tem pa radikalci, dočim so skrajno desnico okupirali socialisti in Jugo-slovenski klub. Za radikalci je sedelo sedem poslancev hrvatskih bosanskih težakov. Od hrvatske zajedrice je sedel dr. Drinkovič na ministrski' klopi, ban dr. Laginja pa je sedel spredaj med demokrate. Muslimanska stranka je zavzela mesta v sredini za demokrati. Med demokrati in se-Ijaki so sedeli republikanci. Kmalu po 10. uri je vstal poslanec dr. Roje ter je v zmislu poslovnika predložil g. Pašiča kot najstarejšega poslanca za začasnega predsednika, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Nikola Pašič je prevzel predsedstvo ter nagovoril skupščino: V zgodovini našega troimenskega naroda ni bilo značilnejšega in večjega zgodovinskega momenta, pego je ta, v katerem se nahajamo sedaj. Naš narod je po svojih poslancih pozvan, da utrdi temelje naša bodoče države in da zavaruje vsa poli jati v dvorano. Sociialni d^.okraH so se vsedli danes levo od komunistom, Laginj? pa ic odšel na de^to za muslimane. Zadnji so prišli ▼ dvorano' demokrati. Sejo ie otvoril predsednik Nikola Pašič ki je naznanil, da je na današnjem dnevnem redu volitev veri-fikaciiskega odbora. Pred prehodom na dnevni red je zahteval komunist Sima Markovič besedo. Nastal ie velik krik in vik Predsednik mu ni hote! daH besede. Komunisti so vpili na ra-dikalce. radikalci na komuniste. Predsednik Pašič ie nato odredil črtanje poslancev Ko ie čital imena poslancev Psdičeve stranke od k?tarih sc ni nik-' do odzva' se 7>arnica za to ni niti; zmenila. Ime Radiča samtea pa ie bilo popolnom* r-.^paženo. Predsednik ie nato konšta«rn1. da ie cd 402 p-v slanccv navzočih 293. terej zadostno številc. Komunist M?*-kovič i- zahteval zopet besedo. Ker ie n: drbil. so pričeli komunisti vpiti: ,.Proč s starci, proč z reakciionarci. doli z b*«rimua, živela suverena konstituanta!" Radikalci so vpili: „V°n ž njimi!" Nato sri: dr. P°čič. Večeslav Vilder. dr Rogumil Vo^iafc. Jerrnrč. dr. Milan Korun. dr. Zeriav, Žarko Jakšič in Jovan Magovčevič. Beograd, 13. decembra. (Izvirno). Današnja seja konstituante je pedala karakteristično sliko sestave ustavo- tična in državljanska prava, prava tvorne skupščine! RadikaH so po- ___r____ i___•_______1_____ _____S. I________VA našega troimenskega naroda brez razlike za vse državljane, ki živijo v naši domovini. Naša mila domovina je dolgo živela vključena v druge države, služila je tuji gospodi in delala za tuje narode. Sedaj je, hvala Bogu, preliti krvi in pomoči naših zaveznikov osvobojena ter zedinjena. (Burno ploskanje in živio-klici.) Usoda naše bodoče države in našega naroda je izročena v naše roke. Ako jo bomo vodili umno in po izkušnjah zgodovine, bomo mogli najti pot našega napredka in razvitka, pot, ki nas bo hitro dovedla v vrste najnaprednejših narodov, ki bo brzo ustvarila svobodo in blagostanje v našem narodu. To delo je dosti težko, ako pa bo dobra volja pri nas vseh, da ustvarimo osnovo, ki bo nudila možnost razvitka vseh naših sodržavljanov, potem bomo ta posel lahko izvršili, ako nas bo vodila blagost in izkušnja, ako bomo strp-ljivi in složni z vsemi našimi brati. Gospodje poslanci! Mislim, da bo naš troimeni narod, ki je toliko pretrpel, porabil ta moment, ko je uso-1a v njegovih rokah, da bomo ustvari napredno in svobodno državo, bo popolnoma zadovoljevala naš narod in vse napredne narode, ki bo zadovoljila naše zaveznike in da bomo vlili strah onim, ki mislijo, da nas bodo razkrojili. (Ploskanje.) V tem imenu želim naši konstituanti srečno delo in slavo. (Odobravanje.) Nato je predsednik imenoval za začasne tajnike štiri najmlajše poslance Periča, Mijatoviča, Štabljani-na in Pušenjaka ter pozval poslance, da mu izročijo svoje verodajnice^ kar se je zgodilo. Predsednik je zaključil sejo ob 10-20 ter odredil prihodnjo za jutri ob 16. (Burni živio-klici. — Poslanec Večeslav Vilder: Živela Jugoslavija! — Poslanci komunistične stran- skucfli organizirati pri volitvah za verifikarij-ki odbor reak-ionami blok s tem, da so sprejeli ponudbo klerikalcev in muslimanov ter ž njimi sestavili skupno listo. Proti temu poizkusu se je takoj postavil blok naprednih elementov, sestavljen iz demokratov, jugoslovanskih kmetov in socialistov. Ker so komunisti nastopili posebej, je ori glasovanju reakcionarni blok bil za 14 .»lasov močnejši. nego napredni. Radik?!na lista je dobil* 152, der*okraMco-km<*tska socialistična pa le 138 glasov. Toda no*ek seie je frkoj nokazal. da je p* brzo roko in vsled formalnih predpisov poslovnika (stranka, ki nima vsai 30 posl-m-ev namreč ne more postaviti svoje posebne liste) sestavljeni reakcionarni blok brez vsake notranje kohezije Klerikalci, zajed-ničarji in muslimani so namreč vehe-mentno nastopili poti veljavnosti poslovnika In vsej današnji seji je dalo prav značilno obfležje dejstvo, da so mi komunističnih napadih ploskali klerikalci in narobe in da je za zastopniki boljševiške ideje v imenu klerikalcev se dvignil bivši habsburški tajni svetnik Nikola Mandič, ki je z istimi težami pobijal veljavnost poslovnika, kakor reprezen-tanti g. Ljenina. To je vzbudilo v parlamentu burjo odpora in bosanski kmetje so ogorčeno tako dolgo kričali «Hoch Mandič*, da je klerikalni govornik predčasno utihnil. Celo mm. predsedniku Vesniču se je zdelo preveč in ▼ zaključnem govora se ni mogel vzdržati, da ne bi izrazil svojega začudenja nad «go-spodo z desne strani*, ki aplavdirajo elementom, kateri negirajo našo dr- žavo in nastopajo pod krinko parlamentarizma, medtem ko so v Rusiji parlamentarizem zrušili Tako se je današnja seja končala 2 notranjim razpadom Moka. h te- Dr.Koroiteva demisija. Ljubljana, 13. decembra. Včeraj dopoldne je minister Korošec po sklepu klerikalnega kluba v posebnem pismu naznanil min. predsedniku svojo demisijo. Pismo se glasi: ..Parlamentarni klub, sestavljen iz poslancev Slovenske in Hrvatske ljudske stranke ne priznava zakonite veljavnosti začasnega poslovnika za usta-votvorno skupščino, katerega je vlada objavila v ..Službenih Novinah" št. 275 od dne 10. decembra 1920. ker ni bil predložen v zmislu člena 121. volilnega zakona za ustavotvomo skupščino, ki predpisuje da se mora poslovnik predložiti sporazumno s parlamentarnim odborom za volilni zakon. Ker omenjeni odbor v obče ne more odobriti predpisov zadevnega poslovnika in ker mislim, da je potrebna demisiia celokupne vlade, da se razjasni sedanji položaj. Vas prosim gospod predsednik, da sprejmete mojo demisijo kot ministra saobračaja. — Dr. Korošec." O utemeljitvi te demisiie grovorimo na drugem mestu. Iz demisfiskega pisma bi sledilo, da se klerikalci ne nameravajo podvreči predpisu o prisegi zvestobe kraliu in narodu in torej ne bodo sodelovali v konstituanti. Res se je v soboto v Beogradu to govorilo in naš dopisnik nam ie javi! dotično vest. Mi menimo, da tiči v slovesnem ..nepriznan iu" predpisa o prisegi lep kos klerikalne morale. Klerikalci bodo namreč prisego položili, toda oo nauku svetega Alfonza Lignoriia si sk»šajo ustvariti predpogoj za reservatio men tališ za krivo prisego — češ predpis je nerakonit, torej prisega naše vesti ne veže. Ta vtis se usiljuje tem boli, ker klerikalni klub ni podal v konstituanti do sedaj nobene iziave ali bodo n;ego-vi člani položili prisego ali ne čeravno so k'erikalci tako izjavo že za vče-rai napovedovali. Gospod Korošec ie tekom včerajšnjega dne obiskal gospoda Pašiča. s katerim je imel daljši razgovor. V parlamentu se je eovorilo. da so sklepi klerikalnega kluba le z ozirom na položaj izvršeno ..prcnumeriranje" političnih navijakev cen. Zanimivo fe. da dr Korošec svojega kluba nič več ne naziva .Jugoslovanski klub" Beograd. 13. decembra. (Izv.) Jutri ob 10. dopoldne se bo vršila seia ministrskega sveta ki bo razpravljala o demisiji dr. Korošca. Za njegovega namestnika bo imenovan minister za javna dela Joca Jovanovič. Beograd, 13. decembra. (Izv.) Z ozi rom na vesti, da bo demisija dr. Korošca imela za posledico tudi takoj-šnio spremembo deželne vlade v Sloveniji. se v informiranih krogih ugo-tavlia, da pride to vprašanje na dnevni red šele po sestavi novega kabineta. Demokrati zagovariaio nevtralizacijo deželnih vlad. ki bi flh do definitivne ureditve ce'ega vprašanja v ustavi vodili uradniki Beograd, 13. decembra (Izvirno). Demisija podbsna dr Rojca je bila sprejeta. Vesti, da prevzame Roic vodstvo banskih poslov, niso resnične. Zemaljsko vlado bo vodil do nadaljnjega dr. Bošnjak. teremu so klerikalci pregovorili ra-dikalce in muslimane. Tudi komunisti so doživeti občuten taktičen poraz. Nastopili so s takim krikom in vikom, da je bil prvi vtis ta, da hočejo konstituanto razbiti ali pa jo zapustiti. Toda bilo je grmenje brez strele. S postavitvijo lastne liste so priznali začasni poslovnik in se s tem postavili na parlamentarno stališče Njihovi vodje izjavljajo, da bodo tudi položili prisego brez pridržkov. Jutri dopoldne se sestane veri-fikacijski odbor. Beograd. 13. decembra. (Izvirno.) V verifikacijski odbor je izvoljenih 5 slovenskih poslancev. Dr. Žerjav za demokrate. dr. Vošnjak za zemljoradni-ke, dr. Koran za socijalne - demokrate, dr. Lemeš za komuniste in dr. Hohnjec z* kfcritoke.- Komunistifen pui v Kladnu. Praga, 13. dec. (Izv.) Na Kladnem so komunisti poskusili izvršiti puč. Oblasti so ?*>skus v kali zatrle. V nekaterih o':njih je bilo proglašeno izjemno sfonje, *ia se prepreči ponovitev nemirov. V Pr>gi je bil danes proglašen generjl?« 3trajk, ki pa nI mogel izbruhnit*. Praga, 13. J*c. Komunistično glasilo •uRude pr-«vo» poživlja delavstvo, naj por?.1?'" današnji dan za uspešno agitacijo, da se izvrši splošna stavka, č^š jutri da bo tudi velik dd provineje stopil v stavka Sedaj da ie prišel ugodni trenutek, da se '»postavi delavske svete, razlasti veleposeshra kakor tudi velein-dustrijska podjetja ter se zapleni velika stanovanja ter velike javne zgradbe. Dunaj, 13. decembra. (Izv.) Te-lefonski promet med Dunajem in Češkoslovaško je od danes zjutraj ukinjen. To je posledica odredb češkoslovaške vlade, ki hoče preprečili razgovore gotovih elementov z Dunajem. Razkritja bivšega ministra Klofaia. Praga, 13. dec. (Izv.) Bivši mini* ster senator Klofač je imel včeraj velik shod na Mr-lniku, na katerem je govoril o veliki nemški zaroti, ki ogroža mir v:e Evrope. Zarota je monarhistična, njen vodja je bivši general Ludendorif, svojo bazo ima na Bavarskem, odkoder sega preko Tirolske v Avstrijo in na Madžarsko. Zapleteni rej v Radičevi odsotnosti — rade vo-je, kakor so sprejeli pred menoj morda dvajset radovednih novinarjev raznih listov in skupin fudi iz inozem stva. Izkazalo se je, da so mnogi no-voizvolj. poslanci moji stari znanci, ki sem jim le imena pozabil v r ;jih burnih dveh letih. Kot stari ; mri smo se tudi pozdravili, le da so cuiogi med njimi in zlasti vsi doslej nepoznani gospodje poleg naglašene dobrohotne bonhomje pokazali tudi zavest no-vopridobljene važnosti. V pogovora, ki te je kmalu razvil v pričkanje, so se Zaslišali razni vzkliki, vprašanja, razburjena ugovarjanja, hitra razkladanja, polemične opazke. Govorilo nas je deset na enkrat. Ko mi je dr. Basariček razlagal državnopravno naziranj* stranke in ko mi je Predavec naglašal, da gre za to, da se prizna Hrvatska kot samostojna država, so drugi vsevprek trdili: „Vi ste batinali! Vojska naj odide! Šajkače naj gredo! Pribičevič hoče vtopiti Hrvate v žlici vode! Slovenci mu pomagate parcelirati Hrvatsko!" Poskusili smo govoriti stvarno. Vendar ni šlo. Na vprašanje: „Ali »te za narodno edinstvo?" so odgovorili kakor en glas: Jfel" Pri daljšem razgovarjanju smo a£ tolmačili, kaj pomeni narodno edinstvo. Kaj je to, ali centralizem ali federalizem ali kaj ? Vsekakor smo — pravijo — sedaj šele fužni Slovani, ne Jugoslovani, čisto geografski pojem, še neujedinjen, stvor-|ena je šele Velika Srbija in Bolgare je treba pritegniti, če bodo hoteli. Na vprašanje, ali pojdejo v Beograd, so odgovorili: „Čitajte resolucijo. Ne poj-3emo, razven če se izpolnijo pogoji." Na mojo pripombo, da njihova politi-da pojdejo oni in klerikalci skupaj z odgovorili vsi na enkrat, da iih zato jii strah češ, Dalmatina, Hercegovcr in drugi se jim bodo že še pridružili. Prisotni hrvatski klerikalec fra Didak puntič je izjavil, da je republikanec, da so Hercegovci istega mišljenja in tla pojdejo oni in klerikalci skupaj s Radičem. Tu je vstopil gospod Radič. Pozdravila sva se kot stara znanca. Videti je bilo takoj, da g. Radič absolutno obvladuje svoje pristaše. Nesumljivo jih po svojem znanju, po spretnosti odgovorov, po veštini v omiki in v formu-liranju dvoumnih izjav visoko nadkri-ijuje. Napadel sem ga: ,,Vaše resolucije so dvoumne. Pri vsej radikalnosti puščajo vratica, da se skozi nje umaknete!" Mlajši gospodje so pričeli protestirati, toda Radič jih je samo pogledal in umolknili so. Potem pa je rekel: „Res, ne samo vratica, cel most Smo pustili in cesto. Mi ne požigamo mostov za seboj. Sporazum je mogoč. Nesumljivo smo Srbi, Hrvati in Slovenci in tudi Bolgari en narod etnografsko, državnopravno pa ne. Ne priznamo zaključkov od dne 1. decembra 1918. Odposlanci Narodnega Vijeca niso bili v to upravičeni. Upravičen je samo hrvatski sabor, a tega de facto ni, samo de jure. Sedaj izvoljene hrvatske poslance je treba priznati kot sabor Hrvatske. V njem ima HRSS večino. Ne damo se majoriziraii. Prisege seveda ne moremo položiti. Zato ne gremo v Beograd. Kakršna odločitev pade pozneje, bomo šele videli. Odločitev pa mora pasti že v prihodnjih dneh. Imam tudi že cisto točen, praktičen nairt... vendar o tem ne morem se nič povedati. Saj boste kmalu videli. Vesnič mi je odgovoril — ... to se pravi, če bi Vesnič bil pameten, potem bi rekel, bil bi govoril, da je sporazum mogoč... Mi smo republkanci, pacifisti, nezadovoljni, smo Hrvatje, za državno pravo, za mednarodne meje, za sporazum brez majoriziranja in samoodločbo, proti prisegi, proti revolu-rijonarnemu postopanju... Vse je z mani. Tudi vsa Slovenija. Mi imamo tudi pri vas povsod zaupnike in vemo, da je vsa Slovenija za nami in da pojde kmalu z nami. V politiki se ne oziramo na simpatije in antipatije. Ja ču moguče i s Pribicevičem sesti za jedan sto i š njime se posavjetovati.. Potem je prišel g. dr. ©juro Sonnin In jaz sem se poslovil. Moram naglašati, da vkljub vsem nejasnostim ni opažati pri Radicu sa: onega gomilanja raznih iponi feSof nefcoS. fefafsfalfefraTo se fe «9- stransko samohrvatsko banovinsko stališče, negiranje Jugoslavije kot bistva naše države; negiranje revolucionarnega državnega prava, ki je ustvarilo novo Jugoslavijo in uničilo i Srbijo i Hrvatsko kot državnopravni edinid. Republika HRSS je demagogična usto-pija, v katere ustavi se glasi prvi paragraf: „Ven s Srbi!" in med katere osnovna „prava" spadajo gesla: „Nič davkov, nič vojske, malo uradništva!" Radič sam je naglašal, da govori tako, kakor to hoče masa volilcev. Njihovo stališče je njegovo in strankino. O ljudski vzgoji, o pogumu, biti nepopularen v višjem nacijcnalnem interesu, nobene besede. Demagogija kot etičen princip! In resnični nedostatki, tako obžalovanja vredni nedostatki ter žal mnoge taktične politične pogreške dajejo poleg občega stanja po vojni Je preveč hrane temu „principu". Narobe demokracija je hujši prctivnik demokracije nego reakcija sama. Politične beležite -f- Klerikalci se dosledni talzifika-torji. Kar jim ne gre v strankin koš, to ali zamolčijo ali pa potvorijo. Dosledno so molčali o dejstvu, da je njihov minister Korošec podpisal provi-zorični poslovnik za konstituanto in torej nosi zanj ravno tako veliko od-torej nosi zanj ravno tako veliko ali malo odgovornost kakor dr. Vesnič ali katerikoli drugi član kabineta. Zamolčali 30, da je ta poslovnik izrecno odobril tudi zastopnik njihove stranke, poslanec dr. Hohnjec v dotičnem parla-mer rnem odboru. Krona njihovemu postopanju pa je demisijsko pismo dr. Korošca ministrskemu predsedniku. V tem pismu je rečeno: „Parlatnentarni klub, sestavljen iz poslancev Slovenske in Hrvatske ljudske stranke (odvrgli so torej tudi Ime Jugoslovanski klub') ne priznava veljavnosti začasnega poslovnika za ustavotvorno skupščino, katerega je vlada (Korošec ž njo!) objavila v »Službenih Novinah" št. 275 od 10. decembra 1920, ker ni bil predložen v zmislu člena 121 volilnega zakona za ustavotvorno skupščino, ki predpisuje, da se mora poslovnik predložiti sporazumno s parlamentarnim odborom za volilni zakon". Kolikor trditev, toliko falzifikatov. Kaj pravi zakon? Citirani § 121. predpisuje: „Mi-nistrski svet se pooblašča, da sporazumno z odborom za volilni zakon s kraljevsko uredbo predpiše začasen poslovnik za ustavotvorno skupščino, ki bo veljal, dokler ga ustavotvoraa skupščina same ne izpremeni ali ne sklene drugega." Veljavnost provizomega poslovnika je po zakona nesporna. Vse stranke, ki so glasovale za volilni zakon, med njimi tudi slovenski klerikalci, so dale vladi zakonito pooblastilo za uvedbo poslovnika. Ako vlada pri sestavi poslovnika ni pravilno postopala, je bila dolžnost dr. Korošca, da je predno je uredbo podpisal, se zoper-stavil ter izjavil: ..Poslovnik ni sestavljen po predpisu § 121. ter ga ne morem podpisati". Dr. Korošec tega ni storil. Zakaj ne? Zato, ker se je pri sestavi poslovnika postopalo pravilno. Poslovnik je namreč sestavljen sporaz-nm.no z volilnim odborom parlamenta. Dne 6. decembra se je vršila skupna seja tega odbora in ministrskega komiteja in ..Slovenec" sam poroča dne 8. decembra, da je bil poslovnik na tej seji odobren. Seje se je udeležil tudi član "odbora dr. Hohnjec in mi vemo, da je poslovnik tudi on odobril! Ugovarjal je edini posl. Segvič od „Hrvat-ske zajednice". Koroščevo pismo pravi, da klerikalci zaradi tega ne priznajo zakonitosti poslovnika, ker „ni bil predložen v zmi3lu § 121." Paragraf 121. pa sploh ne predpisuje, da bi se moral poslovnik komu predložiti. On velja z dnem razglasitve kot zakon za ustavotvorno skupščino, ki pa ga lahko vsak hip iz svoje lastne inicijative 3 prostim glasovanjem spremeni ali zamenja z drugim. Iz pisma dr. Korošca odmeva vsa nemorala klerikalne politike. -f- Diplomatski spor med Jugoslavijo in Holandijo. Pred nekaj meseci je naša vlada izgnala iz Jugoslavije avstrijskega podanika in bivšega ravnatelja zavarovalne družbe Gresham, nekega Rappaporta, ki je bil že leta 1914 osumljen veleizdaje in sporazuma z Avstrijci. Za časa avstrijske okupacije v Srbiji je ta Rappaport igral v Beogradu važno ulogo in onesrečit s svojimi denuncijatijami mnogo najuglednejših srbskih rodbin. Beograjski ho-landski poslanik je te dni izročil našemu ministrstvu zunanjih zadev noto, da se prekliče izgon Rappaporta, pisano v tako nediplomatskem tonu, da je bilo naše ministrstvo primorano, vrniti to noto holandskemu poslaniku. Poslanik j* bil toliko netakten, da je isto noto še enkrat dostavil ministrstvu, ki jo je tokrat brez vsake opazke vrnilo. Holandski poslanik je naro obvestil svojo vlado o diplomatskem sporu in prosil nadaljnjih navodil. — .Ob !ef priliki spominjajo fcograftfki Tisti na čudno in nediplomatsko postopanje holandskega poslanika v Sofiji, kateremu je bilo leta 1915, ko je začela srb-sko-bolganka vojna, poverjena zaščita srbskih podanikov v Bolgariji, a kateri te svoje dolžnosti ni niti v najmanje vršil, ampak je dovolil, da je bolgarska vlada prodala brez vsega poslopje in opravo srbskega poslanstva v Sofiji. — Kakor poroča „Pravda", bo naše ministrstvo predočilo holandski vladi slučaj Rappaport in sofijski slučaj ter zahtevala zadoščenja. -f Odpust drja. Laginje. Službene Novine objavljajo ukaz regenta, s katerim se razrešava ban Laginja ter se stavlja na razpoloženje s činom in pravicami ministra na razpoloženju. ■f ^?.nje lake Baroš. V splitski „Novi jobi:' ugotavlja bivši zunanji minister in rapallski delegat Trumbič. da je stališče italijanskih listov, ki trdijo, da sc mora vprašanje luke Baroš naknadno rešiti, ker to vprašanje v rapallski pogodbi ni rešeno, popolnoma napačno. Vprašanje luke Baroš je de-finitivno rešeno. Mesto Sušak pripade Jugoslaviji, a luka Baroš je sestavni del Sušaka, zato je tudi Baroš naš. S tega stališča se tudi vprašanje luke na konferenci ni razpravljalo, ker so italijanski delegati izjavili, da smatrajo luko Baroš kot sestavni del Sušaka. -j- Razdelitev rečnega brodevja. V Beograd je dopotoval delegat komisije za razdelitev rečnega brodovja polkovnik Kratz. V ministrstvu zunanjih zadev se je pod predsedstvom ministrskega predsednika Vesniča vršila konferenca glede stališča naše vlade v tem vprašanju. Svo^e strotovna poročila sta dala admiral Priča in dr. Novakovič. Danes je začela zborovati konferenca; kjer s; bo poskušalo na povoljen način rešiti vprašanje podele rečnega brodovja. Naša vlada stoji na stališču, da pri tej razdelitvi ne sme priti v poštev ono rečno brodovje, ki je že danes v naših rokah, ker je to1 kot vojni plen že dodeljeno naši državi. 4- Vprašanje bajskega trikata.,,Pravda" poroča, da se v pariških diplomatskih krogih govori, da bo jugoslovan-sko-madžarska meja rektificirana v toliko, da pripade bajski kot Jugoslaviji, ker je zavezniška komisija, ki je bila na licu mesta, predložila poročilo, da je sedanja meja nenaravna in bi bil položaj Baje, ako bi pripadla Madžar-ki, nevzdržljiv. + Bolgarski ministrski predsednik je prispel v Prago, kjer bo dalje časa proučeval češke gospodarske razmere. -f- Madžarske nekorektnosti. Iz Beograda javljajo: Preiskava, ki se vodi zaradi tihotapljenja ponarejenega jugoslovanskega denarja iz Madžarskev Jugoslavijo, je dognala, da sta bila o ponarejanju in tihotapljenju informirana madžarski generalni štab in Hor-thyjeva vlada, a da nista ukrenila ničesar, da se te sleparije preprečijp. Istotako ne stori uradna Madžarska ničesar, da prepreči agitacije in hujskanja, ki se vrše na meji naše države. Ako madžarska vlada, ki se poslužuje tudi napram Češkoslovaški takih nekorektnih sredstev, ne stori ničesar, da bi pokazala vsaj dobro voljo, ako je že v resnici tako slaba, da ne more ničesar ukreniti, tedaj bosta Jugoslavija in Češkoslovaška primorani, da skupno v Budimpešti izposlujeta korektno postopanje Madžarske. -}- Kriza francoske vlade? V pariških parlamentarnih krogih vlada veliko nerazpoloženje proti predsedniku vlade Leyguesu. kateremu očitajo, da ni do-voljno zastopal v Londonu^ francoskih interesov in povsod popuščal. Ker se vrši prihodnji teden v poslanski zbornici debata o francoski zunanji politiku je jako verjetno, da zbornica ne bo vzela njegovega poročila na znanje. SC« v tet Lenartu z naslovom in značajem vdss dr. Josipa Kronvogla, dss z naslovom in značajem vdss Josipa Stergarjo in dss dr. Frana Peitlerja, ta dva v Mariboru; v Celju: tamošnja dss dr. Ivana Premschaka in dr. Valentina Flerina; v Novem mestu: tamošnje dss dok-torja Vladimirja Forsterja, dr.Silvina Hraiovca in Jurija Kozino; za višja deželnosodna svetnika in predstojnika okrajnih sodišč na dosedanjih službenih mestih dss in predstojnika okrajnih sodišč dr. Jakoba Doljana in Antona Mejača; za višja deželnosodna svetnika preko 6istemiziranega stanja pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani s podelitvijo k poverjeništvu za pravosodje v Ljubljani dss pri deželnem sodišču v Ljubljani Antona Nagodeta jn Ivana Vrančiča; za prvega državnega pravdnika v Ljubljani državnega pravdnika v Celju Nika Dominka; naslov in značaj dvomosodnih svetnikov je podeljen vdss v pokoju Antonu L*t>eu v Maribora in vdss pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Martinu Travncrju in Franu Vedernjaka, oproGtivši iih plačila predpisanih taks. Minister za pravde je imenoval: 1.) za deželnosodne svetnike: 1. pri deželnem sodišču v Ljubljani dss in predstojnika okr. sodišč Otona Vidica v Litiji in dr. Adotfa Kaiserja v Kostanjevici, državna pravdnika v Ljubljani dr. Ivana Širka in Antona La-jovica; 2.) pri okrožnem sodišču v Mariboru okr. sodnika Josipa Lenarta v Maribora ter okr. sodnika in sod. predstojnika v Marenbergu dr. Josipa Tom-baka; 3.) pri okrožnem sodišču v Celiu okr.sodn. tamkaj dr. Andreja Novaka in Frana Tillerja; 4.) pri okrožnem sodišču v Novem mestu okr. sod. v Tolminu Antona Ci-goja ter okr. sod. v Novem mestu dr. Josipa Fischingerja; II. za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih sodišč dss v Mariboru dr.Ožbalda llauniga za Št. Lenart ter na njihovih službenih mestih: okrajne sodnike in sodne predstojnike Frana Kussla v Trebnjem, Ivana Zen-Ijiča v Ormožu Ivana Serneca v Šoštanju, Antona Zdolška v Kozjem, Antona" Kajfeža v Ložu in Ivana Romol-da v Slovenjgradcu. III. za deželnosodnega svetnika preko sistemiziranega stanja na dosedanjem službenem mestu okr. sod. drja. Ruperta Celestino v Črnomlju. IV. za okrajne sodnike in sodne predstojnike sodnika Avgusta Zigona v Podgradu za Litijo, dr. Ivana Močnika v Ribnici za Višnjo goro, dr. Frana tenka v Kranju za Brdo, Julija Kadra, v Št. Lenartu za Marenberg, dr. Vojteha Hočevarja v Kozjem za Gomii grad, dr. Frana Lozarja v Sevnici za Kostanjevico in Jakoba Jermana v Litiji za Žužemberk. V. za okrajne sodnike: 1.) pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani okr. sod. in sod. preds. na Vrhniki Stanka Jenčiča; 2.) pri dež. sodišču v Ljubljani sodnike dr. Blaža Reichmanna, dr. Josipa šašla, Kajetana Premersteina, vsi trije brez stalnega službenega mesta in dr. Gašperja Stojkoviča v Ljubljani; 3.) pri okrožnem sodišču v Mariboru sodnike dr. Davorina Senjerja v Mariboru, dr. Matijo Zorjana brez stalnega službenega mesta in dr. Alojzija Lešnika v Slovenski Bistrici; 4.) pri okrožnem sodišču v Celju sodnike Alojzija Nendla v Mokronogu, dr. Ivana Kraška in dr. Frana Lip- šo, oba v Celju ter dr. Leopolda Vičar* j a v Konjicah; 5.) pri okrožnem sodišču v Novem mestu sodnika v Mokronogu Alojzija Hočevarja; 6.) pri okrajnih sodiščih dr. Ernesta Kobeta v Škof j i Loki za Kranj in dr. Vladimirja Travnerja v Ptuju za Ptuj j VI. za sodnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani sodnika brez stalnega službenega mesta dr. Rudolfa Sajovica; VIL za državnega pravdnika v Celju namestnika drž. pravdnika tamkaj dr. Josipa Ložarja in za namestnika državnega pravdnika v VIII. činovnem razredu sodnika v Gornji Radgoni dr. Ivana Hojnika za Maribor in sodnika brez stalnega sli Ibenega mesta dr. Davorina Rusa za Celje. Dalje je minister pravde premestil okrajna sodnika in sodna predstojnika dr. Frana Kalana iz Žužemberka v Velike Lašče in dr. Avgusta Leitgeba iz Višnje gore na Vrhniko, okrajna sodnika Jakoba Luznarja iz Kostanjevica v Novo mesto in Antona Avseca iz Novega mesta v Ljubljano, državnega pravdnika namestnika Viljema Lau-renčaka iz Maribora v Ljubljano ter sodnika Božidarja Romiha iz Šoštanja v Sevnico in dr. Tomaža Turata iz Črnomlja v Ljutomer. Prosvcfa. — Simfonični koncert orkestralnega društva »Glasbene Matico je nocoj napolnil un ionsko dvorano. Dvorana je bila nabito polna. Koncert je budil pravo občudovanje, kaj zmore danes Ljubljana Orkester je že po svoji obsežnosti nekaj imponira-jočega pod spretno taktirko profesorja Jeraja pa je pokazal svojo umetniško višino. Dir. prof. Jeraju je bil poklonjen venec Zasluženega priznanja je bilo mnogo. — Obletnica smrti Ivana Cankarja na univerzi. Društvo slušateljev filozofske fakultete je priredilo v soboto javno predavanje o Ivanu Cankarju. V ozadju je bila slika pisatelja okrašena s trobojnico Govoril je dr. I. C Oblak o temi „Ivan Cankar, slovenski človek in predstavitelj slovenske narodne du-oubaousbz odaj ojiq si stceaepsid '„38 in podano v vsej globok.o3ti Cankarjeve poezije. Dvorana je bila polna, kar nas je veselilo. — Vprašanje šolskih knjig. Kakor smo že poročali, se višji prosvetni svet v Beogradu bavi z ureditvijo šolskih knjig ža ljudske, strokovne, meščanske in srednje šole. V načelu je sklenjeno^ da se za vso državo uvedejo edinstvene šolske knjige, kakor tudi, da se izdaja šolskih knjig ne monopolizira, ampak da se dovoli svobodna konkurenca, ker je le na ta način mogoče, da se dvigne produkcija šolskih knjig. Prosvetni svet je nadalje sklenil, da bo šolske knjige, ki izidejo v zasebnem knjigo-trštvu, cenzuriral že v rokopisu, da na ta način privatne izdajatelje obvaruje vsakega rizika. j — Gostovanje „Huaoiestvenega Teatra" v Beogradu pcmenja pravo zmagoslavje gledališke umetnosti. Občinstvo in kritika soglasno priznavajo, da je igranje ruskih umetnikov naj-iidealnejši kulturni užitek. Dosedaj so 'z velikim uspehom igrali Crešnjev sad Čehova, Knut Hamsunovo dramo '„Pred carskimi vrati" in Strička Vanjo. — Hudožeslveni Teatr bo gostoval tudi v Zagrebu šest večerov. — Vprašanje glede gostovanja v Ljubljani še ni rešeno. imenovanja v sodni službi. Regent je z ukazom od 27. novembra imenoval: za predsednika okrožnega sodišča v Novem mesta dss dr. Jurija Polenška v Novem mestu; za podpredsednika okrožnega sodišča v Maribora vdss v p. dr. Jakoba Toplaka; za svetnike višjega deželnega sodišča v Ljubljani vdss pri deželnem sodišču v Ljubljani Rudolfa Perscheta, prvega državnega pravdnika v Ljubljani t naslovom in značajem dvorno-sodnega svetnika Božidarja Bežka, dss Ivana Dougana od deželnega sodišča v Trstu, vdss Frana Peterlina in dss dr. Edvarda Pajniča, oba od deželnega sodišča v Ljubljani; za višje deželnosodne svetnike pri sodnih dvorih prve stopnje: v LJubljani: dss z naslovom In značajem vdss Alojzija Zebreta in dss Frana RekarJa, Antona Bulovca in Antena Mladiča, vse od deželnega sodišča v Ljubljani; .v Mariboru: dss b preds. okr. sodi- * Poverjenik za socijalso skrbstvo g. Adolf Ribnikar je danes prevzel posle poverjeništva. • Iz Roža na Koroškem nam pišejo -Odkar je odšla plebiscitna komisija s Koroškega, postajajo razmere za koroške Slovence od dne do dne bolj neznosne. Kjerkoli zagleda kak nemčur prononsiranega Slovenca, ga nahrali, ozmerja in zasmehuje. Z zeleznico se ne moreš voziti, kajti na kolodvorih in v kupejih, povsod te psujejo, ako te pa spoznajo v Celovcu, te neusmiljeno na-tepejo. če v kakem uradu izpregovoris le eno slovensko besedo, takoj te bode začeli obkladati z najgršimi psovkami, šole, v katere so prej otroci ravno radi slovenskega učnega jezika tako radi hodili, so kar čez noč v očitnem nasprotja z voljo naroda ponemčili. Uči-teljstvo nastopa proti slovenskim otrokom skrajno surovo. Ko neki slovenski otrok v ljudski šoli v Borovljah ni znal na nemško vprašanje hitro odgovoriti, je učitelj Just pred celim razredom zakričal nad njim: „Du warst gewiB beim sokolisiischai Strabanz-gesindel." če dajejo posuroveli nem-škutarski učitelji v šoli tak zgled, si vsakdo lahko misli, kak duh vlada med mladino. Nepozaben mi ostane prizor, ki sem ga videl na glavnem trgu v Ljubljana 13. decembra. Borovljah, ko so nemčurji slavili zmago. Šolski otroci so kričali „Heil" itd, cb zidu pred kavarno pa sem zapazil 121etno deklico, ki se je na ves glas jokala. Stopim k njej in jo vprašam, zakaj se joče. Odgovori mi: „Me ne bomo več smele biti Sokolce in slovenski pesmi tudi ne smemo peti." Požigi « širijo vedno bolj. Prvi se je izvršil t Št. Jakobu, drugi na Bistrici v Roža tretji, najhujši pa na Moščenicah pri. Bilčovcu. Tu so pogorele tri velike lanetske hiše z vso žetvijo z inventarjem in živino in 4 velikimi skednji. Tudj dom slovenskega sodnika drja. Reich-tnana je pregorel. Da bi pož?ra ne mogli pogasiti, so neznani zlikovci prej pokvarili vodovod, tako da ni bile vode blizu. Raznim slovenskim kmetom, tako kmefu Stihu Zavahom se ukradli konia. Hišne preiskave in številne aretacije zavednih Slovencev se vrše povsod, posebno v Selah, odkoder je zadnje dni zbežalo v Jugoslavijo 26 kmetov in kmetskih fantov. V Borovljah imajo prvo besedo nemški nacio-nalci. Vsi slovenski delavci so že morali trg zapustiti. Slovenska beseda in slovenska pisem je prepovedana. Vrši se največli teror. Slovencem, ki niso hoteli zastav razobesiti, so grozili, da pride 400Q Nemcev iz Celovca, ki jim bodo vse hiše razbili. Vkljub brezmejni čeK z ©dpošiljanjem živine, ki Je ie zbrana in pripravljena. * Br. Serjnn zopet zdrav. Dr. Serjun, zdravnik v Tolminu, ki se je — kakor smo poročali — nevarno ponesrečil pri Stčger-Steinerjevem mostu v Baški dolini, je že zapustil bolnico usmiljenih bratov v Gorici. V kratkem se vrne na svoje službeno mesto. * Župnik — trgovec. Župnik Stjepan Zagorac v Koprivnici, ki je bil kot voditelj reforraističncga gibanja suspendiran, je otvoril v Karlovcu agenturo za promet z nepremičninami in trgovino z gospe carskimi stroji. * Kov balkanski ekspres- Francija je pri nemških tovarnah naročila 20.000 .vagonov fivmc.-skega tipa, katere bo „Hej Slovani". Ko jih je zato pokaral i plačala čeloma'v gotovini, deloma pa nemški orožnik, so začele klicati „Živi1 na ta način, da Francija vrne nemške jo Jugoslavija"! —Roža/t. jvagene, ki jih je Nemčija morala svoje- • Kejžar — predsednik ZJ2 v I dobno izročiti Franciji. Na evropski Maribora. Na nedeljskem izrednem! konferenci za ureditev voznih redov v občnem zboru mariborske pedruž- j Bernu se pripravlja nov balkanski vlak niče Zveze jugoslovanskih železni- 1 Berlir-Carigrad, ki bo še tekom tega rariev i<> bil izvoMfn 7* nredsednika ime3Ca zaccl v0Zltl Preko Drazdan, carjev K ou izvoren za preaseanm j p Bratislave, Beograda in Sofije. bivši demokratski poslanec g. Ivan . sfeL adsko š{ctje - preloženo. Štetje Kejzar ustanovitelj m dolgoletni celokupnega prebivalstva, popis ži- zagrizenosti jim jugoslovanski denar diši. Nemci tihotapijo razno blago, puške, municijo na Kranjsko, nazaj pa slanino in jugoslovanski denar, našim stražam pa se lažejo, da so glasovali za Jugoslavijo. Vse puške v Borovljah je pokupil neki Genšof z Dunaja, ki jih sedaj hoče prodati v Jugoslavijo. Ako naj Borovlje in nemčurski delavci občutijo, kaj so z Jugoslavijo izgubili, vlada nikdar ne sme __ dovoliti uvoza orožja iz Avstrije. Naši ljudje so duševno pobiti, ponekod uničeni; vendar' ni nikjer opaziti, da bi hoteli postati nemčurji. Dokazov narodne zavednosti ne manjka. V Kožentavri so terice, vračajoč še domu, pele pesem predsednik te organizacije Njegovo izvolitev iskreno pozdravljamo. * Kov notar na Vranskem. Minister za pravosodje je notarskega namestnika Franca Prcsečnika imenoval za notarja na Vranskem. * Iz sodne službe. Minister za pravosodje je avskultanta Tilna Levca in dr. Frana Strlžica imenoval za sodnika brez določenega mesta za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. * Razpisane službe železniških zdravnikov. Razpisane so službe železniških zdravnikov za Kranjsko goro, Trebnje, Kočevje in eno mesto s sedežem v Ljubljani za mesto Ljubljana in predmestne kraje, oziroma za dolenjsko progo. Prošnje-je vložiti do 20. decembra pri inšpektoratu državnih železnic v Ljubljani. * Seja ljubljanskega občinskega peta je preložena na prihodnji torek ie 21. t. m. ob 5. popoldne. * Na rojstni dan regenta ASeksan-17. t. m. ni pouka na javnih in privatnih šolah. Imenovanje. Načelnik v direkciji za oskrbo invalidov v min. soc. politike dr. Fran Jež je imenovan za direktorja in šefa te direkcije. * Stavka srednješolskih učiteljev v zasedenem ozemlju se je pričela preteklo soboto. Stavke se udeležujejo frsi srednješolski učitelji, tudi jugoslovanski v Idriji in Tolminu, ker vlada do določenega roka ni izpolnila zahtev glede povišanja plač. * Učiteljem. Na dvorazrednici v J3eli cerkvi pri Novem mestu je pro-kto mesto. Prosto stanovanje in debi se dobra, cenena hrana. * Umrl je v Ljubljani g. Rudolf Kramar, sobni slikar. N. v ni. p.! * Smrtna kosa. V Mariboru je umrla v noči od sobote na nedeljo soproga pravoslavnega župnika (ončareviča. Pokopali so jo včeraj. * Za sekretarja v ministrstvu za so-ijalno politiko je imenovan dr. Mario (rmpotič. ki je dodeljen izseljeniške-au oddeljenju. * Anketa o socialnem zavarovanju. Kakor smo že omenili, zboruje v ministrstvu za socialno politiko anketa, katere se udeležujejo delegati pokrajinskih vlad v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, zastopniki delavske zbornice in sindikalnih svetov ter ravnatelji okrožnih blagajn v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. Anketa, ki razpravlja o delavskem zavarovanju za slučaj bolezni in nezgode, je v generalni debati sprejela načrt, ki je v glavnih določilih podoben zakonu na Hrvatskem, daje pa obsežnejše pravice okrožnim bla- Eajnam ter dovoljuje samo okrožne in »lezničarske blagajne. Podjetniške blagajne se ukinejo. Razprava bo te dni končana. * Kongres jugoslovanskih kopališč in "Iravilišč. Dne 29. t m. se vrši v pro-'orih trgovske in obrtniške zbornice Zagrebu I. kongres vseh kopališč, Iravilišč, letovišč in sanatorijev naše aljevine. To je prvi sestanek te go-lodarske panoge, ki globoko sega v ie administrativne posle naše države t ki se more vsled lege naših po-rajin razviti v važno industrijo. * Kulturno posojilo. Iz Beograda po-očajo. da je odklonjena ponudba švi-arske finančne grupe glede kulturnega posojila, ker se je izkazalo, da je bila ta ponudba le navadna valutna 'peku ladja. * Nemška odškodnina. Nemška vlada - obvestila beograjsko, da radi mno- 'i slučajev živinske kuge še ne more ?ti s pošiljanjem živine, ki jo mora čiti po mirovni pogodbi prebival-> bivše Srbije, kot odškodnino za ^paščeno srbsko živino za časa oku-ije. Vendar se nemška vlada nada, vine in poslopi, ki bi se moralo vršiti 1. januarja 1921., je preloženo in to vsled neurejenih razmer na železnicah; ministrstvo za socialno politiko je pravočasno razposlalo potrebne tiskovine, toda na želcznici so se vagoni s tem materialom porazgubili, tako cla več kot pol materiala ni prišlo v roke na-slovijencem. Vsled tega }t nemogoče izvršiti ljudsko štetje, lei bo preloženo na poznejši čas, dokler se ne najdejo izgubljeni vagoni. * Novo imenovanje krajev. Po sklepu ministrskega sveta se spremeni naziv sela Rudolistal v Aleksandrovac in Franz Josefsfeld v Petrovo polje. * Enotne policijske uniforme. V ministrstvu za notranje zadeve se izdeluje naredba, po kateri se uvede enotna uniforma za vse policijsko uradništvo v držr.vi po vzorcu dosedanje srbske policijske uniforme. Nošenje uniforme bo j obvezno za vse policijske uradnike v 'službi in izven nje. Na ta način se iztrebi navada, da se v vsakem mestu po volji kombinirajo oficirske uniforme. V tej zadevi je interveniralo tudi vojno ministrstvo, ker v nekaterih mestih nesijo policijski uradniki oficirske uniforme in embleme, kar je po zakonu o ustrojstvu vojske nedopustno. Nova naredba stc-=?i že s 1. januarjem 1921. v veljavo. * Odškodnina kanadskim Jnfernlran- ccm. Ministrstvo za zunanje zadeve objavlja sledeče obvestilo angleške vlade: V začetku vojne jc angleška vlada internirala veliko število naseljencev v Kanadi, podanikov bivše Avstro-Ogr-ke monarhije, ki jih je razdelila po raznih koncentracijskih taboriščih, kjer so morali opravljati prisilno delo. Kanadska vlada je sedaj rešila to vprašanje in sklenila, da irplača vsem tem internirancem odškodnino in mezdo za čas prisilnega dela. Ker se je mnogo teh bivših internirancev že vrnilo v domovino, zahteva kanadska vlada, da ji prcdloii vsak svoje zahteve, opremljene z dokumenti, ki jih je prejel vsak interniranec pri odpustu. — Ker je bilo med interniranimi tudi precej Jugoslovanov, se isti pozivajo, da vlože svoje zahteve preko ministrstva zuna njih del. * Veliko tihotapstvo z živili. Italijanski minister Giolitti je nedavno izjavil, da podpirajo d' Anunzia na Reki predvsem^ jugoslovanski tihotapci. Kakšne množine in na kak način se tihotapi, kaže uradno poročilo, da se je iz Met-koviča izvozilo 1222 vagonov raznih živil na naslov privatnih oseb v Dalmaciji in 680 vagonov za dalmatinsko, deželno vlado, katerih živil pa niti privatni naslovniki, niti vlada niso prejeli. Živila so bila odpeljana na Reko, oziroma v Italijo janskega poslaništva t Beogradu. Policija ima v rokah pozitivne dokaze, da je na debelo vršil tihotapstva v diplomatskih zavitkih kurir italijanskega poslaništva Giovanni Colli. • Ruska trgovska družba v Ljubljani. Pod imenom „Progres" se je ustanovila v Ljubljani trgovska in obrina družba za proizvajanje in razpečavanje umetniških, rokodelskih in drugih obrtnih izdelkov. Družabniki so bivši polkovnik Markov iz Moskve, bivši vojaški aviatik Kri-lov iz Moskve, inženjer Čebotarev iz Petrograda in bivši častnik Efre-mov iz Petrograda. Vsi staaujejo sedaj v Ljubljani. • Sneg, ki je zadnje dni zapadel, je na Gorenjskem in Notranjskem pol metra visok, pa tudi na Dolenjskem ga je precej. Železniški promet na Krasu je močna oviran. V Ljubljani in po deželi so potrgane mnoge brzojavne in telefonske žice. • Ljubljanske ceste in tretoarji. Iz občinstva smo prejeli: Po ljubljanskih cestah in trotoarjih leži sneg pomešan z biatem, nikdo se ne briga, da bi ga odstranil, občinstvo mora gaziti do gležnjev, ne briga se magistrat ne brigajo se hišni posestniki, ne briga se policija. Še onih par pre. hodoh, ki so čez ceste, se prav nič ne razlikuje od estale ceste. Povrh tega je cestni prehod n. pr. pri Unionu vedno zabarikadiran s fijakarji, ki zapirajo prehod, da mora občinstvo gaziti po blatu in snegu. Ko bi v teh težkih dnevih vsaj policija malo skrbela za cesni red, ko že drugi nočejo. * TffiOttpstv* 9 Simplori-eespresu. Beograjska policija je zasačila na delu blagajnika in nadzornika Simplon-ekspresa, ki sta hotela iz naše države iztihotapiti večjo množino rebrnega denarja. Policija je pazila že dalj časa na sumljive uslužbence Simplon-eks-presa, a sedaj jih je izsledlo na delu. be mogla s teku dveh mesecev zsr 'V. afero is zapleteno tudi j&lfe iipred UubfiSiS" skesa postnega sodišča. Rad bi bil postal milijonar. Poroti se je danes „predstavil" dobrorejeni, 361etni samski krojač Ivan Pavlič, brez stalnega bivališča, navajen na kaznil-niško življenje v Mariboru, Gradiški in Karlavi pri Gradcu. Njegova spe-cialiteta so viomi v vile in posebno veselje ima za „hišno opravo", ker stremi za tem, da bi si ude-bno opremil svoj dom in si ustanovil „veletrgovino z žitom". Prečitajo mu obtožnico. Predsednik Zebre ga vpraša': „AIi jc res?" Pavlič: „Do malega je vse res." Nato začne Pavlič v lahnem, pripovedujjočem tonu slikati svoje vlome. Svojo izpoved zna zabeliti z dobrimi dovtipi jn originalnimi argumenti. V dvorani je veselo... Obtoženec opisuje svoje stike in sestanke z Židi, prekupčevalci, verižnikL Pripoveduje o zlatem zakladu v Kamniških planinah. Med drugim pravi: „Za svojo opremo v Karlovcu sem vzel iz vile v Mekinjah opravo, naložil sem jo na tisti vožiček, ki je bil že enkrat tukaj pred poroto ter sem vse peljal proti Št. Vidu. Na poti so me srečali orožniki, pa sem jim dejal: „To je moja reč. To je moja privatna zadeva in se vas ne tiče!" In res so me pustili. Stvari sem razdal. Hlače nekemu popotnemu človeku, ker je bil raztrgan..." Zelo drastično opisuje, kako je dva dni živel in kradel v vili „Kajtimar" na Bledu. Ker je imel revmaiizem, je šel na Bled, da bi si ga s kopeljo pregnal. Videl je vilo, vso prepreženo s pajčevino. Zlezel je notri ter živel v nji dva dni. Ven je nosil v punkljih razne stvari za svojo sobo v Karlovcu. Predsednik: „Ali ste vedeli, čigava je vila?" Obtoženec: „Mislil sem, da je nekega Nemca, zato sem še bclj razsajal. Ko so se pričele slavno-sti na Bleclu, so me pa aretirali..." Iz Tribučeve vile in iz vile<„Zlatorog" je pokradel ogromne množine razne oprave in opreme. Kakor sam pravi, je hotel posteti „trgovcc in milijonar v Karlovcu". Tribučevo vilo je do mala izpraznil. Ob 4. uri popoldne je Ivan Pavlič otvoril razstavo po vilah nakradenih stvari. Pričam po vrsti fiegmatično razkazuje njih stvari. Zelo velika je zaloga, nakradena v vili „Kajtimar" g. Tribuča na Bledu. Z nasmehom razlaga priči vsak posamezen košček... Iz zavoja privleče nazadnje umazano knjigo. Z radostjo vzklikne: „To je pa moj Musolino". Za komično predstavo je Pavlič prejel nagrado. Porotniki so soglasno potrdili krivdo in tatvino iz navade. Obsojen je bil nato na 10 let težke ječe. Pavlič je doslej ie 17. let preživel po raznih ječah. Zaklad v Tivolskem gozlla. Hekfor Travaglia je dne 10. oktobra il. svoji gospodinji na Kongresnem trgu odnesel znatno množino razne zlatniAe, srebrn i ake in cekine, v skupni vrednosti 5181 K Zlatnino je zakopal pod grm v Tivolskem gozdu, kjer jo Je potem odkopal policijski oSdjal Jelene. Porotno sodišče je Hektorja Trsvagtio obsodilo na eno leto težke iefe r - rrO^ Efekti:, Prometna konferenca v Zagrebu Dne 5. decembra se je vršila pri ravnateljstvu drž. žel. v Zagrebu konferenca, ki je razpravljala o ureditvi prometa z našim Primorjem. Žel. ministrstvo je zastopal inž. Sava Jelič, pomočnik ministra, iz Slovenije sta bila prisotna gg. I. Mohorič in inž. Lah. Glavno vprašanje, ki ga je bilo treba rešiti, je bilo, kako omogočiti velik promet v Primorju, koliki del tega prometa moremo sami obvladati in katere nove železniške zveze bi bilo treba zgraditi. Promet na Sušak bo zahteval za tovor najmanj 42.000 vagonov na leto ali 4 pare tovornih vlakov dnevno, o-sebni pat* najmanj po en osebni in en brZivoz v vsaki smeri. Obrežni promet se računa na 12.000 vagonov. Bakar obvlada vsled nezadostnih tehničnih naprav le 15 vagonov dnevno. Ako nam prioade celi bazen Baroševe luke, bi se lahko v njem nalagalo po šest ladij (180 vagonov) dnevno. Na Delti je razširiti postajno zgradbo in nre-urediti krogovni predor nad kolodvorom pod Trsatom (dolžina 1837 m) za osebni promet Konferenca je razmotrivala nadalje projekte luk Martišnica, Bakar in Ma-linska na Kiku. Najugodrejša je Martišnica. Pri vhodu je glofcoVa 28 m, sicer 8 m. Zgradba kejev v tej luki je primeroma lahka; val obrana bi tre-balo okrog 100 m. Vkrcavaii bi bilo mogoče 5 do 6 brodov na enl/hfc Neugodnost pa obstoji v tem, da se v burnem vremenu v to luko ne more. Izgradba bakarske luke je vskd terenskih neugodnosti in oddaljene žel. . mf zveze težavna. Projekt Malinska na; Ogrska k denar Mag* Banka za Primorje , , 1026 105 Trg. obrt. banka , . , 360 370 Hrv. eskomptna . • , a 1650 1580 Banka Brod na Savi , , 263 280 Jadranska banka . , , 1850 1900 Jugoslavenska banka < t 623 62T Ljubljanska kred. banka , «00 9700 Narodna banka ... 660 660 Praštediona.....89 ° 8960 Rečka pučka < . i . . 605 510 Srpska banka . . « . 710 7» Narodna šutnska ind.. ■ 780 7?0 Dubrovačko parobr. dr. 8000 Goranin ,<•■«■ «® 825 Slavonia ..... t 1160 1170 Gutman 1700 1760 Beograd. pafvte: dolarji 37 do 37.50, funti 125 do 128, franki 220 do 222, lire 128 do 132, leji 50.50 do 51, levi 40 do 40 50, marke 50 do 50.50, češke krone 41 do 43, avstrijske krone 7 do 7.40, napoleondorji 121 do 121.23. C'vize: London 129 do 130, Pariz 222 do 223, Ženeva 585 do 595, Solun 260 do 270. Praga 42 do 42.50, Dunaj 6.40 do 6.50, Berlin 50 do 50.50. Dnnaj, devize: Zagreb 385.25 do 390 25, Berlin 837 do 843, Budimpešta 99 do 101, Bukarešta 821.25 do 821.45, Milan 21.40 do 21.60, Pariz 3600 do 3640, Praga 690, Zurich 9500 do 9550. Valute: dinarji 1552.50 do 1572 50, dolarji 609 do 613, francoski franki 3590 do 3630, švicarski franki 9475 do 9525, češkoslovaške krone 697.50 do 702 50, ogrske krone 106 do 108, leji 825 do 835, levi 695 do 705, lire 2130 do 2150, marke 837. do 843, rublji 332 do 338. Avstr. kronska renta . > < majska renta < » > kronska . . • . Krku bi imel zvezo z obalo preko ma-V- avstrijsko vojno pos. lega otoka po dveh 426 in 270 m dol- lurske srečke gih žel. mostovih. Vsled pomankanja denarnih sredstev s= moramo zaenkrat omejiti na Baroš iu Martišnico tako, da bomo mogli vkrcavati po 12 ladij dnevno. Reka bo slej ko prej prejemala ves potniški in kosovni promet. Reška luka je zmogla 31/? milijonov ton na leto s kapaciteto 800 vagonov dnevno, medtem ko je železnica obvladala 1400 vagonov na dan. Na konferend se je poudarjala važnost dograditve Liške železnice in zveze Ogulin. Vinji dol in Novi, ki bi razbremenile reško progo. Na liški progi bo v jeseni 1. 1921. premet do Granca odprt. Treba bo skrbeti za zvezo Kočevje-Brod-Moravice in oja-čaii zvezo Bubnjarri-Karlovac. G. Mohorič je opozoril zastopnika žel. min. na važnost otvoritve prometa preko jeseniškega kota iz Jesenic v Podrožčico z avstr. drž. železnicami, ki je v razbremenitev Maribora in za obratovanje razvite industrije na Gorenjskem nujno potrebna. Za zvezo z Dalmadjo je važnega pomena stavba Belokranjske železnice iz Črnomlja na Ogulin, ki se naj vzame v prvi investicijski program. Nadaije je naprosil naš zastopnik pomočnika ministra, da bi posredoval za otvoritev prometa med Ljutomerom in Mariborom preko nemškega ozemlja od Radgone do špilja. Kar se tiče linearnega povišanja ta-rifov, je izjavil zastopnik ministrstva, da je nov projekt že izdelan in bo poslan zbornicam vv. izjavo. Razmotrivalo se je tudi vprašanje sedeža in kompetence pomorske oblasti ter luških poglavarstev. Hrvatski kro gi so zelo nasprotovali temu, da bi bil sedež pomorske oblasti Split kot geo grafično središče naše obale in cen-trum bodoče trgovine. Reklamirali so zase sedež pomorske oblasti na Suša ku, kjer je sedaj in bo ostalo za do-gledni čas težišče in izhodišče naše pomorske trgovine in kjer se bodo registrirala tudi skoro vsa večja paro-brodarska podjetja. Končno se je govorilo na konferend o gradbi tovarne za vagone, o zgradbi ladjedelnice, o ureditvi prometa za zimsko sezono, ko je vodni promet po Donavj vsled nizkega stanja vode onemogočen, o podržav-ljenju Južne železnice, o kreditih za obnovo prog in za nabavo železniških pragov. 9S-— 98 — 137 — 7176 3320-— 1395— 1255-— 1268 — 183160 67l0 — , 2810-— , B210 — , 2520-— , 6300-— s 13800*— . 8000— 119.25 do Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka .»«»»» Bankverein •••■>«> Landerbank ..* = «« Avstro-Ogrska banka . . « Bosanska zemaljska banka i Živnostenska banka . > < ■ Državne železnice a s » . Lombarde ..•>«»■ Alpine-Montan . . > . » Praška železna industr. • < Leykam, papirnica . . Praga, devize: Berlin 120.75, Beograd 237 do 23S, Dunaj 14.30 do 15.30. Varšava 15.25 do 16.25, Budimpešta 14.30 do 15.30, Sofija 100 do 101.50, Bukarešta 114.75 do 116.25. jugoslovanske note 227 do 229. Newyork 87.25 do 88.25, London 303.50 do 305.50, Pariz 518.50 do 521.50, Milan 307 do 309, Zurich 1343.50 do 1346.50. Berlin, devize: Newyork 73.50 dO 73.70, London 255.50 do 256.50, Pa-riz 430.50 do 431.50, Milan 254 do 255, avstrijske žigosane 119.48 do 119.52, Praga 83.40 do 83.60, Budimpešta 1373 do 1377. ZArich, devize: Berlin 880, Newyork 647, London 22.40, Pariz 37.85, Milan 22.50. Zagreb 4.50, Praga 7.35, Bukarešta 8.70, Budimpešta 1.30, Dtt- r naj 1.80, avstrijske žigosane 1.20, Vaf-, žava 1. Berza 13. decembra Zagreb. Borza je bila danes nekoliko bolj čvrsta in je pričakovati ugodnejše situadje. Nekateri papirji so se učvrstili, drugi tudi dvignili Devize: Berlin 204 do 207, Bukarešta 240, Milan 530 do 534, London 530 do 540. Newyork 150, Pariz 885 do 890, Praga 172 do 174, Švica 2300, Dunaj 25.55 do 25.75. Valute: dolarji 147.50 do 148, avstrijske krone 28 do 29, levi 160, rublji 90. franki 860 do 870, napoleondorji 480 do 485, marke 200 do 202, leji 212. italiianske Ure 515 do 32& , Vremensko poročilo. SOS m na<1 moneni Dan M. i o -S Doc 1». dec 13. dec. 1}. dec 7. or t*, uri 21. ari T III •JiA > 756 7 7S7-5 7382 G « VetroTi brez veti* Nebo .nrc oblačno Sreania »čerajinia icirpentara t~t normalna 14 Vremenska napoved: vcC. cblafino hladnejie vreme. Solnce Tzhai« dane« ob '/ ti ian» a ob 1610 13. dec. ob 7. url: Criicvenlcai tem. 8 0. ebl. pad. 0 0. Dunaj i tem 0 0. dež pad 4 0. Insmost: tem —0 6 'amo 0 0 DOBER DAN! in nikakih bolečin ne bodite imeli, če uporabljate Fellerjev Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špecijalni steklenici Elsa fluida 42— K 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron. Ideal vseh sredstev za negovanje lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15— K. Fellerjevo pravo medicinalno lilijno mlečno milo z znamko „E!sa" 19—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K — Tudi vsi drugi Elsa izdelki tvrdke Eugen V.Feller v Donjl Stubici, Elsa trg št. 351 na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi 436 Umrli. Iti Da ummuffliMi tndi maaj premožnim »krem objavljati -ar-—'TC* a umrlih in zahvale, prlobčnjemo te male ojtaee. Veaka vratiea ataše B K. tTninega srca naznanjamo, da je mnrl naš iakrenoljnbljeni soprog, eospod Rudolf Kramar lobni slikar. Pogreb bo ▼ torek ob 4. popoldne is Škoti« olice 15. 2itaj»£i ntilL prigode gospoda Sollina. Romeo. (Prevod iz švedščme. F J.) (Dalje.) Po kratkih poizvedbah se je dognalo, da so izpovedbe gospoda Werffla, ki so se jim v začetku vsi zaničljivo smejali, resnične, dognalo se je, da je Werfiel bogat nemški športnik, ki v svojo zabavo potuje s svojim avtomobilom semintja po Evropi, ki pa je postal sam žrtev sleparskih ponarejevalcev, ker je pri menjanju svojega denarja dobil omenjene vrečice s ponarejenim zlatom v nekem bančnem in potovalnem uradu v Amsterdamu. Pri preiskavi v dotičnem uradu — in to je bilo staro, splošno znano denarno podjetje — se je dognalo, da je banka pred dobrim tednom sprejela zlat angleški denar v vrednosti 720 fuut^v, ki pa je bil seveda ponarejen. Zato je bilo splošno presenečenje in zgražanje nad predrzno sleparsko bando še večje. V največji tišini so spustili gospoda V,'ti-ffla, ki jo je hitro pobral iz Angle- ške .. . prevaran v svoji veri v angleško zlato! To se je zgodilo 23. in 24. aprila. Poznejši dnevi so kakor prejšnji minuli pod istimi monotonimi, ponavljajočimi se znaki: po :jeno zlato in srebro, ponarejeni ankovci, ki so bili razširjeni v \uikem številu, prestrašeno občinstvo, mrzlično is-kajoča ali nemogočr- - policija. V petek 25. aprila odigrala se je nova epizoda v boju proti sleparjem. Ta dan je namreč «Daily Mail* priobčila pismo nekega doslej neznanega gospoda Jamesa Kenvona, 5 Exterer Plače W. Ta gospod naj bi bil po uredniški opombi „nade-poln privatni detektiv", rodom Irec, ki se je obnesel dobro v nekaterih ne točno spedaliziranih slučajih. Pismo, ki je bilo naslovljeno uredniku lista, je imelo jako izzivalno obliko — izzivalno pol za policijo, pol pc za ponarejalo1 denarja. «Ako bi imd jaz na razpolago sredstva, je pisal gospod Kenyon, ki jih iuic Scotland Yaro, upal bi se trdili brez ozira na možnost, da bi me smatrali za bahača, da dosežem več nego policija s svojimi detektivi. Toda stvar je prišla danes že tako daleč, da jc prišlo v vprašanje bla- gostanje naroda, zato hočem nasto- J Dion • Bouton družbe na Orford-piti sam s svojimi skromnimi *- j Streetu je kričala in zahtevala kri stvi v boju s ponarejevalci AL«.. ne izsledim v teku enega tedna, roma, -vo ne dam policiji A .oljnih pc .kov, da jih more prijeti, t j se odpovem za večne čase svojemu sedanjemu detektivskemu poklicu.* Vsi so se prav pdsrčno smejali irski bahavosti Mr. Kcnyona, ali vendar je njegova smelost do gotove mere vsem imponira1*. zato so bili vsi radovedni na poročila e zmagi. Mr. Kenyon je vgel neznanim zločincem svojo roko^co, a kmalu se jc tudi prepričal, da so on; njegovo rokovico sprejdi. V soboto dne 26. aprila doživdi so zločina svoj Ausieilitz v boju proti angleški javnosti. Tega dne se je pojavilo v Londonu od Ealinga do Wh»fechapela. od sleparjev. Ob pol trdi popoldne je prišel v ravnateljevo pisarno — kakor ic to že dan poprej javil na pisemskem papirju z dvornim pečatom — sam v svoji osebi lord Randolphe Caxton, zaupni kraljev prijatelj, ena najuglednejših oseb v mestu. Ravnatelj podjetja ga je ponižno sprejel in mu razkazoval ogromna skladišča avtomobilov in lord Cax-ton si je nazadnie izbral velik be' limousine avto. Na račun je položil takoj 200 funtov. „Mogoče se čudite" je dejal smehljaje, „da plačam v gotovini; ali kakor gotovo veste Vi sami iz časopisov, nimam navade, da stavim svoje ime na šeke in redkokedaj na kaj d-mrega1 Ravnatelj se je zadovoljno nasmehnil tako lepim nazorom lorda Epsoma do Hendona, torej cd «m?ga s Ov/tona, ki je takoj podpisal pogod- kraja do drugega nič manj in n«č več nego. ravno tisoč dvesto in derrt funtov v ponarejenem denarju in ponarejenih bankovcih. Oškodovane so bile vse mogoče trgovine, trafike in bari v prvi vrsti, kot navadno, toda tudi večjim podjetjm niso premetena prizanesli, celo glavna agentura bo (da plača ostanek v slučaju, da mu bo avtomobil ugajal, v teku enega meseca) s začdnimi črkami svojega imena in se odpeljal. Dve uri pozneje se je pa dognalo, da je bilo vseh 200 funtov ponarejenih, po daljnih raziskovanjih se je še ugotovilo, da lord Caxton — radi svojih posebnosti hvaležna figura iz šalj» vib listov — onegi dne ni stopil čez prag iz enostavnega vzroka, ker si je ravno 24 ur pred epizodo zvil nogo. Tako je dobil Mr. Kenyon svoj prvi odgovor, a občinstvo je bilo vedno bolj radovedno na repliko v zanimivem dialogu. Radi pomanjkanja prostora moramo v naši pripovesti preskočiti par dni in poskuse, ki jih je podvzel v teh dnevih Mr. Kenvon. Moramo se omejiH, da omenimo kar mimogrede, da o belem limousine avtomobilu ni bih nobenega sledu, a ravno tako ivči ne o smelem sleparju, ki si je odtl tako spretno masko lorda Cax-Opise obeh — avtomobila in sleparja — so telegrafično javili po vsi Veliki Britaniji, ali brez uspeha, vseh stoenoinšest deset avtomobilskih r^raž in delavnic v Londonu in oko« ' "i so detektivi iz Scotland Yarda preiskali brez vsakega rezultata. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj 'Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. jelene. Hupi se talha, trte not«. Našlo» se izve ▼ upravništvu «Jutra». Stanovanje, poljubno njive, dobita zakonca 11 rez otrok, najraje penzijonista, proti pogojn, da pazita na pronajeto posestvo v gospodarjevi odsotnosti. Ponudbe na poštni predal št. 62, Ljubljana. 584 100 vagonov bukovih drv lepJi, f ranico vagon gorenjskih postaj, &87 takoj na prodaj. a-i Rudolf Zorč & Komp., Ljubljana. I. SANDRIN LJUBLJANA. Velika zaloga vsakovrstnega 660 3—1 kož, podplatov, gonilnih jermenov In boksa. na debelo. Mestni frg 6. usnja Bonačev beležni koledar (tedenski koledar) izide 16. t m. in se dobi po vseh trgovinah b papirjem. Cena brez poštnine K 24'— komad. Koledar je krasno izdelan in tiskan na dobro limanem papirju. Direktno naj se naroča pri tvrdki J. Bonač lin V LJubljani. Denar naj se pošlje naprej. 661 8—8 pagrade razpon "e tvHks Anton Xa*man v Skofjl Loki in prosi trgovce, gostilničarja it« trafikante v ikrifjMcriki okolici, selški in poljanski dolini kakor tudi v Medvodah, Ši vjdu, Š;fti in Ljubljani, ra' naznanijo r-slov tvrOki dotičnika, katerikoli je ponujal in prodaj 1 v teka dveh mcrerei katero množino vžigalic znamke J. W. T. r katerimkoli zvij čnim izgovorom, kakor A* jib je po r&kljnčju dobil in so mu ostale sli pa, da jih n* more rabiti tako množino. Vžigalice so bile namreč ukradene meni i* skladišča, pred dvema mesecema en zaboj in pred nekaj tedni zopet drag saboj,; treba je priti na «led tem velikim tatvinam, ki se god« zadnji čas. Ker sem tata že deloma na sleda, zato vljudno pro.im vsakogar, naj mi javi dotičnika, mahi ti bo vendar le mogoče izslediti pravega krivca in se nagrada potem istočasno takoj izplača. 682 IStem službo v pisarni. 588 Imam ie dobro prakso v pisarniškem delo in sem pripravljena službo takoj nastopiti. Naslov pove Anončni zavod Drago Beaeljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. Lepo božično darilo! Skoro nov daljnogled, tvrdke Oppeubeimer, sistem Poiro. Pariš, Jamele a prismes, o eno prodi. Naslov: Anončni in infor. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. 686 3—1 Uradnik samostojen knjigovodja, i*t"jen v lesni stroki, želi po novem leta plemeniti službo. Ponadbe se prosi na unravnistvo «Jutra» 571 pod »Uradnik 98". 2—1 1—172 milijona kron privatnega kapitala se potrebuje zar>zširjen:e izvrstno nspevajnčega Industrijske?* podjetja i a Štajerskem, ki je na najboljšem tlaau. Pogoji ugodni, varnut pnonlna. Za 3 leta. Ponudbe pod šifro „0. d. C." na tajništvo JDS. Ljubljana (Narodni dom). K» s—s 0000000000094000009«000<>9900000000000000000000000000p I Božično sporočilo gg. trgovcem itd.!1 i Karamelke „Koline&prvovrstne češke sladLorčke J i«n» v zalogi 581 3-1 S ce k t jagoslnv. repr> zv-tntinla tovsrne „K linea", Kolin. Cona grelno niikal Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov. £ _ Brzojavi: Komeroljala, Ljubljana. Telefon: 403 t uoaooooeooooo90oaoooooooo3009oos90oaooooooco3oooooeef Pisalne stroje Remlngton nudi tvrdka 686 10-6 K. A. Kregar, LJubljana. Stenice, IM\ o TN rinili mora p.-pmli ko porabljat,. rooia pr.ukai.aa mdsrva kot: «a Stark* K »•-. za ate-•lo* K U - praaak sa aii * obleki m puiln K 10 -