KNJIŽNICA DOMŽALE L :• ?xrTP?,llJ JIZNIC * KOMERCIALA PO NOVEM Delavski svet je sprejel reogranizacijo dela komercialnega sektorja in sicer prodajne, nabavne in izvozno-uvozne službe. V bistvu gre za ukinitev izvozno-uvozne službe kot samostojne, saj je z razpadom Jugoslavije in formiranjem novih držav pretežni del prodaje in nabave dobil izvozno-uvozni značaj. Komercialni sektorje tisti, od katerega pričakujemo rešitev iz krize, v katero je naše podjetje prišlo zaradi izgube južnega trga. Zato je v zadnjem letu tudi najbolj “na udaru“. Sprašujemo se, v kolikšni meri bo nova organizacija pomagala izpolniti naša pričakovanja. Gre zgolj za organizacijsko potezo ali tudi za strokovno ojačanje trenutno najpomembnejših služb v TOSAMI? Poiskali smo odgovore na nekaj bisatvenih vprašanj. Posredoval jih je direktor Edvard Peternel: V čem je bistvo reorganizacije komercialnega sektorja? Bistvo reorganizacije je pridobiti na strokovnosti, ekspeditivnosti in medsebojni povezavi posameznih področij v komercialnem sektorju. S spremembo ureditve bivše Jugoslavije sc je obseg izvoza in uvoza bistveno povečal. Domači trg je odslej le slovenski. Združitev vseh prodajnih oz. vseh nabavnih nalog v eni službi pomeni prednost, ker je delovanje koordinirano z enega mesta, ne glede na to, za kateri trg gre. S tem se bomo izognili nepotrebnim zastojem, do katerih je v preteklosti ravno zaradi nepovezanosti služb prihajalo. Če hočemo sprejeti evropske tržne zakonitosti pa moramo ne nazadnje zagotoviti tudi ustrezno znanje in usposobljenost ljudi. ki bodo na trgu zastopali TOSA-MO in v njenem imenu sklepali posle. Kaj pričakujete od nove organizacije? Pričakujemo predvsem usklajeno aktivnost služb, brez prenašanja zadolžitev' z ene na drugo službo. Glede na spremembo v organizaciji in opisih delovnih mest. kjer so zahteve za zasedbo stopnjevane pa pričakujemo tudi boljše rezultate zaradi večjega znanja in strokovnosti pri izvajanju posameznih nalog. Ali imamo v TOSAMI dovolj usposobljenega kadra za zasedbo delovnih mest po novih opisih? Šli smo v javno objavo treh delovnih mest in sicer za vodje služb in samostojnega komercialista za izv oz. S tem pa ni rečeno, da so vrata domačim kadrom zaprta. Ravno nasprotno! Prav dobrodošli so in imeli bodo tudi prednost, če seveda izpolnjujejo razpisne pogoje. Z objavo smo le želeli dobiti možnost širšega izbora in priti do kvalitetnega kadra. Bo nova prodajna akcija uspešna? Sprejeta reorganizacija dosedanje prodajne službe, nabavne službe in službe za izvoz in uvoz: PRODAJNA SLUŽBA št. delavcev 1. Vodja prodajne službe 1 2. Samostojni komercialist v SLO 1 3. Komercialni predstavnik v SLO .3 4. Referent prodaje za SLO 1 5. Samostojni komercialist v HR 1 fi. Komercialni predstavnik v HR 4 7. ReferentprodajezaHR.BIH.YU.MA 1 S. Samostojni komercialist za YU. BIH. MA 1 9. Komercialni predstavnik za YU. BIH. MA 1 K). Samostojni komercialist prodaje za izvoz 1 11. Referent prodaje izvoza 2 12. Vodja prodajalne 1 13. Prodajalec 2 NABAVNA SLUŽBA št. delavev 1. Vodja nabavne službe 1 2. Samostojni komercialist za nabavo surovin 1 3. Samostojni komercialist za nabavo pomožnega materiala 1 4. Samostoj. komerc. za nabavo stroj, opreme in rezerv, delov * 1 5. Nabavni referent 1 b. Urejevalec nabavne dokumentacije 1 7. Nabavni referent uv oza 1 UPORABA RAČUNALNIKOV V TOSAMI V zadnjih treh letih smo v podjetju hitro širili uporabo računalnikov tako, da sedaj lahko obdelujemo podatke z računalniki na preko 35 delovnih mestih. Uporaba računalnikov se je postopoma širila na nova področja poslovanja. To kaže tudi podatek, da imamo trenutno 25 računalniških programov. V letu 1989 smo sprejeli STRATEŠKI NAČRT INFORMACIJSKEGA SISTEMA, katerega osrednja naloga so bile računalniške rešitve PLANIRANJE, RAZPIS IN OBRAČUN PROIZVODNJE. Načrt se je uresničeval postopoma od osnovne baze podatkov, kosovnic, tehnoloških postopkov do razpisa proizvodnje. Računalniške rešitve so sedaj v operativnem stanju. Poleg te osrednje naloge so pomembna prizadevanja širjenja uporabe računalnikov na nova področja (skladišča, prodaja, analitsko-planske naloge, tiskanje etiket s črtno kodo, administrativne naloge, povezava z javnim omrežjem za prenos podatkov). Hitro širjenje uporabe računalnikov je pripeljalo tudi do uporabe različne računalniške tehnologije. Tako imamo sedaj v uporabi 2 računalnika, računalniško mrežo in 17 osebnih računalnikov. Zato smo sedaj v podjetju prišli do točke, ko moramo poleg šir- jenja računalniške podpore na nova področja, razmisliti o ustreznem poenotenju podatkov, skupni uporabi in računalniški tehnologiji, ki bo to omogočila. Zaradi hitrega razvoja računalniške tehnologije, zastarevanja in že doseženih potreb pripravljamo predlog nabave novega računalnika. Po dose-daj zbranih informacijah ugotavljamo, da v letu 1991/92 prihajajo na tržišče novi in glede na zmogljivost bistveno gospodarnejši računalniki. Z novim računalnikom zato lahko istočasno dosežemo ustrezno večjo zmogljivost račualniške opreme in napredek v razvoju informacijskega sistema podjetja. Poseben poudarek v razvoju bo dan računalniško podprtemu vnosu podatkov z odčitavanjem črtne kode, ki ga v TOSAMI že poznamo pri registraciji delovnega časa. Janez KRALJ Mimogrede povejmo še, da se tudi naš časopis TOSAMA ustvarja na osebnem računalniku AT-286 v sektorju za organizacijo in nagrajevanje. Vaši dobrodošli članki se napišejo v programu za urejanje besedil WS6 in prenesejo na disketo. Ta mala disketa z vso vsebino lahko potuje tudi po pošti,,~čž je primerno zaščitena pred poškodbami. Zagotovo pa je v veliko olajšanje tudi delavcem Papirotija Krško, kjer časopis hitreje in kvalitetneje do končne oblike pripravijo. Viljem DOLENC ZANIMIVOSTI IZ SVETA INTIMNIH IZDELKOV “Vircev“ KAKŠNO IME DATI TEM IZDELKOM? Pred mnogimi leti - pa ne predolgo tega - smo imeli na vrečkah vložkov iz vate napis: "Damski vložki VIR". Potem ko se je neka tovarišica v pismu pozanimala kaj naj ona uporablja. ker se ne čuti dama, smo sporno besedo zamenjali. Drugič smo spraševali kako jim ugaja naziv: "Higienski vložki VIR". Navdušene so bile nad besedo VIR, ki naj bi spominjala na zdravje, srečo, zadovoljstvo. Da je to ime našega kraja nobeni ni bilo jasno, saj še vedno skrivamo lokacijo tovarne pod oznako TOSAMA Domžale. Ženska revija, ki jo radi berejo moški - "Jana", včasih piše tudi o vložkih. Imenuje jih podložki. Pravzaprav so naši izdelki res bolj podložki, res pa je, da izdelujemo tudi vložke, ki jih imenujemo “tamponi". Sicer pa so tudi v angleško govorečih deželah imeli težave z imenovanjem tega izdelka. V začetku so jih imenovali brisača (tovvel) in prtič (napkin). Prtič je šele kasneje dobil nov pomen kot izdelka za žensko higieno. Na ameriškem trgu sedaj (leta 1992) na izdelkih nove generacije opuščajo napis vložek (napkin). Na vrečkah novih najuspešnih tenkih, dolgih izdelkov, ki so jim dodali zelo vpojno snov. se pojavjajo dolga opisna imena oziroma blagovne znamke kot so: ALWAYS ULTRA PLUS (vedno-še-najboljše). SURE & NA-TURAL ULTRA THIN (varno+na-ravno-zelo-tenki). STAVFREE ULTRA PLUS (ostani svobodna-še najboljše). CAREFREE LONG (brczskrbna-dolgi). Pri tem imata besedi ULTRA in PLUS še dodaten pomen. ULTRA pomeni, da je vložek tenak. PLUS pa. da vložek vsebuje zelo \ pojno snov superabsorbens. KAJ BO Z VIR EKSTRA VLOŽKI? Higienskim vložkom VIR. našim najstarejšim izdelkom za žensko higieno se slabo piše! Že več kot 20 let jih ukinjamo, ker imajo veliko pomank-Ijivosti: slabo vpojnost. so nezanesljivi saj hitro premočijo, zastarelost se kaže v dolgem "repku" mrežice, kije prirejena za izdelavo zanke. Zanki pa sta bili potrebni za pričvrstitev na poseben pas za vložke. V širnem svetuje samo vsak stoti prodani vložek takšen z mrežico. Vložki VIR EKSTRA pa so še vedno tu samo zato. ker so nežni, mehki! POLLETJE ‘92 Poslovno leto 1992 smo začeli s precej mešanimi občutki, saj smo po eni strani zaključevali leto, v katerem smo doživljali in doživeli ogromne zgodovinsko pomembne spremembe, po drugi strani pa je bilo pred nami leto negotovosti, strahu in tudi pričakovanj ter optimizma. Razmišljali smo o tem, kaj nas čaka, dopovedovali smo si, da bodo tiste najbolj črne variante preprečene z razumom in sodelovanjem in verjeli, da bo šel razvoj dogodkov v pozitivno smer, to je , v smer razumnega reševanja problemov, tako znotraj države Slovenije, kakor tudi na prostoru bivše Jugoslavije. Dogodki preteklega polletja nas žal vodijo v ugotovitev, da so se uresničile najslabše možne variante. O njih ne bi razpravljali, če ne bi katastrofalno vplivali tudi na gospodarski del življenja. Tosama je eden od členov gospodarstva Slovenije in zato grobo doživlja vse posledice preteklih dogodkov, katerih rešitve še ni videti konca. Preteklo poletje je bilo v znamenju naslednjih dogodkov: - Izbruh totalne državljanske vojne na področju Bosne in Hercegovine in zato popolna zapora za kakršnokoli gospodarsko sodelovanje s to državo. - nadaljevanje vojne na nekaterih področjih Hrvaške in zato naraščajoče siromašenje tc države, kar negativno vpliva na gospodarsko in finančno moč ter sposobnost gospodarskega sodelovanja z gospodarstvi drugih držav, - zaradi vojne v Bosni in Hercegovini je uveden popoln embargo na sodelovanje s Srbijo in Črno goro kot povzročiteljic tc vojne. Embargo je zaprl tudi vse poti sodelovanja TO-SAME s partnerji iz teh dveh držav. - zaradi vojne in omejenega embarga je Makedonija praktično fizično odrezana od zahodne Evrope, razen po poteh, ki občutno otežujejo in dražijo sodelovanje. Kljub temu. da so finančni rezultati polletnega poslovanja pozitivni lahko ocenimo trenutne razmere kot kritične. Program ukrepov za izboljšanje poslovanja. ki ga je delavski svet na predlog kolegija sprejel meseca maja. je predvideval postopno izboljšanje poslovanja tako. da bi v septembru dosegli nivo 85 % letnega plana. Podatki za mesec junij kažejo, da so se za ta mesec napovedi uresničile in pričakovati je bilo. da bo tako tudi za mesec julij in avgust. Nepričakovani ukrep hrvaške vlade o uvedbi carine za ves uvoz (23.5 %) je naša pričakovanja močno otežil ali pa celo onemogočil. Ta ukrep namreč pomeni dva problema: - naši izdelki so na hrvaškem trgu dražji za 35 - 40 %. - ker se mora carina plačati takoj ob uvozu, hrvaške kupce pa tare ogromna nelikvidnost, je ti) problem. ki ga kupci v tej državi ne morejo a‘li pa tudi ne želijo reševati. Po naših načrtih naj bi na trgu države Hrvaške prodali cca 38 % naše proizvodnje. Ta. četudi nekoliko znižana prodaja, bi skupaj s prodajo na področju Slovenije in izvozu v zahodno Evropo zadoščala za s programom ukrepov, predvidenim obsegom poslovanja. V vsaj približno normalnih razmerah in medsebojnih odnosih med Slovenijo in Hrvaško bi prednosti. ki smo jih imeli na hrvaškem trgu lahko vnovčili na predvidenem nivoju; to še zlasti zato. ker je tovrstna proizvodnja v tej državi preskromna ali pa je ni. ker tam še vedno zaračunavamo po njihovi valuti, to je URI), ker imamo za njih še vedno ugodne plačilne in druge pogoje, ipd. Izkušnje pa nam kažejo, da včasih načelni principi in domišljava samozadostnost izničijo ekonomske principe in ekonomsko logiko. Zato obstoja možnost, da bo Slovenija in TOSAMA hrvaški trg izgubila, posledice pa bodo, če se bodo te črne napovedi uresničile, predmet ukrepov, ki bodo morali takim dogajanjem slediti. Vsekakor nas čaka dolgo in naporno iskanje poti za izhod iz sedanje, morda kljub vsemu, samo trenutno zelo neugodne situacije. Edvard PETERNEI. ing. UPOKOJITVE MARIJA MAVSAR - iz (nikalnice Po 35 letih neprekinjenega dela v TO-SAM1 Marija odhaja v pokoj z velikim veseljem. Dolga je bila prehojena pot, a če hodiš po njej z veseljem, hitro mine. Marija se posebno pohvali s počutjem zadnjih dvajsetih let, ki jih je preživela v mikalnici. Nikoli ni pomislila, da bi zamenjala tovarno, pa zakaj tudi bi, saj so se s sodelavkami dobro zastopile, delaje bilo dovolj in znale so premagati vsako oviro. Marija se veseli dnevov, ki so pred njo. saj jih bosta z možem, ki je tudi že upokojen, če bosta zdrava kar najlepše preživljala. Delo v hiši, na vrtu, na majhni njivici in veselje s hčerko, ki obiskuje srednjo šolo. pa vnuki, bo zapolnjevalo življenje. Kljub temu pa ne more pozabiti svojih sodelavk in ji misel vsak dan uide med stroje, ki jih je toliko let upravljala in z njimi preživela mnogo, mnogo lepih ur. BETKA JANČAR - konfekcija je v TOSAM1 preživela ravno polovico pokojninske dobe in prav tako s polnimi 35 leti delovne dobe odhaja v pokoj. Večino let je preživela za stroji pri takratni proizvodnji cigaretnih filtrov. Najsrečnejša je bila ob ropotu strojev, ko je ob pričetku dela pognala stroj. ki je neumorno izdeloval filtre, ko ni bilo problemov ne s prodajo, niti ne z delom. Zadnji čas je bilo drugače; problemi, ki niso veliki le za našo TOSAMO so marsikaj spremenili. Postali smo bolj zaskrbljeni, med delavci ni več sproščenosti in ne veš, kaj te čaka jutrišnji dan. Zato je Betka toliko bolj srečna, da je izpolnila pogoje za upokojitev. Urejanje vsakodnevnih gospodinjskih del, pa neobhodna pomoč pri delu z vnuki, bodo tudi njej krajšali dneve, ki so pred njo. Draga Marija in Betka! Želimo vama d ki je pred vama z iskreno zahvalo za TOSAMI. olgo in kar najbolj brezskrbno življenje, vse, kar sta doprinesli in pustili v naši eno! ŽLAHTNE IZ (NAŠIH) LOGOV - Toliko spominov (in zaslug) za ju- nijsko vojno, daje skrajni čas obnoviti oddajo: Sc pomnite tov. - gospodje? - Toliko je govora o volitvah, da bodo izvoljeni volili - volilee. - Prepričanje je .... Ko so oči trdno usmerjene k cilju, spotakneš pa se ob lastmf nogo in padeš v blato. - K?aj se Srbi razburjajo zaradi blokade - saj so jo sami izumili, drugi samo "plankajo". - Srbi imajo himno Marš na Drino. Ja, ja - z desnega na levi breg! - Srbi so biološki fenomen. Gole roke so se jim evolirale v tanke in topove. - Ukrajinske modre čelade prihajajo na Balkan. Bodo kot doma - U Krajini. - BIH naj bi bila kantonolna - je pa vse bolj katastrofalna. - Bivša YU dobiva sedmo državo. Begunsko! OBVESTILO Služba elektro dejavnosti in energetike obvešča, da je v zadnjih mesecih, v internem telefonskem omrežju, prišlo do naslednjih novih in spremenjenih telefonskih številk: KOMERCIALNI SEKTOR Služba raziskave trga in propagande: Tržni analitik Metka Jeretina int.365 Referent v raziskavi trga Sonja Rode int. 364 Vzorčna soba int. 371 Izvozno uvozna služba: Vodja Službe Janez Rozman int. 221 Pomočnik vodje službe Igor Matičič int. 217 Skladišče rezervnih delov int. 358 PROIZVODNI SEKTOR Konfekcija: Poenterke Marija Pirnat, int. 206 Osolin Joži int. 206 Šivalec plenic int. 348 V januarju seje belilnica pohvalila z obnovljenim tlakom, ampak streha, streha... No, v čistilnici (oziroma na čistilnici) je zdaj streha sanirana, montiran zračnik in povrh še pobeljen prostor. A ne, da včasih slika pomaga in se hitreje stvari obrnejo na bolje! OBVESTILO - VSEM ZAPOSLENIM V TOSAM1 V želji, da bi ohranili dobre tradicije naše TOSAME, da v težkih časih, ki prihajajo, ne bi pokvarili medsebojnih odnosov in bi po svojih močeh pomagali, želimo z vašim sodelovanjem ustanoviti neodvisni sindikat. S skupnim prizadevanjem se je razvila naša TOSAMA in zaposleni lahko soodločamo o njeni usodi le v okviru sindikata. Sedaj, ko smo izglasovali in ubranili NOVO DRŽAVO, lahko izglasujemo tudi NOV SINDIKAT. Zakon o lastninjenju nam bo določil lastnika, pripravimo se nanj, ustanovimo sindikat za našo rabo! Vse zaposlene, ki to žele, VABIMO na ustanovni občni zbor, ki bo v prvi polovici avgusta v jedilnici podjetja. Ustanovni odbor: VILJEM DOLENC FRANC ROŽIČ V juliju 1992 je stekla poskusna proizvodnja tamponov iz gazt. Težav ob vpeljevanju proizvodnje je kar precej, saj je tehnologija izdelave dokaj zapletena. Kljub temu delamo tampone v dve izmeni, deloma zaradi velikega povpraševanja tudi ponoči. ANDREJU V SLOVO l iho je zaspal na svojem domu na Viru, kjer je bil rojen pred šestdesetimi leti naš sodelavec Andrej. Kot vodja izmene v rosami se je po težki sreni operaciji invalidsko upokojil pred osmimi leti. Vendar Andrej ni bil suženj svoje bolezni. Dokler živiš, živi kot lev, je imel navado reči, potem pa ho že kako. Pokojni Andrej je ljubil življenje in svojo družino. Najbolj je bil ponosen, da je lahko svoje zadnje moči posvetil sinovoma, ki sla gradila svoj dom. Andrej Vehovec je bil značilni predstavnik prelomnega povojnega časa. Vsa njegova politična in upravljalska aktivnost je izvirala iz njegove družabnosti. Vsem, ki smo ga poznali bo ostal v spominu kot nepozabni veseljak zvest svojim načelom. Naj ti bo lahka zemlja domača. Počivaj v miru, dragi Andrej! f N Uredniški odbor TOSAME: Tinca Ocvirk, Silva Mežnar, Feliks Vodlan ing., Viljem Dolenc ing., Milan Drčar, Marjana Lubinič dipl. iur. - glavna urednica. Glasilo podjetja TOSAMA VIR, Saranovičeva 35 Izhaja enkrat mesečno v 1400 izvodih. Tisk: Papiroti d.o.o., Krško Na podlagi zakona o prometnem davku (lir. list KS 4/92) in mnenja ministrstva /a informiranje št.23-2lll/92 i dne 23.03.1992, sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. toč. tar. št. 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Na sončni strani aip ali turistično razmišljanje Kot vsak zaposlen državljan sem tudi jaz komaj čakal, da pride tisti dan, ko se bom čisto izključil in pozabil na vse tegobe današnjega dne. Včasih smo temu rekli dopust, sedaj pa se mi zdi, da bolj štetje cvenka v levem in desnem žepu, potem pa seštevanje, koliko si lahko še privoščimo piv, kavic in sladoledov. Ker so se mi bivši „bratje” Hrvati rahlo zamerili s svojimi ..domislicami”, smo se odločili, da gremo v Kranjsko goro. Ker je pač okoli našega zimsko-letnega letovišča pač vse visoko, je padla komanda: ..Nabirat kondicijo!” Z nabasanim nahrbtnikom in zemljevidom, da se butasti meščani ne bi izgubili v Moravskem hribovju, jo mahnemo proti Čemšeniški planini. Tako lepo, po obvestilu, da je dom čez poletje odprt vsak dan, rinemo proti koči. Madona, to pa je bilo garanje. Zadaj „ru-z.ak” in sopihanje, kot da bi vlekel kamničan. Vodila me je misel, da na cilju vsakega zmagovalca čaka medalja. Jaz sem jo videl v obliki mrzlega uniončka. No, pa s pivom ni bilo nič, ker je na vratih visel vabljiv napis „da-nes zaprto”. Bolj sem buljil v vrata, bolj se mi je zdelo, da se spreminjajo v veliko zrcalo in da se vidim v podobi tiste primorske živali, ki ji še danes pravijo osel. Nič hudega, bo pa v Kranjski gori bolje. Kranjska. Ker smo bili ..nabiti” s kondicijo. smo si takoj privoščili pešadijo do hotela Erika. Kot pravi hribovci smo se takoj zapodili gasit žejo. Nasproti hotela stoji lep dom. bog si ga vedi njegovo ime. Komaj se usedemo, že pridrvi mladi mož in nas v čisti slo-venohrvaščini vpraša; ..Kaj burno dobrega popili, dečki?” O moj bog. si mislim zdaj smo pa tam. Nisem vedel, ali je Tudmanov gardist ali Paragin hosovee. Hotel sem že naročiti bombo in Kalašnikova pa je to preprečila noga moje žene. Ob pitju šprieerja sem si mislil, no fajn smo začeli, še malo pa se bo tata Franjo po HTV-ju drl. da ni Hrvaška samo do Drine, ampak tudi do Kranjske gore. S to mislijo smo jo naslednji dan vrezali proti Planici in Tamarju. Saj veste, to je proti tistemu kraju, kjer visoko letajo ptiči, pa še kakšen Franci Petek in njegovi somi- šljeniki. Tako lepo počasi, ob turistični hoji, se bližamo planinskemu domu v Tamarju. Pred kočo nas sprejme kričavi radio z pesmijo „bin ich radi, bin ich konig”, ali nekaj podobnega. Takoj začnem vleči iz nahrbtnika potne liste, da bi jih pokazal gospodu v belem. Revež je rekel, da je samo natakar in nam bo prinesel pijačo, če jo bomo seveda naročili. Ko me je druž-ma potolažila, da nismo šverc prišli čez mejo in da smo še zmeraj v Sloveniji, sem od natakarja zahteval naj mi to dokaže s kakšno Avsenikovo vižo. Želja se mi je uresničila. Naslednji dan pa hajd na najvišji gorski prelaz v naši državi. Hčerko sem „na-šopal”, da bo lahko kupila kakšen spominek v hišici, ki stoji na vrhu prelaza. Pa ga ni. Obe hišici sta bili lepo zaprti. Ne vem, ali je tu turistična sezona šele pozimi, ko je pristop na Vršič za nas navadne smrtnike nemogoč, ali pa so imeli zaprto kar tako, da malo dražijo firbce, ki hodijo prodajat zijala v gore. Obljubo sem pač moral izpolniti v Poštarskem domu. Novi dan, novo sonce in Krnica nas prešerno vabi. Luštna tura, samo koča ojoj. Pa ne, da bi bil izbirčen, ampak malo več pa bi lahko dali Kranjskogoci na turizem. Dnevi so pač minevali, tu je bilo še kopanje v Jasni (pač pasja vročina), obisk prelepega Peričnika in španciranjc v večernih urah po Kranjski gori. Ta umetnost se sestoji iz 200 m gor in 200 m dol, brez kakšne prave zabave. Res. da je v hotelu Prisank malo bolj veselo, a se mi zdi, da je to vse premalo za tak turističen kraj. In kočni vtis? Bil je super dopust! Pa ne me narobe zastopiti. bilo je res v redu. Kritičen pa sem bil zato. ker če se že hočemo iti Evropski turizem, si takih drobnih napak ne smemo privoščiti. Ni zadosti, da tujcu pokažemo Bled in ga na hitro odvlečemo čofotat v Portorož. Če bomo hoteli imeti malo več Hansov in Giannijev pri nas na dopustu, jim bomo morali nuditi malo več. ne pa samo pivo, kavico in lep nasmeh. Pa brez zamere, gospodje gostinci in turistični delavci. Bojan Osnove in merila pri določanju stroškov, ki jih imajo delavci v zvezi z delom Osnove v mesecu avgustu Nagrade mentorjem in inštruktorjem 3.076,00 SIT/176 ur Delo v deljenem delovnem času s - prekinitvijo nad 2 uri 5.127.00 SIT/176 ur Dnevnice za službena potovanja v državi - cela dnevnica 2.051,00 SIT - polovična dnevnica 1.046.00 SIT - znižana dnevnica 759.00 SIT Kilometrina z osebnimi vozili 16,60 SIT/km Stroški za prevoz na delo - oddaljenost do 4 km 100.00 SIT/dan - oddaljenost od 4 km do 8 km 120,00 SIT/dan - oddaljenost od 8 km do 12 km 150,00 SIT/dan - oddaljenost od 12 km do 16 km 170,00 SIT/dan - oddaljenost nad 16 km 190.00 SIT/dan Odpravnine nad 20 let delovne dobe 76.908,00 SIT Osnove za izračun deleža delovne učinkovitosti šoferjev in spremljevalcev - prevožen kilometer 1,73 SIT - tekoči kilometer 1.16 SIT - spremljevalec tovora 0,70 SIT ■ Albina Kosmač i* ITALIJANSKA KRIŽANKA Številke v oklepajih pomenijo število črnih polj v vrstici ali stolpcu. 1. glavno mesto Sirije; gorovje v Bolgariji; (1). 2. zbirka starih perzijskih mitov in legend; Nimfe; (1). 3. predel Londona; skupina otokov pred Kitajsko obalo; (1). 4. telo vrtljivo okoli točke; sekta; (1). 5. popravljalec ur; glive na organskih snoveh; (2). 6. znanost o dobrem in zlu; poteza pri šahu; (1). 7. Avstrija; Italija; (II). 8. francoski pianist (Alfred); domnevne sledi, ki jih v organizmu puščajo vtisi (osnova spomina); (1). 9. mesto pri Vezuvu v Italiji (ni Neapelj); Rimska boginja ljubezni ali drugi planet od sonca; (I). 10. srednjeveška pripoved v prozi, zanka sta tkanina za brisačo; (2). 11. pritok reke Tajo v Španiji; gorovje \ Črni gori; (I). 12. mesto in upravno središče v pokrajini Agropontino v Italiji; radioaktiven žlahten plin; (1). 13. sudansko obmorsko mesto: levi pritok reke Pad v Italiji; (1). A. škoda: Španski čelist in dirigent (Puhlo 1876-1973); (I). B. portugalsko obmorsko mesto: otoček v otočju Kidji; (I). C. slovenski literarni zgodovinar (Boris) - uredil izbrana dela I. Cankarja; tekmovanje s plovili: (1). Č. iransko obmejno mesto ob Kaspijskem jezeru; igralce tragičnih vlog: (I). D. pohištvo za sedenje; država v Indokini; osebni zaimek; (2). E. trebušast staroegipt. vrč s pokrovko v obliki človeške glave; mesto na zahodni obali Taivana; (1). F. znak za avtošolo: osemnajsta črka v slovenski abecedi; (II). G. grelce za vodo; reka v Iraku: (1). H. krajši melodični odlomek soroden ariji; češki književnik (Jan 1834 -1891) začetnik češke realistične proze: (I). I. znana domžalska slaščičarna; stara astronomska priprava s katero so iz dolžine sence pokončne palice določali višino sonca: (I). J. odprto ognjišče v sobi; Avstrija: očesna mrežnica; (1). K. glavno mesto Jemna; dnevnik; (2). L. mesto na levi strani reke Tanana na Aljaski; kraj ob železnici proti Benetkam (Malavo). BETKA BURGER A B C C D E F G H I J K L 1 m 2 3 4 5 L N 6 I A ■ ■ 8 9 10 i 11 12 R N 13 m R ZAHVALE___________________ Ob izgubi mojega očeta Jožeta Petka se iskreno zahvaljujem oddelku sanitetne konfekcije za denar in cvetje. Obenem se zahvaljujem tudi sindikatu za denarno pomoč. Hčerka Cvetka Peterc Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz mikalnice za lepo darilo, ki mi bo ostalo v trajnem spominu. Prisrčna hvala! Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem vsem sodelavkam iz oddelka konfekcije za čudovito darilo, ki mi bo v trajni spomin. Prav tako se zahvaljujem vodstvu podjetja za knjižno darilo. Vsem skupaj pa želim še veliko uspeha! BETKA JANČAR Vsem iz sanitetne konfekcije se ob odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za darilo. Enako hvala tudi vodstvu podjetja za knjižno darilo. Podjetju TOSAMA pa želim še veliko delovnih uspehov. Ob smrti mojega očeta ANDREJA PIRCA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz oddelka konfekcije ter sindikatu TOSAME za darovano cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujem se tudi vsem za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. DANI BRODAR Ob izgubi dragega očeta FRANCA BRENČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz tkalnice ovojev in sindikatu TOSAMA za vso izkazano pozornost. MIMI OSOVNIK ANGELCA GOSTIČ MARIJA BRENČIČ