61 Naši dopisi. Iz Hrašflje 14. sveč. *) (Nase nadloge. Peticija do gosp. inženirja Ciglerja.) No, lepa je ta! Pravijo, da v Krašnji pri sv. Tomažu je pozimi gorko kot v Indiji. V resnici je v navadnih zimah razloček med sosednimi kraji gledč mraza in snega. Ali letos je pri nas kot drugodi; snega imamo dva metra debelega, pota so vsa zamedena, da komaj močni hribovci do velike ceste pri-rijejo. Bojimo se južnega vremena, ker bo vse plavalo, če se ta sila snega naglo raztopi. Pri Krašnji je lega kraja tako nesrečna, da je že povodinj, če je le srednji naliv. Pa ko bi nam sama voda nagajala, bi še bilo; al ta nam donaša s hribov zemlje, peska, skal, da je groza, ter vse to ravno v sredi vasi pušča, ter poplavi *) Radi sprejeli, ker stvar je velike važnosti in javne razprave vredna. Vred. travnike, travo potlači in tako pridelek uniči. Posebno nas nekaj let sem ta nadloga tare, od kar se vse blago po železnici prepeljava, velika Dunajska cesta pa prazna leži. Nekdaj so se po hudournem potoku, kateri izvira uro daleč nad Krašnjo, medpotoma pa sprejema deževnico s čuda veliko hribov in jarkov, jezovi delali. Če je tudi katerikrat voda priletela po hudem nalivu, je vsaj cesta prosta bila, ko je voda odtekla. Ali zdaj so jezovi pognjili, voda ima prost tek, zato pa vse seboj odnese, kar med potjo zagrabi, ter nese Erašnji v veliko nadlogo. Kakih 5 kilometrov daleč od velike ceste pri šoli in nad šolo je v 3 letih nanešene šute nad meter debelo. Kaj bo s Krašnjo, ako se bo še dalje tako zasipalo, ko že zdaj hiše v dolini stoje, katere so nekdaj visoko nad potokom stale. Ravno zdaj posebno opozorujemo častitega gospoda inženirja Ciglerja, naj tudi tu poskrbi, da ne bo voda veliki cesti tolike škode delala, kakor je že v drugih krajih svojo izurjenost pokazal, ter je mejo postavil vodi, da ne raz-deva velike ceste pri vsakem deževji, kakor bi bila najeta, marveč da se mora držati svojih bregov. Tudi tu naj za prvo vsaj dva jezova na hudourniku naredi, in gotovo bodo že prvo leto stroški povrnjeni s tem, da ne bode potreba toliko izdajati denarja za odpeijavanje nančsa na veliki cesti, kajti znano nam je, da tako od-peljevanje je samo eno leto stalo 600 gold. Koliko bi se s tem tudi odvrnilo poškodovanje travnikov nad vasjo, kateri so zdaj v nevarnosti vsi podsuti biti. Gospod inženir! vedno Vam bomo hvaležni, če nam še to nadlogo odpravite ali vsaj zmanjšate. Trebelno na Dolenskcm. — Pri volitvi županstva pri nas 7. dne u. m. so bili gosp. Anton Mi k lic iz Zlatnika za župana, g. Janez Krese v Vinskem vrhu in g. Janez Zoreč iz spodnjega Zabukovja pa za svetovalca izvoljeni. Iz Sodražice 19. sveč. {Javna zalivala.) Podpisani so iz dveh zavarovalnic ranjkega gosp. fajmoštra Jož. Lesjaka od Ljubljanskega glavnega zastopstva „Oest. Greshama" lep znesek kapitala z dobitkom v gotovini nemudoma izplačan dobili, kar nam dolžnost naklada, za to očitno in toplo zahvalo izrekati. .' Ivan Sega, posestnik in trgovec v imenu dedičev. Iz Kamniške okolice 18. sveč. — Unidan smo v poročilih, ki nam jih naše „Novice" marljivo donašajo, da vsaj izvemo, kaj se godi v deželnem odboru, brali med drugim novico, da si. deželni odbor namerava predlagati prihodnjemu deželnemu zboru nasvet, da bi občine za svoje uboge, katere v bolnišnico pošljejo, do-plaČevale po 20 kr. na dan, z ozirom ca to, da celih 60 in še več krajcarjev, ki jih mora deželni zaklad za take bolnike plačevati, temu zakladu tako breme naklada, da je sila. Ta novica je nekatere župane zel6 osupnila. Nikakor ne moremo tajiti, da si. deželni odbor mora velik žakelj imeti, da zmore te stroške. Al si. deželni odbor bode gotovo tudi vedel, da so tudi mnoge občine tako revne, da bi nameravanega plačila ne bile v stanu zmagati. Naj povem le en izgled: iz neke tukajšnje malopremožne občine je bilo lani v Ljubljanski bolnišnici 15 oseb, in ker je posestnikov le 42, druzih hiš brez posestva pa 70, toraj je očitno, da v takih razmerah je težko že občini sami izhajati, zdaj pa bi morala še nositi novo breme. In take razmere so se tudi v drugih občinah. Kaj bode nasledek tega? Siromaki bodo potem doma več trpeti morali, ker jih občina ne bode pustila v bolnišnico. Naj bi si. deželni zbor to stvar resno prevdaril, predno to postavo vpelje, kakor jo imajo na Koroškem, ali jo prej predrugačil na kak način, da bi občine ne dobile novih bremen, ki bi nekatere občine presilno, ene malo, ene celč nič ne za- dela. Prepričan sem, da mojih misli bode prav velika tudi družin občin na Kranjskem. Naj tedaj one svojo misel po „Novieah" razodenejo, da jo pred obravnava te postave izved6 gospodje poslanci. Iz Šentvida poleg Ljubljane. (»Beseda"), katero je napravila naša čitalnica 20. dne t. m. v g. Kraljičevi hiši, bila je vkljub slabi^ poti dobro obiskana in vseskozi izvrstno izpeljana. Ze „slovesni govor" gospodi-čine Lucinke Kraljičeve je slušatelje jako navdušil. Igra „Gluh mora biti" je izbudila mnogo veselosti. Posebno sta se v njej odlikovala gospodičina Lucinka Kraljice va kot Eglantina in kot Damoiseau gosp. Fr. Tisal, pa tudi gospoda Skalar in Jenko sta kot Placide in Bonifacij svoji nalogi hvalevredno rešila. — Petje se je občinstvu jako dopadlo , kar je s ploskanjem očitno pokazalo. — Od g03p. dr. Jan. Bleiweisa došli pozdrav je bil z živio klici sprejet. — Po končani besedi je mladina očetu pustu na spomin zarajala in pozno je že bilo, ko smo se zadovoljni z lepo veselico podali vsak na svoj dom. Želeti bi bilo le večkrat kaj tacega l Iz Ljubljane. — Volitev novih 11 mestnih odbornikov (4 iz I., 3 iz 2. in 4 iz 3. razreda) je Čedalje bliže. Cas za reklamacije, če kdo ni vpisan v imenik volivcev ali če je napačno vvrsten , izteče že v soboto. Kdor je morebiti dosihmal zanemaril, pri mestnemu magistratu razpoloženi imenik pregledati, naj stori to gotovo do sobote. Kdaj bodo prihodnji mesec volitve, ni še odločeno; gotovo pa bodo v kratkem času. Naj tedaj narodni možje že zdaj v svojih krogih delajo na to, da se njim znani volivci ne vsedejo nemcurski stranki na limanice in da se nikomur ne zavežejo za volitev. Namenov nemčurske stranke razkladati na novo, se nam čisto nepotrebno zdi, kajti slep mora biti, Kdor do zdaj še ni spoznal, da vse vedenje njeno je v vsem strančarsko in da jo povsod le vodijo^tista načela, ki jih „Tagblatt" vsaki dan razklada. Ce na priliko ta stranka kaj novega zida, ne bo, kakor skušnje kažejo, zidanja lahko dobil ta, kdor cenejše zida, ampak ta, kdor pripada v njeno kardelo; — če apelira nemško gledišče na siromaško blagajnico mestno, dobi, čeravno je skor prazna, vendar še zadnje solde iz nje; — če treba poklanjati se liberalcu, ki uboge menihe preganja, sam pa niti mestu , niti deželi ne vinarja ne da, takrat je ta stranka vsa navdušena na nogah. Pa kaj bomo še dalje popisovali delovanje nam nasprotne stranke, ki se le v brezverstvu liberalno vede, narodnim našim pravicam pa je vseskozi tiranka. Ko bi vse to resno pomislili naši domačini in bi nekateri mogli sebične odvisnosti se odkrižati, kmalu bi bilo konec nenaturnemu regimentu, kajti samo v tej slabosti mnozih naših meščanov obstoji moč nemčurske stranke. — Eklatantno ilustracijo, kako zelo so „nemški" gospodje v „gemeinderathu" zavzeti za glorifikacijo današnjega liberalizma, po katerem uboga Avstrija hudo hira na vse strani, dala je zadnja seja mestnega odbora, v katero se je iznenada (kajti na dnevnem redu ni stal) prikradel entuziastično sprejeti predlog: naj se izvoli odsek, ki prevdarja in potem odboru nasvete stavi, kako bi Ljubljana grofu Antonu Auerspergu čestitala v njegovem 75. godu. Gosp. Potočnik je v imenu družnikov narodne stranke na to z mirno besedo objavil, da ona loči pesnika Anastazija Griina od državnika A. grofa Auersperga, in kakor mu pesniško slavo rada priznava, mora odločno zavreči politično postopanje Auerspergovo, zato se nikakor ne bode vdeležila nameravanih ovacij. S to objavo pa, a katero je gosp. Potočnik izrazil mnenje vse narodne Ljubljane in gotovo vsega naroda slovenskega naše domovine, je dregnil v gnjezdo sršenov. Mi nemški skupščini v „gemeinderathu" puščamo njeno veselje, 62 al — zoper to protestujemo, da ona govorijo v imenu — Ljubljane! — (Matičin odbor) je imel 16. dne t. m. sejo, v kateri so se obravnavale mnoge administrativne in leto-pisne zadeve, o katerih bo drugi pot poročal službeni zapisnik; konečno so bile nove volitve upravnikov. Izvoljeni so bili: za predsednika gosp. dr. Jan. Blei-weis7 —za predsednikova namestnika: gospoda Peter Kozler in prof. Pleteršnik, — za blagajnika gosp. Ivan Vilbar, — za preglednika društvenih računov gosp. dr. Zupanec, — za knjižica rja gosp. prof. Vavru, — za ključarja gosp. France Souvan in gosp. dr. Strbenec, — za tajnika pa po odpovedi gosp. prof. Tuška gosp. A. Praprotnik. V odseku za izdava nje knjig so ostali dosedanji odborniki, namreč gospodje: Jan. Šolar kot prvomestnik, dr. Janez Bleiweis, prof. Marn, M. Močnik, župnik Parapat, prof. Pleteršnik, dr. Strbenec, Fr. Ste^nar, Iv. Tomšič, prof. Tušek, prof. Urbas, prof. Vavru, prof. Wiesthaler in prof. Žakelj. — V odsek za gospodarstvo, v katerem so bili dozdaj odborniki gosp. Fr. Souvan, Ivan Vilhar in dr. Zupanec, je bil izvoljen še g. Iv. Tomšič. — (V seji deželnega odbora 19. dne t. m.) so bili obravnavani in sprejeti proračuni gledišnega, dijaškega, ustanovnega in več druzih zakladov za I. 1877, da se predlože prihodnjemu deželnemu zboru. — Sklep kraj-nega šolskega sveta v Mokronogu zarad vpeljanja nemškega jezika v tamošnjo ljudsko šolo se je deželnemu šolskemu svetu vrnil v pojasnilo okoliščin, katere ta sklep opravičujejo. — Prijetno novico moremo naznaniti Dolenskim občinam, ki so na meji Hrvaški, da po prizadevnosti deželnega odbora je c. kr. ministerstvo notranjih oprav določilo, da vsled državne postave o zadevah goveje kuge se imajo občinam na meji Hrvaški poplačati vsi stroški, ki jim jih je prizadela zaprtija (kordon) zarad goveje kuge. ~- Po naznanilu c. k. Tržaškega telegrafskega vodstva se je 19. dne t. m. odprla nova brzojavna postaja v Mengšu — Kranj. — (Iz pisarnice kmetijske družbe.) Dolgo že hranimo tukaj načrt sušilnice za 9adje in lan, ki ga je prav čedno naredil gospodar Matija Stare (Kristan) iz Podjela v Bohinji, ki je že sicer znan za napredek kmetijstva vneti kmetovalec. Obžalujemo, da ni kake denarne podpore v ta namen, da bi on načrt iz papirja mogel predstaviti v pripravnem modelu, ker potem bi se vrednost Stare to ve iznajdbe še bolje razsoditi dala. Ne moremo si pa kaj, da ne bi hvalevrednega mnogo-Btranskega prizadevanja tega gospodarja za povzdigo domačega kmetijstva tudi drugim za posnemanje v izgled postavili. — (Hranilnica Kranjska) je imela 17. dne t. m. občni zbor, v katerem je predsednik gosp. V. Seunig poročal, da je lansko leto 16.229 vložiteljev vložilo 2 milijona in 812.730 gold., ter se je po odštetih izplačan imetek vložiteljev pomnožil za 895.025 gold. 29 kraje; — posodilo se je lansko leto na zemljišna posestva, hiše, državna dolžna pisma in na menjice 2 milijona 71.455 gold. 65 kr., tedaj so se povikšala posojila v primeri s predlanskim letom za 674.514 gld. S4t kr. — Hranilnica ima konec leta 1875 z reservnim zakladom vred, ki znaša 880.502 gold. 47 kr. in sicer po odpisanih 3 odstotkih od vrednosti svojih lastnih hiš, v svojem oskrbništvu 11 milijonov in 705.853 81 kr., toraj več 1 milijon in 2593 gold. 32 kr., kakor koncem leta 1874. — Da je hranilnici mogoče, tudi ako bi nadvladala izplačevanja, svojim vdeležen-cem vsako in tudi veliko svoto, zopet koj povrniti brez naprejšnje odpovedi, ima, vrh izdatne gotovine v kaši, naloženih 3 milijone in 675.851 gold. 30 kr. v dolžnih pismih državnih in za odvezo zemljišč, in v vlogah pri zaupljivih denarnih zavodih. Ker te v omenjeni namen naložene 3 milijone in 675.851 gld. 30 kr. more hranilnica vsak čas vzdigniti; zato ni lahko mogoče, da bi z izplačevanjem vloženih denarjev v kake zapreke prišla. — Zastavi j avnici v podporo je hranilnica tudi letos 1815 gold. 43 kr. izplačati morala. — Kreditno društvo, ustanovljeno po hranilnici z dotacijo pol milijona, je lansko leto pričelo svoje delovanje. Došlo mu je v 8 mesecih 112 prošinj za kredit, sprejelo se jih je 88 z dovoljenim kreditom 171.000 gld. Po predlogu ravnateljstva je občni zbor gori omenjeni dan dovolil, da se darujejo v dobrodelne in občnokoristne namene sledeči zneski: Tukajšnjemu ubožnemu zavodu .... 2500 gold. katol. društvu za obleko revnim otrokom . 100 „ za božičnico oskrbov. zavodu malih otrok 100 „ ubožnim dijakom gimnazije Ljubljanske . 200 „ „ „ „ Kranjske . 100 „ „ „ „ Novomeške . 100 „ „ „ ,, Kočevske . 100 „ „ „ Ljubljanske realke . 200 „ „ „ Ljublj. učit. izobraževališča 100 „ revnim učencem mestne glavne šole . . . 100 „ revnim učencem mestne ljudske šole . . 200 „ za učbene pripomočke „Narodni šoli" . . 100 „ za učbene pripomočke „Schulpfennig-a" . 100 „ za šolske potrebščine revnim dekličem v Ljubljanski nunski^ šoli.....200 „ isto tako nunski šoli v Skofji Loki . . . 100 „ revnim učencem in učenkam na protestan- tovski šoli . . ........200 „ za šolske potrebščine revnim učencem v Novomeški ljudski šoli.....100 „ revnim učenkam nove dekliške mestne šole v Ljubljani.........100 ,, revnim kandidatinjam in učenkam izobraževališča za učiteljice......100 „ novi dekliški šoli v Kočevji.....200 „ godbeni šoli filharmoničnega društva . . 100 „ za brezplačne obede na Graški univerzi s posebnim ozirom na uboge vseučiliščne dijake Kranjske........150 „ oskrbovalnemu Ljublj. zavodu malih otrok 200 „ revnim učencem živinozdravniške šole . . 100 „ zavodu oficirskih hčer v Hernalsu . . . 100 ,, bolnišnemu, podpornemu in preskrbljeval- nemu društvu v Ljubljani.....100 „ požarno-stražni blagajnici v Ljubljani . . 200 „ za mestno godbo .........200 „ za gledališčino podporo.......450 ,, društvu katoliških pomočnikov v Ljubljani 50 „ za vzdržavanje otroške bolnišnice . . . 200 „ iz deželne bolnišnice izstopivšim revnim . 200 ,, delavniški bolnišni in invalidni blagajnici . 100 ,, preskrbljevalnemu zavodu za uboge . . . 200 ,, delavskemu izobraževalnemu društvu ... 50 „ za izkopavanje stavb na kolčh na močvirji 200 „ za dovršitev zidanja hiše za neozdravljive v Ljubljani.........300 „ — Našega gosp. dr. Poklukarja je zadel 17. dne t. m. žalosten dogodjaj, da so mu umrli njegov ob-čespoštovani oče, posestnik v Krnici na Gorenskem. Sin se tudi od starega očeta težko loči, ako ju veže tako srčna ljubezen, kakor je tu vezala sina z očetom. — 19. dne t. m. je bil pogreb morebiti najsta-rejega ljudskega učitelja na Kranjskem gosp. Karola Geceljna,vki je v 86. letu svoje starosti, kot učitelj Ljubljansko Sentpeterake šole v pokoji, umrl. Pevci či- 63 talnični so mu peli nagrobnico, Bizovičanje pa so z lično svojo čitainiško zastavo spremili truplo ranjega na pokopališče v znamenje hvaležnosti, da je bil mnogim v Sentpetersko šolo všolanim Bizovičanom učitelj. Gosp. G e cel j je bil izprva učitelj na ljudski šoli v K ran j i in ondi od 1. 1816 do 1818 tudi učitelj dr. J. Bleiweisa. — Spoštovani deželni uradnik gosp. Zanoškar je po dolgi bolehnosti včeraj umrl. — (Citalnicin odbor) je v svoji poslednji seji sklenil, da boste dve „besedi" v postu: prva 12. marca, druga pa 9. aprila. Po poročilu prvomestnika pevskega odbora in pa pevovodje gosp. Stockel-na bode program obeh „besed" jako zanimiv, posebno pa je razveselilo odbor naznanilo pevovodjevo, da „beseda" 9. aprila bo prinesla to, česar smo že več let želeli, namreč cerkveno glasbo in petje, resnemu času primerno. Gospodu Stockelnu bomo veliko hvalo vedeli za to, da se mu posreči s pomočjo odličnih muzikalnih moči tudi v čitalnici napraviti veličasten koncert. — V tej seji je odbor tudi naznanilo predsednikovo radosten na znanje vzel, da se je gospej Odijevi in gosp. Medenu za njuno izvrstno sodelovanje pri „Vodnikovi svečanosti" v posebnem pismu topla zahvala izrekla. — (Slovensko gledišče.) Sinoči je bilo občinstvo s predstavo „Cvrčka" več ko zadovoljno. Gospica Pod-krajškova je bila pa res tudi tak „Cvrček", da bi se ž njim smela pokazati na vsakem odru. Gosp. Schmidt in Juvančič bila sta prav vrla „dvojčka", isto tako gosp. Kocelj trdovraten oče, kakor gre, in gospica Namretova je staro čarobnico v govoru in maski dobro naslikala. Vaščanska dekleta so bila krasna. Gledišče je bilo le srednje obiskano. V predstavi so motila zopet edino Francoska imena oseb m krajev, katera je bil prestavljavec pridržal. — Prihodnja predstava v nedeljo 27. dne t. m., kazale se bodo „Pogumne Gorenke". — (»Sokolova" maskerada) pustni torek bo, kakor sklepamo po pripravah, zelo krasna. 64