Poštnina plačana v gotovini.
Cena 30«- lir
I
Spediz. in abb. post. I. gruppo
DEMOKRACIJA
r
mam
Leto XIV. - Štev. 10
Trst-Gorica, 1Š. maja 1960
Moralno ogorčenje v največ primerih sestavljajo: 2% morale,
J 48% ogorčenje in 50% nevošč-t IjivosM.
VITTORIO DE SICA
Izhaja 1. in 15. v mesecu
Vlada sto osemdesetih dni
Politični odmor bo morda prečistil spore in miselnosti
S Tambronijevo upravno vlado so politično rešitev težke rimske krize preložili za 180 dni. Vodstvo Krščanske demokracije je po vihravih zasedanjih z nema-
lo	zadrego izglasovalo sestavo prehodne vlade. Tako je bilo primorano posrebati prav tisto juho, ki jo je samo 14 dni pred tem proglašalo za neužitno. Odločilo se je za Tambronijevo začasno rešitev, čeprav je tako rešitev 14 dni pred tem odločno zavračalo kot v vsakem oziru nemogočo.
Ponovilo se je vprašamje, ali vodstvo KD po svoji večini soglaša z dejstvom, da se Tambronijeva vlada vzdrži pri življenju, čeprav z edino podporo neofašističnih glasov.
Ko se je.Tambroni prvič predstavil poslanski zbornici z vprašanjem zaupnice, so mu tako zaupanje poleg poslancev KD izrekli samo misovci. Na tak izid zaupnice je kot znano vodstvo KD odgovorilo s Tambronijevim odstopom. Večina vodstva KD je bila potemtakem pred štirimi tedni mnenja, da bi vlada z misovsko podporo prinesla ob bodočih parlamentarnih volitvah vodilni stranki občutno izgubo glasov.
Levo krilo KD se je po Fanfanijevem neuspehu očitno okrepilo. Čedalje glas-meje se je uveljavljalo prepričanje, da taka kolebajoča politika samo kompromiti-i ra ugled KD v javnosti. Kljub vsemu temu se je večina KD ob reprizi Tambro-nijevih naporov za zaupnico odločila proglasiti »za potrebno« prav tisto, kar je dva tedna pred tem oznanjala »za nemor goče«. Taka odločitev se dozdeva precej obupna...
Tako je postala stvarna rešitev vladne krize v sedanjem trenutku nemogoča. Poleg rešitve za silo s čisto tehnično prehodno vlado, preostaja samo še ena pot: razpust parlamenta in razpis novih volitev. Tambronijeva repriza pa je dokazala, da je mogoča tudi obnovitev Fanfanijevega poizkusa. Zapeljiva je Fanfanijeva repriza tudi zato, ker so si vsi merodajni poli-, tiki KD na jasnem, da bi se -nove Volitve, kaj lahko izpridile za otopelo in notranje razkrojeno stranko v pravo katastrofo, S svojo kolebajočo in nepogumino politiko, s strastnim osebnim prerivanjem in vse preveč širokosrčnim popuščanjem kapitalističnim in cerkvenim krogom je ta socialno tako različno pomešana stranka izgubila v tem trenutku pri italijanski jav-, nosti vse preveč kredita. K temu je potrebno še dodati, da stranka številčno slabi že od leta 1948 dalje.
Glavni tajnik KD Moro se je gotovo le, s težkim srcem odločil za posrebanje neužitne politične juhe s tihim upanjem, da mu bo v prihodnje ostal v rokah odločilni adut. Kriza vendar ni rešena. Je samo odložena. Kaj naj bi bilo pozitivnega pri vsej tej zmešnjavi? Dejstvo je - tako se
v Rimu zatrjuje -, da sta se Moro in Fan-fani v teh dneh zbližala. To bi pomeinilo, da je tudi Moro načelno pripravljen za raztegnitev demokratične osnove proti, levi.
Moro in Fanfani sta verjetno prepričana, da bosta do konca oktobra, do odstopa, Tambronijeve vlade, zbrala krepko večino proti razdrobljenim skupinam desnega krila KD in da bosta na ta način ponovila poizkus z Nennijem. Ali so te domneve tudi točine, bo pokazalo zasedanje vsedržavnega sveta KD, ki je najavljeno za sredo maja in ki naj preišče vse pogoje za premočrtnejšo strankino politiko.
Praznovanje obletnice osvoboditve je pokazalo pri vseh strankah, razen seveda pri misovcih, odločno zavračanje vsakega starega ali novega fašizma. Tudi v senatu so neofašisti prejeli od posameznih strank nekaj poučnih lekcij...
Dosedanji sadovi nerešene krize so povzročili Italiji zelo občutno politično škodo. Tambroni je izrečno izjavil, da želi s svojim časovino omejenim upravnim kabinetom nuditi poslanski zbornici in senatu samo priložnost, da odobrita proračun in da zajamči Italiji prisotnost na mednarodnih konferencah. V času strankarsko političnega premirja, to je do konca oktobra, naj bi posamezne stranke prerešetale in preusmerile svoje delovanje za, večjo enotnost in boljše razumevanje svojih (notranjepolitičnih dolžnosti.
Tako bodo vse politične odločitve do jeseni počivale .Tako »zeleni načrt«, po-državljenje energetskega gospodarstva, zboljšanje šolstva, okrepitev investicij na jugu i. p. Najširšo javnost pa vznemirja, dviganje cen in brezposelnost, ki narašča
zlasti med poljedelskim delavstvom. Gospodarski položaj Italije pa je pri vsem tem v nasprotju s socialnim ugoden. Prav te ugodne gospodarske ^razmere so preprečile, da bi se strankarski konflikti polastili ceste, zato bo tudSTambronijevi prehodni vladi zajamčena ^kontinuiteta v zunanji politiki, zlasti v (Jsebi zunanjega ministra Segnija.
9 Parizu ftujeju usodo sveta
Pariška vrhunska konferenca se je končno kljub oviram, nerazumevanju in teža7 vam, ki so bile delonlfi naravnega, deloma izumetničenega značaja, pripeljala pred sama pariška vrata. Nikita Hruščev je trem zahodnim vršacem naslovil r r besedilu sicer različne, po substanci pa skladne odgovore na de Gaulleove predloge o organizaciji vrBunske konference, ki kažejo, vsaj v zunanjem okviru, neprimerno več popustljivosti in dobre volje, kot pa so nakazovale njegove zadnje javne govorance.
Hruščev je soglasen z de Gaulleovim predlogom, da ostanejo dnevni razgovori javnosti prikriti. Na tiskovnih konferencah bodo torej časnikarji poslusali samq uradna poročila, 'ničesar pa ne bodo izvedeli o glasovanjih štirih velikih. Ti se, bodo sestajali v dopoldanskih urah v prisotnosti tolmačev, deloma tudi zunanjih ministrov. Popoldanske ure pa bodo namenjen:- medsebojnim razgovorom zunanjih ministrov im izvedencev.
Glavna zasedanja bodo v palači Elysee, v dvorani, kjer se navadno sestaja francoski ministrski svet.
Prva seja štirih velikih je določena za ponedeljek, 16'. t.m. ob 10 uri.
ODKRITA BESEDA
Po volitvah v akad. svet/tržaške univerze
Polemika, ki jo je ob zadnjih volitvah na univerzi vodil v slo; venskem jeziku pisani dnevnik, je h ih. taka, da slovenska jav; nost, ki čuti ljubezen do svojega naroda in jezika ter skrb za bo; dočnost Slovencev v zamejstvu, ne sme in ne more molče mimo tega žalostnega pojava. Saj je šlo za javni nastop slovenske viso; k o šolske mladine, ki je poklica; na, da v bližnji bodočnosti prevzame v svoje roke vodstvo slo; venskega naroda v zamejstvu.
Nehote se nam vsiljujejo mu sli: ali še velja načelo, da je mladina bodočnost naroda, da je brezkompromisna braniteljica narodnih idealov in pravic, da je nositeljica narodne zavesti v bon bi za obstoj in narodni napre; dek. Ta načela so in ostanejo večne resnice v zgodovini narodov, kljub temu, da je komuni; zem s svojo načelno protinarod; nosirto vzgojo okužil, zlasti v za; mejstvu, slovensko javno živi j & nje. Ali ni prav komunizem po* skušal razgnati na Koroškem, Goriškem in Tržaškem sl oven* ske politične stranke? Ali se ni odrekel slovenskemu imenu in pognal svoje naivne pristaše v drugorodne, italijanske in nem; ške stranke, ki niso nikoli zataji; le svojega italijanskega ali nem;
HRUSCEVE GR02NJE. Izpadi in grožnje, ki jih je 5. t.m. izbruhal proti svobodnemu svetu pred Vrhovnim sovjetom, Nikola Hruščev, je pograbila sovjetska propagandna maiinerija in jih razbobnala po vsem svetu. Gre za načrtni osebni manever, kar je razvidno iz izjav sovjetskih »poslancev«. Njihove besede odkrivajo enotno režijo. Razlikujejo se zgolj v izbiri komunističnih psovk. V vzdušju sovraštva, ki je prevladovalo nad celotnim zasedanjem, so se že nekaj ur po Hrušče-ven govoru na povelje sprožile propagandne rakete po vsej obsežni državi. Govorniki po stotisoč mestih in naseljih so kot v stalinskih časih pridno in glasno obnavljali hruščevski kult in se mu zahvaljevali ne samo za odpravo davščin na mezde in dohodnino, ampak so s komunistič-, no vnemo hujskali množice proti Združenim državam. Na stotisoče brzojavk z naročeno vsebino popolne soglasnosti s pro-tiameriškimi izpadi je zasulo Hruščevo razkošno vilo. Kako intenzivna je ta hi-
DVE TEKMOVANJI
diktatura : demokracija
Odstrel ameriškega letala nad sovjetskim zračnim prostorom je mu rna ir. neprijetna zadeva za slehernega demokrata, posebno še zato, ker so nasprotniku padli v roke instrumenti ir. dokumenti. Vendar se nam zdi, da ni nobene?* razloga za .bobnanje ti a poplah in celo izražati bojazen, ali ima vrhunska konferenca še kak smisel. Nasprotno dokazuje prav ta incident, kako prepotrebna je pogodba za nadzorovano razorožitev, da postanejo ta-take pustolovščine, ki so v o.italem znane vsemu svetu, odveč in nepotreou \ Terko bi si izmislili kako boljšo utemeljitev za zahtevo po uradnih pogajanjih o prepre-čenju iznenadnih napadov kot je prav vohunsko letalo, ki ga uporabljajo vse vojaške letalske sile sveta.
Agenti in vohuni preplavljajo ves svet. To vedo posebno komunisti in titovcl. Kogar pri tem zasačijo, se mu ni treba pritoževati, da bi bil premalo popularen. O-značevati ga za motilca miru in vojnega hujskača pa je Nikita Hruščev gotovo najmanj poklican, ki vzdržuje po vseh celinah armade vohunov in redno pošilja svoja letala nad tujo zemljo.
Res je, v vohunskem tekmovanju med Vzhodom in Zahodom je Hruščev vtaknil v žep trenutno zmago 1:0. Američani sq v jeseni 1941 pri Pearl Harbouru plačali, visoko šolnino. Prav tako pa istega leta tudi Sovjeti ob nenadnerrt nacističnem napadu. Zbiranje informacij po Sovjetiji j^ smrtno nevarna pustolovščina. Za Sovjete je stvar enostavnejša. Sovjetski vohuni se v Ameriki lahko s taksijem prevažajo v vsa vojaška oporišča.
EISENHOWEROVA ZAMISEL
»Medsebojno nadzorstvo zračnega pn> štora zo ohranitev miru«, je predsednik Eisenhower imenoval 21. julija 1955 v Ženevi svoj predlog za obrambo in ohrani-
tev svetovne varnosti. Takratna njegova, ponudba Sovjetom dobesedno pravi:
»...VSAKA IZMED NAŠIH DEŽEL NUDI DRUGI PRILOŽNOST, DA NEOVIRANO FOTOGRAFIRA IZ ZRAKA O-ZEMLJE SOPOGODBENICE. MI VAM NUDIMO TO - IN SICER NAJOBSEŽNEJŠO PRILOŽNOST ZA ZRAČNO RE-KOGNOSCIRANJE NASE DEŽELE, PRI ČEMER LAHKO POSNEMATE VSE KAR ŽELITE IN ODNAŠATE TE POSNETKE NEOVIRANO DOMOV ZA PREISKAVE IN OCENJEVANJA; VI PA NAM S SVOJE STRANI NUDITE ENAKE POGOJE. S takimi ukrepi lahko ves svet prepričamo, da smo zavarovani proti sleherni možnosti nenadnega in prenesetljivega napada in s tem zmanjšamo nevarnoti ter omi limo napetosti. Na ta način bomo mnogo laže dosegli obsežen in najučinkovitejši nadzorni in razorožitveni ustroj; kajti lahko vam zagotovim, da so ti moji predlogi samo začetek.«
Ce bi uveljavljali zamisel predsednika, Eisenhowra o uradnem zračnem nadzorstvu, bi vse vohune na svetu lahko upokojili. Vsega tega se zaveda tudi Nikola Hruščev, zaveda se posebno tudi še dejstva, da bi z vohuni morala v pokoj tudi njemu tako priljubljena propagandna kričavost.
Z aretacijo dveh sovjetskih diplomatskih vohunov v Švici se je v vohunskem tekmovanju sovjetska propagandna zma, ga z Združenimi državami izenačila 1:1, kljub hrupu in ropotu navijačev. Tekm«^ pa je tudi dokazala, kdo ima pogum za priznanje in kdo korajžo za utajevanje. Izid moralnega tekmovanja 1:0 za Zdru-, žene države.
Dogodki-----------
! po svetu J    *
sterija, dokazuje dejstvo, da so majorja Voronova, ki je sestrelil ameriško letalo, proglasili za heroja. *
MARGARET POD STREHO. Spet je zaključena ena izmed svetovnih senzacij, ki od časa do časa pretresajo svetovno javnost in podžigajo svetovno radovednost.
V	petek ti. t.m. so ostali britanski šolarji doma pred televizijskimi aparati. Kneginja Margaret, ki je bila v preteklosti prer' met vseh. ženskih in mnogih moških razgovorov, je za enkrat zapustila tribuno svetovne radovednosti. Pod zakonsko streho jo je odpeljal ARMSTRONG JONES, kot se to dogaja v pravljicah - in svetovno javno mnenje dokazuje tudi v teh dneh tehničnega napredka in hladne vojne vso svojo dovzetnost za romantične pravljice. Hvala Bogu!
#	# *
SAH V MOSKVI. CK sovjetske komunistične partije je 4. maja izvršil nekaj važnejših potez ra sovjetski šahovski deski. ALEKSIJ KIRICENKO, dosedanji član prezidija in NIKOLAJ BELJAJEV, član sekretariata, sta bila odstranjena iz prezidija. FROL KOZLOV prvi ministrski predsednik je bil postavljen za generalnega. tajnika CK. Za njegovega naslednika so imenovali ALEKSEJA KOSIGINA, dosedanjega predsednika državne načrtne komisije. Novi prosvetni minister je postala JEKATERINA TURCEVA. ' Njen prednik NIKOLAJ MIHAJLOV pa je odšel v zatišje. NIKOLAJ IGNJATOV je bil imenovan za ministrske ga podpredsednika. ALEKSIJ KOSIGIN, NIKOLAJ PODGERNI m DIM1TRI POLJANSKI so postali člani prezidija CK. Iz sekretariata CK sta bila odstranjena A. ARISTOV in P. POSPELOV. Čistko je izvršil Hruščev za nadaljno utrditev svoje osebne moči v Sovjetiji.
* * >"•
RESNICA ALI POTEGAVŠČINA. »Odstrelitev« ameriškega letala U-2 v Sovjetiji, je še vedno predmet bobnanja na eni strani in debatiranja na drugi. Ves svet ve, da že več kot polno desetletje obletavajo zahodne dežele sovjetska letala in da si prav tako zahodni letalci ogledujejo Rusijo. Jedro hrušievske senzacije je v »preciznosti« sovjetskih raket - in ta pridobitev naj bi vplivala na potek pariške konference. Tudi preprostemu časopisnemu bralcu so poročila o »sestrelitvi« ameriškega letala, in zlasti izredno lahek plen fotografskega gradiva vzbujala nenavadno začudenje. Iz »ruševin« letala so rešili vse, kar je za sovjetsko propagando koristnega... Sedaj pa prihaja zgraditelj letala C. L. Johnson, si skrbno ogleduje fotografije zgorelega letala kot jih je priobčil sovjetski tisk in ugotavlja, da so ostanki letala po teh fotografija h, po njegovem mnenju, ruševine sovjetskega bombnika Bea-gle. »Ne verujem«, pravi graditelj, »da so Sovjeti z raketo sestrelili letalo U-2, ampak da je letalo bodisi zaradi kake meha-
nične okvare ali pa zaradi pomanjkanja kisika prisilno pristalo«. Vsekakor pa je jasno, da se je letalo v svoji obrambni vnemi spustilo čez sovjetsko ozemlje, da po leg drifgih zaščiti tudi Tita in njegove pred presenečenji, čeprav, se titovski tisk hinavsko zgraža nnd tem incidentom.
* * *
VOROSILOV ODSLOVLJEN S KOLAJNAMI. Vrhovni sovjet je dne 7. t.m. odslovil dosedanjega državnega poglavarja Sovjetije, Klimenta. Vorošilova in mu podelil naslov »junaka socialističnega dela« ter ga odlikoval z Leninovim redom. Istočasno je postavil za novega državnega poglavarja 54 letnega Leonida Brešneva. Tako pometajo v Rusiji s Hruščevimi dekreti. Preprostemu ruskemu človeku je prihranjeno razmišljanje, kdo naj bi u-pravljal njegovo usodo. Tako je bilo v Rusiji na žalost že od' nekdaj.
s< $ *
TROCKI JEV MORILEC NA SVOBODI.
Morilec Jacques Mornard, ki je po naročilu ubil ustanovitelja rdeče armade, je bil po prestani kazni 6 t.m. izpuščen na svobodo. Mehiška vlada ga je izgnala. Na češkoslovaškem poslaništvu so mu na njegovo ime, ki najbrž ni pristno, izdali potni list, Kubansko poslaništvo pa m.u je izdalo vizum. V spremstvu češkega ate-šeja je prispel na Kubo.
* * *
CE LONEC PONVO ZASRAMUJE. Vz-
hodnonemška propaganda že mesece očita Adenauerju, da vzdržuje številne nekdanje naciste po javnih službah. Zahod-nonemški tisk pa s svoje strani ugotavlja, da je v vzhodnonemški upravi 240 bivših nacistov na vodilnih mestih. Med njimi je tudi nekaj generalov. Tega »Pr. dn.« ne sliši!
* # *
DVA KOMUNISTIČNA DIPLOMATA VOHUNA sta bila v teh dneh izgnana iz Švice. Švicarska zvezna vlada je uradnq sporočila, da sta bila v Curihu aretirana dva sovjetska diplomatska funkcionarja v trenutku, ko jima je sovjetski agent izroča! načrte o švicarskem radarskem omrežju, o organizaciji švicarske vojske in načrte o raketnih oporiščih v Zah. Nemčiji. Oba sovjetska diplomata je švicarska vlada izgnala.
Sm.ola smolasta! Prav v trenutku, ko se je Nikita tako naporno napihoval proti vohunstvu, sta mu skočila v sapnik kar dva lastna diplomatsska vohuna. Priznati je treba, da bo to trd oreh za komunistično dialektiko. Najboljše zdravilo za take povračilne zadrege je pač molk, recept, ki se ga med drugimi poslužuje tudi »Pr. dn.« z obema klofačena Mihcem in Jakcem vred.
>> * *
POD VODO OKROG SVETA. Ameriška atomska podmornica »Triton« je brez postanka zaključila pot okrog sveta pod vodo. Pot je podmornica opravila v 84 dneh. Kapitana podmornice Edwarda Beacha je sprejel predsednik Eisenhouier.
*	* *
ZNIZANJE CEN sladkorja, kruha, cementa, bencina, je Tambronijeva vlada preučevala na svoji zadnji seji. Sladkor bo znižala za 50 lir pri kg, bencin bo stal 100 lir za liter.
ške ga narodnega značaja! Zasto; nj je zvoniti in biti, zaradi pro; pagande med našimi ljudmi na veliki zvon slovenstva in slovaru sta, v isti sapi pa ko gre za uve; ljavljanje Slovencev v javnem življenju, podpirati neslovenske volilne liste in delovati v neslo; venskih strankah. Zgledov čiste narodne zavesti in odločnosti potrebuje naše slo vensko ljudstvo, da vse ohrani, ne pa kukavičjega odlaganja lastnih jajc v tuja gnezda.
Narod, ki tvori manjšino v za; mejstvu, si ne sme in ne more dovoliti, da posnema kukavico, ako noče postopoma izginiti. In taka kukavičja gnezda so vse drugorodne stranke in drugorodne liste, ki jih tujci vodijo in po; stavljajo in kjer so Slovenci sa; mo privesek in volilni material.
Če tako delajo plačani in ko; mandirani uradniki;politiki, jih pomiljujemo, če pa to dela tudi določeni del slovenske akadem; ske mladine, ki partijske poklic; reže pokorno posluša, jo obso; jamo!
Posebna obsodba pa velja slo; venskemu časopisju, ki je udri; halo in blatilo ali pa tudi samo farizejsko poročalo o tisti po; gumni skupini slovenskih visokot šolcev, samo zato, ker je s svojo vztrajnostjo in nesebičnostjo od, prla pot in je edina držala in dr= /i na tržaški univerzi pokoncu slove n -ko ime. Ta bridka resnica bodi podčrtana, da jo tudi naši bratje Slovenci, Hrvati in Srbi v Jugoslaviji in po svetu ter sploh vsi Slovani spoznajo in zvedd, kako postopajo v Trstu proti za; vednim in odločnim Slovencem časopisi in ljudje, ki jih sedanji jugoslovanski režim podpira. Po teh mislih še nekaj številk in u; gotovitev.
Slov. akademska lista »Adria« se je letos drugič predstavila kot samostojna slovenska skupina na volitvah za predstavniški svet študentov tržaške univerze.
Dobila je 56 glasov od sloven; skih narodno zavednih volivcev in enega predstavnika v akadem; skem svetu. Nastopala je z od* kritim čelom, odločno in samo* z ti vestno. Če bi bilo glaso valo za; njo le še 13 visokošolcev in stori, lo tako svojo moško in akadem; sko dolžnost, bi bila lista »Adria« imela dva zastopnika.
»Adria je obsodila nastop slo; venskih kandidatov na tujih li; stah. Saj ni imelo praktičnega smisla podpirati neslovenske Ib ste, ko je bil uspeh zagotovljen vsaki listi, ki bi zbrala 35 podpis; nikov in IS kandidatov, na pod; lagi proporčnega Hondtovega vo; liinega ustroja.
Z obžalovanjem moramo ugotoviti, da se mnogi akademiki, med njimi tudi navidezni zago; vorniki »narodnega sveta«, voli; tev niso udeležili. Kjer nas ni, je zaman zahtevati ugodnosti im pravice.
Ugiba se, koliko je bilo slo; venskih glasov za italijansko laič; no;socialkomunistično listo UG l (Unione goliardica italijana). Po številu preferenc oddanih sloven; skim kandidatom (štejemo sa; mo one, kjer so štiri slovenska imena skupaj), bi se dalo sklepa; ti, da jih je bilo 27.
Volitve so že dobrih 15 dni za nami. Nad politikanstvom in fa; rizejstvom je zavladal hladen ra; zum in matematična preračuna; nost.
Kaj pomaga, da priložnostno sodelujemo s komunisti, titovci in sopotniki, da sestavljamo in podpisujemo spomenice za slo; venske šole, za njih uzakonitev, za stalnost naših šolnikov in za '(Konec na 2. strani)
VESTI z GOR
IŠKEGA
Ob odkritju spominske plošče žrtvam iz meseca maja 1945
Za samostojnost briškega kmeta-kolona
Seveda ne po komunističnem pravilu
V	nedeljo 8. maja je goriško združenje družin odpeljanih v maju 1945 ob pičli udeležbi ljudstva postavilo v parku na, starem pokopališču spominsko ploščo svojim dragim, ki so bili v maju 1945. leta. odpeljani in se niso več vrnili.
S tega mesta smo v našem listu neštetokrat obsodili način postopanja jugoslovanskih oblasti meseca maja 1945, ne zato, da ne bi imele pravice zavarovati se pred sovražniki, ampak zato, ker ni bilo jav-; nega sodnega postopka in tudi zato, ker je še dandanašnji neznana usoda mnogih; odpeljanih. Družine odpeljanih imajo vso pravico zahtevati pojasnilo in vrnitev svojih dragih, živih ali mrtih.
Slovenci smo pod fašizmom trpeli neprimerno več kot drugi, saj nas je krvoločno preganjal vse od svojega prvega pojava pa do konca vojne. Ni mu bilo zadosti trpljenje nas Primorcev, ampak je s svojo italijansko vojsko navalil še, na Jugoslavijo, tam požigal in talce pobijal, mirno civilno ljudstvo pa spravljal v taborišča, kjer so umirali od lakote. Zato razumemo trpljenje svojega bližnjega v vsakem oziru in želimo, da bi se zadeva žrtey iz maja 1945 končno enkrat razčistila v polni luči resnice.
Med žrtvami so Slovenci in Italijani, ker je pač šlo za komunistično revolucijo v teku same vojne, kakor je vsemu svetu znano. V tisti revoluciji so sodelovali z, vso složnostjo svoje ideologije in svojih končnih ciljev tesno medsebojino povezami jugoslovanski in italijanski komunisti, Toliko je res, da je Italijane prijemala in odpeljala v glavnem GAP, Slovence pa OZNA. V raznih zbirališčih odpeljancev je nad Italijani imela oblast samo GAP. Tako in. pr. v Ajdovščini in v Ljubljani, Mnogi Italijani so se vrnili domov v trumah; iz Idrije, iz Ajdovščine, iz Vipave in od drugod. Zakaj se nekateri niso vrnili, nam žal ni znano. Kje se, živi ali mrtvi nahajajo, tudi ne.
Na spominski kamen v ljudskem vrtu so napisali, da se je dogodek meseca maja 1945 pripetil... ko se je vojna že zaključila. To naj bi bila obsodba odgovornih za dogodek. Ko se je vojna že končala!.., Vprašanje je, ali je bila takrat vojna že zaključena.
Sicer pa imajo pri tej trditvi prav samo tisti, ki se v dobri veri pritožujejo in ne tudi tisti, ki zadevo izrabljajo iz političnih razlogov in namenov ter iz gole mrž-nje do Slovencev in do Jugoslavije sploh. Naj bo vojna ali ne, civilnega ljudstva se, ne sme preganjati, ga tlačiti v taborišča smrti, mu požigati domove, streljati, nedolžne talce in drugo. Fašizem je Sloven-
Odkrita beseda
(Nadaljevanje s 1. str.)
slovenske pravice sploh, če pa oni, ko gre za javni nastop v vz; podbudo narodne zavesti in o* hrambo naših življenskih pravic, slovenstvo sabotirajo.
Čas je, da se s takim početjem preneha! Odklanjamo ljudi, ki igrajo v našem javnem življenju dvolično vlogo. Predpogoj za ta; ko, tudi sporadično sodelovanje je medsebojno spoštovanje, dot bra vera, globoka odkritosrčnost in resnicoljubnost brez farizej* stva in makiavelizma. S tem se pa nikakor ne ujema zlonamerno podtikanje nekega dnevnika, da so pristaši »Adrie« dovolili it a' lijanski »Intesi«, da lepi lepake na prostor, odkazan slovenski listi, kar je obsolutna neresnica, ter istočasno ponavlja laško proz pagando proti slovenski Usti. Za> grizenosti je treba napraviti ko; nec. Ponavljamo še enkrat, tudi to je voda na mlin naših narod; nih sovražnikov, ki komaj čaka; jo razredčenja slovenskih vrst.
Slovenska narodna in demo; kratična mladina mora biti širo* kosrčna, prav zato, ker veruje, da se bo naš rod ohranil in obstal pri življenju le, v kolikor bo v njem samem življenske moči. Mladina Slovenske liste se zavej da, da je storila svo jo sveto dolž; nost, ne da bi se bila izgubljala v nepomembnih malenkostih in se strašila združenih napadov. Po tej poti bo korakala naprej tudi v bodoče.
Seme, ki ga je zasejala lansko pomlad v srcih narodno?zavednih akademikov, bo rodilo dober in zdrav sad, ki bo utrdil v vseh Sloj vencih vero v življenje in bodoč; nost našega rodu na tem skr a j; nem koščku slovenske zemlje ob Adriji.
ce preganjal v mirnem in vojnem času. Na goriških trgih so grmeli proti Slovencem Mussolini in njegovi najzvestejši. Mussolini se je bahal, da je on osebno ukazal požgati Ustje in druge slovenske vasi. Pater Eusebio pa je divje grmel proti Slovencem, ne da bi se spomnil na svoj položaj duhovnika.
Ali niso učitelja Lojzeta Bratuža fašisti ubili leta 1936 ko vojne ni bilo? Ali nisq še pobili Strancarja in toliko drugih? Mar niso fašisti na vladi ukinili vse slovanske šole ter uničili slovanska kultur-; na in gospodarska združenja? Ali ni Ente Tre Venezie pokupoval slovenske in hr-vatske kmetije? Ali ni posebno fašistično sodišče po vrsti obsojalo Slovence in Hrvate tudi na smrt? Pa konfinacije in policijski opomini?
S tem ne opravičujemo ravnanja, ki se je tu pripetilo maja 1945. leta. Hočemo reči le, da smo Slovenci trpeli krivico in mučeništvo prvi in več kot kdo drugi pred vojno in med njo.
Gonars, kjer počiva inad štiri sto slovenskih mučenikov, je tu blizu. Lahko si ga vsakdo ogleda, ker so grobovi urejeni. Toda v Trevizu niti grobov ni več. Ce je kdo skrival sled z dinamitom, jo je še prej kdo drugi uničeval z odpravljanjem grobišč slovenskih mučenikov v Trevizu in vse kaže da tudi drugod.
Kljub temu rečemo prav odkritosrčno, da zahtevamo naj jugoslovanske oblasti povedo za usodo izginulih, pa če tudi zahtevajo istočasno naj tudi italijanske oblasti povedo za usodo tisočev slovanskih mučenikov.
Prav je tudi, da se družine žrtev, italijanskih in slovenskih, primerno *o‘dško-
V	drugi polovici lanskega leta in tudi letos je »Demokracija« obširno in dokumentirano objavila več člankov o zatiranju naših bratov na Koroškem. Pri tem smo razkrivali v prvi vrsti početja političnih oblasti, in pred odhodom avstrijskega zunanjega ministra posebno še opozarjali jugoslovanske oblastnike na razmere na Koroškem. Le v najtežjih primerih smo obveščali Slovence po vsem svetu tudi r^a cerkveno oblast na Koroškem in na njeno vse prej kot krščansko zadržavanje nasproti katoličanom slovenske narodnosti na Koroškem. To smo storili v prepričanju, da bo krški škofijski ordinariat v Celovcu spričo splošnega pomirjevanja v svetu in ugodnejših odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo, prvi in najbolj poklicani činitelj - predstraža pomirjenja in klicar ljubezni in pravičnosti med narodi - storil svojo krščansko dolžnost. Da bo zastopnik najvišje cerkvene oblasti na ozemlju, kjer bivajo Slovenci že trinajst stoletji, pomirjevalno, dobrohotno in pravično opravljal svoj a-postolat: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe!
Ta pričakovanja se žal niso uresničila. Po velikonočnih praznikih se je skupina koroških Slovencev napotila v Rim. Med drugimi je tudi naše romarje sprejel v cerkvi sv. Petra papež Janez XXIII. V svojem govoru je sv. oče dvakrat omenjal koroške Slovence in jim po svojem tolmaču sporočil, da »še posebno pozdravlja slovenske romarje iz Krške škofije in jih vzpodbuja k vztrajni vernosti.« S tem je papež Janez XXIII. povedal, da so mu razmere, pod katerimi živijo koroški Slovenci, znane.
Glasilo »Slovenske pravde«, ki izhaja v Londonu, »Klic Triglava« je, kakor poteča uredništvo, razposlalo v angleščini napisano poročilo o delovanju Krške škofije v Celovcu katoliški hierahiji in tisku v Veliki Britaniji in v drugih prevodih tudi po evropski celini.
Iz skrbno zbranih podatkov tega poročila povzemamo nekaj glavnih odlomkov v informacijo tudi našim čitateljem’
Slovenci so naseljeni na Koroškem že od konca šestega stoletja po Kr. Njihovo pokristjanjevanje je potekalo iz Salzburga.
Čeprav so bili najvišji položaji v Krški škofiji, v kateri živijo Slovenci, zasedeni po Nemcih, je vendar škofijska uprava upoštevala etniško sestavo škofije in je v svojem navodilu št. 3078 z dnem 11. julija 1910. na primer predpisala verski pouk otroka v njegovem materinskem jeziku in najtesnejši možni stik med šolo, krajevno Cerkvijo in krščanskimi domovi v župniji.
Prva svetovna vojna in zmeda po njej sta zadali koroškim Slovencem najtežji udarec. Zastopniki deželne vlade in škof Hefter so ob priliki velikega ljudskega shoda na Gosposvetskem polju dne 28. septembra 1920 svečano zagotavljali Slovencem popolno enakopravnost na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, ako bodo 10. oktobra 1920. na plebiscitu glasovali za Avstrijo: vendar pa je isti škof dr. Adam Hefter leta 1921. izjavil slovenskemu deželnemu poslancu na Koroškem župniku Poljancu: »V dvajsetih letih na Koroškem ne bo več Slovencev.«
Ko je bila Avstrija leta 1938. zasedena
dijo, da jim vsaj gospodarski položaj nekoliko ublažijo.
Toda glej, po učitelju Lojzetu Bratužu,
o	katerem priča sama sodba italijanskih sodnikov še iz časa vladajočega fašizma, da so ga ubili fašisti, je rimska pristojn^ komisija, kljub obstoječemu zakonu, o-dločila, da ni pravice do odškodnine... Ali, ni taka odločitev očitno krivična, in al^ ne smemo Slovenci upravičeno trditi, d^ gre za krivico samo zato, ker gre za slovensko žrtev?! Odločitev komisije trdi. da pokojni Bratuž ni bil »antifascista«, ko pa je obče znano, da v Italiji ni bilo organiziranega protifašizma in da so Bratuža ubili, ker se ni pokoril fašizmu in je na koru pel slovenske cerkvene pesmi.
»Vsi želimo, naj naše mesto postane most prijateljstva tu na meji dveh svetov, toda to ni mogoče dokler trajajo bolestne pozabljivosti (»lede odpeljanih v maju 1945)«, je dejal v nedeljo župan dr. Ber-nardis.
Prav, želimo tudi mi vsi prijateljstvo ne le dveh svetov, ampak dveh narodov, g. župan dr. Bernardis, in predvsem želimo, da se povsod popravi storjena krivica in da se spoštujejo pravice narodov in jezikovnih manjšin, tudi Slovencev v Italiji, po določilih same italijanske ustave in mednarodne listine človečanskih pravic. »Bolestne pozabljivosti« ne smejo trajati na nobeni strani. Zal pa izgleda, da so obojestransko »preračunane« pozabljivosti. Sicer pa kaj imamo Slovenci v Italiji krivde pri dogodkih iz maja 1945. leta, da nas vlada moče zaščiti, v videmski pokrajini pa niti enega samega razreda osnovne šole s slovenskim učnim jezikom odmreti. Pa živi tam po uradni objavi vsaj devetindvajset tisoč Slovencev.
po nacistih, so se pričele aretacije slovenskih duhovnikov. Višek je ta postopek dosegel 1. septembra 1939., in 6. aprila 1941. ko je Nemčija napadla Jugoslavijo, so bile te ,aretacije v cjeloti dokončane. Med tem so slovenske ^.duhovnike nadomestili z nemškimi, a ko so bili prvi izpuščeni iz zaporov, so jih nastavili po nemških župnijah ali pa so jih izgnali iz dežele.
Ze 15. maja 1941. je izšel v uradnem listu Krške škofije odlok, ki je prepovedal pridiganje in cerkveno petje v slovenščini. To naročilo ordinariata se ni opiralo na policijske predpise, ker so se tozadevna navodila Gestapa nanašala le na bivše jugoslovanske pokrajne, zasedene po Nemcih: na Mežiško dolino, Gorenjsko iin Spodnjo Štajersko. Sledilo je potem navodilo krškega ordinariata, da smejo biti napisi na nagrobnih spomenikih samo v nemščini. Tedaj se je postavljalo vprašanje, zakaj si je ordinariat toliko prizadeval, da bi prekosil osovražene predpise Gestapa.
Ko se ie vojna končala, se je zdelo povsem naravno, da bo škofijski ordinariat čutil moralno obvezo, popraviti storjene krivice in omogočiti povratek slovenskih duhovnikov na njihove župnije. Toda preteklo je šest mesecev in v nekaterih primerih celo eno leto. preden so se slovenski duhovniki mogli vrniti na slovensko ozemlje Koroške. In tedaj so posamezni slovenski duhovniki dobili od ordinariata pismeina opozorila, da morajo upoštevati jezikovne spremembe, ki jih je med vojno vsilila nacistična Nemčija.
Certiev in verski pouh v slovenščini
Medtem ko je po vojni Koroška deželna vlada, v kateri je zastopal Slovence dr. Tischler, sprejela nov šolski zakoin, da bi bila tako škoda nacističnega nasilja vsaj delno popravljena, sta se škof dr. Koestner in generalni vikar dr. Kadras obotavljala obnoviti stanje, kakršno je obstojalo pred letom 1938.
Ko je bil sprejet zakon o dvojezični šoli (3. oktobra 1945.), ki je predvideval da se mora verski pouk v šoli 'na vseh stopnjah vršiti v materinščini otroka, sta bila deželni glavar Hans Piesch in ravnate-Deželnega urada Karl Newole klicana na ordinariat, kjer sta škof dr. Koestner in generalni vikar dr. Kadras predlagala spremembo določila glede verskega pouka, v šoli tako, da bo ta dvojezičen in ne sa7 mo v materinskem jeziku otroka. Na naslednji seji je deželna vlada zavrnila to zahtevo.
14. aprila 1946. so koroški Slovenci obhajali spominski dan nasilnega izseljevanja, deportiranja in razlaščanja. Ob tej priložnosti so hoteli prirediti v stoični cerkvi v Celovcu sv. mašo za umrle ali umorjene rojake. Škofijski ordinariat je prepovedal sv. mašo tisto dopoldne in zbrani Slovenci so mogli moliti samo rožni venec.
Ze od Reformacije so imeli celovški in, okoliški Slovenci pravico do bogoslužja s slovensko pridigo in slovenskim petjem v cerkvi Sv. Duha v Celovcu. Leta 1931. je bila ta pravica prenešeina na staro cerkev v Priesterhausgasse. Slovenci so se tam zbirali vsako nedeljo in vsak praznik k bogoslužju, v posebnem številu pa so prihajali zlasti k majskim šmarnicam. Leta 1957. je iznajdljivi generalni vikar dr.
Vprašanje briškega kmetskega kvionata, kolikor ga je še ostalo, je še vedno ak-, tualno in ga je treba odpravit'. Naše načelo zahteva, da postanejo kmetje-koloni lastniki zemlje in torej samostojni gospodarji kmetije. Vprašanje je le, kako to doseči, ko gospodarji zemlje n? marajo niti darovati niti ne prodati. Gospodarski kmetijski obsegi niso namreč tako obširni, da bi spadali pod zakon ag.-arne reforme, ki je že nekaj let v Italiji v veljavi.
Položaj kmeta kolona je težak, ker se nekateri gospodarji ne brigajo, da bi mu, pomagali recimo pri stanovanjskem vprašanju in pri izboljšanju kmetije in hleva za dosega večjega dohodka.
V	Lombardiji in po nekaterih drugih krajih države, kjer je zemlja v velikem odstotku v rokah gospodarjev, ki so jo dajali v najem, so polovinarstvo odpravi-
li	in se s kmeti pogodili za denarno najemnino. Kmetje najemniki so s tem zadovoljni. Pri nas kmetije nesejo, toda življenje stane tudi kmeta kolona. Polovi-narstva (mezzadria) pri nas nismo poznali, ker je tu veljala tako zvana mešana najemninska pogodba (affitto misto). Kmet kolon je dajal in še daja gospodarju vino, ki tvori še vedno glavni pridelek v naravni in sicer določeni odstotek. Nekaj plača pa v denarju, če se tudi za to, na primer za sadje, ne pogodi, kakor za vino.
Toda kljub izboljšanemu položaju v povojnih letih, položaj kolona ni zadovoljiv. Potrebuje boljše in zdravo stanovanje, izboljšanje živinskega hleva in sploh večji dohodek.
To velja seveda za tiste kolone, ki obdelujejo manjše kmetije, kajti tisti, ki vodijo večje, imajo precej visoke dohodke.
Kakor znano so do lanskega leta razpravljali v poslanski zbornici o zakoin-, skem osnutku za ureditev kmetijskih po-
Kadras odvzel Slovencem možnost takšne oblike bogoslužja na enostaven način, da je dal cerkev podreti - baje zaradi starosti in trhlosti - dasi je obče znano, da bi lahko stala še stoletja. Na drugi strani pa sosedna poslopja bivšega semenišča, ki so bila med vojno bombardirana in razpa-, dajo ter so potrebna porušitve, še vedno stoje.
Omembe vredno je, da se je celovški, občinski svet izrekel proti podiranju te cerkve, ker je imela znamenite freske, strokovnjaki pa so ugotovili, da nikakor ni bila trhla. Edini logični zaključek je. da je generalni vikar hotel odvzeti Slovencem edino cerkev v Celovcu, v kateri so mogli častiti Boga v svojem jeziku.
V	maju 1957. je avstrijski minister za vzgojo dr. Drimmel v smislu 2. točke 7, člena avstrijske Državne pogodbe ustanovil slovensko gimnazijo v Celovcu. Takoj naslednji dan se je pojavil v ministrstvi} za vzgojo na Dunaju generalni vikar dr, Kadras in protestiral proti ustanovitvi te šole. Za 24 ur je prehitel delegacijo nacističnega Nemškega šolskega društva Stidmark!
Ko so si v marcu 1959. slovenski predstavniki prvič ogledali spremenjeni osnutek zakona o manjšinski vzgoji, so spoznali, da ta osinutek predvideva dvojezični verski pouk za otroke, ki so bili prijavljeni za slovenski pouk. Tako naj bi samo slovenski otroci poslušali verouk v obeh jezikih ne pa nemški otroci. Ko so slovenski predstavniki izrazili svoje začudenje nad tem določilom, jim je bilo jasno rečeno, da je bilo to določilo vneseno na posebno zahtevo škofijskega ordinariata v Celovcu.
Pobrali smo samo nekaj cvetk iz vrta Krške škofije v Celovcu, ki hudo zavda-jajo po nacizmu. Prepričani pa smo, da bo vrhovni vrtnar v Rimu tudi na tem vrtu napravil red.
OPOMBA UREDNIŠTVA
Prejeli smo članek »Šport med srednješolci«, v katerem goriški dijaki pozivajo, Tržačane, naj se tudi oni pozanimajo, da, bi se še pred zaključkom šolskega leta medsebojno pomerili v odbojki in lahko-atletiki. Radi bi članek priobčili v celoti, primorani pa smo bili zaradi pomanjkanja prostora o stvari spregovoriti le tako na kratko. Upamo, da bodo goriški dijaki vseeno zadovoljni.
Smrt zavednega moža
Na Vrhu sv. Mihaela je v soboto 7. t.m. umrl domačin David Devetak, star 74 let. Bolehal je skoro vso zimo im končno je, svojo blago dušo izdihnil. Vzgojil je lepq družino in obdeloval svojo skopo kraško zemljo. Bil pa je mož kremenitega značaja, možato pošten in vztrajen v zagovarjanju pravice in resnice. Svoje hrbtenice ni upognil nikoli niti pred grožnjo niti pred nasiljem.
Domačini smo ga cenili v življenju in ga bomo ohranili y lepem spominu. Vsem preostalim sorodnikom izrekamo globoko sočustvovanje ob toliki izgubi.
Sožalju domačinov se pridružuje tudi. uredništvo »Demokracije«.
godb na dolga leta in s prednostno pravico najemnika za odkup zemlje, če bi gospodar hotel kmetijo prodati. Ne samo to, ampak tudi primerno odpravnino je zakonski osnutek predvideval. Zal mi prišlo do kakega zaključka. Ce bi se bilo Fanfaniju posrečilo sestaviti vlado z naslonitvijo na levo, bi do tega zakona prav gotovo prišlo v kratkem času.
Ker taka vlada ni uspela, je treba na zakon še počakati. Toda kljub takemu zakonu, bi se gospodarji še vedno upirali zemljo prodati in kmetje najemniki, bi bili gotovi samo nekaterih ugodnosti: u-godnost stanovanja na račun gospodarja, dolgoročna veljavnost pogodbe, morda tudi večji odstotek pridelka in pa pravica do odpravnine, kakršno uživajo trgovski in industrijski delavci in vsi uradniki. Morda bi se pri takih pogojih gospodarji vendarle odločili za odstop kmetije, in kmet najemnik bi postal njen lastnik in samostojen gospodar.
Danes moremo le zahtevati od oblasti, da prisili gospodarje nuditi svojim kmetom najemnikom udobno im zdravo stanovanje in siliti parlamentarce, naj izglasujejo imenovani zakon.
Ce pa se pojavi priložnost, da gospodar že danes svojo zemljo prodaja, naj bi potem rotacijski sklad pomagal kmetom im jim nudil potrebno posojilo za odkup zemlje.
Reorganizacija kmetijstva u. Brdih z odpravo malih in srednjih posestev bi pomenila skok v prepad, če je res,' da je načelnik provincialnega kmetijskega nad-zorništva dr. Marsano to predlagal. Sicer pa je treba vedeti, kako je on mislil reorganizacijo izvesti. Morda na zadružni način. Pri tem bi veljalo pravilo prostovoljne ustanovitve zadruge, ker prisilnih kolektivnih zadrug po komunističnem načinu v Italiji ne poznajo in je to proti samemu načelu republikanske ustave.
Ce bi nekateri kmetje tako svobodno zadrugo želeli, ne bi bilo slabo, in verjamemo, da bi z lahkoto dobili sredstva za njen nastanek. Izgleda pa, da o tem kmetje niso prepričani, ker hrepenijo le po popolni samostojnosti, zlasti ker se bojijo začetnih težkoč pri nastanku zadružništva.
Žalostno je dejstvo, da se tudi pri nas mladina rada seli s podeželja v mesto, kjer najde trenutno vabljiv zaslužek tudi za motor in celo avtomobil. Trenutno ji gre seveda dobro, ker se naslanja tudi na starše kmetovalce, ki ji nudijo zastonj stano-vainje in poceni hrano, mama pa tudi vse zastonj opere in polika. Toda misliti je treba na bodočnost: kadar starši ne bodo mogli več obdelovati kmetije im bodo sami potrebni pomoči. Kdo bo takrat obdeloval kmetijo, kdo pomagal staršem?!
Treba je dvakrat premisliti, preden se kmetija zapusti. Nič ni hujšega kot beračiti po mestu in po svetu s trebuhom za kruhom. Mesto stane, ker je v mestu treba plačati vse, tudi zrak, ki ga človek liživa, naj bo čisti ali umazan...
Napačno vztraja »Soča« od 7. t.m. na komunističnem geslu »V Brdih zemljo tistemu ki jo obdeluje«. Dopolniti je to geslo takole: »Zemljo in pridelke tistemu, ki zemljo obdeluje«. Tik za Steverjanom vedo slovenski kmetje iz jugoslovanskih Brd, pi'ebridko kaj pomeni komunistično geslo, ki ga »Soča« ponavlja, saj niso niti gospodarji zemlje, ki jo obdelujejo, niti pridelkov obdelovane zemlje. Tam garajo, ob trgatvi pa morajo izročiti vino v komunistično klet, ki ga plačuje le po 45 dinarjev liter, to je toliko, da kmetje niso plačani miti za trud obdelovanja zemlje. Kaj bi rekli naši števerjanski koloni, če bi dobili zemljo, ki jo obdelujejo, pridelkov pa ne?
Bric
Sprejemni izpit
Dne 3. junija se pričnejo sprejemni izpiti v nižjo srednjo šolo (gimnazijo). Kdor hoče biti pripuščen k temu izpitu, mora najkasneje do 15. maja vložiti na ravna teljstvo šole prošnjo na kolkovanem papirju za 100 lir in priložiti sledeče listine:
1) Rojstni list na kolkovanem papirju.
2) Potrdilo o cepljenju proti kozam.
3) Propram predelane snovi iz slovenščine.
Pri oddaji prošnje plača vsakdo 380 lir za državne takse in tajniške pristojbine.
Vsa potrebna pojasnila v tej zvezi daje tajništvo šole, ki je odprto vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 18.
Otvoritve nove Sole v lamljah
V	nedeljo 8. t.m. so v Jamljah, občina Doberdob, z velikim praznikom otvorili toliko zaželeno novo šolo, ker se je do sedaj vršil pouk v zasilnih prostorih. Šolsko poslopje ima dve učilnici in dve učiteljski stanovanji. Je res lepo in lično. Slavnostni govor je v pričo domačinov in, gostov imel župan g. Jarc v slovenščini in v italijanščini, kar je lepo in prav.
Skof je v italijanščini govoril o pravilni vzgoji otrok. Prefekt, je tudi spregovoril in obljubil, da bo skrbel še za druge potrebe doberdobske občine. Oglasil pa se. je tudi didaktični ravnatelj g. Lebani, ki je samo v italijanščini med drugim dejal, da »je treba otroke vzgajati k lepemu«. Le škoda da ni govoril slovenski, da bi ga tudi otroci razumeli.
Lepa vzgoja je seveda tista, ki se vrši v materinem jeziku otrok in ki uči najprej spoštovati svoje starše, materin jezik in vsa narodna izročila staršev in dedov.
Kakor pod nacizmom...
KDOR PRVI USTRELI,
se bo zvrnil drugi po vrstnem redu
Na vrhunski konferenci, ki ho pričela v Parizu v teh dneh, bodo pri obravnavah mednarodnih vprašanj sodelovale nevidne pošasti sodobne atomske in raketne oborožitve obeh vrhunskih svetovnih velesil: Združenih držav in Sovjetske zveze. Od časa do časa bodo te pošasti, povzele besedo, ki ne bo niti diplomatska in še manj obzirna■ Kdo so te pošasti, kakšna je njihova moč in kaj obetajo?
Kdor je danes zaposlen v zgornjih nadstropjih modernega nebotičnika, bo ob nenadnem napadu atomskih raket dosegel podzemsko zaklonišče le, če se bo v tem trenutku zadrževal v nižjih nadstropjih. Radarsko Omrežje bo napad uočilo v Lon-domu 'ali Parizu komaj nekaj minut pred udarom. V teh treh ali petih minutah bi se Zahodna Evropa lahko spremenila v kaos. Milijoni ijudi bi v smrtnem strahu zdrveli po stopniščih ali se drenjali po dvigalih in le neznatno število bi še pravočasno znašlo v zakloniščih. Po takem, napadu bi milijone ljudi prehitela smrt. Stara Evropa bi postala atomska puščava, izginila bi z zemeljske površine.
VOJAKI BREZ DOMOVINE
Ta strahotna podoba konca sveta ni fantazija razbolelih možgan. Teoretično je lahko že jutri kruta resnica. Vojaški strategi zahodnega sveta jo morajo pri svojih razmotrivanjih skrbno upoštevati, kajti, njihova dolžnost je preprečiti, da bi se ta teorija kdajkoli izpridila v strahotno prakso. Vojaški strategi morajo računati tudi s takim koncem sveta. Spričo nenehnih Hruščevih groženj ni danes na svetu nobene dežele več, ki bi se sama lahko branila.
Prvič v zgodovini človeštva se je za skupno obrambo zbralo v organizaciji NATO 15 narodov. V evropskem glavnem stanu SHAPE sedijo vojaki vseh teh dežel pri skupni mizi: britanski častnik, ki je v zadnji vojni bombardiral nemška mesta, sedi zraven Nemca z visokim odlikovanjem, ki ga je prejel za odstrel angleškega letalca. Vsi ti vojaki, tako iz Luksemburga, Turčije, Norveške, Italije ali Francije, so svojo zgodovinsko vlogo branilcev lastne domovine odigrali. Danes ne branijo več lastne domovine, ampak celotno Evropo. Postali so takorekoč internacionalci.
KDO BO PRVI SPROŽIL?
Za branilce SHAPE velja geslo, ki pozvanja v številnih jezikih: Kdor. prvi u-streli, se bo zvrnil drugi po vrstnem redu! Da Amerika ne bo prva sprožila raketnega izstrelka, je za vojake jasno kot beli dan. Samo diktature lahko napadejo z enostavnim pritiskom na usodni gumb. Ce razvozi jamo gornje geslo, se to pravi: Ce napade Sovjetija, bo sledil napadu povračilni protinapad, ki bo ugonobil napadalno deželo.
OBROČ OKROG SOVJETIJE
Svobodni svet je zgradil okrog Sovjeti-je »R« obroč. »R« pomeni tako »radar« kot tudi »raketa«. Od Norveške do Turčije se razteza evropski del obroča z radarskimi svarilnimi postajami in raketnimi oporišči. Radarske naprave so pripravljene, da čimprej ugotovijo napad. Iz oporišč pa startajo v primeru napada povračilne rakete. Sovjeti bi seveda z zavratnim napadom te klešče lahko tudi uničili. V takem primeru pa ostajajo v azijskem prostoru in v Ameriki še druga oporišča na razpolago in poleg teh tudi še številna leteča in plavajoča oporišča, ki jih je dovolj za povračilni protinapad.
Ce bi se Sovjetiji posrečili napadi ne samo na Evropo, ampak tudi. na ameriška oporišča, je tudi v takem primeru še vedno mogoč povračilni protinapad. Evropsko radarsko omrežje nudi samo 4 minute ča-
sa za protinapad, za Združene države traja ta rok 15 minut.
TEKMA ORJAKOV
V	takih okoliščinah Vzhod ne bo tvegal napada, ker mu preostaja edino zadoščenje, da bo nasprotnik nekaj minut pred njim pokončan. Taka prednost bi lahko zapeljala samo norca.
Zahod ima že nekaj izkušenj z diktaturami, ki so jim načelovali norci. Zato Zahod s trenutnim položajem še ni povsem zadovoljen. Obrambo bo moral še na-daije krepiti.
Tudi Vzhod je s svojo situacijo še nezadovoljen. V hruščevske grožnje z raketnim uničenjem nihče resno več ne verjame. IC temu je treba dodati še psihološki moment: Sovjeti si s svojo stalinsko mentaliteto niti predstavljati ne morejo, da bi Zahod svtmh klešč nekega dne ne uporabil za napad. Zato z vsemi sredstvi poskušajo svoj neugoden strateški položaj spremeniti. Zadnji raketni poizkusi v Tihem morju so pokazali, da preizkušajo predvsem rakete z najdaljšo dosegljivostjo. Četudi bi njihove rakete dosegle rav-daljo 12000 km (ameriške dosežejo razdalje nekaj nad 10000 km), bi Sovjeti s tem ne dosegli nobene prednosti. S tem bi polagoma samo izravnali svojo geografsko podrejenost. Zahodne rakete iz Turčije ali Norveške potrebujejo za dosego Moskve komaj 1600 km poleta, sovjetske rakete, ki bi bile namenjene Združenim državam, bi morale na 6000 km dolgo pot.
PODMORNISKA VOJNA
»Neznane« podmornice v ameriških atlantskih in pacifičnih obalnih morjih dokazujejo,- da se Vzhod resno trudi, kako bi obšel zahodni radarskih obroč in
kako bi svoje raketne nosilke približal ameriški celini. Vendah so taki poizkusi po oceanih, ki jih v celoti nadzira Zahod, zelo problematični; Podmorniška prisotnost v Južni in Srednji Ameriki, ki je Zahod ob tako ugodni priložnosti ni umel izpodrezati, dopušča domnevo, da iščejo Sovjeti po teh predelih pripravna mesta, kjer bi v slučaju potrebe organizirali plavajoča oporišča. Združene države pa so proti tem sovjetskim nakanam izdelale radarski postopek, s katerim je mogoče obiti zemeljsko krivino. S tem izumom praktično nadzirajo ves svet. Ta varnostni ustroj bo v polnem pogonu leta 1961,
RADAR OKROG OGLA
Ta najnovejši ustroj pomeni pravo revolucijo. Vse doslej je bilo mogoče radarske žarke pošiljati samo naravnost. Preko obzorja žarki niso mogli predreti. Sedaj pošiljajo radarske žarke poševno proti, nebu. Gornje plasti atmosfere pa jih odbijajo nazaj na zemljo. Tako tvorijo kot, ki omogoča premagati zemeljsko krivino.
Prva taka radarska naprava nastaja v tem času na vzhodni obali Združenih dr7 žav. Njena dosegljivost naj bi znašala 4000 km, to je približno dvajsetkrat več kot znaša zmogljivost radarskih postaj za zračni promet. Ena sama taka postaja lahko zasenči celotno vzhodno obalo Združenih držav.
UČINKOVITEJŠE RAKETE
Poleg tega so v Združenih državah izdelali trdno raketno pogonsko gorivo in prav v teh dneh so dosegli z njim odlične uspehe. Ko bo proizvodnja tega goriva dosegla polno zmogljivost, bodo lahko pričeli z gradnjo praktično neuničljivih (Konec na 4. str.)
Ob deseti obletnici smrti dr. Petra Udouiča
V	okviru seje širšega odbora SDZ v nedeljo 8. maja 1960, je predsednik dr. Agneletto z izbranimi besedami orisal živ-Ijensko pot pok. dr. Petra Udoviča, ki je z neukrotljivo delavnostjo in pridnostjo v teku svojega življenja dosegel na gospodarskem torišču zavidljiv položaj. Toda poleg poslovnega delovanja je bil po-
kojnik na svojih mnogoštevilnih potovanjih po slovenskem ozemlju živa priča zatiranja našega naroda po fašistični tiraniji. Ze v visokošolski dobi, kot član akademskega društva Balkan in njegov poznejši predsednik, je občutil vso trdo-bo zatiralnega režima in upor, ki je rastel
hvropska skupnost in EFTA
Pogodba o Evropski gospodarski skupnosti (EGS) med Francijo, Zahodno Nemčijo, Italijo, Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom je bila- podpisana v Rimu 25. marca 1957 in je stopila v veljavo 1. januarja 1959. S tem je šest držav z nekaterimi prekomorskimi deželami postavilo temelje za čim ožjo zvezo evropskih narodov, da se zajamči gospodarski im socialni napredek evropskega človeka. To bomo dosegli z odstranitvijo ovir, ki dele Evropo v več popolnoma ločenih državnih enot, z odstranitvijo carin med članicami, z enotno gospodarsko politiko, s stabilnostjo valut, s skupnim gospodarskim tržiščem, z zajamčenjem cem ter s svobodno zaposlitvijo delavcev in s svobodnim prenosom glavnic iz države v državo.
K temu naj pripomoreta Evropski socialni zavod za olajšanje zaposlitve in za zvišanje življenjske ravni delavskega sloja ter Evropska investicijska banka, ki naj v zvezi z organi Evropske skupnosti kontrolira finančno stanje članic, skrbi za ravnovesje tečajev in stabilnost državnih valut. Carine med članicami se bodo odpravile in Skupno tržišče se bo upelja-lo v treh časovnih obdobjih po štiri leta.
V	prvem obdobju se morajo medsebojne carine znižati za 25 odsto, tako bi morale biti v dvanajstih letih odpravljene vse carine. Vstop v Evropsko gospodarsko skupnost je odprt vsem evropskim državam, katerih gospodarstvo sloni na za-, sebni. lastnini in pobudi. Organi EGS so občni zbor, ki šteje 129. delegatov, skupnostni svet sedemnajst članov, komisija devet članov in sedemčlanski sodni dvor.
Rimske pogodbe o EGS in o Evropskem izkoriščanju atomske sile imajo poleg gospodarskega še poseben politični pomen, ker pripravljajo bodočo politično združitev
svojih članic v evropsko federacijo držav, s čemer bo šele dosežen končni cilj. Na seji, ki bo tega meseca v Luksemburgu bodo ministri EGS sklepali o sprejemu Grčije in Turčije. Naravno je. da je mogoče sodelovanje v taki skupnosti samo, če vsaka članica žrtvuje del svoje suverenosti v korist naddržavne organizacije in prilagodi svoje trgovinske zveze z ostalim svetom za skupne koristi.
Z drugo svetovno vojno je Evropa izgubila svoj položaj in vpliv v svetu. Azij-sko-afriške dežele so postale somostojne. Izginile so evropske velesile in bile potisnjene v kategori jo drugo "in tretjevrstnih držav. Zato so evropske zahodne države prisiljene, da se povežejo, če hočejo o-hraniti in dvigniti sedanji način življenja in braniti na zunaj svoje etične vrednote ter svobodo svojega gospodarskega sistema in kulture. Samo tako bodo pridobile zopet vero vase in v svojo bodočnost.
Zanimivo gospodarsko predavanje
Na povabilo Akademije za ekonomske in socialne vede je 28. aprila predaval v veliki dvorani Tržaške trgovske zbornice, Mr. Vincent Barnett jr., svetnik za gospodarske zadeve pri veleposlanštvu ZDA v Rimu, o temi: »Evropa, ZDA in nerazvite dežele«. Velika dvorana je bila polna zastopnikov gospodarskega življenja ter visokih uradnikov.
Predavatelj je v skoraj pol drugo uro trajajočem predavanju predočil potrebo ZDA in Zahodne Evrope za pomoč neraz-vitnim deželam. Iz dokumentiranih statističnih podatkov je razvidno, da je znašal povprečni letni dohodek v 52 zaosta-
lih državah manj kot 100 dolarjev (62,000). Zastopal je mnenje, naj bi se pomoč zastalim deželam ne delila v obliki neposrednih podpor, ampak s pospeševanjem trgovine, gospodarstva ter kulturnih in higijenskih ustanov. Same ZDA ne morejo več prenašati bremen za podporo ne-razvitnih dežel za povzdigo zaostalih držav v okviru svobodnih narodov. - Govornik je za svoja izvajanja žel navdušeno odobravanje poslušalcev.
Gnojenje planin
Da bi preprečili postopno opustošenje planinskih pašnikov, nameravajo v Avstriji - kakor hitro bo sneg skopnel - pognojiti alpske planinske pašnike, ki jim grozi kraška usoda, s pomočjo letal. V ta namen so izdelali posebno letalo, s pomočjo katerega bo pilot pri prvem poskusu raztrosil po površini poskusnega ozemlja 1000 kg mešanega apna, 400 kg Tomaževe žlindre, 200 kg hiperfosfata in 100 kg klijeve soli.
S takim gnojenjem po predelih, ki jih žg nekaj let smatrajo za gospodarsko nepomembne, si strokovnjaki obljubljajo 100 odstotni povišek donosnosti. Prvi uspehi se bodo seveda pokazili šele čez nekaj mesecev.
v duši slovenskega delavnega človeka. -Zato je ob izbruhu druge svetovne vojne postal pristaš narodnega osvobodilnega gibanja, ki ga je podpiral z vsemi svojimi močmi, ker je bil prepričun, da bo prinesel slovenskemu narodu prostost in svobodo, - ki priteče kulturnemu narodu.
Toda temu pričakovanju je sledilo trpko razočaranje, ko je mogel ugotoviti, da so komunisti, ki so si prisvojili oblast nad osvobodilnim gibanjem, sledili na tem o-zemlju, kakor v Jugoslaviji, zgledu svojih črnosrajčnik prednikov. V tisti dobi ovaduhov, ugrabljanj, izsiljevanj, je pokojnik s četvorico značajnih in demokratičnih Slovencev postavil gredelj za ustanovitev »Demokracije«, katere prva številka je izšla 25. aprila 1947 in vzbudila pri komunistih nravi val politične pobesne-losti in brezobzirnega ščuvanja na ustanovitelje.
V	to dobo so upada ustanovitev SDZ, ki je združevala ob začetku vse demokratične Slovence, liberalnih in katoliških stremljenj in za katero je pokojnik 'zastavil vse svoje sile, tako da je demokratično gibanje zavzelo v najkrajšem času tak razmah, ki bi ga v drugačnih razmerah ne doseglo v desetletjih. Pokojnik je bil, čeprav bolan na srcu, prvi blagajnik tega gibanja. Istočasno pa je predsedoval tiskarni Adria in bil delavni in požrtvovalni član vseh naših demokratičnih organizacij.
Njegova nepričakovana in nenadna smrt je prizadela težak udarec demokratičnemu gibanju in je vzbudila ne samo med jmistaši, ampak med vsemi zavednimi Slovenci, brez razlike idejnih opredeljeni, veliko iznenadenje in sočustvovanje s težko prizadeto družino. Brez pretirava nja - je zaključil dr. Agneletto - je smrt podrla hrast na naši gori, in njegova smrt je pomenila težko izgubo zamejskih Slovencev, saj je bil pokojnik do dna svoje duša prepričan demokrat.
Nato je predsednik pozval navzoče, da se obdolžijo manom tega kremenitega moža z enominutnim molkom in vzklikom: Slava njegovemu spominu!
Lepe in izbrane besede, ki jih ne more ponoviti časnikarsko poročil o, in ki so privrele s srčno ganjenostjo, so pustile pri številnih navzočih najgloblji vtis.
Ponesrečen sovjetski izum
Pred časom so v Moskvi uvedli nov način plačevanja vozovnic po mestnih avtobusih. Sprevodnike so zamenjali »hranilniki«, v katere so potniki spuščali dobriž za vožnjo. Z novim ustrojem pa so doživeli fiasko. Zato so hranilnike sedaj spet, odpravili. Namesto kopejk, so Moskovčani postregli tramvajski upravi s hlačnimi gumbi.
Diplomatske gosi
Napol v šali napol zares sem še pred kratkim ozmerjala nekaj učenk zarad: razposajenega obnašanja in obupnih odgovorov z besedico »goske«. Beseda ni izzvala burnih protestov in zato tudi ni nič zalegla. Prepričana sem bila, da bo opomin učinkovit kot je bil ob mojem obiskovanju srednje šole. pa ni bil,
V	takratnih časi so naši stari profesorji simbolizirali bedaste odgovore z »gosjimi pridevki«. Pa so se motili z menoj vred. Tudi šolniki, ki ne poučujejo zgodovine, bi morali vedeti, da so se gosi v rimski zgodovini bolj izkazale od vseh ostalih junaških branilcev Kapitola, ki so ga rešile s svojim glasnim čebrnanjem.
Sodobna znanost nas poučuje, da so med gosmi diplomati, ki bi na pariški konferenci verjetno poželi obilnejše uspehe kot pa jih pričakuje skeptični svet. Kaj vsega ne doprinese tako imenovana obrežna goska! Ta brihtna goska preobraža tudi svojo prislovično sovražnico lisico v zaupno prijateljico. Obrežna goska spada med jamske gosi in vali samo po jamah in podzemskih rovih. Pri izbiri svojega vališča ne.stika samo za jazbinami in rovi kuncev, ampak se rada prikrade tudi v lisičino, pa ne morda v zapuščeno, ampak v zasedeno. V taki lisičini se spoprijatelji z lisico, ki je - kot znano - smrtna sovražnica perutnine...
Zato javno priklicujem vsa zmerjanja »neumnih gosi« s toplim priporočilom diplomatom, da bi se v teh dneh v Parizu vzgledovali na obalno gosko. Mira P.
IIIIll!llllllllillllllllllllll!l!lilllillllllllllllllllllllill!llllllllll!lllllllllllllllllllllt1!lll!lll!l!lllll!llllllllllllllllllNlllllltlllllll!lll|]||[|||||lil!!!ll!llllll!llllilllll!l||l||||||!|||t|l||||!|||||]|l|l|i|||l||||||||]||||l!|||||||||;|||j
        	      in	m:.................................................................            n:.......  i	        m	.-iinun.i.-.riiii.i-i	                       -r..................................
POP ČRTO
Kdo je kriv Chessmanove smrti
Končno je Caryl Chessman s svojo smrtjo zadostil pravici. Kalifornsko sodišče ga je obsodilo 1. 1948 na smrt na podlagi tako imenovanega Lindbergovega dodatke^ h kazenskemu zakoniku. Kot je znano so pred desetletji ugrabili slovitemu svetovnemu letalcu Lindbergu lastnega otroka. Ameriško javno mnenje je bilo nad zločinom tako ogorčeno, da so v zbornici sprejeli zakon, ki predvideva smrtno kazen za zločin ugrabljanja. Chessmanu je; sodišče očitalo, da je ugrabil dve ženski, eno mladoletno in drugo zakonsko ženo in nad njima storil nasilje.
Dvanajst let je Chessman preživel v ječi in si z zavlačevalnimi ukrepi sam prostovoljno podaljševal trpljenje. Tako se je Chessmanov primer nezasluženo izpridil v svetovno senzacijo, ki je zasledovala m zasleduje še po njegovi smrti en sam cilj: protiameriško gonjo, ki spada v okvir utemeljiteljev hladne vojne.
Zakaj so komunistični časniki in z njimi tudi mnogi demokratični posamezniki vodili tako bučno kampanjo za Chessma-novo pomilostitev in zakaj je Chessman žrtev hladne vojne? O tem verjetno niso razmišljevali vzenemirjenci, ker si jim ta povezava obeh dejstev ni vrnila v razsodnost, ampak jih je vodilo razbičano čustvo, ki trezni razsodnosti ne dopušča besede.
Prav Chessmanov tragični primer dokazuje z vso svojo dramatično teatralnostjo moč in učinkovitost množične psi-
hoze, če je ta spretno zasnovana, lukava organizirana in tako napihnjena, da poveže prijatelja z nasprotnikom in ju nažene. da soglasno trobita v isti rog. Dokazuje pa tudi vso manjvrednost številnih glasnikov javnega mnenja (tiska, radija in televizije), ki izumetničeno ustvarja senzacije in z njimi krmi ljudske množice, ne zaradi resnice in pravice, ampak zaradi protizahodnjaške propagande na eni strani in zaradi neukrotljive pohlepnosti na drugi strani.
Ob tej tragediji, ki je zares tragedija človeka, ki je moral po svoji lastni volji kar osemkrat v smrt, komunistov gotovo niso vodile sentimentalnosti in še manj človečanska čustva. V zgodovini praktičnega komunizma odlaganja smrtne kazni ne poznajo. Komunisti so množično pobijali in morili resnično nedolžne ljudi že po 12 minutah aretacije, v strahotno številnih primerih pa še pred aretacijo - kot pse. kakor se izraža ljubljanski komunist, Človekoljubje ali pravicoljubnost gotovo nista preganjali brezčutnih in brez-, vestnih komunistov k tako hrupni obrambi Chessmana. Protesti in zgražanja so zajela tudi prepričane protikomuniste samo pod vplivom množične psihoze komunistične. titovske in sopotiniške propagande. Tako so iz src demokratičnih posameznikov vreli članki, razprave in podobni izlivi ogorčenja in obsojanja. Prav v tei taktiki je mojstrska komunistična propaganda množično uspela in bi prav tako uspela tudi ob morebitni Chessma-novi pomilostitvi.
Morda se bo kdo začudil, kaj je političnega nad Chessmanovo usodo? Stvar je kaj preprosta. Gotovo se bodo naši čita-telji spominjali tistega maloštevilnega sprevoda komunističnih aktivistov po tr-
žaških ulicah, ki so si ozaljšali glave s papirnatimi vrečkami in mastnimi napisi »Rosenberg«. To je bila zakonska dvojica, ki je v Zruženih državah vohunila za Sovjete in jo je ameriško sodišče obsodilo na smrt. Prošnje za pomilostitev sp se vlekle nad dve leti in bi se zavlekle še dalje, če bi komunisti tovarišiji Rosenberg poslali denar za obrambo. Pa ga iniso.
Spomnimo se zato ob Chessmanovi smrti na primer Rosenbergovih. Komunisti so v spremstvu številnih svobodnih ljudi pozivali na Chessmanovo pomilostitev. Zakaj prav komunisti? Zato, da bi po morebitni pomilostitvi bobnali v svet, kako krivična so ameriška sodišča, ki z neodložljivo smrtjo kaznujejo komunistične vohune, medtem ko navadne zločince rešujejo smrti. Za primer izvršitve smrtne obsodbe pa je komunistična propaganda lahko računala na človečanska čustva svobodnega sveta, saj je ta čustva do dobrega zmehčala in jo je pri tem pro-fitarsko podpiral bulvanni tisk po vseh deželah svobodnega sveta. V .tem grmu. ob robu komunističnega propagandnega deteljišča tiči komunistični zajec.
Komunisti so potrkali na duše svetovnih množic v zavesti, da je psihoza‘sposobna, da ob določenih pripetljajih poveže fantazijo milijonov ljudi v tokove pritrjevanja ali ogorčenja, medtem ko ostajajo nenahujskane množice ob neprimerno bolj tragičnih dogodkih povsem ravnodušne.
Guverner Brown je znan kot vnet nasprotnik smrtne kazni. Odgovor, da ne more v Chessmanovem primeru storiti ničesar, ker je po ameriški ustavi sodna oblast popolnoma neodvisna od politične moči, odkriva vso veličino državnega ustroja. Ta
veličina je najstrožja pokorščina zakonu, pokorščina tistim anglosaksonskim individualnim pravicam, ki so z razglasitvijo človečanskih pravic dosegle višek. Pri v-seh svojih zločinih se je Chessman lahko opiral na kakršenkoli člen kazenskega zakonika, in sodišče ga je bilo primorano upoštevati. Chessman je z nezaslišano inteligenco in na doslej brezprimeren način z uporabo 200000 dolarjev preizkusil vse finese pravne pomoči, da bi si rešil življenje. Na drugi strani je Chessman s kon-sekventno izrabo kazenskega postopka, dokazal, da se pravica, če jo naženemq na samo konico, v določenem pogledu lahko sprevrže v krivico.
Pa še nekaj vprašanj se nam vriva v spomin: ali je bil Chessman zaradi svoje inteligence in obilnega denarja poplačan z 12 letnim odlogom smrtne kazni, ki bi jo navaden zemljan ne bil deležen?
Tu leži morda šibkost ustroja, ki dovoljuje iznajdljivim in dragim odvetnikom izrabljanje tudi najmanjše odprtine mogočne stavbe pravice, da prelezejo odločitve vse instance in porabijo za tako la-birintsko pot polnih 12 let. Slabost je v tem, da dovoljuje ustroj slehernemu državljanu in tudi Chessmanu uveljavljanje v ustavi zajamčenih pravic. Po vsem svetu je pretresalo duše eno samo vprašanje: kako je mogoče tolerirati, da polnih 12 let spremlja človeka smrtni strah? Naj je Chessman storil že kakršnokoli kaznivo dejanje - pravi množična psihoza -, ali ni bil s tem samim dejstvom že dovolj kaznovan? Ali se ne bi mogla v tem primeru uveljaviti »milost pred pravico«? Ameriški sodniki so uveljavljali »pravico pred milostjo«. Tako se je zločinec spre-
I	menil v mučenika.
Za zaključek še nekaj značilnosti. Pri nas je tisk v glavnem kritiziral ameriško sodstvo in to tako iz čustvenh kot senzacionalnih pobud, ki so po vrhu pomnožile dohodke časopisnih uprav. S posebnostjo se je postavil »Novi list«, ki je med drugim zapisal: »...Da se takega moža po 12 letih stroge ječe niso hoteli usmiliti, je dokaz, kako je ameriška omika kljub izrednemu tehničnemu napredku v svojem bistvu surova in nečloveška. Njena krutost ji jemlje pravico, da bi se danes ponujala tujim narodom kot vzor demokracije in svobodoljubnosti« - Samo 14 vrstic dalje pa čitamo v istem članku: »...Njena (ameriška) zakonodaja je tako širokosrčna, da daje najhujšemu zločincu skrajna sredstva obrambe. Samo tej človekoljubni potezi ameriške omike se je imel Cess-man zahvaliti, da se je z najrazličnejšimi ugovori mogel kljub obsodbi še hraniti in si za 12 let podaljšati življenje..« Res čudna ameriška omika! Približno enaka dialektična mnenja ima Tito o ameriški - darežljivosti, ki je tudi del omike ... V Veliki Britaniji pa je m. pr. »Daily Mail« zapisal, da je treba zavračati sentimentalnosti, ker so bili Chessmanovi zločini skrajno odvratni. »Sunday Express« je mnenja, da je ameriško pravosodje morda v toliko nepovoljno, v kolikor nudi obsojencu vse preveč možnosti rekuriramja. Prav tako pa je zmotno zavzemanje za hudodelca, ki takih simpatij ne zasluži. Švicarski tisk je skoraj povsem zamolčal Chessmanovo senzacijo.
Poskušali smo zadevo obravnavati na objektiven način že zato, ker se je tukajšnji tisk potrudil, da prikazuje Chessmanov primer s komunistično tendencioznostjo ali s senzacionalnim profitarstvom.
*
ena internacionala
Z ogjevitimi besedami je poskušal 1. 1847 Karl Marx s svojim komunističnim manifestom razgibati delavstvo vsega sveta. Marx sam je bil brezdomec, zato mu je brez težav ušlo izpod peresa: proletarci vseh dežel, združite se!
Z industrijsko revolucijo se je zarodil nov razred, delavski razred brez domovine. Hrupno poudarjanje delavske mednarodne usodne povezanosti je bilo ob prvih prvomajskih proslavah ob koncu prejšnjega in v začetku sedanjega stoletja glavna gonilna sila delavskega gibanja. Kot simbol so vihrale rdeče zastave.
2e prva svetovna vojna pa je s svojimi pretresi iztreznila omamljene duhove. Kar čez noč so delavske množice praktično pozabile na mednarodno delavsko solidarnost. Delavci so postali spet Francozi, Nemci, Italijani, Angleži in ne več zgolj razredno zavedni tovariši. Vzraščena narodna miselnost se ie v kritičnih časih izkazala zu neprimerno močnejšo od vseh mednarodnih idejnih dobrin.
Stalin je s svoje strani utemeljil teorije, po katerih se morajo ustanavljati sindikati, ženska združenja, mladinske in podobne organizacije, ker so taka društva potrebne transmisije, preko katerih komunistična partija vodi in dirigira najširše ljudske množice. Tako so se zaplodile skrbno prikrite tvornice »koristnih budal«, ki nosijo izmaličena pročelja »ljudskih gibanj«.
Določena »delavska gibanja« pa so Mar-xovo geslo povsem preobrazila. Vodilna sila te preobrazbe so bili in so ostali sindikati. Komunistični sindikati z vsemi silami pobijajo širokosrčnosti, in pridno diskriminirajo nedomačinsko delovno silo, Piav v sedanjih časih spet dvigajo svoj svarilni kazalec tako v Italiji kot Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji proti invaziji tujega delavstva, proti mednarodni delavski vzajemnosti. Komunistični sindikati so najhujši nasprotniki svobodnega evropskega tržišča, evropske skupnosti in vseh tistih ustanov, ki rušijo državne meje in odpirajo delavstvu pot tja, kjer jih čaka košček kruha. Kamorkoli se v svobodni svet zatekajo delavci, ki doma ne najdejo koščka kruha, povsod se temu prvi upirajo komunistični sindikati, ne samo zato, ker prihajajo mnogi delavci kot žive priče z rae strani železne zavese, ampak kljubujejo namestitvi tuje delovne sile tudi iz drugih držav. Se, najbolj pa je izbrisana internacionalna, solidarnost po komunističnih deželah. Tja, ne sili nihče, najbolj goreči komunisti odhajajo v Adenauerjevo Nemčijo, v Francijo in celo v Avstralijo, nihče ne sili v Sovjetijo ali njene priveske. Nezaposlenega učiteljskega naraščaja imamo n. pr. na Tržaškem na pretek, med temi je tudi več. hčera iin sinov zagrizenih titovcev. Ta, mladina pač pohaja na izlete in počitnice v Titovo Jugoslavijo, za službo se nihče, ne zanima, čeprav je tam učiteljskih mest nič koliko na razpolago.
Deportirancev je v Sovjetiji pač na sto-tisoče, z njimi so sateliti - tudi Jugoslavija plačevali in še vedno plačujejo krvni davek svojemu sovjetskemu gospodarju, ki mu je »mednarodno« suženjsko, zastonjkarsko garanje redki ostanek internacionalne »združitve proletarcev«.
V mnogih primerih najdemo prav mecj komunisti goreče zagovornike panarab-skega nacionalizma, kar je v diametralnem nasprotju z mednarodno solidarnost-
jo. Tudi pri inas ni drugače. Imamo levičarske razumnike, ki so predelali celotno stopnišče levičarstva od kršč. socializma do vrhunskih komunističnih propagandističnih izstrelišč, pa so se kljub povezanosti s teoretičnim levičarstvom prelevili - a:i so morda taki tudi od rojstva - y skrajne nacionalistične pobudnike samo-slovenstva iz gole želje po razbijanju jugo-, slovanske solidarnosti in ne iz upora prot j. s: mopašnemu režimu, ki drži v grabežljivih kleščah ne samo Slovence, ampak VSE jugoslovanske narode. In prav Jugoslavija bi morala s slovensko odločnostjo in ne s hlapčevsko poslušnostjo predstavljati o snovno celico prav za tiste, ki jim iinter-nacionalnost ni gola fraza...
Rdeče zastave, ki so se v zadnjih letih tako razredčile, da jih vidimo samo še na prvomajskih proslavah, učinkujejo danes kot vsiljivke. Te zastave so kvečjemu še prepereli spomini na pretekle čase internacionale.
Autobusni promet Konkonel - Bane
Na seji tržaškega občinskega sveta dne 2. maja je obč. svetov, dr. Josip Agnelet-to predpčil občinskemu odboru važnost avtobusne povezave na progi Trst-Konko-nel-Bar.e čez konkonelski prelaz. Družbq SAT, ki vzdržuje promet do Konkonela, je pripravljena podaljšati progo do Bar\ in celo pomnožiti dnevne zveze, ker pričakuje precejšen dotok potnikov iz Ban. Ti potniki doslej niso uporabljali avtobusov, ker ti opravljajo velik ovinek preko Katinare in so voznine razmeroma drage.
Družba SAT je koncesionarka na pro-
gi Trst-Katinara-Bane in zato upravičena podaljšati progo Konkoinel do Ban. Seveda pa bi bilo treba popraviti okrog 300 metrov ceste od Konkonela proti Banam. Dr. Agneletto je povedal tudi, da je zvedel, da je treba cesto na Konkonelu na nekaterih točkah razširiti. Govornik je tudi poudaril, da je podaljšanje proge do Ban predvsem v korist tujskemu prometu.
Konkoinel je ena naj lepših razglednih točk tržaške okolice, in cesta, ki vodi iz Konkonela v Bane, doseže najvišjo kvoto tržaškega mesta, kar bi bilo za ,turiste, nadvse privlačno. Zato dr. Agneletto naproša občino, naj ureditev ceste čimprej vzame v pretres.
Na isti seji je dr. Agneletto opozoril žu-j pana in občinski odbor na čistočo tržaškega mesta. Sedanja čistoča ne zadovoljuje. Posebno ob večernih urah je po u-licab vse preveč smeti. To stanje napravlja tako na domačine kakor tudi na tuje) izletnike slab vtis. Zato predlaga dr. Agneletto naj bi po mestu pomnožili koške za odlaganje porabljenih tramvajskih listov ter podobnih papirčkov in ostankov. Odbornik ing, Visintin je odgovoril, da je občinstvo v tem oziru nedisciplinirano, da odlaga smeti kar na ceste in da je števi-io pometačev nezadostno. Dr. Aginelettova interpelacija je sprožila splošno debato o čistoči našega mesta. Medtem so sklenili zvišati število pometačev za nad 100 novih delovnih moči.
Na seji 9. maja je odbornik Geppi, ase-sor za javna dela, naštel dela po šolah, ki jih bodo v kratkem dokončali. Med drugimi takimi deli je omenil tudi popravila slov. šole v Sv. Križu (5 milijonov lir), v Rojanu (1,650.000 lir), v Trebčah. (700.000 lir) in aruge.
Karel Čok - osemdesetletnik
Dne 3. maja 1880 se je rodil Andreju Coku in njegovi ženi Josipini, rojeni Hro-vatin, iz znane županove družine v Lo-njerju sin Karel, ki je praznoval svojo osemdesetletnica čil in zdrav ter tako veder in gibčen, da je 4. aprila letos 'napravil šoferski izpit.
Karel Cok, sin ene izmed tistih slovenskih okoliških družin, ki so bile steber slovenstva na Tržaškem, je živa priča naše zgodovine na tem. ozemlju v dobi u-stvar.ianja in nar,redka od leta 1890 do 1930. Bila je (o doba pevskih društev, čitalnic, dramskih društev, gospodarskih in konzumnih zadrug, posojilnic in narodnih domov, doba narodne dinamike, ko se je
vsak Slovenec globoko zavedel svoje narodnosti in svojih narodnih dolžnosti; ko so Slovenci in Hrvati v bratski vzajemnosti ustanavljali banke, paroplovne družbe industrijska in trgovska podjetja ter so Slovenci imeli lastno stalno gledališče. Karel Cok je s svojimi brati bogoslovcem Antonom, učiteljem Andrejem in visoko-šolcem Mičetom (Ivan Marija), ki so v preteklih letih odigrali važne vidne vloge v našem javnem življenju, še kot mlcde-I nič aktivno posegel v naše društveno in ] narodno življenje. Njegova hiša v Lonjer-
Obložba korupcije je šla po uodi
Iz Rima smo prejeli:
Gospod urednik!
Zadnja »Demokracija« je med goriškimi vestmi objavila pod gornjim naslovom notico, ki bi nepoučenega čitatelja zapeljala v domnevo, da ie bil sicilski škandal jntrigantski balon, ki se je razpočil v hič in da so ga napihnili samo zato, da bi vrgli Milazzovo vlado »Demokracija« je po našem prepričanju, ki se ne omejuje samo na Rim, saj prebiramo njene članke v ponatisu po raznih slovenskih listih, resnicoljuben list, in dosledni de-mokiati ga cenimo prav posebno zato, ker pogumno razkriva komunistična in druga zavajanja javnosti. Zato dovolite, da pojasnimo sicilsko afero nekoliko obširnejše,
Res je, da je bil senzacionalni korupcijski škandal pod komunističnim pritiskom brez petja in godbe pokopan. Dne 15. II. je kot znano v sicilskem parlamen-) to demokršeanski poslanec Santalco izjavil, da sta mu dva njegova kolega, kršč. soc. poslanec Carrao iin komunistični poslanec Marraro ponudila 70 milijonov lir in ministrski stolček, če prestopi v Milazzovo stranko. Nadaljnih 30 milijonov lir pa naj bi prejela dva druga demokrščan-ska poslanca. Da bi resnost svoje ponudbe dokazala, sta dosegla, da je bil nepismen človek postavljen na visoko uradniško mesto. Oba ponudnika sta Santaicu izro-
Dooodki doma s
FJANFANI V NAŠEM MESTU. Bivši i predsednik italijanske vlade, poslanec Fanfani je v sredo 11. t.m. predaval na tukajšnji univerzi o temi »Gospodarsko življenje stare Grčije in sredozemskih ljudstev.« V četrtek 12. t.m. pa je predaval akademikom Ekonomske in trgovske fakultete o vprašanju »Gospodarstvo 18. stoletja.«
* *
TRŽAŠKI VELESEJEM bodo letos odprli 19. junija. Zastopanih bo letos 25 na-roodov, med drugimi Jugoslavija, Avstrija, Zah. Nemčija, Sovjetska zveza, Jor-danja, Libanon, Kamerum, Zah. Afrika, Združene države, Brazilija itd.
* *
DVE POROKI. Pred kratkim sla se poročila dr. ing. FRANKO PISCANC in g. MARINKA TEUERSCHUH, nato pa g. KARLO VRABEC in g. LETICIJA ALT IN. Iskrene čestitke!
* ❖ *
SLANA JE SMODILA PO KRASU. Val mrzlega zraka je prejšnje dni povzročil po Krasu veliko škodo. Slana je posebno močno osmodila trte, krompir in druge posevke v sežanski okolici. Po našem Kra-
su, ki je izpostavljen morskemu vplivu, je škoda znatno manjša, vendar cenijo na pet do desetodstotno zmanjšanje pridelka.
»j	*
SOLSKA PRIREDITEV V SKEDNJU,
V sredo 27. 4. je bila Škedenjska kinodvorana premajhna, da bi sprejela vse številne ljubitelje naše šolske mladine in slo-' venske' besede, Šolska prireditev nas je prijetno presenetila. Vsa čast č. g. Jakominu in učiteljstvu!
* * *
SMRTNA KOSA, Pretekli torek, 10. t.m. je v visoki starosti nenadoma umrl g. I škandala ie dejstvo, da so se nekomuni
čila podpisano izjavo, ki jo je Santalco predložil predsedniku parlamenta. Vso ti) zadevo je »Demokracija« svoječasno nepristransko popisala.
V parlamentu iin izven njega je vest povzročila razmljivo senzacijo in upravičeno zgražanje demokratične javnosti. Se istega dne je bila imenovana posebna parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj hi ugotovila resničnost obtožb demo-krščanskega poslanca. V takih komisijah so po parlamentarnem običaju zastopam) vse stranke. Teh .ie v sicilskem parlamentu šest: na levi so komunisti, nennijevci, in Milazzovi kršč. socialci; v sredini oziroma na desni so poslanci KD, liberalcev in misovcev. Ker je bilo število zastopanih strank na obeh straneh enako, je postalo predsedniško mesto odločilne važnosti, Komunisti so napeli vse sile, da je bil za predsednika izvoljen komunistVarvaro. S tem je postala nepristramost komisije problematična.
Komisija naj bi preiskavo zaključila ir) o izidu poročala parlamentu v treh tednih. Potrebovala pa je za to delo skoraj tri mesece. Predvsem se je omejila na ugotovitev pristnosti podpisov obeh prizadetih poslancev Corraoa in Marraro na dokumentu o 70 milijonih in o prepustitvi ministrskega mesta Santaicu. Na pritisk predsednika komisije so pristnost podpisov preiskovali ne samo izvedenci tožitelja, ampak tudi izvedenci obtožen-cev. Izsledka obojih izvedencev sta si bilo v diametralnem nasprotju. Santalcovi izvedenci so trdili, da sta inkriminiraina podpisa pristna in avtentična, izvedenci obeh prizadetih obtožencev pa so trdili v svoji ekspertizi, da sta podpisa ponarejena. Pri glasovanju v komisiji se je predsedniški glas Varvare spremenil v večinski sklep, »...nesoglasnost izvedencev q pristnosti ali potvorbi obeh podpisov je onemogočila ugotovitev, kaj se je pravzaprav zgodilo...«
Značilno na tem pogrebu sicilskega
MATIJA JOSIP LENARDON, po domače Sčekov na 'domu pri Sv. Ivanu. Bil je sposoben in cenjen zidarski mojster, vz-gleden oče in zaveden Slovenec. Pokopali smo ga v sredo 11. t.m. Naj počiva v miru! Preostalim izrekamo sožalje.
stični in nesopotniški člani komisije zadovoljili z odklonitvijo svojih podpisov pod sklep komisije, ničesar pa niso storili proti takemu pogrebu. Zapletenost strankarskih interesov je na Siciliji svojevrstna, posebno močan pa je komunistični pri-
IZLET NA MATAJUR
Slovensko dobrodelno društvo prireja za praznik 2. junija izlet na
MATAJUR
Spored: Odhod iz Trsta izpred kavarne Columbia ob 7. uri, s prihodorr\ v Čedad okrog 9., nato ogled tamkajšnjega muzeja do 10. ure. Nakar bo odhod proti Matajurju, kamor se bo prispelo okrog 11. ure.
Kosilo bo v koči CAI, cena obroku okrog 600 lir. Treba pa je predhodno javiti koliko 'kosil bo treba naročiti, zato naj ob prijavi na izlet vsakdq pove, če želi kosilo ali ne. Po kosilu ogled okolice ali vzpon na vrh Matajurja. Odhod ob 5,30 popoldne izpred avtobusa proti Mirniku v Brdih kjer. bo postanek in eventuelno večerja. Ob 8. zvečer odhod proti Trstu.
tisk na del sicilskega prebivalstva. Ta pritisk je tako prepotenten, da si nobena stranka ne upa energično nastopati prot) komunizmu. Pred komunisti se na Siciliji hrbti skrivijo, kot so upognjeni pred Mafijo. Zato naj se demokrati ne čudijo, če bodo komunisti nekega dne postali gospodarji na otoku. Tako kot so postali s pomočjo sopotnikov po mnogih deželah.
Razumemo, da se vsi primorski Slovenci z upravičeno in nepozabljeno ogorče-
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
V TRSTU
V soboto 14. maja 1960 ob 21. uri v AVDITORIJU PREMIERA, v nedeljo 15, maja 1960 ob 17. uri v AVDITORIJU v torek 17. t.m. ob 20.30 v SKEDNJU, v sredo 18. t.m. ob 20.30 na OPČINAH ERIC GODAL - CHRISTIANE GRAUTOFF
NIMFA Iz centralnega parka
fantastična komedija v treh dejanjih
Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš nepozabni
H1CS LUTMAN
solastnik tvrdke CALEA
Smrtne ostanke predragega pokojnika smo položili k večnemu počitku na goriško pokopališče.
Soproga PAVLA, sinova MITJA in VASJA VNUKI in OSTALI SORODNIKI
Gorica - Trst, 5. maja 1960
m
ZAHVALA
Za številne dokaze sožalja in tolažbe ob izgubi našega dragega
MAKSA LUTMANA
izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, najiskrenejšo zahvalo! Posebno smo hvaležni zdravniku g. dr. Domenicu Carninci-ju in bolničarki, g. Eldi Trevisan za ljubeznivo in vztrajno o-skrbo nepozabnega pokojnika.
ČLANI UŽALOŠČENE DRUŽINE
Gorica - Trst, 15. maja 1960
nostjo spominjamo fašističnega nasilja in da s skrajnim prezirom motrimo njegove bedne naslednike. Politika pa ni in ne sme kipeti iz srca, ampak je plod razuma. Danes ie za demokratični svet komunizem orkan, fašizem pa samo smrdljiv izpuh. Orkan nas pomandra, proti izpuhu pa st z robcem zakrijemo nos.
f Maks Lutman
Po dolgi in zahrbtni bolezni je v tržaški bolnišnici izdihnil po primorski zemlji spoštovani lesni trgovec, g. Maks Lutman, solastnik tržaške lesne tvrdke CALEA. Pokojnika so pokopali na goriskem pokopališču ob udeležbi velikega števila sorodnikov, prijateljev in znancev.
G. Maks Lutman je bil doma iz Stan-dreža in se je že zgodaj posvetil lesni trgovini. Delova! je zlasti v Vipavski dolini. Po zadnji vojni se je ustanovil v našem mestu in tu nadaljeval s svojim kupčijskim delom.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec ih človek plemenitega srca.
Preostalim izreka tudi »Demokracija izkreno sožalje!
ju je bila središče in zbirališče slovenskih voditeljev in kuturnih delavcev. Onih velikih dni za tržaško slovenstvo se Karel Cok živo spominja in jih z trpkostjo v duši primerja z narodno brezbrižnostjo velikega dela današnje slovenske mladine.
Dne 21. aprila 1903 se. je slavljenec poročil z Marijo Ulčnik, nečakinjo kanonika Frana Kosca, ki mu je skozi 57 let zvesta družica in vzorna mati štirih otrok, ki so bili vsi vzgojeni v narodnem duhu. Tudi v moški dobi je bil Karel Cok član raznih narodnih društev, predsednik in zatem blagajnik Zavarovalnice za govejo živino in soustanovitelj domače gospodarske družbe za izkoriščanje domačih kamnolomov. Karel Cok lahko s ponosom gleda na svojo dolgo življenjsko dobo in z zavestjo, da je ostal zvest svojermi narodnemu prepričanju, idealom, svobode in človeškega dostojanstva.
Pridružujemo se njegovemu slavju in kličemo tudi mi; še na mnoga leta ostani trden kot kristal slovenski hišni poglavar!
KDOR PRVI USTRELI
(Nadaljevanje s 3. str.)
raketnih izstrelišč, n. pr. v skalovju. Iz takih izstrelišč bo mogoče spuščati povračilne rakete tudi če bi polovico sveta zajela atomska puščava. Takega raketnega oporišča ne bo treba prikrivati vohunskim pogledom. Nasprotno, brez skrbi jih bodo lahko razkazovali Hruščevu ob njegovem zopetnem obisku Združenih držav. Dosedanje rakete s tekočim gorivom lahko napolnijo šele tik pred izstrelitvijo, ker kemikalije razjedajo izstrelek. To vodi do zavlačevanja in zahteva poleg samih raket tudi obsežnejše tehnične a-parature.
Doslej si pomagajo tako, da vzdržujejo na izstrelišču stalno na zalogi velike količine tekočega goriva. Ob potrebi napolnijo pogonske celice, ali za vse to je treba nekaj dragocenega časa. Z vožnja-i mi atomskih podmornic pod Severnim te-! čajem je Amerika dokazala, da je pod j zaščito večnega ledu mogoč prenos atom-I skih bomb prav do samih severnih obal Sovjetije. Tudi na sami Arktiki nastajajo radarske postaje, ki so stalno ma preži proti morebitnemu sovjetskemu napadu preko Severnega tečaja. S tem je železni obroč okrog Sovjetije sklenjen.
BREZKONČNA TEKMA?
Raketni razvoj pa ni neomejen. Radarskih naprav, ki nadzirajo zemeljsko oblo,, ni mogoče še nadalje razvijati. Proizvodnja atomskih velebomb postaja nesmiselna v trenutku ko zadostujejo izdelane zaloge za uničenje celotnega življenja na svetu. Rakete z dosegljivostjo nad 22000 km so prav tako nesmiselne, ker je s tako dosegljivostjo mogoče zadeti sleherno točko na zemeljski obli. Rakete z večjo hitrostjo od 11,2 km na sekundo so neuporabne, ker zaidejo jpo naravnem zakonu v stečino, ki jih požene namesto na cilj - okrog zemlje. To so meje razvoja. To pa ne pomeni, da bi jih ne bilo mogoče doseči po najrazličnejših poteh. Radarsko nadzorstvo bi n. pr. v bodočnosti lahko opravljali umetni zemeljski trabanti. Trdno gorivo bi zamenjala atomska sila. Tudi s takimi poskusi se ukvarjajo tako v Združenih državah kot v Sovjetiji.
Mogoče je, da bosta obe velesili v 5 do 10 letih dosegli višek radarskega, raketnega in atomskega oboroževanja. Oba orjaka bosta razpolagala s svetovnim radarskim omrežjem, z zadostnim številom neuničljivih iztrelišč, iz katerih bosta z največjo hitrostjo lahko dosegla kakršnokoli točko zemeljske oble in bosta sposobna, da drug drugega popolnoma uničita.
»...SE BO ZVRNIL PRVI
PO VRSTNEM REDU«
Ostala bo samo še ena razlika: med zahodnimi kopnimi oporišči in srcem Sovjetije znaša oddaljenost samo eno treti-no razdalj.? med sovjetskimi oporišči in, osrčjem Združenih držav.
Ce bi sovjetska raketa štartala proti Nevv Yorku, bi po radarskem oznanilu takoj zletela zavezniška raketa iz turških oporišč proti Moskvi. Zaradi manjše razdalje bi se raketa iz turškega oporišča prej razletela v Moskvi, kot sovjetska v New Yorku. Stategi bi morali torej svoje geslo preobrniti: »Kdor prvi ustreli, se bo prvi tudi zvrnil«. Zelo verjetno je, da bo na ta način strašilo pred grozečim koncem sveta za vedno pokopano. Bog mu daj večni mir in pokoj!
ŠOLSKE VESTI
Ravnateljstvo Srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da je čas za vlaganje prošenj za sprejemni in za nižji tečajni izpit do 18. maja. Izpiti se bodo začeli 3. junija ob 8,30.
Odgovorni	urednik:
Prof. IVAN	RUDOLF
Tiskarna Adria.	d. U. v Trstu
Uredništvo 'n uprava: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 3-62-75 Dopisi za uredništvo: ulica S. Anastasio ljc - Tel. 23-039 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18-1.
CENA:	posamezna številka L 30. -
Naročnina: mesečno L 50.— — letno L 600.— Za inozemstvo: mesečno L 90.— —- letno L 1000.— Poštni čekovni račun: Trst št. 11-7223
Prenočišče, hrana, ogled Rima itd., vse te skrbi bodo odveč, če se boste obrnili nai
POZOR! Potujete s Rim?
_=i Hotel-Penzion BLED =-
Via Statilia, 19 - Telefon 777-102 - RIHI
Se priporoča in pozdravlja, Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrežite in shranite! - Pišite nam za cene in prospekte !