letnik XIII, številka 2, oktober 2021 34 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek Izzivi pri napotitvi delavcev v okviru čezmejnega opra vljanja s torit e v v E U v času epidemije CO VID-19 (preds t a vite v rezu lt ato v razi sk o v al- nega projekt a) K l e m e n Š i r o k 1 , S u z a n a S e d m a k 2 , E li z abet a Z irn s te in 3 e-pošta 1 : klemen.sirok@fvz.upr.si e-pošta 2 : suzana.sedmak@fm-kp.si e-pošta 3 : elizabeta.zirnstein@fm-kp.si Povzetek P r a v i c a d o p r o s t e g a p r et o k a s t o r i t e v k o t e n a i z m e d š t i r i h t e m e l jn i h s v o b o š č i n n o t r a n j e g a t r g a E v r o p s k e u n i j e ( E U) o m o g o ča pod j et j e m , d a z a r a d i i z po l n j e v a n j a po g od b e n i h o b v e z n o s t i z a ča s n o n a po t i j o s v o j e z a po s l e n e v d r u g o č l a n i c o E U . S l o v e n i j a s p a d a m e d d r ž a v e , k i n a j v e č n a po t u j e j o v d r u g e e v r o p s k e d r ž a v e . V p r i s p e v k u p r e d s t a v l j a m o r e z u l t a t e r a z i s k a v e o n a po t i t v a h d e l a v c e v v o k v i r u č e z m e jn e g a o p r a v l j a n j a s t o r i t e v v E U , s posebnim poudarkom na tistih vidikih napotitev, ki so zaradi epidemije COVID-19 postavljali slovenske d e l od a j a l c e p r e d n o v e i z z i v e . N a m e n p r i s p e v k a j e t o r e j p r e d s t a v i t i i z z i v e , s k a t e r i m i s e d e l od a j a l c i s r e č u j e j o p r i n a p ot i t v a h v č a s u e pi d e m ij e , i n h k r a t i pr ev er i t i g ib a nj e št ev i l a n a p ot i t ev v obd ob j u e pi d e m ij e v E U i n Sl o v e n iji . U g o t o v i t v e r a z i s k a v e t e m e l j i j o n a p r i m a r n i h pod a t k i h , z b r a n i h s po l s t r u k t u r i r a n i m i i n t e r v j u j i s k l j u č n i m i d e l e ž n i k i , i n n a s e k u n d a r n i h ( u r a d n i h ) pod a t k i h o g i b a n j u š t e v i l a n a po t e n i h d e l a v c e v v E U . D e l od a j a l c i po r o ča j o o r a z l i č n i h t e ž a v a h i n o v i r a h , k i s o j i h p r e d n j e po s t a v i l i u k r e p i z a z m a n j š e v a n j e š i r j e n j a o k u ž b ( v e č b i r o k r a t s k e g a d e l a , v e č n e g o t o v o s t i z a r a d i z a h t e v d r ž a v g o s t i t e l j i c , v i š j e fi n a n č n o b r e m e z a r a d i k a r a n t e n e , testiranja ipd.). Hkrati pa ugotavljamo, da se zaradi teh ukrepov absolutno gledano ni zmanjšalo število n a po t e n i h d e l a v c e v n a r a v n i E U . N a s p r o t n o – o b s e g n a po t i t e v s e j e v l et u e p i d e m i j e o b č u t n o po v e ča l . Ključne besede: napoteni delavci, napotitev, Evropska unija, COVID-19 1. Uvod V prispevku predstavljamo izsledke raziskave 1 o n a po t i t v a h d e l a v c e v v o k v i r u č e z m e jn e g a o p r a v l j a n j a s t o r i t e v v E U , s po s e b n i m po u d a r k o m na tistih vidikih napotitev, ki so zaradi epidemije C O V I D - 1 9 ( v n a d a l j e v a n j u : e p i d e m i j a ) po s t a v l j a l i 1 Nekateri rezultati, predstavljeni v prispevku, so bili pridobljeni v okviru projekta POW-Bridge (Bridging the gap between legislation and practice in the Posting of Workers), v katerem med drugim proučujemo razkorake med postopki (zakonska podlaga) in praksami (izkušnjami) pri napotitvah delavcev v tujino. Projekt je prejel finančno podporo Programa EU za zaposlovanje in socialne inovacije »EaSI« (2014–2020). Poteka v letih 2020 in 2021, vodilna ustanova je Evropski center za socialno politiko in raziskovanje (Avstrija), Univerza na Primorskem sodeluje kot partnerica. delodajalce pred nove izzive. Namen prispevka je predstaviti posledice ukrepov za omejitev širjenja o k u ž b ( v n a d a l j e v a n j u : p r o t i k o r o n s k i u k r e p i ) n a napotitve slovenskih delavcev na delo v tujino, in o s v et l i t i o z a d j e po v e ča n j a o b s e g a n a po t i t e v k l j u b širše sprejetim ukrepom omejitev gibanja, ki so v S l o v e n i j i i n E U v e l j a l i v v s e h t r e h v a l o v i h e p i d e m i j e . P r i m e r S l o v e n i j e n a z o r n o k a ž e , d a j e po t r e b a po pretoku dobrin in kapitala ter s tem delovne sile m o č n e j š a od v l a d n i h u k r e po v o m e j e v a n j a g i b a n j a , d a i m a j o po m e m b n o v l o g o s p e c i fi k e po s a m e z n i h dejavnosti ter da je imela pomembno vlogo tudi t r a d i c i o n a l n a u s m e r j e n o s t n a po t i t e v v t i s t e d r ž a v e , kjer je bil sektor gradbeništva najmanj prizadet. letnik XIII, številka 2, oktober 2021 35 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek 2. N apotite v dela v ce v na delo v tujino Napotitev delavcev na delo v tujino je v evropskem prostoru v zadnjih dveh desetletjih v izjemnem razmahu. Zato mu je namenjena precejšnja po zo r n os t s ek t o rs k i h po l i t i k , r a zl i č n i h d el e ž n i k o v in raziskovalcev, ki ta fenomen obravnavajo v e č i n om a z e k o n om s ke ga , p r a v n e ga a l i s o c i o l o š ke ga zo r ne g a k o t a ( gl e j n p r . B o g o e v s k i , 2 0 1 6 ; D a na j et a l . , 2 0 2 0 ; D a na j i n Zo l y o m i , 2 0 1 8 ; De W i spe la e re i n P a co l et , 2 0 1 8 ; H ojn i k , 2 0 1 8 ; H o l la n i n D a na j , 2 0 1 8 ; H ou w erz i jl , T r a v er s a i n Bo r el l i , 2 0 1 8 ; K r e s a l , 2 0 2 0 ; K resa l Šo l tes , 2 0 1 6 ; R en n u y , 2 0 2 0 ; R o g e l j a et a l . , 2 0 1 6 ; S t r b a n, 2 0 1 8 ; T i ča r , 2 0 1 7 ) . N a po t i te v d ela v ce v je tematika, ki sodi v širši kontekst ene izmed štirih tem e l jn i h sv o boš č i n n o t r a n je g a t r g a E U – p r a v i ce do prostega pretoka storitev. V praksi to pomeni, da lahko podjetja za izpolnitev pogodbenih o b v ez n os t i za ča sn o na po t i jo sv oje d ela v ce v d r u g o d r ž a v o č la n i co E U . De la v ec je » na po ten i d ela v ec « , k a d a r je za pos l en v en i d r ž a v i č la n i c i , n je g o v d el od a j a l ec p a g a za ča sn o na po t i na o p r a v l j a n je d ela v d r u g o d r ž a v o č la n i co . N a e v ro ps k i r a v n i so napotitve delavcev posebno razširjene v sektorjih g r a d ben iš t v a , k i o bs e g a v eč k o t 40 % ce l o t ne g a števila napotitev, v mednarodnem cestnem prometu, kmetijstvu, sektorju strojnih inštalacij in r a z v o j u pr o g r a m sk e o pr e m e ( St e f a no v a - B e h le r t i n Menghi, 2021, str. 2). Obseg napotenih delavcev se je tako v a b s o l u t n e m k o t r e l a t i v n e m po g l e d u v E U v s e d o i z b r u h a e p i d e m i j e po v e č e v a l . V d i a g r a m u ( S l i k a 1 ) prikazujemo rast izdanih potrdil A1, ki so pravna podlaga za napotitve na delo v tujino, po tistih d r ž a v a h , k i s o n a j v e č j e i z v o z n i c e d o m a č e d e l o v n e s i l e t a k o v a b s o l u t n e m ( N e m č i j a , P o l js k a ) k o t v r e l a t i v n e m po g l e d u ( S l o v e n i j a , L i t v a i n S l o v a š k a ) , i z r a ž e n e m k o t d e l e ž n a po t i t v e v d e l o v n o a k t i v n e m p r e b i v a l s t v u d r ž a v e . G l e d e n a d e l e ž i z d a n i h po t r d i l A1 2 v d e l o v n o a k t i v n e m p r e b i v a l s t v u d r ž a v e č l a n i c e po š i l j a t e l j i c e j e v v e č i n i č l a n i c E U ( D e W i s p e l a e r e i n Pacolet 2018, 33) v letu 2018 storitve v tujini opravljal le okoli odstotek zaposlenega prebivalstva. Pri tem k a z a l n i k u j e S l o v e n i j a ( 3 , 0 % ) t a k o j z a L u k s e m b u r g o m ( 6 , 6 % ) , k i i m a p r e c e j m a n j š o d e l o v n o s i l o , 3 ter pred 2 Na podlagi 12. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti. 3 Po podatkih Eurostata za zadnje četrtletje 2020 (Eurostat, 2021a) je bilo v Sloveniji (1.023.200) trikrat več delovno aktivnih kot v Luksemburgu (316.100). Slika 1: Število izdanih potrdil A1 po letih Vir: De Wispelaere in Pacolet (2018, str. 21) letnik XIII, številka 2, oktober 2021 36 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek S l o v a š k o ( 2 , 3 % ) i n H r v a š k o ( 2 , 2 % ) . O b t e m j e t r e b a upoštevati, da se je v Sloveniji prav v letu 2018 z g od i l o b č u t e n u p a d n a po t i t e v n a d e l o v t u j i n o , s a j j e s p r e j et j e z a k o n a o č e z m e jn e m i z v a j a n j u s t o r i t e v ( Z Č m I S ) s 1 . j a n u a r j e m 2 0 1 8 o b č u t n o z a o s t r i l o po g o j e in postopke za pridobitev potrdil A1. Vendar je bil ta upad, kakor bomo videli v nadaljevanju, zgolj z a č asen . V Sloveniji se s fenomenom napotenih delavcev s r e č u j e m o v v e č j e m o b s e g u od l et a 2 0 0 4 , po v s t o p u S l o v e n i j e v E U . D a n e s j e S l o v e n i j a m e d d r ž a v a m i z n a j v e č n a po t i t v a m i v d r u g e e v r o p s k e d r ž a v e . D e l o m a l a h k o t o p r i p i š e m o g e o g r a fs k e m u po l o ž a j u , s a j g r e z a v m e s n o t o č k o m e d d r ž a v a m i z a h od n e g a B a l k a n a i n d r ž a v a m i E U , z v e l i k i m d e l e ž e m d r ž a v l j a n o v t r et j i h d r ž a v , k i s o z a po s l e n i v s l o v e n s k i h pod j et j i h i n n a t o n a po t e n i n a d e l o v d r u g e e v r o p s k e d r ž a v e . V tem pogledu je Slovenija v ospredju predvsem v g r a d b e n e m s e k t o r j u . P od a t k i o d e l e ž u o s e b s po t r d i l o m A 1 , i z d a n i m n a pod l a g i 1 2. č l e n a U r e d b e ( E S ) š t . 8 8 3 / 2 0 0 4 , po d e j a v n o s t i h k a ž e j o , d a S l o v e n i j a z 3 1 % z a o s t a j a l e z a L u k s e m b u r g o m ( 4 1 % ) i n j e m o č n o p r e d n a j b l i ž j i m i z a s l e d o v a l c i : h r v a š k i m ( 1 4 % ) i n s l o v a š k i m ( 1 1 % ) g r a d b e n i m s e k t o r j e m ( D e W i s p e l a e r e i n P a c o l et , 2 0 1 8 , s t r . 3 4 ) . S l o v e n i j a j e pomembno zastopana tudi v mednarodnem cestnem p r e v o z u , z n e k a j m a n j k o t 5 0 - od s t o t n i m d e l e ž e m po t r d i l A 1 , i z d a n i h po 1 3 . č l e n u U r e d b e ( E S ) š t . 8 8 3 / 2 0 0 4 o u s k l a j e v a n j u s i s t e m o v s o c i a l n e v a r n o s t i . 3. Epidemija – ukrepi omeje v anja gibanja in mobilnost delo vne sile N es l u tene r a zsežn ost i epi d em i je so p recej sp rem en i l e naša ži v l jenja ter v p l i v a l e na d el o v a nje posa m ez n i k o v i n dr už be . S p rem en i la se je t u di organizacija dela. Delo na daljavo je postalo stalnica v številnih delovnih okoljih, kar je neka ter i m pod jet jem o m og oč i l o p reži v et je , p a t u di is ka nje n o v i h p r i l o žn ost i i n s tem r ast. N a dr u g i st r a n i je v d eja v n ost i h, k i ji h n i m og oče o p r a v l ja t i na da l ja v o , epi d em i ja m oč n o oteži la pos l o v a nje . Ena izmed teh je gradbeništvo, iz katere izhaja v eč i na d ela v cev , k i so i z S l o v en i je na poten i na d el o v tujino. Enako velja za mednarodni transport in servisne storitve. V p r v em v a l u epi d em i je je bi la v eč i na p rev en t i v n i h u k repo v v E U u v ed ena sredi marca 2020, ti so ostali v veljavi še aprila. Maja 2 0 2 0 je bi l o v el i k o u k repo v o puščen i h a l i v sa j sp roščen i h. Z na r ašča njem š tev i la p r i mero v n o v e k o rona v i r usne bo l ez n i po po l et n i h poč i t n i ca h je v eč dr ža v septemb r a i n o ktob r a z n o v a u v edl o nekatere protikoronske ukrepe in jih dodatno za ost r i l o n o v emb r a 2 0 2 0 . Decemb r a je v eč dr ža v ( d el n o ) od p r a v i l o u k repe v bo ži č n o -n o v o l et nem obdobju. Januarja in februarja 2021 so v številnih dr ža v a h za r a di v se v eč jeg a š tev i la o kuž b z n o v a u v edli ali o kre p ili p ro tik o ro ns k e ukre pe ( E uros ta t , 2021b, str. 1). Za r a di epi d em i je so ev ro ps k e dr ža v e z n o v a vzpostavile nadzor nad vstopom na svoje ozemlje ali celo zaprle meje, da bi omejile širjenje k o r o n a v i r u s n e b o l e z n i – k a r j e p r e c e j o t e ž i l o p r o s t o g ib a nje l ju di i n t u di o p r a v l ja nje čezm ejn i h sto r i tev . P o l eg tež jeg a p reha ja nja m eja so neka tere dr ža v e pri napotitvah zahtevale obvezno karanteno d ela v cev ob v sto pu na sv oje o zem l je (Let ta, 2 0 2 1 ) . Vendar pa zaradi ohranjanja delovanja nujno pot rebn i h ( g ospoda rs k i h ) d eja v n ost i v o kv i r u razširjenih mejnih kontrol in zapiranja meja k ro ženje d ela v cev n i bi l o ( po po l n o ma ) usta v l jen o . Delavcem, katerih mobilnost se je zdela nujna ( zdr a v st v en o osebje , v o z n i k i v m ed na rod nem transportu itd.), je bilo prosto gibanje še vedno o m og očen o (R obi n- O l i v i er , 2 0 2 0 , st r . 1 ) . Še v eč , na na potene d ela v ce , k i se sreč u jejo s teža v a m i za r a di o m eji t v e p rosteg a g ib a nja oseb na o zem l ju E U , se je ma rca la n i osred otoč i l o spo roč i l o ev ro ps k e k o m isi je (E v ro ps ka k o m isi ja, 2 0 2 0a ) , k i je m ed dr u g i m po zv a l o dr ža v e E U h k oo rdi n i r a nem u rešev a nju teža v p reha ja nja m eja . V spo roč i l u ma ja 2020 je evropska komisija znova poudarila pomen prostega gibanja oseb ter pozvala k odpravi o m eji tev , ka r je , k ot so za pisa l i, » k l ju č neg a po m ena za o ži v i tev g ospoda rst v a . O m ejev a nje p rosteg a gibanja in ponovna uvedba notranjih meja škodita enotnemu trgu in ovirata nemoteno delovanje d ob a v n i h v er i g « (E v ro ps ka k o m isi ja, 2 0 2 0b ) . H k r a t i so se poja v i la p r i čev a nja o spec i f i č nem, obč u t l ji v em po l o ža ju d ela v cev , k i o p r a v l ja jo čezm ejne sto r i t v e ( p r i m . Rasna ča, 2 0 2 0 ; E TU C, 2 0 2 0 ; Gey er , D a na j i n Sco ppet ta, 2 0 2 0 ) . Ka kšne so bile torej posledice protikoronskih ukrepov na število slovenskih delavcev, napotenih na delo v tujino? 4. Metodologija Primarni podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z delodajalci, ki napotujejo, in predstavniki d r ž a v n i h o r g a n o v ( p r i s t o jn i h i n s t i t u c i j ) t e r socialnimi partnerji. Od maja do decembra 2020 letnik XIII, številka 2, oktober 2021 37 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek je bilo opravljenih skupno 15 polstrukturiranih intervjujev s ciljem pridobivanja pogledov obeh strani institucionalnega odnosa v praksah napotitve: d e l od a j a l c e v i n p r e d s t a v n i k o v d r ž a v n i h o r g a n o v . Sekundarne podatke o obsegu napotitev v tujino je zagotovil Zavod za zdravstveno zavarovanje S l o v e n i j e ( Z Z Z S ) . G r e z a r e d n e č et r t l et n e s t a t i s t i k e izdanih potrdil A1 za leti 2019 in 2020 ter za p r v o č et r t l et j e 2 0 2 1 . A n a l i z a t e m e l j i n a p r i s t o p u m e š a n i h m et od i n z d r u ž u j e k v a l i t a t i v n e pod a t k e s s e k u n d a r n i m i pod a t k i d r ž a v n i h o r g a n o v . P od a t k i iz intervjujev so bili analizirani z metodo analize v s e b i n . Č e p r a v s o i n t e r v j u v a n c i , k i s o s od e l o v a l i v n a š i r a z i s k a v i , p r i h a j a l i i z r a z l i č n i h s e k t o r j e v , s e raziskovalne ugotovitve najpogosteje nanašajo na g r a d b e n i š t v o . K a r j e b i l o p r i ča k o v a n o , s a j j e n a j v e č napotitev prav v tem sektorju. 5. K ak o je epidemij a vpliv ala na napotitev delovne sile iz Slo v enije? Pr eg l e d p o da t k o v Z Z ZS k a ž e , da s e j e – p r e s e ne t l ji v o – v obdobju epidemije obseg delavcev, napotenih na delo v tujino iz Slovenije, z manjšimi nihanji n e n e h n o po v e č e v a l ( S l i k a 2 ) . V obdobju epidemije v Sloveniji opazimo tako rast števila napotitev na delo v tujino kot tudi rast števila oseb, ki so opravljale delo v tujini. Na letni ravni je bil obseg napotitev v tujino v letu 2020 k l jub d v ema epi d em i č n i ma v a l o ma, k i sta v E U p r i nes la o m eji t v e g ib a nja ( tež je p reha ja nje m eja, ka r a n tene i pd . ) , za 7 , 3 % ( š tev i l o i zda n i h pot rdi l A 1 ) o zi ro ma za 5 ,8 % ( š tev i l o na poten i h oseb ) Slika 2: Obseg napotitev iz Slovenije v obdobju 2019–2021 z označenimi valovi epidemije Vir: lastni preračuni na podlagi podatkov ZZZS letnik XIII, številka 2, oktober 2021 38 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek v eč ji gl ed e na l eto 2 0 1 9 – to rej l eto , v ka terem n i bilo protikoronskih ukrepov. Podrobnejši pregled čet r t l et n i h poda t k o v ka že neposred n i u č i nek protikoronskih ukrepov in zaprtja gospodarstva v p rv em v al u ( marec in a p ril 2 0 2 0 ) in t u di v dru g em v a l u ( od septemb r a d o d ecemb r a 2 0 2 0 ) epi d em i je , m ed tem k o to za t ret ji v a l ( ja n ua r i n feb r ua r 2 0 2 1 ) ne velja. Obdobje prvega vala epidemije se ujema z u p a d o m obseg a na pot i tev za 1 1 , 4 % ( š tev i l o i zda n i h pot rdi l A 1 ) o zi ro ma 7 ,8 % ( š tev i l o na poten i h oseb ) . V drugem jesenskem valu epidemije so napotitve u p a dl e za 8 , 9 % ( š tev i l o i zda n i h pot rdi l A 1 ) o zi ro ma 6 , 1 % ( š tev i l o na poten i h oseb ) . N asp rot n o pa je tretji val epidemije prinesel rast mobilnosti tako v absolutnem kot v relativnem pogledu. V obdobju tretjega vala epidemije v januarju i n feb r ua r ju 2 0 2 1 je d osegl o t r i m eseč n o š tev i l o mobilnosti najvišje vrednosti po letu 2017. Glede na čet r t l et je p rej, k i se časo v n o u jema z dr u g i m valom epidemije, je bilo število izdanih potrdil A1 v eč je za 1 0 , 5 % , š tev i l o na poten i h oseb p a ka r za 2 0 , 1 %. Opravljeni intervjuji so razkrili, da delodajalci po r o ča j o o r a z l i č n i h i z k uš n j a h p r i n a po t i t v a h delavcev v obdobju epidemije. Nekateri so imeli t e ž a v e p r i p r e h od u m e j a – v n e k a t e r i h d r ž a v a h j e ( b i l a ) o b v e z n a ( r a z l i č n o d o l g a ) k a r a n t e n a , v d r u g i h testiranje, v nekaterih oboje itd. To zaplete delovni p r o c e s i n po m e n i d od a t n o fi n a n č n o b r e m e z a d e l od a j a l c a ( t e s t i r a n j e , s t r o š e k k a r a n t e n e , b i v a n j a – s a j v t e m ča s u d e l a v c i n e m o r e j o d e l a t i ) . K o t je omenil eden od sogovornikov, je to posebno t e ž a v n o z a m a n j š a pod j et j a , z a t o n e k a t e r a po n u j a j o storitve v tujini brez prijave lokalnim oblastem, t o r e j o p r a v l j a j o d e l o n a č r n o . O b n a po t i t v i j e z a r a d i epidemije treba priskrbeti dodatno dokumentacijo, kar pomeni, da se je zaradi epidemije poleg fi n a n č n e g a b r e m e n a po v e ča l o t u d i a d m i n i s t r a t i v n o . P od j et j a , k i n a po t u j e j o , m o r a j o b i t i n a t e k o č e m z ukrepi in predpisi, povezanimi z epidemijo, in dnevno spremljati dogajanje, saj se lahko razmere zelo hitro spremenijo. Spet drugi delodajalci pri p r e h od u m e j a n i s o z a z n a v a l i t e ž a v – o b p r e d l o ž i t v i ustreznih dokazil ali pogodb o opravljanju storitev nanje omejitve potovanj, povezane z epidemijo, niso vplivale. Intervjuvanec iz transportne panoge p a j e o m e n i l t e ž a v o , s k a t e r o s e s r e č u j e j o v o z n i k i – k e r s o ( b i l e ) n a s t a n i t v e n e z m o g l j i v o s t i v š t e v i l n i h e v r o p s k i h d r ž a v a h z a p r t e , v o z n i k i t o v o r n j a k o v n i s o m o g l i u po š t e v a t i n e k a t e r i h p r e d p i s o v E U ( d e n i m o 4 5 - u r n i t e d e n s k i ča s po č i t k a z u n a j v o z i l a ) . 6. Zaključek P o v eča nje obseg a na pot i tev d ela v cev s l o v en s k i h podjetij na delo v tujino v obdobju epidemije lahko pojasn i m o s sp l eto m r a zl i č n i h d eja v n i k o v . Pr v i č , potreba po pretoku dobrin in kapitala ter s tem delovne sile je kljubovala ukrepom omejevanja gibanja, ki so bili uvedeni zaradi epidemije in ki so m oč n o oteži l i čezm ejna poto v a nja z na m en o m o p r a v l ja nja sto r i tev . Dr u g i č , po m embn o v l og o ima jo t u di zna čiln os ti posam eznih d ej a vn os ti . Z di se , da je v neka ter i h sekto r ji h k l jub nezm o žn ost i opravljanja dela na daljavo povpraševanje manj u p a dl o , ka r – i z ha ja joč i z p redsta v l jeneg a p r i m er a Slovenije – velja predvsem za gradbeništvo in mednarodni cestni prevoz. Ob tem ne gre pozabiti na po ma njka nje d el o v ne si l e ( v posa m ez n i h d eja v n ost i h ) v E U . T ret ji č , seg m en t i s l o v en s k eg a trga dela, ki so najbolj usmerjeni v delo v tujini, pripadajo sektorjem, ki so bili manj prizadeti zaradi epidemije. Poleg tega so napotitve iz slovenskih podjetij oziroma slovenske delovne si l e t r a di c i ona l n o usm er jene v dr ža v e , k jer je bi l o gradbeništvo najmanj prizadeto. Epidemija je prizadela podjetja, ki napotujejo, in seveda napotene delavce zaradi pravnih ukrepov, k i so j i h d r ž a v e č la n i ce sp re je l e za p rep reče v a n je širjenja novega koronavirusa. Ti ukrepi ne na g o v a r j a jo i zrec n o na po ten i h d ela v ce v , čep r a v nanje pomembno vplivajo. V zvezi s tem je vredno o m en i t i p r a v i la o m i g r a c i j a h ( m e jn i na d zo r ) te r zd r a v s t v ene i n v a r n os t ne u k repe ( n p r . p r a v i la o b k a r a n ten i ) . V eč i na teh u k repo v na j b i o m e j i la t u d i p reha j a n je m e j a . P reha j a n je m e j a je ( b i l o ) v s ek a k o r o te žen o , v en d a r p a n i k a k o r nem o g oče za pod jet j a o zi ro ma d ela v ce , k i so o p r a v l j a l i čez m e jne s t o r i t v e . Zm e r a j , t u d i t a k r a t , k o so b i l e m e je he r m et i č n o zaprte, so veljale izjeme – in med te so sodili tudi napoteni delavci. Na Poljskem so izjeme, denimo, veljale za voznike tovornjakov, ki zagotavljajo p re v o z b la g a , i n t i n i so b i l i pod v r žen i k a r a n ten i . V Italiji so bili obmejni delavci, zdravstveni delavci in u s l u ž ben c i t o v o r ne g a p ro m et a i z v zet i i z o m e j i te v (R o b i n- O l i v i e r , 2 0 2 0 , s t r . 6 1 4 ) . N a v s eza d n je s e je e v r o p s k a k o m i s i j a ( E v r o p s k a k o m i s i j a , 2 0 2 0 a ) ž e ob prvem valu epidemije zavzela za koordinirano prehajanje meja in uveljavljanje izjem pri zagotavljanju mobilnosti delovne sile v okviru p ro t i k o ron s k i h u k repo v . Dr ž a v e č la n i ce b i m o r a l e obmejnim in napotenim delavcem dovoliti, da p r e č k a j o m e j e d o s v o j e g a d e l o v n e g a m e s t a , č e j e d e l o v za d e v nem s ek t o r ju še v ed n o d o v o l jen o v d r ž a v i č la n i c i g os t i te l j i c i . E v ro ps k a k o m i si j a ( E v ro ps k a letnik XIII, številka 2, oktober 2021 39 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek k o m i si j a , 2 0 2 0b ) je 1 5 . ma j a 2 0 2 0 od d r ž a v č la n i c zahtevala, da transportnim, obmejnim, napotenim in sezonskim delavcem ter ponudnikom storitev o m o g oč i jo p reč k a n je m e je i n neo v i r a n d os t o p d o delovnega mesta. Ena izmed dejavnosti, ki je protikoronski u k repi n iso ( to l i k o ) p r i za d el i, je bi l m ed na rod n i cest n i t r a n spo r t. Prev o z b la g a je bi l na m reč n u jen, da bi se ob zastoju dr už beneg a ži v l jenja i zog n i l i splošnemu pomanjkanju. Da bi se tovor prosto in u č i n k o v i to p rem i ka l po E U , je ev ro ps ka k o m isi ja (E v ro ps ka k o m isi ja, 2 0 2 0c ) 23 . ma rca 2 0 2 0 i zda la p r i po roč i la o i zv a ja nju » zel en i h p aso v « . Preh od notranje kopenske meje na mejnih prehodih z zelenimi voznimi pasovi naj ne bi trajal dlje od 1 5 m i n u t , v k l ju č n o z v sem i p rev er ja nji i n zdravstvenimi pregledi delavcev v prevozništvu. Mejni prehodi z zelenimi voznimi pasovi bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na to, ka kšn o b la g o p rev a ža jo . Dr ža v e čla n i ce bi m o r a l e nem u d o ma u k rep a t i i n za časn o o pust i t i v se vrste omejitev dostopa v cestnem prometu, ki na njihovem ozemlju veljajo za cestni tovorni promet. Dela v cem v p rev o z n iš t v u bi m o r a l bi t i o m og očen p reh od čez n ot r a nje m eje ne gl ed e na nji h o v o dr ža v l ja n st v o i n p rebi v a l išče . O m eji t v e , k ot so omejitve potovanj in obvezna karantena delavcev v prevozništvu, naj bi odpravili brez poseganja v pristojnost pristojnih organov za sprejemanje sorazmernih in posebej prilagojenih ukrepov za zma njša nje t v eg a nja za ši r jenje o kuž be . K o m isi ja je 25. januarja 2021 predlagala še posodobitev usklajenega pristopa k omejitvam prostega p reto ka (E v ro ps ka k o m isi ja, 2 0 2 1 ) , s ka ter i m bi si dr ža v e čla n i ce m o r a l e p r i za d ev a t i t u di za p rep rečev a nje m otenj p r i t. i . n u jn i h poto v a nji h. Za prevoznike, katerih stiki s prebivalstvom so m ed poto v a njem obi ča jn o o m ejen i, na j ne bi bi la za h tev a na ka r a n tena i n na j bi bi l i na čel o ma i zvzet i iz potovalnih testiranj. Je bilo torej povpraševanje po delovni sili m oč ne jše od o v i r , k i so j i h p red d el od a j a l ce oziroma podjetja postavljali protikoronski ukrepi? Med vzroki za upad števila napotenih delavcev je g o t o v o t u d i u s t a v i te v g ospod a rs k e g a ži v l jen j a v c i l jn i h d r ž a v a h . G l ed e na t o , d a g r a d ben iš t v o ne sodi med nujno potrebne dejavnosti za delovanje d r u ž be v ča su ep i d em i je , s e od p i r a v p r aša n je o v zro k u za po v eča n je š te v i la na po ten i h g r a d ben i h delavcev in monterjev v obdobju epidemije. Po pod a t k i h E u ros t a t a ( 2 0 2 1 b , s t r . 1 ) je b i la f e b r ua r j a 2 0 2 1 g r a d bena p ro i z v od n j a v E U v p r i m e r j a v i s f e b r ua r jem 2 0 2 0 ma n jša za 5 , 4 % . M ed tem k o je gradbena proizvodnja po drugem valu epidemije maja in med poletjem 2020 sicer kazala veliko r a s t ( 2 1 , 7 % ) , p a r a s t v na s l ed n j i h m es ec i h n i na d o m es t i la i z g u b i z p retek l os t i . A na l i za po l o ž a j a g r a d bene g a s ek t o r j a v c i l jn i h d r ž a v a h pod jet i j , k i na po t u je jo i z S l o v en i je , po d r u g i s t r a n i k a že , d a slovenski gradbeni delavci in monterji odhajajo na d el o p red v s em v d r ž a v e , k je r je b i l o g r a d ben iš t v o najmanj prizadeto. Stopnje rasti v gradbenem sektorju v obdobju med aprilom 2020 in februarjem 2 0 2 1 ( E u ros t a t , 2 0 2 1 b , s t r . 4 ) r a zk r i v a jo , d a so b i l e te v v eč i n i d r ž a v ne g a t i v ne ( n p r . S l o v aš k a , P o l js k a in Španija). Slovenska gradbena podjetja pa so t r a d i c i ona l n o u sm e r jena v d r ž a v e , k i so v o bd o bju epidemije dosegle rast v gradbenem sektorju ( A v s t r i j a : + 2 7 % , Bel g i j a : + 8 , 6 % ) o zi ro ma v n j i h n i b i l o za z na t i o b č u t ne g a u p a d a p ro i z v od n je (N em č i j a : – 3 ,2 % ) . Literatura in viri B o g o e v s k i , V . ( 2 0 1 6 ) . P o s t i n g o f w o r k e r s – strengthening labour rights while securing free movement of services? Pridobljeno 20. 11. 2020, s h ttp s : / / mi gr a t i o n o nlin e . cz / e n/ e- li b r ar y / p o s t in g - of-workers-strengthening-labour-rights-while- securing-free-movement-services D a n a j , S . , G e y e r , L . , C u k u t K r i l i ć , S . , T o p l a k , K . i n V a h J e v š n i k , M . ( 2 0 2 0 ) . R e g i o n a l c a s e s t u d y – F r o m B o s n i a a n d H e r z e g o v i n a t o A u s t r i a v i a Slovenia: Migration and posting of third country n a t i o n a l s i n t h e E U . V i e n n a : E u r o p e a n C e n t r e . P r i d o b l j e n o 1 0 . 1 1 . 2 0 2 0 , s h tt p s : / / i s i m . z r c - s a z u . si/ si tes/ defaul t/ f iles/ con3 post_reg iona l_case_ studyatsibih_published_09072020_0.pdf D a n a j , S . i n Z ó l y o m i , E . ( 2 0 1 8 ) . Oc c u p a t i o n a l h e a l t h a n d s a f et y o f po s t e d w o r k e r s i n t h e E U : A comparative report. Vienna: European Centre for S o c i a l W e l f a r e P o l i c y a n d R e s e a r c h . P r i d o b l j e n o 6. 3 . 2020 , s htt p s: / /w w w .e u r o .c e nt r e.or g /pr o j e c t s/ d e t a i l / 19 8 D e W i s p e l a e r e , F . i n P a c o l et , J . ( 2 0 1 8 ) . P o s t i n g o f workers. Report on A1 Portable Documents issued in 2016. Evropska komisija: Bruselj. P r i d o b l j e n o 1 9 . 5 . 2 0 2 0 , s h tt p s : / / l i r i a s . k u l e u v e n . b e/r e t r ie ve/5 0 396 6 E T U C ( 2 0 2 0 ) . E T U C n o t e o n po s t e d w o r k e r s a n d t h e C O V I D - 1 9 o u t b r e a k . E T U C , E u r o p e a n T r a d e U n i o n C o n f e d e r a t i o n . P r i d o b l j e n o 2 0 . 5 . 2 0 2 0 , s h t t p s : / / w w w . e t u c . o r g /e n / d o c u m e n t /e t u c - n o t e - posted-workers-and-covid-19-outbreak letnik XIII, številka 2, oktober 2021 40 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek E u r o s t a t ( 2 0 2 1 a ) . A c t i v e P o p u l a t i o n b y S e x , A g e a n d E d u c a t i o n a l A tt a i n m e n t L e v e l ( 1 0 0 0 ) . E u r o s t a t - D a t a E x p l o r e r . P r i d o b l j e n o 2. 6 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / a p p s so . eu r os t a t . e c . eu r o p a . eu/ n u i/ s h o w . do?dataset=lfsq_agaed&lang=en E u r o s t a t ( 2 0 2 1 b ) . I m p a c t o f C o v i d - 1 9 C r i s i s o n Co n st r u c t io n. St a t i st i c s E x p l a i n e d . P r i d o b lj e no 2. 6 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / w w w . g o o g l e . c o m / u r l ? s a = t & rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja& uac t = 8&v ed= 2a h UKE w jx qv r jk sf xA h WL uaQ K H d 0 N A 0 g Q F n o E C Ao Q A A& u r l = h t t p s % 3 A % 2 F %2 F e c . e u r o p a . e u %2 F e u r o s t a t %2 F do c u m e n t s % 2F 29955 2 1 % 2F 1 1 563 1 43 % 2F 4- 1 7 06 202 1 -B P -EN . pdf% 2F 1 d 68e 77 6 - 2f1 6 -9 403 -bb6e- ea8c4c3 9ee5 9 %3 F t%3 D 1 6 238 8 0 4 9 40 1 2 & u s g = A O v V a w 2 ev 4 te E- uzC0r30OqVXAv4 E v r o p s k a k o m i s i j a ( 2 0 2 0 a ) . C O V I D - 1 9 – I n f o r m a c i j e za obmejne delavce in napotene delavce. P r i d o b l j e n o 2 3 . 5 . 2 0 2 0 , s h tt p s : / / e u r o p a . e u / y o u reu r o pe / c i t i zen s / fi l es / C o v i d _ F r o n t i e r P os t e d W or ke r s _ sl. p d f E v r o p s k a k o m i s i j a ( 2 0 2 0 b ) . N a po t i k po s t o p n e m u i n usklajenemu pristopu k ponovni vzpostavitvi prostega gibanja in odpravi kontrol na notranjih m e j a h – C O V I D - 1 9 ( 2 0 2 0 / C 1 6 9 / 0 3 ) . P r i d o b l j e n o 6 . 9 . 2 0 2 0 , s h tt p s : / / eu r - l e x . eu r o p a . eu/ l e g a l - c o n t en t/ SL / T X T / PD F / ? u r i = C EL E X:5 20 20 X C0 5 1 5 ( 0 5 ) & f r o m=EN E v r o p s k a k o m i s i j a ( 2 0 2 0 c ) . S po r o č i l o K o m i s i j e o izvajanju zelenih voznih pasov iz smernic glede u k r e po v z a u p r a v l j a n j e m e j a z a z a š č i t o z d r a v j a i n z a g o t o v i t e v r a z po l o ž l j i v o s t i b l a g a i n b i s t v e n i h s t o r i t e v . U r a d n i L i s t E v r o p s k e u n i j e . V o l . C I 9 6 / 1 . h tt ps : / / e u r - l ex . e u ro p a . e u / l e g a l - con te n t / S L / T X T / ? u r i= C EL E X % 3 A5 2020 X C0 3 2 4 % 28 0 1 % 29 E v r o p s k a k o m i s i j a ( 2 0 2 1 ) . C o m m i s s i o n P r o po s a l to Amend the Council Recommendation of 13 October 2020 on a Coordinated Approach to the R e s t r i c t i o n s o f F r e e M o v e m e n t i n R e s po n s e t o the COVID-19 Pandemic. European Commission – European Commission. Pridobljeno 25. 1. 2 0 2 1 , s h tt p s : / / e c . eu r o p a . eu/ i n f o / s i t es / d e f a u l t/ fi l es / co m m i s si on- p ro po sa l -a m e n d - co o r d i n a ted - approach-restrictions-free-movement-covid-19- pandemic_en.pdf G e y e r , L . , D a n a j , S . i n S c o p p e tt a , A . ( 2 0 2 0 ) . T h e impact of COVID-19 on the posting of workers and their workplace safety. Pridobljeno 8. 9. 2020, s htt p s:/ /w w w .e u r o.c e nt r e.or g /we b it e m /375 2 H o jn i k , J . ( 2 0 1 8 ) . N a č e l o e n e z a k o n od a j e n a pod r o č j u s o c i a l n e v a r n o s t i v l u č i p r o s t e g a p r et o k a k a p i t a l a m e d E U i n t r et j i m i d r ž a v a m i . D a v č n o - fi n a n č n a p r a k s a 1 9 ( 2 ) : 2 2 – 2 6 . H o jn i k , J . ( 2 0 2 0 ) . A l i s o i z v a j a l c i s t o r i t e v n a m e d n a r od n i h v l a k i h n a po t e n i d e l a v c i ? D a v č n o - fi n a n č n a p r a k s a 2 1 ( 1 ) : 2 0 – 2 4 . H o l l a n , K . i n D a n a j , S . ( 2 0 1 8 ) . Oc c u p a t i o n a l h e a l t h a n d s a f et y o f po s t e d w o r k e r s i n t h e E U : A Comparative Report. Vienna: European C e n t r e f o r S o c i a l W e l f a r e P o l i c y a n d R e s e a r c h . P r i d o b l j e n o 6 . 3 . 2 0 2 0 , s h tt p s : / / w w w . e u r o . c e n t r e . o r g / p r o jec t s / d e t a i l / 1 9 8 H o u w e r z i j l , M . , T r a v e r s a , E . i n B o r e l l i , S . ( 2 0 1 8 ) . P u tt i n g a n e n d t o c r o s s - b o r d e r s o c i a l s e c u r i t y f r a u d a n d a b u s e . B r u s e l j : E F B W W . K r e s a l Š o l t e s , K . ( 2 0 1 6 ) . A g e n c i js k i i n n a po t e n i d e l a v c i . P od j et j e i n d e l o 4 2 ( 6 - 7 ) : 8 7 7 – 8 90 . K r e s a l, B . ( 2 0 2 0 ) . P o st i ng o f w o r ker s b efo r e Sl o v e n i a n C o u r t s . V R a s n a ča ( u r . ) i n B e r n i a c i a k ( u r . ) : Posting of workers before national courts. Bruselj: European trade union institute, Pp 217– 238. L ett a , E . ( 2 0 2 1 ) . T he i m p a c t o f t he C o v i d - 1 9 p a n d e m i c on posted workers: the new posting framework. P r i d o b l j e n o 1 6 . 1 0 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / w w w . r o b e r t - schuman.eu/ en/ european-issues/0591 -the- impact-of-the-covid-19-pandemic-on-posted- workers-the-new-posting-framework R a s n a ča , Z . ( 2 0 2 0 ) . E s s e n t i a l b u t u n p r o t e c t e d : h i g h l y m o b i l e w o r k e r s i n t h e E U d u r i n g t h e C o v i d - 1 9 Pandemic. SSRN Electronic Journal. Pridobljeno 7 . 1 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 2 1 3 9 / s s r n . 3 6 9 9 3 7 7 R e n n u y , N . ( 2 0 2 0 ) . P o s t i n g o f w o r k e r s : E n f o r c e m e n t , compliance, and reform. European Journal of S o c i a l S e c u r i t y V o l . 2 2 ( 2 ) : 2 1 2 – 3 4 . P r i d o b l j e n o 7 . 1 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 1 1 7 7 / 1 3 8 8 2 6 2 7 2 0 9 3 1 6 5 8 R o b i n - O l i v i e r , S . ( 2 0 2 0 ) . F r e e m o v e m e n t o f w o r k e r s in the light of the COVID-19 Sanitary Crisis: F r o m r e s t r i c t i v e s e l e c t i o n t o s e l e c t i v e m o b i l i t y . European Papers – A Journal on Law and I n t e g r a t i o n 2 0 2 0 5 ( 1 ) : 6 1 3 – 1 9 . P r i d o b l j e n o 7 . 1 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / d o i . o r g / 1 0 . 1 5 1 6 6 / 2 4 9 9 - 8 2 4 9 / 3 5 7 R o g e l j a , N . , T o p l a k , K . , V a h J e v š n i k , M . i n M l e k u ž , J . ( 2 0 1 6 ) . N a po t i t v e d e l a v c e v i z S l o v e n i j e : N e k a t e r e sp e c i fi k e i n p r ob l e m i . D v e d o m o v i n i 4 4 , 1 25 – 1 3 7 . S t e f a n o v a - B e h l e r t , S . i n M e n g h i , M . ( 2 0 2 1 ) . T h e I m p a c t o f t h e C o v i d - 1 9 P a n d e m i c o n P o s t e d W o r k e r s : T h e N e w P o s t i n g F r a m e w o r k . E u r o p e a n I s s u e n ° 5 9 1 . R o b e r t S c h u m a n F o u n d a t i o n . P r i d o b l j e n o 2. 6 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / w w w . r o b e r t - sc h u m a n . e u / en / eu ropea n-issues/0591 -t he -i mpac t- of-t he - covid-19-pandemic-on-posted-workers-the-new- posting-framework S t r b a n , G . ( 2 0 1 8 ) . S o c i a l n o z a v a r o v a n j e n a po t e n i h d e l a v c e v v z a k o n od a j i i n s od n i p r a k s i E U . D e l a v c i i n d e l od a j a l c i 1 8 ( 2 - 3 ) : 4 0 5 – 4 2 6 . letnik XIII, številka 2, oktober 2021 41 Izzivi managementu: www.sam-d.si Strokovno-raziskovalni prispevek T i ča r , L . ( 2 0 1 7 ) . D i l e m e v z v e z i z n a po t i t v i j o d e l a v c e v . P od j et j e i n d e l o 43 ( 6 - 7 ) : 1 1 8 5 – 1 1 9 2. U r e d b a ( E S ) š t . 8 8 3 / 2 0 0 4 E v r o p s k e g a p a r l a m e n t a i n sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov s o c i a l n e v a r n o s t i ( U L L 2 0 0 , 7 . 6 . 2 0 0 4 , s t r . 1 ) . P r i d o b l j e n o 3 . 5 . 2 0 2 1 , s h tt p s : / / e u r - l e x . e u r o p a . e u / l e g a l - co n te n t / S L / T X T / ? u r i = c e l ex % 3 A 3 2 0 0 4 R 0 883 Za k on o čezm ejnem i zv a ja nju sto r i tev ( Z ČmIS ) (U r a d n i l ist RS , š t. 1 0 / 1 7) . Pr i d ob l jen o 3 . 5 . 2 0 2 1 , s h t t p : / /w w w . pi sr s. s i / P i s. w e b / pr eg le d P r e d pi s a ? i d = ZAKO7438 Prof. dr. Klemen Širok j e i z r e d n i p r o f e s o r n a F a k u l t et i z a z d r a v s t v e n e v e d e i n F a k u l t et i z a m a n a g e m e n t U n i v e r z e n a P r i m o r s k e m . P r e d a v a v s e b i n e s pod r o č j a č l o v e š k e g a d e j a v n i k a v o r g a n i z a c i j a h : k a d r o v s k i m a n a g e m e n t , v od e n j e p r o j e k t o v , v e š č i n e v od e n j a , s o c i o l o g i j o d e l a , o r g a n i z a c i js k o v e d e n j e , po s l o v n o komuniciranje, trg dela, zaposlovanje in karierni razvoj, management medkulturnih razlik. V zadnjih sedmih l et i h j e z b r a l v e č k o t 3 0 0 u r po u č e v a n j a n a F i n s k e m , v A v s t r i j i i n n a P o l js k e m . N j e g o v r a z i s k o v a l n i i n t e r e s o b s e g a pod r o č j e p r o m o c i j e z d r a v j a p r i d e l u , e v a l v a c i js k e š t u d i j e s pod r o č j a t r g a d e l a i n s o c i a l n i h po l i t i k t e r m a n a g e m e n t i n o v a c i j . O d l et a 2 0 06 j e s od e l o v a l a l i v od i l v e č k o t 2 0 n a c i o n a l n i h a l i m e d n a r od n i h p r o j e k t o v i n i z v e d e l v e č k o t 1 5 e v a l v a c i j u k r e po v t r g a d e l a o z . s o c i a l n i h po l i t i k . Prof. dr. Elizabeta Zirnstein j e i z r e d n a p r o f e s o r i c a n a F a k u l t et i z a m a n a g e m e n t U n i v e r z e n a P r i m o r s k e m . D i p l o m i r a l a j e n a P r a v n i f a k u l t et i U n i v e r z e v L j u b l j a n i , k j e r j e t u d i m a g i s t r i r a l a i n d o k t o r i r a l a i z p r a v n i h z n a n o s t i . Š t u d i r a l a j e t u d i n a U n i v e r z i v C a m b r i d g e u , k j e r j e o p r a v i l a s p e c i a l i z a c i j o i z e v r o p s k e g a p r a v a . R a z i s k o v a l n o d e l o o p r a v l j a n a r a z l i č n i h p r a v n i h pod r o č j i h , p r e d v s e m n a pod r o č j u p r a v a i n t e l e k t u a l n e l a s t n i n e , gospodarskega prava in delovnega prava s posebnim poudarkom na inovativnosti v delovnem razmerju. E l i z a b et a Z i r n s t e i n j e a v t o r i c a po m e m b n i h u č b e n i k o v , č l a n k o v , r a z i s k o v a l n i h po r o č i l i n m o n o g r a fi j . Mag. Suzana Sedmak j e v i š j a p r e d a v a t e l j i c a i n r a z i s k o v a l k a n a F a k u l t et i z a m a n a g e m e n t U n i v e r z e n a P r i m o r s k e m . P o u č u j e p r e d m et e s pod r o č j a po s l o v n e g a k o m u n i c i r a n j a , m e d k u l t u r n e g a k o m u n i c i r a n j a i n s o c i o l o g i j e d e l a . S od e l o v a l a j e v r a z l i č n i h n a c i o n a l n i h i n m e d n a r od n i h p r o j e k t i h k o t r a z i s k o v a l k a i n / a l i k o o r d i n a t o r i c a . T r e n u t n o r a z i s k o v a l n o s od e l u j e p r i m e d n a r od n e m p r o j e k t u P O W - B r i d g e ( P r e m o s t i t e v razkoraka med zakonodajo in prakso pri napotitvah delavcev), katerega rezultati so predstavljeni v prispevku.