IZHAJA dmI 06 t zjutraj NAROČNINA mesečno d Din, četrtletno II Din, polletno 20 Din — V Ljubljani Mm riboro in Celju dostavljen na dom mesečna I Din vet — Za Inoeematve mesečno 6 Din UREDNIŠTVO v Ljubljani, Knafljeva ui % telefon ti 1122. 3123 3124 312S. 3126 UPRAVA v Ljubljani Prešernova ut 54, telefon U 3122. 3123 3124. 3125. 3126 tNSERATNl ODDELEK 9 Ljubljani. Prm temova oL 4. telefon St 2492. Leto IV L*ttHliana. 3 februaria 1930 Ste* 5 Dunaj se približuje Rimu Danes odpotuje v Rim avstrijski zvezni kancelar dr. Schober - Zanimivi komentarji dunajskega tiska Dunaj, 2. febr. Celokupni današnji dunajski tisk se v posebnih člankih bavi z jutrišnjim odhodom zveznega kancelar" dr. Schobta v Rim. Vsi listi vidijo v tem potovanju dogodek velike važnosti za poetiko avstrijske republike. Sestanek dr. Scbobra z Mussoliniijem ne bo samo rešil nerešena vprašanja, ki vise med Italfijo in Avstrijo, nego bo, napovedujejo listi, ta sestanek temeljni kamen bodoče vrtanje politične orijen-tacije avstrijske republike. •■Reichspost« pravi, da želi Avstrija dobro razmerje z ItaMjo, kot kaže celokupni položaj iu pač ni treba nikakega komentarja. To predstavlja neki plus v avstrijski vnanji politiki, ker suponira me samo politično, ampak tudi gospodarsko normaliziranje odnošajev nasproti sosednim velikani državam. Avstrijska vnanija politika rama sigurnih tal. Ona je prisiljena ojačiti svojo aktivnost ne samo iz gospodarskih, ampak tudi iz političnih motivov. Potovanju v Rim bo po kratkem premoru sledilo potovanje v Berlin. Vsi doseženi rezultati bodo samo v interesu Avstrije »Noue Prede Presse« piše: Sestanek v Rimu bo odpravil vsa nesoglasja. Morda bo prj tej prfKkii podpisana tudi pogodba o arbitraži, toda eno je po tem potovanju sigurno, namreč da se Avstrija poslej ne bo čutila več osamljene. Ona ne bo več na svojem potu sreča vala težkoč, ki bi jih ji delale veHke Pred rekonstrukcijo bolgarske vlade Sofija, 2. februarja. Rekonstrukcija vlade, o kateri se govori že dalje časa, se bo izvršila na ta način, da bo sedanji predsednik sobranja Cankov stopil v vlado. Rekonstrukcija vlade se bo izvršila takoj po občinskih volitvah, ki bodo 16. februarja. Sofija, 2. februarja. Ker je izizval nedavni obisk dveh poslancev sobranja v Rimu v nekaterih inozemskih listih napačne ko-mentarje. objavlja ravnatelj »Slova«, ki je eden izmed teh poslancev, vest, da potovanje obeh poslancev ni imelo namena pregovoriti bivšega vojnega ministra in sedanjega bolgarskega poslanika v Rimu generala Vlkova, naj bi v dogledni bodočnosti sestavil novo vlado ali stopil na čelo diktature. »Slo\\x ugotavlja, da je bilo potovanje teh poslancev popolnoma zasebno ia ni imelo nobene zveze s sedanjo vlado aJi osebo mi-sfnskega predsednika Ljapčeva. sile. Mogla bo voditi politiko dobrega, celo prisrčnega razmerja nasproti vsem svojim sosedom, politiko, ki ji nikjer ne bodo vrata zaprta. Ta poliitika ne bo odvisna od trenutnih konstelacij. To politiko nam diktira naš zemljepisni položaj, naša slabost, ker smo majhni, ker smo gospodarsko na tleh, predvsem pa to, da si želimo miru. »Neue Fr. Presse« in »Wtiener Journal« prinašata povodom potovanja zveznega kancelanja dr. Schobra v Rim tudi izjavo italijanskega dunajskega poslanika, v katerem le-ta zelo naglaša in podčrtuje pomen potovanja dr. Schobra v R6m. Dr. Schober odpotuje v Rim iutri ob S. zjutraj v spremstvu italijanskega dunajskega poslanika. (AA) Mirna nedelja v Nemčiji Berlin, 2. februarja. Komunisti so nameravali prirediti danes simipatiisko stavko za svoje hamburške tovariše. Policija ie uvedla obširne varnostne mere. tako da ie dan potekel popolnoma mirno. Hamburg. 2. februarja. Po ppdatkih po-lioi e ie bilo tudi danes ves dan mirno. Policija ni imela nikjer povoda po-sredovati. Govorice, da ie moralo prispeti policiiii na pomoč vojaštvo, so neosnovane. Povratek predsednika Tardieua Pariz 2. februarja. Snoči ob 23.15. je prispel v Pariz ministrski predsednik Tardjeu. Na postaji ga je sprejela velika množica. Likvidacija španske diktature Madrid, 2. febr. Vlada je spet uveljavila zakon o administraciji in o državnem računovodstvu. Dalje je v svrho saniranja vaMe obnovila nairedbo. da moTajo vsi izvoznika 80% tujih deviz, ki jih dobe za prodano blago, zamenjati v pesete. V političnem pogledu ie vlada, da umiri uniiverze, odredila, da se vsi preignani in odstavljeni profesorji visokih šol vrnejo na univerze ter da dobe svojo prejlšnjo skižbeno stopnco. Obenem je vlada .potrdila statute dijaške zveze. (AA) Manifestacija istrskih emigrantov Letna skupščina prosvetnega in podpornega društva »Istra« — Pozdravi kralju — Sodelovanje Istranov v sokolski organizaciji General Damaso Berenguer, 3d črna naiLogo sestaviti prehodni kabinet z ustavnimi smernica mi Poljska proslavlja delo Društva narodov Varšava, 2. februarja. Danes je zveza poljskih organizacij za pospeševanje smotrov Društva narodov svečano proslavila desetletnico Društva narodov. Slavnostne seje so se udeležili zastopniki vlade, diplomatskega zbora sejma ia senata. Na zborovanju je imel vnanji minister Zaleski govor, v katerem je ugotovil, da zanima problem organizacije miru, razorožitve in razsodišč vsakega mislečega človeka. Že samo s tem, da je Društvo narodov sprožilo ta vprašanja, je izvršilo veliko delo. Minister naglašal, da si je Poljska posebno prizadevala, da bi bila sklenjena protivojna pogodba in je v zvezi s tem omenil, da je že pred 200 leti kralj Stanislav Leszczynski mislil na ustanovitev društva narodov. Za Zaleskim je govorilo še več govornikov, ki so vsi poudarjali pomen dela Društva narodov. Rusko-mehiški spor Moskva. 2. februarja- Latvinov je izjavil zastopnikom tiska, da med sovjetsko un:.io jn Meiko ni niti političnih, niti gospodarskih sporov. Liitvinov odklanja verzijo. da ie bil povod za cdlio-d mehiškega poslanika iz Moskve političnega značaja. Kakor zatrjujejo, je mehiški poslanik odpotoval deloma jz zasebnih vzrokov, deloma pa zaradi tega. da bi proučil nekatera vprašania v Osrednji Evropi. Niti mehiški poslanik v Moskvi niti sovietski poslanik v Mehiki nista ime'a pri akreditiranih vlačah nobenih pritožb. Litviinov je trdno pre-rnčm. da izvira dozdevni; j^vor, češ da sin Moskva proti Metelki v tretiih državah kocnunlstične intrige, od tod. ker je mehiška vlada ravnala pod pritiskom zunanjih sil. ^ene za mir London. 2. februarja. Semkaj sta prispeli dve Američanki, dve Japanki Sn ena Fran. '•ozinia, ki bodo skupno z angleškimi ženskimi organizacijami predložile delegatom iia pomorski razorožitveni konferenci spomenico, ki jo je podpisalo 6 milijonov žen, ki zahtevajo dejansko in splošno razorožitev. Po iiglnotfii umerila Skrivnostno izginotje voditelja prctiboljševiskega po-kreta generala A P. Kutjepova je povzročilo ogorčene napade na sovjetsko vlado Pariz, 2. febr. Tisk se obširno bavi z izginotjem ruskega generala Kutjepo-va. Tako piše »Pariš Midi«: Ko ves svet gleda v nas. se je zgodilo, da so generala Kutjepova nasilno odvedli. Toda kdo? Porajajo se najbolj fantastične hipoteze. Docela nerazumljivo je, kako je mogel izginiti sredi Pariza eden izmed protiboljševiških šefov, ki so ga korak za korakom zasledovali vohuni Čeke. Ta dogodek prehaja že s terena navadnega dogodka na politično polje. — »Echo de Pariš« pravi: Ko bomo v prihodnje na vogalu kake ulice postali pred kakim stražnikom, se bomo vprašali, ali -je pravi ali lažni stražar, ali je na tem kraju za to, da pazi na red, ali pa, da izvršuje ukaze GPU. — »Victoi-re« pravi: Ni rimski papež nasilno od-vedel generala Kutjepova. Francija ni bila še nikoli tako odkrito izigrana po Moskvi. V svesti si, da ne bodo kaznovani, v svesti si, da lahko plačajo sodelovanja s Francijo, si sovjeti mislijo, da si smejo vse dovoliti. Nasilno odvede-nje enega izmed naših najslavnejših gostov in enega izmed najslavnejših borcev carske armade, ki nas ni izdala, in to po neki brigadi, ki jo je dobro pripravil GPU, je ponižanje ne samo za naše današnje slavne varnostne razmere in za inašo vlado, nego tudi sramota za vse Francoze, ki so vredni tega imena. — »Ere Nouvelle« veli: Kaj se je zgodilo s tem generalom? Eno je nesporno: General Kutjepov ni samo evangeljska osebnost. Imel je mnogo neprijateljev tudi med samimi caristi. — Komunistični list »Human/te« ostro napada francoski tisk, ki ga naziva pro-vokaterskega. in pravi: Francoska vlada, ki že od nekdaj pripravlja vojno proti sovjetom. menda čedalje bolj želi prekiniti odnošaje s sovjeti. (AA) Pariz, 2. febr. V svoji snočnji posebni izdaji piše »Liberte«, da so šefi bele ruske stranke v Parizu dobili v roke pomembno pričo v vprašanju odvedbe generala Kutjepova. Šefi stranke so danes obvestili policijo, ki je takoj začela preiskavo. Ta nova priča, pravi »Liberte«, bi privedla, če se izkaže njena verodostojnost, novo orijentacijo v toliko, ker gre za osebo, ki je dobro znana in pripada bol.iševiškim krogom, izmed katerih je neka oseba že pred dvema letoma imela posla s pariško policijo. (AA) Pariz. 2. febr. Glasilo ruskih emigrantov »Vozrodženje« je razpisa1© nagrado v znesku 100.000 frankov za izsleditev izginulega generala Kutjepova. Agresivnost indskih dijakov London. 2. februaria. Neznanec ie tele-fonično obvestil policijo, da ie prisluškoval telefon sik emu razigovoru indskih dijakov, iz katerega e povzel, da namerava o položiti v indsko dvorano angleškega muzeja bombo. Pri preiskavi so v resnici naš>li v dvorani bombo. Strokovnjaki bodo ugotovili, ali so storilci res nameravali izvesti atentat ali napraviti samo neumestno šalo. Zagreb, 2. febr. V dvorani pevskega društva »Kolo« se je vršila danes letna skupščina istrskih emigrantov. O poteku skupščine objavljajo »Novosti« obširno ooročilo. Skupščino je otvoril predsednik društva »Istra« dr. Ivo Ražem, ki ie v svojem pozdravnem govoru med drugim naglašal. da so Istrani z idealnimi na-dami gledali na Zagreb in na Hrvatsko, v kateri so tudi našli popolno razumevanje. V Istri je sicer umolknila naša pesem iin prenehalo narodno življenje, toda Istra se ie rada žrtvovala, da bi mogli Slovenci, Hrvati in Srbi živeti svobodno in srečno v svoji veliki kraljevini Jugoslaviji. Mi se ne smatramo za emigrante v ožjem smislu te besede, ker nismo zapustili svoje grude in odšli v tuje kraje, marveč smo se zatekli v Jugoslavijo, ki ji pripadajo vsi Jugosloveni ne glede na to, kje žive. Na njegov predlog je bila med viharnimi ovacijami odtlbrena pozdravna brzojavka kra-iju, ki se glasi: »Istrski Jugosloveni, meščani Zagreba, zbrani povodom letne skumšSne svojega prosvetnega in podpornega društva »Istra«, v neomajni zvestobi in večni vdanosti pozdravljajo svojega gospodarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I., vladarja velike in srečne Jugoslavije.« Z velikim odobravanjem so biie poslane pozdravne brzojavke tudi raznim istrskim narodnim prvakom. .Sledilo je .poročilo tajnika Ante Rojniča, ki je med drugim navajal, da društvo letos ni priredilo svoje običajne zabave, ker je društveni odbor povodom mučeniške smrti Vladimania Gortana in tovarišev sklenil, da v znak žalovanja opusti svojo prireditev. Društveni odbor je sodeloval na emigrantskem kongresu v Celju, kjer je bilo govora o sodelovanju med hrvatskimi in slovenskimi ema-grantskimi društvi in osnovana liga emigrantskih društev kot vrhovni forum vseh jugoslovenskih emigrantov. Liga ima svoj sedež v Ljubljani. Po sprejetju poročil je bil izvoljen nov odbor z dosedanjim predsednikom dr. Ražmom na čelu. Pri slučajnostih se .ie govorilo tudi o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije, pri čemer so vsa govorniki pozdravljali osnovanje enotne sokolske organizacije in naglašaii, da bodo istrski begunci po svojih najboljših močeh sodeloval v Sokolu. Vsa istrska omiadina bo stopila v društvo in osnovala svoj poseben odsek, ki se bo zval Istrska sokolska župa Med živahnimi vzkliki kralju in Jugoslaviji je bilo zborovanje zaključeno. Odkritje smminske plošče Gavrilu Principu v Sarajevu Sarajevo. 2. februarja. Današnja Prin-čTioova spomrnska svečanost v Sarajevu je minula tiho Ln mimo. Njegovi nekdanji tovariši so se sestali z rodbinami žrtev ter tiho in d~«fcojno počastili sfocnin umrlega tovariša. Najprej e bela spominska svečanost v pravoslavni cerkvi. Nato so Prin-dipovj tovariši in sorodniki odšli na mesto. k;er e bil izvršen sara:evskj atentat in kjer je zdai na zasebni h:ši vzidana spominska plošča. Tam Je g. Vas vije Grgx. znani nacionalni borec, ki je bil v Avstri'i obsoiicn na smrt. pczval prisotne, nai po-časte snomn pdkoinega Principa z dve-minutn!im molkom. Nato 'e Hamdra NiVšič naoiiona'ist iz predvojne generacije, odkril spom-nsiko pVščo. Ko ie nrmil dveminutni molk. so vsi prisotni trikrat zak]:c?li »Živel« ter se nato razšli. Skromna proslava in gflobnka iskrenost te svečanosti ie vsem navzočim seda v srce (AA) Avdijenca nagrajeni dijakov Beograd, 2. februarja. Danes opoldne so Mi spre etj v novem kraljevem dvorcu na Dediniu v avdi;enco d Maki tukajšnje univerze, ki so bili nagrajeni s svetosavsko nagrado. Nj. Vel. kral u iiih ie predstavil rektor univerze dr. Mritrovič. Po avdijenci je krali povabrl d:iake na kosilo, ki sta se ga udeležba tud> Ni. Vel. kraljica in prosvetni minister Maksimovič. Zveza jugoslovenskih humanitarnih društev Beograd, 2. februaria. Danes se ie vršil tukaj občni Zbor delegatov humanitarni društev, na katerem "e bila sklenjena ustanovitev Zveze jugoslovenskih numanitar-nflh društev. Udeležba na občnem zboTU ie bila doka! malenkostna. Udeležili so se 5e večinoma le delegati iz Srbije in par delegatov Lz Zasrreba. d'"Srn iz Slovenji e ni bilo nilkogar. Po kratki delbartj ie bil soglasno soreiet predlo« glede ustanovitve zveze ter je bil za predsednika izvoljen ta nik Narodne Odbrane v Beogradu Jovan Maksimovič. Roparski napad na poštnega sla Trstenik. 2. februaria. Sinoči okrog 8. ie bil v neposredni bližini tufcaišniesra kolodvora izvršen roparski napad ua poštnega služitel a Sretena Stefanoviča, ki je nesel na kolodvor več denarnih pisem iu poštaiSi nakaznic. V temni ulici sta ea iz zasede napadla dva oborožena razbojnika, ga pobila na tla in mu odvzela poštno torbo. Stefanoviča so našli šele čez nekai časa v mlaki krvi ter ga odpeljali k zdravniku, ki mu :e obvezal rane. O napadu ie bila takoi obveščena policiia. ki ie uvedla zasledovanje neznanih zločincev s policijskimi psi. Psi so zasledovali sled do sosednjega sela. k er se ie sled iztgubi-la v reki Moravl. Na obali so našli prazno torbo, dočim o denarju ni b;lo več n^bene^ra sledu. Napad ie izzval v Tr-steniku in okolici veliko razburjenje. Avtomobil padel v 150 m globok prepad Kosovska Mitrovica, 2. februaria. Sinoči se je zgodila v bližini mesta velika avtomobilska nesreča. S poštnim avtomobilom so se vračali iz okolice orožniški poročnik Gavrilo Miliutinovič. maturantka Desanka Antičeva in dva o razmika. Na nekem ovinku na serpentinah ie šofer zaradi goste megle zgreši!! cesto in avtomobil se te prevalil v 150 metrov globok prepad. Poročnik Mil uifinoič ie bil na mestu mrtev, va ostali poin ki razen Antičeve so dobili te^ke notranje poškodbe, dočim ie ostala An ti če va po čudnem nafcliučiu skorai docela nepoškodovana. Le zaradi strahu se ;e onesvestila. Avtomobil ie popolnoma razbit. Šofer je klhib težkim poškodbam z zadniim naporom svojih moči prišel na bližno o rožni ško oostaio. od koder so nato orgajrzirafi pomožno akdflo in spravili ranjence v bolnico. _ Aretacija v Sevnici Sevnica, 2. februarja. V neti tukajšnji krojaški delavnici je bil aretiran N. Smold, ko si je baš dal pomerjsti obleko. Osamljen je, da je izvršil umor gostilničarke Cecilije Arnškove v neposredni bližini Vidma. Heimwehrovsba demonstracija na Dunaju ie je vršila včeraj brez incidenta — Komunistično zborovanje prepovedano — Politični streli v okolici Gradca Rusko-ki tajsko premirje SKfca mfcaznje po^pšs premfezte med Sitna no vetom čn zestoejrikš generala Dunaj, 2. febr. Danes dopoldne so priredili Heimwehrovd in druge meščanske korporacije na Trgu Svobode zborovanje, ki mu je prisostvovalo nad 40.000 ljudi. To je bilo protestno zborovanje proti dunajski občini, ki jo vodijo sodijalist', in proti davčnemu sistemu občine. Po nekaterih govorih so zborovaki demonstrativno odšli preko Riraga. Demonstracije so potekle v miru Zborovanje, ki 90 ga v istem času napovedali komunisti, je policija prepovedala. (AA) Dunaj, 2. febr. Današnje manifestacije Heimwehra so potekle brez incidenta. Število udeležencev se cena na 30.000. Poflicija je bila v strogi pripravljenosti, vendar ni mela nikjer povoda posredovati. Na zborovanju je eovorilo več govornikov, ki so v glavnem na- stopali proti socialistični občimi in protestirali ptoM Breitnerju, Seitzu in avstrijskim marksistom. Ob 4. popoldne so se zborovalci mimo razšli. Gradec, 2. febr. V Eggenbergu je prišlo danes ponoči do precej ostrega spopada, tekom katerega 'e padlo tudi več revo1!verskih strelov. Člani Heimwehra so odšSi ponočii lepit lepake za svoje zborovanje, ki se bo vršilo 5. t. m. Pri tem so zadeli na treh mestih na nasprotnike, ld so dali nanoe tudi par strelov iz -revolverjev. Orožništvo je ugotovilo, da sta bila dva Heimwehrovca ranjena s streli, trije Heimwehrovci in 4 nasprotniki pa s palicami. Kdo kraljevino v mesecu decembru kaže te reeuHate: Skupno je bilo v decembru uvoženo v na- kraljevino 130.709 ton blaga v vrednosti 599,604.134 Din ali 54.713.398 zlatih Din. Meseca decembra 1928 je bilo uvoženo 140.123 ton v vrednosti 622.113.455 Din ali 56,781.900 zlatih Din. Potemtakem je bilo v decembru lftžO uvoženo manj blaga za 414 1on ali za 22,509.321 Din ali 2.069.502 zlatih Din. io je za 3.62% mani. V vsem letu 1929 je bilo uvoženo v našo kraljevino 1.671.520 ton blaga v vrednosti 7 milijard 594 milijonov 750.329 Din ali 693 milijonov 62.060 zlatih dinarjev. V vsem letu 1928 pa je bilo uvoženo 1,564.409 ton blaga v vrednosti 7 milijard 835,326.036 Din ali 715,374.510 zlatih Din. V letu 1929 je bilo tedaj uvoženo za 106.112 ton več blasa ali v denarju za 240,575.707 Din manj ali za 22,345.450 zlatih Din manj. V odstotkih: Blaga je bilo več uvoženo leta 1929 za 6.78%, v vrednosti pa za 3.27% manj. (AA). Izročitev kraljeve nagrade najboljšemu pevskemu društvu Novi Sad. 2. ieferuarla. Na slovesen način je bila danes izročena tukajšnjemu ž en ske -mu trlasbenermi društvu zlata lira. ki jo ic poklonil Ni. Vel. krali povodom turnirja iu-jroslovenskiih pevskih društev kot nagrado najboljšemu društvu. Pravilnik o izdaji tapij Beograd 2. februarja. Pravosodni minister dr. Srskič ie na osnovi čl. 26 zakona o izdaji potrdil o imovinskem stanju (ta-pija) izdal pravilnik o izvrševanju tega zakona. Odlikovanje angleškega lektorja Beograd. 2. februarja. Kralj je odlikoval t redom Sv. Save III. stopnje lektorja angleškega jezika na tukašnii univerzi Johna Welsa. Beograjska vremenska napoved Beograd, 2. februarja. Vremensko poročilo: Oblačno v vsej kraljevini. Po nekod dež v spodnjem Primorju. Temperatura v \sej držav; narasla za povprečno 3 stopinje Celzija. Mmitrmrni v Plevlju — 2, maksimum -t- 15. — Prognoza za 3. februar: V vseh pokrajinah boli oblačno, vetrovi usmerjeni iz severnega kvadranta. Dež na imau države. Temnerrtirra se ne bo znatno izpreimenila. (AA) Carinska mirovna konferenca Ženeva, 2. februarja. 7. t. m. se bo sestala tukai carinska mirovna konferenca, ki jo ie sklicalo Društvo narodov. Na konferenci bo zastopanih 25 evropskih in iz* venevropskih vlad. ki so pristale na načela večletnega premirja na carinsko - političnem Polju kakOT so bila sklenjena na gospodarski konferenci Društva narodov. Države bodo skušale sedaj dati tem dogovorom obvezen značaj. V poditičniih krogih se izigledi, da bi ta konferenca uspela, ne presojajo preveč ugodno, ker so številne države stavile najrazličnejše pridržke. Novi ostri sovjetski ukrepi proti zasebnemu gospodarstvu Moskva, 2. februarja. Moskovski sovjeti so te dni izdali naredbo. ki še bolj omejuje zasebno trgovino. S temi odredbami je bila zasebnim osebam prepovedana trgovina z izdelki kovinske, tekstilne, kemične in elektrotehnične industrije, dalje trgovina z gradbenim materijalom, steklenimi izdelki, pripravami za brezžične aparate, petrolejem, sladkorjem, soljo, vžigalicami, tobakom in cigaretami. Vse to blago se bo v bodoče prodajalo samo v državnih in zadružnih trgovinah. Sovjeti hočejo polagoma ukiniti zasebno trgovino z izdelki državne industrije. Tudi v poljedelstvu bodo v kratkem sledile odredbe, ki bodo za to panogo ljudskega gospodarstva velikega pomena. Da se zagotovi socijalistična obnova poljedelstva — tako utemeljujejo sklep ofici-jelni krogi — je vlada sklenila preklicati v krajih s kompaktno kolektivizacijo zakon, o najemu zemlje in vporabi najetih delovnih moči v individualnih kmetskih gospodarstvih. Krajevna oblastva bodo imela pravico uvesti v teh krajih vse potrebne bojne mere proti kulakom, ki segajo celo tako daleč, da bodo lahko oblastva zaplenila njihovo imetje in jih izgnala iz krajev, kjer so naseljeni. Zaplenjeno imetje bo izročeno kolektivnemu gospodarskemu fondu kot prispevek kmetom in poljskim delavcem, ki pristopijo v kolektivno gospodarstvo. Vremenske katastrofe na zapadu Biarritz, 2. februarja. Ko ie bilo rešeno moštvo britskega parnika »Knetu-or-th«. se ie ladia potopila. Valovi so bili zaradi hude burje, ki je divjala zadnje dni._ tako močni, da so parnik popolnoma razdejali. Morje ie vrglo na obal kose desk in Posamezne dele ladje. Trpel ie celo kazino, kamor je morje med arkade vrglo posamezne dele razbitega parnika Tudi nekatere trgovine na obali so biile poškodovane. (AA) Pariz, 2. februarja. Iz Toula ooročao, da je silno neurje, ki ie besnelo zadnje dni. napravilo veli-ko škodo. Ena oseba ie bila hudo poškodovana. (AA) Nadomestne volitve v Franciji Bordeaux. 2. februarja. Pri nadomestnih volitvah za "senat je demokratična zve/.a s 782 glasovi izvalila bivšega poljedelskega ministra Capuea. Njegov nasprotnik, kandidat socijalistiene radikalne stranke Teyseir je prejel samo 518 glasov. Zagoneten umor slovenskega delavca v Zagrebu V času živahnega prometa ga je zabodel neznanec z nožem na Wilso-novem trgu — O storilcu ni nobenega sledu Zagreb, 2. fehr. Sinoči okrog 11. so našli v bližini Novinarskega doma na Wilsonovem trgu umorjenega 28 letnega delavca Josipa Prešička, rodom iz Ravne, občina Pleter.ie v brežiškem okraju. Prešiček de bil še le 13. t. m. odpuščen iz vojske ter je v Celju odslužil svoj kadrski rok. nakar je prišel v Zagreb bržkone iskat dela. Našli so ga v mlaki krvi z globoko rano na temenu. ki poteka po sodbi zdravnikov od noža. Prepeljali so ga takoj v bolnico. Rana sama na sebi morda niti ni bila smrronosna, zaradi velike izgube krvi pa je bil Prešiček že v nezavesti. V bolnici so izvršili prenos krvi. da bi ga spravili k zavesti in ohranili pri življenju, vendar pa je bilo vse prizadevanje zdravnikov zaman. Prešiček je umrl, r.e da bi prišel k zavesti. Policija stoji pred kriminalno zagone tk o. Na mestu, kjer je bil izvršen zločin. niso mogli najti nikakih sledov, iz katerih bi se dalo sklepati, kako je bil zločin izvršen. Vse kaže. da je bil Prašiček labodtn od _zadaj in da jc u'ori-!ec mirno odšel. Še bolj zagonetna je okolnost. kako je mogel biti izvršen umor docela neopaženo na kraju, kjer vlada kljub pozni večerni uri živahen promet. Davi je policija izsledila nekega mesarskega pomočnika, ki je bil pred par dnevi v družbi z umorjenim Prešičkom. Policija upa, da bo mogla izslediti one. ki so bili v družbi umorjenega neposredno pred zločinom in na ta način pojasniti ta zagonetni umor. Dvoje fašističnih knjig na indeksu Citta del Vaticano, 2. februarja. »Osser-vatore Romano« objavlja dekret, ki prepoveduje vernikom čitanje dvoje knjig, o katerima se v Italiji mnogo govori. Prva knjiga .ic delo književnika in filozofa Marija Misserolija »Dajte cesarju, kar je cesarjevega!« Knjiga razpravlja o Mussolinijevi verski politiki. Druga prepovedana knjiga je »Fašistična država, ccrkev in šola«. Nove vatikanske znamke Citta del Vaticano, 2. februarja. Te dni pridejo v promet nove vatikanske poštne znamke s slikami papeža, rimskih bazilik in drugih znamenitosti vatikanskega mesta. Vatikanska poštna upTava je poskrbela, da iih filatelisti ne bodo mogli kupovati v velikih množinah. Poseben vlak za umobolne Genova, 2. februarja. Posebni vlak je prepeljal okoli 500 pacijentov- iz tukajšnje umobolnice v umobolnico Volterra. Vlak so opremili tako. da je bil prilagoden raznim fiksnim idejam posameznih bolnikov. Razbojništvo na Grškem Solun. 2. iebruarja. Orožnikom, ki so zasledovali zloglasno razbojniško tolpo znanega roparskega glavarja Džadžasa. je uspelo, da so zajeli del razbojuiške tolpe pad vodstvom nekega Babanisa. ki je na glasu kot najbolj krvoločen razbojnik, pred katerim je trepetal celo Džadžas sam. V borbi ie bil Babanis ubit, dočim so njegovi tovariši pobegnili. Razširjenje pristanišča v Šibeniku Beograd. 2. februarja. Za razširjenje pristanišča in izpopolnitev pristani§k:".i naprav v Šibeniku pred Rib im trgom ie odobren potrebni kredit, tako da se bo z delom takoj pričelo. I Zanimiva »svečanost« V Provenci -so -te dni p nalivov a'»i stofetmico pesnika Mfet-raka. Ob tei priliki se k vršila po mestu procesija z volom na celiu, Jd so ga priso-to; duhovniki blagoslovili, nato so ga mesarji zaklali in napravili veBko gostjo Gramofonske plošče Vsaka taka plošča da okoli sto izvrstnih predstav ali avdicij, ako se vsakokrat vzame nova igra. (Danes se že dobe igle, ki so pripravne za nekoliko reprodukcij). Stara plošča se more od nove spoznati le z močnim povečalocn. Tedaj razločiš na braz-dican ■poškodbe, ki nevšečno delujejo na izvajanje. Torej je treiba previdno ravnati z diskom in ga skrbno oščetiti, da se ne nakopiči po razorih prah in sčasoma ne pokvari zavojic. Koristno je. če ga tedaj pa tedaj enkavsticiraš. Nekateri celo namažejo nove plošče s plastjo najčistejšega olja od parafina. Pripomoček ni napačen, vendar ovitki postanejo kmalu prosojni, vsa vna-njost mastna in ravnanje neprijetno. Po uporabi je treba plošče oprezno shraniti Početki ameriškega tiska V Cambridgeu (Ma.ssaolnisetts) ie 1. 16-38 Štefan Davc osnoval prvo tiskarno, ki stoji še danes pod imenom »Univcrssit.v Press« L. 1671. je virginijska vlada pisala: »Niti javnih šol niti tiskarne še nimamo: Bog nas varuj obeh!« Nekaj let kasneje, ko je bil lord Bppiiiigham imenovan deželnim predsednikom v Virginii. je dobil ukaz. naj nikomur ne dovolj rabiti kakršne koli tiskarne. L. 1669. jc prvič izhajal dnevnik v Bostonu, poročajoč edino o dne vinih dogodkih. Skoraj pa so ga ustavili, ker so se oblasti protivile temu. da bi se novine ba-vile »z vzvišenimi snovmi«. Ta odlok je veljal do 1. 1704- ko je John Campbell, poštar v Bostonu, tu izdajal Boston Ne\ves Letter. ki je takoj od pričetka opozoril trgovce na to, da je časopis najboljši posrednik med njihovim blagom in občinstvom. L. 1728. je izha:al v istem mestu tednik »Ne\v England Weekly Journal«, vsebujoč obilo vesti o Dlovidbi in o nagradah onim, ki bi ovadilie bivališče pobeglih sužnjev. štednja Na Norvešlkepi obstoji neka železnica, ki šteje nič mani kot 18 postaj, a enega samega postajnega načelnika. Brzojav olajšuje opravek in eden vlakovni načelnik r.a slednji stanici zadošča, da prodaja vozovnice, sprejema prtljago in opravlja redar-stvo na progi. Slično varčevanje smo poznali na neki krajevni progi v Bretanji. Toda edini uradnik je bil — uradnica, ki je oblastno zahtevala od potnikov, da so ji pomagali nakladati prtljago. Pariški metro Podzemeljski železnici v Parizu nedosta-ja zraka in sedežev, vendar nudi izvrstno sredstvo za proučevanje Parižanov. Lon-dončan vaieu enostavno polniii voz. ostrini v Parizu, videč nakopičenih 40 do 50 oseb na prostoru, ki bi po pameti obsegal 15 do 20 ljudi. Ob prometnih urah se čudiš, da se ne zdrobe okna na vlakih v tisoč koscev. Ko se tako zgnečeni borijo za troho vzduha, odlože človeška bitja po navadi svoj vnanji omot in se pokažejo v svoji pravj luči. Parižan se razkrije kot najpotr-pežUive.iši ali bolje rečeno — naučil se ie, da je odpor brezuspešen — kot najbolj vdan stvor. __ Pristopajte k Vodnikovi družbi" »Ponedeljkov" humor 99 Slikar (svojemu prijatelju): r-Tako, ti se smeješ moji najnovejši šaljivi risbi? Ali ni dovolj smešna?« Vlom ia reklama. Dva zakonca se ponoči zbi-diita ob str-altoiticcn forumu. ki ga d-clajo znkcrnikainii možje. vstopajoči skotz oktio v spaiajco. NačeJn.& i>eaaiže!jenšii gostov ne z a kredi: »Denar a4š žnijenje«, mor-več reče preplašen? dririSni prav JAuJkmkvhv: ?Draga gospoda, ma predista-vftacno frvrdiko Ga-toroel SaaSi and Co., 4'h Avenije. staviao ;vdt'er-je. M vam rado zavaruje ofltma proti vfom«. Našega zastopnika ste zavrni®, ko vas je poset*!. Nocoj s.-mo va.ni hoteli pckaizatii, v kak* owar-i>*vs'j: živite. ako si t ve naiNavite naših varnostnih električnih a(pam. kjer so praznovali in praznili čaSe vse do polnoči. Tedaj naprosi go-sffteii navzočega oTvcrncga pe-vca, nai zapoje kako točko it svojega repertoarja. 'AH rei malo prepoz.no?« ugovarja umetnik. — »Nasprotno. To naj Ivo za &vairile>n zged najemniku z gorertfcga nadtstirepja. Njegov pc.$ laja vso noč. Samo po-jne, prosnm vas, m sicer na ves glas!« Definicija. P.rofesKVr: -Kdo mi ve povv-daTi, kai jc veter?« Učenčck: »To jc zrak, fci se mu ze!-j mudi!« licem erec. Straž-nik: »Sffie.Jte vi, ali vas ni sram, da javno pretepate ,wojo žene-!« Kidač: »Sai ie ne pretepam! Pravi, da jo zebe, pa jo bočerri ugtre!-:.« Sveta preproščina. Gospod Samo Derč pokliče trgovca, od katerega je kupil avtomobil, in se pritožuje, da s? ne premakne z mesta, s-Pa 6aj niste nalili bencina!« — >Ko ste mi pa rekli, da bo tekel kar sam od sebe!« Višek. G. Lakota, v knjigarni: »Ali imate brošuro z naslovom Boj draginji?« Knjigar: »Da, da, ampak opozarjam vas, da se je podražila.« Bojazen. »Nikar, Emil. daj. da pojdem jaz v klet!< — >Se mar bojiš, da ne bom znal po stopnicah tja doli?« — »Tega ne, pač pa ne vem, ali boš vedel nasaj.« Molčečnost Gospod Grošičar, ki ni tako neumen, kakor je videti, koraka mimo ilirskega spomenika proti Zvezdi. Nasproti mu prihaja prijatelj Vrtačnik. »Ti šment ti!« reče sam pri sebi. »Vrtačnik se nekam čemerno drži: bežimo, morda me misli navrtati za kakšno uslugo.« Debeli Groiščar ima že take navade. da svoje prijatelje ceni samo tedaj, kadar jih noben čevelj ne žuli. Urno Tiavije proti Gospocki ulici, p«i zaman: Vrtačnik mu je koj za petami. ?Sl'išiš, Grošičar, ali znaš molčati?« »Kakor riba v vodi!« v Dobro. Stvar je ta: r tem trenutku sem malce v zadregi« . . . : Beži no. kaj ne poveš!« : Tisoč dinarjev moram na %r6ak načiu dobiti do jutri. Samo tebi to zaupam.: > Bodi brez skrbi, mili moj,« odvrne Grošičar prisrčno in mu pomoli roko, »kakor da mi nisi nič omenil.« Pomazane knjige Ce hočeš odpraviti mastno marc-go iz tiskovine, deni nekoliko raztopine sode ir. jedkega kaliia na narobe-strani papirja. Ako je zbog tega tisk obledel, se mu vrne prejšnji sijaj z raztopino solitme kisline v 25 delih vode. Kadar so madeži sveži zadostuje kloroform, eter ali bencin. Dr. V. Korun Muhoslovec Poklej Mirno ki zadovoljno je živel Karel Poklej. Ni se vznemirjal sam, ni mu bfl v napotje kdo drug — da le ni bil ka-divec. Tobaka namreč ni prenesel. Kh, kh! je zakašljal, če je le trohec tobačnega dima začutil. Na ulici se je kar vstran obrnil, kadar mu je kdo s svalfj-čico ali smotko v ustih priše1! nasproti. Pred pipo pa — bog ga varuj! Sicer mu pa ni bik) ni malo mar. kar se je okoli njega godilo. Ni hodil ne v gledališče ne v krno; ni posedal ne po kavarnah ne po gostilnah. Nemoten se je ukvarjal s svojo znanstveno stroko, entomologijo: zbiral je žuželke, štel jim nožice in krila, jih natikal na igle ter kot prepričan finalist razglabljal, čemu so te zlivali na svetu. Predvsem je pa proučeval muhe in rnešice; v mu-boslovju se je bil specializiral. Tako je sedel nekega dne sključen nad pisalno mizo ter je skozi lupo motril muho, ki jo je bil pravkar ulovil. V zadreg* je bil, kam jo uvrstiti. Sicer je b9a po vsem drugem podobna navadnim hišnim muham, samo pp tem se je od njih raizlikovala. da ji je bilo eno krilo krajše ko drugo. — To je čisto posebna in redka species, žužko-slovoem dosflej neznana! ie vzkliknil. Jaz sem jo prvi Izsledil! — V mislih ji je pa že tudi nadel ime. Musca Poclel-ana bodi njena znanstvena oznaka! Tedaj zasliši nad seboj petje: »To je tista muha, muha brez trebuha.« Pos^ulme, vleče na ušesa. Petje je bilo vedno glasneje, vedno lepše. Kar otipati se je dalo, s kakim navdušenjem pevka poje: »Ali si jo videl muho brez krvi?« Je-li to iz opere »Carmen« kali? je Poklej ugiibal. A1i morda iz »Prodane neveste«? — Hentaj! Kc»:o je to lepo! In kak slučaj! Pa kaj slučaj! Simpatija je to — gotovo! da poje prav v tem trenutku o muhi, ko sem jaz novo spe-oio izsledil. Tako so mu misli preskočile od muhe na pevko. Od gospodinje je bil nam-»reč zvedel, da se je pred nekaj dnevi naselila operna pevka Lidija v sobi nad njegovim stanovanjem. Zdaj je bil radoveden, kakšna neki je. Da zna lepo pefti, je pravkar sMšal. Pa tudi kraso-tica mora biti. je sklepal. Saj pri gledališčih vendar ne nameščajo grdih žensk! Kdo bi jih pa po ce'le ure gledal, ko bi ne bile lepe? Ker je pa Lidija iskala prilike in se je tudi Poklej ni izogibal, sta se kmalu seznanila. Tedaj jo je pa vprašal: »Gospodična, Iz katere opere je pa tista pe- sem o muhi, ki ste »o zadnjič tako ganljivo lepo peli? AH iz ,Gorenjskega sflavčka'?« Ona se ie pa nasmehnila: »Ne. ne! Šaljiva dijaška popevka je. Pela sem jo namenoma, vam na ljubo, ker sera slišala, da ste učen muhoslovec.« To priznanje iz ust, vajenih lepih na-pevov, je Poklejevemu samoljubju kaj dobro delo: kajti navzlic učenosti ni bil brez slabosti. Med drugimi je imel zlasti to, da si je na svojo učenost nemalo domišljal. Sicer Lidiija ni bila bog ve kaj lepa: tudi ji ni bilo več dvajset let: a govoriti je znala, govoriti. — Kakor med ji teče beseda! je Poklej na tihem vzklikal; v srcu je pa od dne do dne določneje čutil, da je njena družba dokaj prijetnejša ko družba muh in mešic. Le eno razvado je imela, s katero ni vedel kako bd se sprijaznil, namreč da je pušUa kakor za stavo. Sicer o vonjave. ki so dehtele iz njene z dišavami oškropljene obleke, nekoliko dušrle zadah po tobaku, vendar ne toliko, da bi Pokleja ne siililo na kašelj: kh, kh! Lidija pa je bila takoj pri roki z nasvetom: »Gospod Poklej, navadite se še vi pušifci! Jaz kajenja ne morem in ne smem opustiti. Kot umetnica potrebujem dražila za živce.« On je hrl zdaj v mučnem precepu, kai naj bi pustil, ali neskvarjeni zrak ali ljubeznivo pevko. I se ve, da ni dolgo pomišljal. Storil je to. kar bi tudi marsikdo drug v njegovem položaju: pušiti je pričel. Kajpada, sprva ni šlo lahko. V zgodnji mladosti bi se bil igraje privadil. Zdaj se mu ie pa grdo kolcalo. kadar je tobačni dim vase po-tegnil, in zvijalo ga ie po' drobiu. Nekajkrat mu je pretilo celo prav sitno negodje. A premagtVval se je in vztrajal, tako da mu je sčasoma vendarle uspelo odoleti želodčnim in drugim težavam. Ko se je pa kajenju privadil, se mu je zdel vonjavi pursičan talko sladek, da si je mislil, da niti Lidijini poljubi ne morejo biti mnogo slajši. Res. da je to samo domneVal; kajti trditi tega m mogel, ker se njenih ustnic ni b U nikdar dotaknil. Za to je bil učeni mož pre-boječ in preneroden. Tako je ostalo njuno razmerje zgled-no-spodobno. Ona mu je pela in govorila. on je poslušal in ji prižigal svalike. Liubezen sta le mimogrede jemala v misli, zakona pa nič, čeprav je Po-kleju često silil na jezik. Nekega dne se je pa za trdno odločil, da jo vpraša, kaj ona o tem misli in kako. Toda preden je prišefl do besede, ga je presenetila z izjavo, da več ne kadi. »ZdTavnik mi je prepovedal,« ie dejala. »Tobak povzroča hripavost: te se pa kot pevka moram varovati. Kaj ne, gospod Poklei? Meni na ljubo boste tudi vi kajenje opustili, ker mi dim škodi! J elite!« Zdaj je bil Poklei še v hujšem precepu ko prvič. Anti da! Razvad se ni težko nalesti. pač pa je težko se jih otresti. Omahoval je in kolebal ter najbrž bi bil omahnil, da se ni pri svoji gospodinji potožil. »Kaj? Ali se boste dali še dalje trapiti od te ženske?« se je gospodinja razvnela. »Kakšen učenjak ste pa? Ali ste slepi ali kaj. da ne vidite, da vas samo za nos vodi? Manjka se ji drugih! Še danes zjutraj sem opažala v podal jšku; glavna dekana je kon-ia&i z 2:2 <1:1); Rapid : VVacker 3:2 (1:1); BporikJnb : A-litmannsdorf 10:0 (3:0); Hatoah : Dtokrintg 4:3 (3:1); Nicboisoa : Siramering 6:0 [4:0); TAC : Rapid-Oberiaa 9:1 <5:0); WAC : Bneiitensee 12:0 (6:0). Praga: Spa?*a : Slavša 4:2 (lsi); Viktoria -Žižkov : Boheaniaors 2:1 (0:1); DFC : DSK (Li-tercc) 12:3 (6:2). Enutimpešta: Hungaria : IU. okraj 2:0 <1:0); Nemziets : Turuč 7:2 (3:1); »33« : AttBa 4:2 <1:0). D aH mi: irska : Wales 7:0. ziiEimmEnmnniimn PLES v RESTAVRACIJI ZVEZDA vsak torek in petek o:r30DaaDaaanDDnaooaxioancEX]D vse nedeljske zimskosportne prire-uspehi na nogometnem polju Občni zbor kol. in motocikl. društva ,?Sava" Agiino in do številu članstva uedvoamio naiimočaeiše kolesarsko društvo Jugoslavije »Sava« je imelo včerai dopoldne v gostilni g. Frana Kavčiča svoi redno občni zbor, katerega se je udeležilo prav leoo število članstva. Zborovanie .ie otvoril in vodil zaslužni društveni predsednik g. Fran Batjel. ki je uvodoma toplo pozdravil vse navzoče, zlasti Pa zastopnike bratskih kolesarskih klubov »Zarja«. »L'u'bljanica<. »Sora«, »Triglav« ter zastopnike tiska. V kratkem govoru ie nato poročal o delovanju društva v preteklem letu, nagilašaioč. da ie bilo tudi leto 1929. plodonosno in da ie društvena bilanca vsekakor ugodna. Očrfal ie tudi smernice bodočega klufoovega delovanja, nakar ie povzel besedo tajmik gosp. Gre-g o r i č. Iz njegovega poročija posnemamo, da je društvo lani imelo seri o lepo uspeliih prireditev. dirk Ln izletov. Izmed večjih dirk nai omenimo zvezno dirko v Celje, ki io je priredil 21. juli:a pododbor Ljubljana. _ V glavni sku-pini ie na 74 km zmagal Gjor-gievič Fran o. v jumiorski skupini pa na isti progi Krušič Salvator. oba člana »Sa-ve«. Dne 28. iulija ie priredila Zveza kolesarskih društev v Liulbliani medklubske dirke na prog? Ljubiana " Novo mesto in obratno. V prvi glavni med klubski skupini je prišel Gjorgjevič Franjo kot peti na cil:. v drogi glavni zvezni skupini na ICO km pa kot prvi ter istotako v tretji. V četrti :ned. klubski juniorski skupini na 50 km ie prvi pa sira 1 cilj Krušič Salvator. Isti ie zmagal tudi v naslednjih dveh skupinskih dirkali, V damsilci skupini ie zmagala Dragica Sla-mič. Kluibovi dirkači pa so priborili nebroj zmag tudi na raznih drugiih domačih in medklubskilh dirkah. Naibofši društveni dirkači so bili Giorgievie, Nago de, Krušič. Po-kovec. Nagode. Dolenc itd Zadnji trije in Giorgievič brani'o tudi prehodna darila. Po tainišlkeai poročilu, ki ie bilo so-»lasno sPrežeto. .ie govoril še društveni podpredsednik g. Rozina, nakar ie še enkrat povzel besedo g. Batjel. ki ie med drugim omenil, da bo društvo letos priredilo več mednarodnih kolesarskiih dirk. na katere bo povabilo slovite inozemske dirkače. Dirkačem so bila nato razdeljena darila, ki so si Mli bili priborili med letom, uakar so se udeleženci občnega zbora fotografirali. P.o fotografiranju so se razaiotrivale še nekatere aktualne zadeve, nakar ie bilo zborovanie zaključeno. Nova holandska lepotica Ker se je izkazu; . da jc prva boteodska »gospodična«, ki je bila čavol^r.a za lepotno koaku-rmeo v Parizu. že 30 let stara in celo poročena, so v aiagf&j izbrali novo ».Miss Ho3and«. SBka jo p-rikazoije po ojenem prihodu 2, teta.Sojn Tekme za «vetorno prrenstvo v hockeyu na ledu, ki so se pred kratkim pričele v Chamonixu, so se včeraj nadaljevale z naslednjimi rezultati: Švica : Avstrija '2:1 (0:0, 1:1, 1:0); Nemčija : Poljska 3:1 (1:1 2:0. 0:0). Odborova seja SK Ilirije bo daae^. v ponedeljek ob 20.30 v kavarni "Emonu . Na dnevnem redu je predlog o spremembi pravil. — Tajnik. Ljubljanska opera V torek se poje Verdijeva opera *Ernani« z g. Alarčecom v naslovni partiji. Poleg njega nastopijo: gdč. Majdičeva, ga. Žtag-ljar. g. Primožič, g. Križaj, g. Mohorič L dr. Predstava se vrši za abonma E. V sredo se poje Zellerjeva opereta »77-čar« z g. Drenovcem vnasl. vlogi. Sodelujejo ga. Balatkova, gg. Gostič. Peček. Povhe, Simončič, Sekula, Danilo i. dr. Dirigent g. Svetel, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma C. V četrtek je prva repriza Z. Šafranek-Kavičeve opere ,Hasaiiaginiceki je imela v soboto popoln, nedeljen uspeh. Naslovno partijo poje ga. Thierry. Hasanago g. Križaj. Pintorovič - bega g^ Grba. Kadija g. Vičar. Cerkeskinjo gdč. Spanova, Sultanijo ga. Ribičeva. Čanša g. Janko itd. Dirigent ravnatelj Polič, režiser g. Krivecki. Predstava sc vrši za abonma B. Kaj vse izve „Ponedeljek" Višja sila lz Za trate poročajo: Neki tukajšnji posestnik je prišel k gospodu župniku ter mu ponudil v dar pujska. Župnik je ponudbo hvaležno sprejel. Ko pa je župnik čez par dni srečal radodarnega posestnika, ga je vprašal: »No, pujska še vedno nL Gotovo ste pozabili?« — »Nak, pozabil pa že nisem, ampak pujsek je zopet zdrav!« se je odrezal možak. Sveta nevednost Nova mlada služkinja ugledne ljubljanske družine naj bi šla kupit note za štiri roke. Začudeno je vzkliknila: »Kaj takega pa še nisem slišala, note za grtiri roke!« Kuharica jo je poučila, da so note potrebne za igranje s štirimi rokami. Vsa prestrašena je nato vprašala služkinja: »Kaj imajo tako pokveko?« Natančna mera Iz Novega mesta piše trgovec: V mojo trgovino je prišel možiček in hotel kupiti za svojo ženo hlače. Ko mu je prodajalka pokazala več vzorcev, ;e potegnil možiček iz žepa metersko merilo in vse natančno nremeril. Na začudeno vprašanje prodajalke je odgovoril: »Veste, sem na ženi vse natančno pTemeril, da ja ne bo narobe.« Srečno pot! Na zagrebškem kolodvoru: Osebje spalnega vagona pri brzem vlaku Beograd— Ljubljana je silno vznemirjeno. Neki potnik, ki je bil naročil, da ga pokličejo v Zagrebu, je brez sledu izginil, toda njegova prtljaga je bila vsa na mestu. Nesreča ali zločin? — Končno je preiskava ugotovila, da se je izgubljeni potnik med vožnjo seznanil z neko damo v drugem spalnem vagonu, ki pa so ga odklopili in je že na poti v Budimpešto. Prepričanje V obmejnem mestecu so se zbrali lovci na pogovor o spremembah lovskega zakona. Navdušenemu staremu lovcu so med debato ušle tele besede: »Gospoda moja, upam, da mi zaupate, saj vendar veste, da ne menjam svojega prepričanja kakor srajco vsak mesec.« Smrt — kazensko prepovedana! V Medvedovem logu so pritrdili na drogove za električne žice napise s tole vse- o: »Pozor! Dotik žic je v direktni zvezi s smrtjo. Kdor bi se kljub temu dotaknil, bo kazensko zasledovan.« Čudna reparatura Z Vrha nad Grmado pišejo: Na naši občinski deski smo nedavno čitali pod na- inilom prihodnje seje: 5. Predelava gospe Lešnik (z ogledom). Na zvezdah išče moža V »Malem Oglasniku« je bil priobčen naslednji skrivnostni oglas: »Šivilja čedne postave išče starejšega moža. Rojstni datum od 21. III. db 20. IV. in od 23. VII. do 22. VIII. Ljubljanska Svečnica V znamenju »prvega« — Sobotne prireditve in nedeljska ubranost pri cvičku — Zopet enkrat solidno živahen predpust LJubljana, 2. februarja. »Prvi« je bil tako nekako moker, rosil je dež. ki pa se ie proti večeru spremenil celo v težak sneg. ki ie naletaval par ur. ne da bi zapustil za seboj drugih sledov, kakor ogromne luže v kotanjah razdrteca tlaka, a mokroto povsod. »Drugega« Pa je bilo že suho vsaj deloma, tako kakor pač v žepih večine, ki dvignejo plačo samo vsakega »prvega«. Vreme ie torej danes bilo na naši strani. Sicer je bilo ves dan megleno, vendar Ljubljančanov to ni oviralo, da ne bi zaposedli vse okolice (pri tem mislimo seveda gostilnice v ljubljanski okolici. Vsak si je privo*čiI nekaj boljšega, kakor je navajen sicer in vse tisto se je tudi zalilo. O. da — zalilo! Povsod ie bilo čuti strokov-njaške pogovore o dobrotah letošnjih vin. Z okolico in njenimi >>birti« se Ljubliančaui razumejo naravnost siiaino. kar ni na kvar njim in ne Liubliani. ki je nato na večer, ko se dobrovoljčki vračaio zopet domov, tem bolj vesela in razposajena. 2e sprehod po večernih ulicah je zanimiv. Tu vidiš, kako se trudi tramvajski voz. da bi se ognil oboževatelju vinske kapljice, drugod zopet gledaš, kako so nekaterim na poti male in velike hiše. zlasti pa njihovi vogali. Pomenki s stražniki so izredno zanimivi in se duhovitost tu prav posebno uveljavi. Avtobusi, vozeči iz mesta v okolico in uazai. so danes mnogo pregarali. Motorji so delali ves dan, hrooeli in puhali, da ie bilo strah. Ljudie so seveda govorili o točnosti teh vozil, ki iim Pa bogme res ni zameriti. da to ni baš ni;,hova navlavna čednost Te ceste, bodisi Dunajska. Tr?aška ali Celovška, so pač v takem stanju, kakor menda niso bile niti med vojno. Pa so se ljudie potolažili: »Ej, bo že bolje potem, ko dobimo tramvaj!« . . . Upajmo, da bo res tako iu že letos! . . . Doma so ostajali danes le oni. ki so se zabavali snoči in ponoči, marsikdo celo do ranega jutra na raznih predpustnih prireditvah. Princ Karneval ie v Ljubljani letos še precei dobro zasidran. V soboto je Mariborske prireditve Maribor, 2. februarja. Nestalno vreme zadnjih dni je pokazalo v soboto nenadno svoj jokavi obraz, kar pa zabave in plesa željnega občinstva nikakor ni motilo. Središče vsega zanimanja je tvoril planinski ples v veliki dvorani Uniona. Pod zasneženimi smrekami, v planinskih kočah in raznih sejmarskih, pivskih in živilskih šotorih se je stopnjevaje razvijalo pravo planinsko živahno vrvenje. V dvorani pa ie bilo. kakor če pogledaš na mravljišče. ki ga je vzdramil sovražnik. Visoko gori na balustradi iu nad planinsko kočo »Pri Marici i je kraljevala godba Drave in res neumorno podžigala ple«alsko vrvenje. Vmes se je oglašalo zvončkljanje kravjih zvoncev, pastirsko juckanje in vesele planinske pesmi. In vse to. bodisi visokega ali nizkega stanu v lepi harmoniji, kakor se vidi redkokdaj in redkokje. Podružnica SPD kot prirediteljica prvofebruarskih planinskih plesov, ki so postali stalna in nai-priliubljenejša institucija plesne sezone, je lahko z moralnim in, unarno. tudi z materi-jalnim uspehom zadovoljna. Istočasno so v Gambrinovi dvorani rajali peki. Tudi ta prireditev je bila lepo obiskana. Obe prireditvi sta trajali do ranega jutra in iih prav nič ni motilo vztraino padanje dežja, ki je ponehal šele proti jutru. Med dnevnimi dogodki ni zaznamovati nobenih posebnosti. H Grafu, kjer točasno ložira le devet grešnikov in grešnic,, so do-vedli le enega razgrajača, prijav pa je bilo 12. Tako je minula prva februarjeva nedelja v miru božjem brez posebnih nerodnosti in senzacij. Mariborčani so se popoldne utaborili po kavarnah, kinih in gostilnah, pa tudi gledališče je bilo sijajno obiskano. Za tovorni kolodvor v Hocah Kakor so nekateri lieti že poročali, se je v Hočah ustanovil poseben odbor z nalogo zgradbe prepotrebnega tovornega kolodvora poleg osebnega kolodvora. V tem odboru so zastopane vse občine, ki imajo interes na razširitvi kolodvora. Na prvi seji sestavljenega odbora je bilo sklenjeao tudi to, da bo odbor pospešil svojo akcijo tudi z osebno intervencijo pri merodajnih činite-ljdh. V kratkem bo posebna deputacija odbornikov posetila bana dravske banovine in ljubljanskega železniškega ravnatelja. Pozneje pa bo deputacija, če bo potrebno, odpotovala tudi v Beograd, da bi prometnemu ministrstvu in drugim odOočujočim čiaite-ljem razložila svoie zadeve. bilo v mestu, vštevši domače veselice, kakih 10 »solidnih« prireditev. Šišenski Sokol v Bellevue ie priredil naravnost čaroben večer in zbral okrog sebe mnogo prijateljev. Zlasti so se uveljavile naravnost odlične maske, ki so rajale v prav gibkem karnevalskem razpoloženju pozno v noč. Ljubljanski čevljarji v Tivoliju so dobili v goste marsikaterega mojstra tudi iz okolice. pa obenem i marsikakega moža druge odlične stroke iz mesta in od drugod. Da se je tam kaj pridno plesalo, bo pač vsakdo verjel, kajti čevljarji se ne boje za podplate. ki jih radi nabi.ieio tudi takim, ki se sicer zasučejo le redko. Na* domačih veselicah ali »hausbalih«. kakor še vedno pravijo Ljubljančani, je godla harmonika do ranega iutra. Kaj dobro se je odrezalo tamburaško društvo »Krmi« s svojo prireditvijo v vseh spodnjih in gornjih prostorih staroslavne gostilne pri »Sodčku«. Bilo ie vse polno in zabava je ime'a cb plesu, godbi. petju in dobri postrežbi pravi značaj liublianske domačnosti. Plesali so tudi v Unicnu. Da, Terpsihora je muhasta in zapeljiva, privabi in zvabi ua parket tudi take. no take. ki sicer pravijo, da je grešno . . . Takole, klubovsko plesanje pa je vendar izredno prijetno in vabljivo. sitno je bilo morda le nekaterim damam. ki so si poželele kave. pa niso smele v kavarno, da bi ne bilo pohujšanja na katoliški podlagi. Morebiti se je celo reklo: »Drage dame. ne kažinio se tam okrog, sai poznate ljubljanski firbec! In pa . . . sploh ... je najbolje, da smo kar takole sami med seboj« . . . Na policiji so imeli danes iu celo snoči navzlic vsem mogočim zapeljivostim prekrasen mir. Dežurnega uradnika je zmotila sinoči in danes le družbica pretepačev, ki se ie spoprijela ua Cesti v Rožno dolino. Enako je bilo na rešilni postaji. Vsega skupaj pet voženj. Spravili so v bolnico štiri prehlajence in pa to so povedali pTijaz-ni možje iz tistih prostorov v Mestnem domu. da so v Klečah dobili nekje v hišo novega, malega »ajda« . . . Bog mu daj zdravje! Važne zadeve kozjanskega okraja Kozje. 2. februarja. 1 rzJia občina Kozje se je po dolgem premišljevanju glede napeljavi elektrike iz Fale ali pa ustanovitve lastne elektrarne odločila za lastno elektrarno. Z deli v Bistriškem grabnu je pričela že lansko leto in je bila stavba nove električne centrale do jeseni na zunaj že gotova, do novega leta pa 60 bili montirani tudi že stroji in izvršena so bila prva dela napeljave v trg v posamezne hiše, ki so si naročile električno napeljavo. Te dni pa je bila nova elektrarna slovesno otvorjena in po Kozjem so prvič zagorele električne žarnice. Iz kozjanske elektrarne v Bistriškem grabnu pa bo dobila razsvetljavo najbrže tudi P od sreda, dasi še zadevna poganja niso zaključena. Lani je bila dogotovljeaa in z novim letom izročena splošnemu prometu cesta Sv. Urban — Lisično, ki je znatno skrajšala cestno črto Celje — Sv. Urban — Kozje — Pod-sreda. Razdalja med Sv. Urbanom in Kozjem je bila po stari cesti preko Podčetrtka in Buč štirikrat daljša, kakor je &edania. Na novi cesti vozi sedaj tudi že redni avt>bue. ki vzdržuje zvezo med Podsredo, Kozjem in Celjem. Nova cesta je dolga približno 9 km iu je velik pridobitek za celokupno prebivalstvo okraja. Najstarejši Srbin V Kumanovem živi Petruš Zdravkovič, ki šteje 127 let. Obiskal ga je dopisnik »Vremena« in starček mu je pripovedoval spomine, kako je bilo v Južni Srbiji, ko so gospodarili bašibozuki, neomejeni gospodarji in samolastniki. Ko ie bil star 27 let. se je oženil s 26letno devojko in je živel v zakonu celih 70 let. Žena mu je rodila 16 otrok, od katerih živi še samo en sin in je star 77 let, bil pa je dvakrat poročen. Starčku je žena umrla pred 30 leti. Zda.i životari sam. prav živahen je še, Ie pred fotografski aparat ni rad stopil: bilo je prvič v življenju, da ga je posnel fotograf. Društvene vesti Sokol I. v likvidaciji vabi 6voje članstvo na važen članski sestanek, ki bo v torek 4. februarja tega leta ob 8. uri zvečer v desni gornji dvorani na Taboru (vhod z Vr-hovčeve ulice — mali vhod). Zdravo! Jutrišnje predavan|e ZKD: prof Dolžan o praživalih. Skioptične slike. Frigkl: Ventilator To vam pa povem — tako smešne zime res še nisem doživel, kakršna je letos. Dež, blato, mlake na cestah, sneg, pest solnca, dež — avtomobili pa brez konca in kraja drvijo mimo in škropijo po vas, ki nas je Bog izvolil, da bomo najbrž vso to pot od zibelke do krste prehodil peš. Ej, ta*le vreme« na ne dajo slutiti nič dobrega, ljudje takoj od začetka resda nič ne rečejo, toda z vsako kapljico blata, ki kane nanje, raste nejevolja v njih, samo malo šc, pa bodo imeli dovolj. Prav danes sem srečal prijatelja, ki hodi v gimnazijo, pa sem ga vprašal, kakor se spodobi: Kako je kaj? — Moj Bog, mi je odvrnil, ali je to kak red, ali ima človek kaj od takesle zime? Samo to je dobro, da sem tedaj, ko je bilo ma* lo mraza, šel in sem »prešprical« štiri dni, sicer bi letos niti za par drsljajev ne prišel na led. In kaj sem hotel, mo= ral sem vzeti kar štiri dni, samo za ne* kaj ur ali, recimo, za en dan bi mi v šoli ne verjeli, da som bil bolan. — Da, v prečudne zmede peha ta letošnja zu ma ljudi. Vzemimo samo trgovce s ku« rivom. S severa so si obetali bogat val mraza, napolnili so si skladišča, dali so v časopise, kdaj da pride ta njihov val, in so pozvali vse ljudi, naj se za* ložijo za zimo. No, in nazadnje? S se« vera ni prišlo nič, ljudje so res svoje zadnje prihranke vtaknili v premog in drva, toda zdaj so preskrbljeni skoraj do prihodnjega leta in dotlej — ej, dotlej bo morda že zdavnaj vse po sta* rem, vse v redu in prav. V Gradišču me je dohitel avtobus, v tesni ulici se nisem imel kam ogniti, in me je oškropil od vrha do tal. Da, da, sem si mislil na tihem, tako«le je zdaj, ob poslednjo trohico veljave je človek. Avtomobil, tako4e pišejo ča« sopisi, avtomobil je najidealnejša obli« ka prometa za bodočnost. In nikjer in* stance, kamor bi se človek pritožil. Samo nauk, ki sem ga zdavnaj nekoč prejel od matere: da naj nikar nikoli svežega blata ne brišem s hlač — ta nauk je bil vse, česar sem se mogel dobrega spomniti tam v Gradišču. Stopil sem na ulico, šel sem počasi dalje, pogledal sem za odbeglim avto« busom, pa se mi je na mah spet raz« jasnil obraz. Jaz sem že tak — na nis kogar ne morem dolgo kuhati jeze. Na strehi avtobusa se je vrtel ličen, majhen, idračkast ventilator. Moderna tehnika je kakor rafinirana dama, ona ve, s kakšnimi sredstvi sc osvajajo sr« ca ljudi, ona ne ustvarja samo silnih lokomotiv in aeroplanov in raketnih avtomobilov, ona gre in na vsako veli« ko stvar nadene še kaj malega, vese« lega — za otroka, ki je v ljudeh. Ti«le ventilatorji na naših mestnih avtobu« sih so res nekaj tako veselega, že sami na sebi so skoraj dovolj, da jih človek pogleda, pa pozabi na vse in je dobre volje. Ventilator je pač ena tistih iznajdb, o katerih se ne da reči, da bi jih od« kril današnji čas, če bi ne bile že zdav« naj odkrite. Meni se zdi, da ljudje dandanes nič več ne dihajo tako na ši« roko in tako iz dna, kakor so morali včasih, nič več nimajo smisla za tisto prostost in razmah, ki je zanj sleherni dihljaj življenja vreden svoje cene. Dandanes ni več tako, da bi si ljudje kamne valili s svojih src, menda jih je Bog premočne napravil ali kaj, či« sto mirne duše lahko vse prenesejo, ne dajo žal besede od sebe in gredo mirno dalje. Človek ne sme biti pre« močan, pa tudi predober ne sme biti — dober človek bo na svetu prav za« gotovo premagan. Včasih, ko sem bil še majhen — to se pravi: še bolj majhen, kakor sem zdaj — še nisem vedel, kakšen opra« vek ima v življenju ventilator. Sicer pa mora biti tudi odraslih, velikih lju* di, ki Ie bore malo vedo o njem — da. tako malo znana je ta stvar, da niti domače besede nimamo zanjo. Pri nas v Trbovljah smo jo včasih izgovarjali: vintilatar in smo vedeli samo, da lju« dem, ki delajo globoko v jamah, po« maga do zraka. Otroci pa, so čudežen svet — v vse bi radi vtaknili svoje drobne roke, vse bi radi obrnili malo drugače, kakor gre, vse bi radi potrli, da, neki čuden uničevalen nagon je v majhnih ljudeh. Ko smo hodili po premog v štirc, smo prav radi počivali ob vhodih v jame — nekateri so bili te« daj, pred petnajstimi leti, še zelo pre« prosti in skromni — in včasih se ni« smo mogli vzdržati pa smo šli, zaprli železna vrata in prisluhnili, kaj bo za njimi, potem pa nas je bilo groza, uprli smo se obnje in smo jih mukoma spet izvlekli na stežaj. Sami pri sebi smo se na tihem bali, da utegnemo morda zadušiti nekaj liudi, miru nam pa le ni dalo, da se ne bi malo poigrali — ah da, nekai veselega in smešnega so otroci v svojih strasteh in straheh. Zdaj živim povečini v mestu, mnogo svojega življenja presedim v zaprtih prostorih. Včasih posedim v kavarni, včasih stopim v gostilno. To vam re« čem, ponekod je že tak zrak, da se ne da prestaiati, poln vseh mogočih in nemogočih vonjev, človek pa nHde, sede meni nič. tebi nič. si naroči kaj malega in se skloni nad časopis, da bo čital: Vloga aeroplanov v severni Ka* nadi. Toda Bog je dober in je človeka ustvaril tako, da mu je zmerom samo od začetka težko, čez čas pa se povsod privadi in lahko živi kjerkoli in kakor« koli. In nazadnje — lokal, ki mu jo do tega, da bi bil štet za boljšega, zmerom poskrbi za ventilacijo. Pri nas na deželi je menda še zdaj navada, da se kmetje proti mrazu za« varujejo tako, da špranje v oknih za« sujejo z žagovino ali s kako drugo stvarjo. Toda nekje sem čital, da jc vse to prizadevanje napol zaman — izmena zraka v zaprtih prostorih da je skoraj nepremagljiv naravni zakon. Zaprite vrata in okna, zabijte vse špranje — skozi pore v zidu da se vam bo v hišo prikradel zrak. Poglavitna je, sem čital, razlika temperature v hiši in zunaj: takih razlik pa, če se ne motim, nikoli nihče ne bo spravil s sveta. V naravi je vse tako urejeno, da mora vsakdo živeti v svojem: riba v vodi, človek na zraku. Nekdo je do« gnal, da morajo za človeka, ki v kaki epidemiji leži v bolnici bolan, vsako uro stopetdeset kubičnih metrov zra« ka dobaviti potom ventilacije. Glejte, tako lahko je zdravniku, za bolnika na iti recept. Težko pa je človeku, ki se bije sredi življenja. »PONEDELJEK« št. S. Ponedefck, 3. U. 1930. Večnost za zamreženimi okn! Finale afere Hatry &adeva je vredna obravnavanja, že zaradi tega, ker so bili v igri težki milijoni. Imenovala bi jo lahko »slučaj štirih sleparskih borznih špekulantov, ponarejevalcev menic in dokumentov v velikem slogu«. Saj so krivci ponaredili nič manj ko za 1 milijon 500.000 funtov delnic in borznih papirjev, torej za nad 400 milijonov Din! Primankljaj delniške družbe pa je na koncu znašal 13 milijonov funtov — v našem denarju bajno vsoto 3640 milijonov Din! In ljudje, ki so zakrivili to dejanje, so možje povprečne vrste: londonski borzni špekulant Hatry, njegova družabnika Daniels in Dixon ter njegov tajnik Tabor. Se lani poleti je bila Hatryjeva skupina na londonski borzi deležna vsestranskega zaupanja bančnih in fin. krogov. Da bi pa pokril velikanske izgube, je šinilo Hatryju v s»lavo. da bi bilo dobro podvojiti število Selnic in borznih papirjev raznih družb. Peti sokrivec Hatryjevega škandala, ki se je pravočasno izmuznil pravici, Italijan Gialdini veli, da bi se na Hatryjevem mestu ustrelil, preden je bi! objavljen kon- kurz. Tako je torej bilo za zaprtimi vrati sklenjeno izvršiti »največjo finančno sleparijo stoletja«, kakor označujejo listi Ha-tryjevo zadevo. Že lani na jesen so prišli nepoštenju na sled. Vtaknili so Hatryja in tovariše v preiskovalni zapor. In letos 24. januarja je bila izrečena sodba . . . Obtoženci so priznali svojo krivdo. Saj se niso mogli izgovarjati in rešiti. Njih zagovornik je pozival z zgovornimi besedami, naj sodniki sodijo milo. V ostalem ni bilo nič »napetih« trenutkov . . . Stvar je bila še preveč jasna. In revna fiziogno-mija štirih obtožencev je ves čas spominjala na klavernost njih zavoženega življenja . . . Hatry je prelil celo morje solz, ko je zagovornik odpri usta in začel trkati sodniku na srce . . . Daniels, tovariš pri sleparijah in na zatožni klopi, ga je skušal vspodbujati z nasmehom. Londončani, ki se dajo v takih primerih vplivati od zunanjosti obtožencev, so opazili, da je bil Daniels tudi v najkritičnejših momentih »ele- Hatry ganten kakor vedno, svež in živahen, kakor bi se bil pravkar vrnil s počitnic«. Ha-trvjeve priče pa so bile »medle, blede in brez moči«. Glavni državni pravdnik, sir \Villiam Jcwitt, znan že s prejšnjih svojih razprav kct strog puritanec, jc v obtožilnem govoru naglašal težak prelom zaupanja, zoper katerega se je pregrešil Hatrv s svojimi tovariši. Pozabil ni tudi povedati, da jc Hatrv s svojimi špekulacijami pripravil na tisoče malih ljudi ob njih zadnje borne prihranke. Katastrofa je bila tako silna, da jc zaradi nje trpela celo londonska borza. Sodba, ki je bila izrečena v tem procesu, gotovo ne bo lahka za obsojence. Hatry je bil obsojen na štirinajst let ječe, Daniels na sedem let Dixen na pet in Tabor na tri leta. Kaj bo ostalo od te scenerije? Večnost za zamreženimi okni. Počasno umiranje, ugašanje, bledenje vsega, kar je bilo nekoč osebnost iz mesa in krvi. Potem sledi običajno v dolgih urah brez spanja mračna filozofija o ničevosti vsega pozem-skega in spoznanje, da niso leta počasnega umiranja niti oddaleč vredna milijonov in dozdevnih milijonov, s katerimi so se vsi krivci igrali. To veliko vprašanje se pojavlja pred vsakim izmed njih. Spraševali se bodo; Ali smo norci mislili, da se bo ta sleparska igra večno nadaljevala? Ali ni bilo na dlani, da bo enkrat vse prišlo na dan? Čemu torej toliko — hrupa za nič? Tudi to vprašanje in odgovor nanj se vklanja načelu kroga večnega ponavljanja, kakor ga je krstil Nietzsche. Kakor bi bilo spoznanje in kesanje že od začetka sveta zvezano z besedo: Prepozno! Ampak to je človeško, čisto človeško in nas pripravlja samo na senzacijo, ki pride . . . Učena papiga VChicagu živi papiga, ki tirne nad 250 angleških besed Ako pomislimo, da 10 letno otroče ne zna 200 izrazov (seveda raznih korenov), bomo vedeli prav ceniti sposobnosti ameriške ptice. To papigo je pred dobrimi 30 leti kupila gospa Jenkins svojemu detetu za razvedrilo. Dojenka je ra-stla, lz deklice je postala dekle, potem mamica. Papiga ie bila še vedno v hiši ter bogatila svoje besedišče. Danes imajo v domu vnuka. Tega pa morebiti se-daj papiga uči govoriti! And.re Flisseau: Uklenjeni genij Ko je Jacques Russon, uradnik seSn-ske policijske oblasti dovršil trideset let službovanja, je mora! po predpisih zakona podati ostavko na službo in oditi v pokoj. In se je moral — kar mu je bilo neskončno 'težje — tudi izseliti iz svojega 'lepega, prostornega in udobne ga pariškega stanovanja, kjer je preživel lepih trideset let. Stanovanje je bilo namreč last mestne občine, določeno za uradnika prefekture. Russon ga je moral odstopiti svojemu nasledniku. Cim ie bil podpisan ukaz o upokojitvi, je začela Russonova žena letati križem Pariza in iskati novega stanovanja. Dirka je trajala več mesecev in tednov in ie pokazala, da je vsak napor zaman. Stanovanja ni bilo dobiti, namreč stanovanja, ki bi bio za Russona in njegovo ženo dovolj udobno in za katero ne bi bilo treba plačevati previsoke najemnine. Stara zakonca sta že obupala, kar žima priskoči na pomoč nečakinja. Svetovala jima de, naj zapustita Pariz in si poiščeta kotiček kje na kmetih. Nekaj časa sta okfevala, ko pa sta si ogledala hišico v Glissiinu, stavbo, ki je bila naprodaj, sta takoj sklenila kupčijo. Minulo je več mesecev odkar sta bila v novem stanovanju, iz katerega ju ni mogel nihče preganjati. G. Russon f« je v tem času uveriJ, da na kmetih ni življenje tako dolgočasno, kakor si ga je predstavljal, dokler je živel v Parizu. T« res mi bilo velikih builjvairov, zabavišč in senzacij: zato pa je bilo več prisrčnosti. Za razlikovanje ohrovta od zelja in ovce od koze pa ni Mo posebne musje. Edino kar je pogrešal Rus- son, so bli njegovi sprehodi ob Sejni, sprehoda, ki so se mu bli v njegovem tridesetletnem službovanju v prostem času tako silno prifubiči. Sprehajal se ie po nabrežju Seme in pregledovali knjige, ki so jih prodajali starimairji v obledelih in zaprašenih omarah. Toda tudi te izprehode mu je kmalu nadomestil vrt, ki se je razprostiral za gozdščkom pcfeg lise. V tem vrtu je b&o toliko krasote in poezije, da ga je čisto prevzelo. Mesto Seine je gledal v vailove Lciire, ki se je valila m'mo njegovega novega doma. Vse se mu ne zdeft> tako harmonično in lepo, da ee včasi kar strmel nad to lepoto. In ko se je naveličal, je hoda v gozd ter postal strasten nabiralec gob in jagod. Tako se je vživel v novo življenje, da je opravljal zabavne poste na kmeth z isto zbranostjo, kafer je prej pisaril na prefekturi. Poleti je povabil k sebi na letovišče svojo hčer z vnukom. In to je sprožilo v njem skrivnostno vzmet s aro; aren ja in vračanja v davno minulo preteklost. Moral si je priznati, da niso takšne misli brez neke grenkobe. Russon je bil zelo vesten in natančen uradnik. Po teh lastnostih je slovel med tovariši. Toda ni prišlo kar tako na lepem. Pokllicu pisarja za mizo je namreč žrtvoval svoj nekdanja miladiostni talent, svoje ideale! In njegova nadarjenost ni bila baš skromna. V mladiih letih je Russon kompcuiral. Njegova sonata v D-duru je dosegla na nekem koncertu tako velik uspeh, da je kritika srčMa Russona, naj nadaljuje v započetem prav-cu, češ da se mu obetajo velikanski uspehi. Napisal je še opereto, ki pa ni bila sprejeta s talkini navdušenjem kakor sonata. Izvajali so jo na Montmartreu. NašCa je nekaj odmeva v občinstvu in ocenjevalcih, vendar pa se je videlo Russonu vse tako hladno, da je vrgel pero za sekirice v kot in se odločil živeti izključno družini, ki iji je bil vdan iz dna duše. In zdaj je razmišljal: Čemu sem storil to? Zakaj nisem Tajši ostavi! pisarne ■in zavrgel črnilnika in peresa, ki je praskalo trideset Set po papirju? Ah. res, njegova prijateljica iz mladih let, Denisa Sourrirjeva ga je nagovarjala, naj se reši misli na družino in naij se vrže v objem umetnosti. Ko ni liotel storiti tega, mu je po pravici očitala, da je bojazljivec. nevreden svojega talenta! Zakaj z umetnostjo je- ve-':k križ, ona zahteva celega moža. Ta Denisa se je vrgla pd premije, i operete na Montmartreu Russonu okoli vratu in ga je za-kfinjaia. naj razvVa svoje sposobnosti. Tako silno jo je ganilo njegovo čuv-stvovanje, ki mu je bil dal Russon glasbeno obliko. Kako daleč so zdaj tisti časi. Trideset let je minilo, dolgih trideset let! Težko mu je bilo ot mislih a preteklost. In rad se je je spominjal, kakor patrijarh, ki vidi živCjenje pod seboj 'iki valečo se i -'ho... Denisa mu je govorila: — Raztrgaj verige, ki te vežejo! Ne daj se vklepati v pisarno! Napiši še eno sonato ali opero, ostavi ženo in dete, umetnik -mora biti prost, ne pa suženj druižtine! Ako bi tel poslušal ta nasvet, bi bil danes morebiti slaven mož. Tako pa si je izbral — slabši del... Ostal je zvest svoji Heleni. O Denisa, je mislil Russon, kje si ti, kaj je pač s teboj? Ti med najlepši, najbolj dehteč cvet en spomin mladosti, ki je zatonih za gorami... Tiste čase se je bilo primerilo, da se je nekega dne vrnila Russonova žena s tir ga in obvestila moža. da se -jte v sosedni teši nastanila nova družina. Pri- šla je domov gospa Arduenova, lastnica hiše na kcncu gozdička. Zadnje čase je bivala v Nizzi. To, je rekla, ji je povedal mesar na trgu. Gospa Arduenova, je pripomnita Russenu žena, je vsega usmiljenja vredna dama. Nič si ne more pcmagati in sluga jo mora voziti ma vozičku, ker je hroma. In res je Russon kmalu opazil voziček in v njem debelo postarano damo, ki si ni mogla nomagati. Sluga jo je vozil sam in tja kakor otroka. Njen obraz je bil slno izmučen; sledovi trpljenja so bili girboki. Očj niso n:koli zasijale, nog ni čutila. Vtis, ki ga je napravljala n:e-na navzočnost na vsakogar, ie bil naravnost porazen. Russon se ni bavil posebno dolgo pri teh misli. ŠeC je zopet v gozd nabirat gob. In ko je prišel do iase ter se hotel malo razvedriti, je zaslišal iz ženskega grla izmučene klice: — Kje pa ste, ljudje? Nihče mi noče pomaeati! Ali bom morala res umreti sama? Russon ie hitel tja, odkoder je prihajal glas Našel je voziček z gospo Ar-duenovo. Tako z°'o se mu je snrlila, da je prijel za voziček in ga potiskal naravnost do njenega stanovanja. Tam je prišla iz hiše dekMca in zapeljala mater v hišo. Russon pa ni mogel odkloniti poziva, naj spije za svojo uslužnost skodelico čaja. Ostal je v razgovoru z damo pol ure. Ta razgovor ga je popolnoma iztreznil od njegovih sanjarij, ki so ga prej navdajale s toliko mehkobo. — Gospod, ko bi vedeli, kako je človeku, ki *je navezan na tujo pomoč!... Jaz sem najnesrečnejša žena pod soln-cem! Gospa Arduenova je težko dihala in vzdihovala. Solze so ji kapale na obleko in prt, ki ga je bila razstria čez kolena. — In najhujše: zavedam se dobro, aa sem vse to zakrivila sama... Bila sem ze/!o sebična. Hotela sem živeti sama zase in sem pahnila od sebe moža in otroke... Mislila sem namreč, da se umetnica ne sme zasužnjiti družini, da mora biti popolnoma prosta! Kdo je pač v tistih letih mislil na to, da pride nekoč tudi starost s tegobami? Ah, verjemite, še na misel mi ni priš'o, da bo •končala slavna Denisa Sourrirjeva tako bedno in obupno... Russonu je bilo kakor da ga je oplazila strela Izbulj'3 je oči in gledal in zijal v obraz gospe Arduenove. Kakšna razvalina! je mislil. Kaj to je Denisa Sourrirjeva, slavljana umetnica, dehteč spomin njegove mladosti?... Gospa je bila opazila njegovo osuplost in je prosila, naj pove svoje ime. Russon je čutil, da mu srce močnejše bije v prsih. Vendar pa je zbral toliko moči, da je rekel: — Jacgues Russon. če dovolite ... Nekdanji genij v verigah ... Proti Russonovemu pričakovanju ni napravila stvar nobenega posebnega vtisa na Deniso Arduenovo. Niti aluzija o geniju v verigah ni pomagala. Ta epizoda je torej brez pomena šinila mimo njenega življenja! Bogve, kaj vse je v teh tridesetih letih preživela, da se ga ni več spominjala! Jacques Russon ni bil razočaran. Zvečer je prišel domov in je bil zamišljen. Njegova žena je to opazila in ga vprašala: — Kaj pa ti je nocoj? Zdiš se mi raztresen. Nič, ni. prav nič, draga moja! ji je odvrnil kakor bi se zdrami iz spanja. Treba je bilo trideset let, da sem se uveril, kako sem našel pravi cilj v življenju. CENE MAUM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek * Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Mdor hoče da se mu posije pc posti naslov aH GaGo drugo informacijo tieoeo se matih oglasov naj priloži o snamGah a sicer ne ho prejel odgovora t * CENE MAUM OGLASOM: lenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. TTvarrvtf Učenca zdravega, pridnega in poštenega, za medica r-* k o obrt takoj sprejmem. Drugo po dogovora. Ponudbe na oglasni oddelek »Jetra* pod šifro »Pošten učenec«. 2365 Mesarskega vajenca krepkega, dobrih- staršev in * dobrimi spričevali sprejme Alojzij Brecelnik, me-*ar,' Ljubljana, VII, Celovška cesta 93. 2387 Inkasanta mlajšega in poštenega, ki je po možnosti lastnik kolesa, sprejmem takoj. Naelov pove oglasni oddelek »Jutra«. 335: Zoboteimičarko rejme dr. . Mirko Blum, robe^dravnik, Ravna gora, Gorski Koto-. Informacije daje 0. Golob, Denfcaldepo-t ▼ LjttbJjaai. 3313 Učenca za s->bo«iikars.so obrt, starega -\4r—17 let., z oskrbo v biM' sprejme Kovači? Ivan, soboslikar in uieekar v Metliki. 3222 Žagarja za v&necijanko, pridnega in treznega sprejme ta'; o i Pran«; Ankerst. Brezje — Gorenjsko. 3332 Mlinarja izv^abanega. v kmetijskem mlinu, iščem, prednost ima aeoženjen. — Ponudbe pod »Neoženjen mlinar« na ogl. •ddelek »Jutra«. S343 Vajenca zlatarsko obrt išče Kajo Delič. zlatar. Vidovdanska pridnega io poštenega za eesta 2 2028 Raznašalca za raznašanje kruha, vestnega in poštenega sprejmem takoj. Plača po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3332 Mlajšo frizersko moč ali vajenko, katera je vešča nekoliko v on-duliranju, sprejmeTn takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3372 Vajenca za knjigoveško obrt sprejmem. Naslov t ogl. odd. »Jutra«. 3424 Dekle pridno, vajeno kmečkega dela, aprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna 1233«. 3447 Vzgojiteljico veščo nemščine in glaso-virj-a. sprejmem. Ponudbe s sliko pod »Resna« na ogl. odd. »Jutra«. 3471 Čevljar, vajenca pridnega in poštenega sprejmem. Hrana pri mojstru. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 3460 Trg. pomočnik špecerijske stroke, spreten računar. vesten in marljiv prodajalec dobi 6lužbo v Ljubljani. Ponudbe pod »Izvrsten prodajalec« na oglas, oddelek »Jutra«. 3633 Perfektno Vajenca proti plačilu sprejme Franc B a č n i k, kamnoseštvo — Moste pri Ljubljani. 2370 Krojašk. vajenca fiprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3499 Šivilja sprejme vajenko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3425 Kroj. vajenca sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 3501 Pek. vajenca sprejmem z vso oskrbo v hiši. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vajenec«. 3357 Učenko za šivanje in vezenje sprejmem Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Natančna«. 3538 Kroj. vajenca aprejme Jožef Ambrož, 'krojač v Kranju. 3610 Stavbni tehnik dobi službo. — Ponudbe z življenjepisom ra oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Risar«. 3628 Več vajencev za mehaniško obrt sprejmem brez hrane in stanovanja. Na.=lov pove oglas, oddelek »Jutra« 3528 Za hišnico gre starejša ženska, ki bd tudi pomagala v gospodinjstvu. Za stanovanje ev. doiplača. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemka«. 3456 Vajenec ki se je že delj časa učil, bi se rad izučil briv ke obrti v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3510 Pek. pomočnik mlad, spreten in dober delavec, išče službo za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »čimpreišen nastop«. 3485 Mlada gospodična želi mesto v pisarni ali trgovini mešanega blaga — Naskn? pove oglas, oddelek »Jutra«. " 3231 Strojni m°nter prevzame montažo in popravila vsakovrstnih strojev. Oferte pod »Monter« na ogl. odd. »Jutra. 3469 Drogist starejši želi nameščenja v drogeriji ali kak-em sorodnem podjetju. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zagreb«. 3073 Mlinar star 37 let. posten, trezen, leipega vedenja, z večletnimi izpričevali, išče službe na umetnem kmečkem mlinu. Sel bi tudi za gospodarja na posest k kaki vdovi ali IočeDki, stari ne nad 50 let. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Srečno življenje«. 3323 Gospodinja inteligentna in zdrava — srednjih let, z doibrimi spričevali, išče. samostojno mesto. Ponudbe m oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje, k»-moifkoli«. 3570 Otroški voziček na vzmeteh, pleteno otroško posteljico in ročni voziček na štirih kolesih prodam. Naslov v o«rl. odd. »Jutra«. 32)57 Knjižno Omaro lepo in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglase i oddelek »JutTa« pod šifro »Moderna« 3358 Velika njiva naprodaj v bližini mestnega vodovoda radi preselitve. Vsled razširitve mesta ima bodočnost. Pripravna za etavbižča. — Joža Drešar, Savlje št. 69 3498 Hišo z vrtom prostorno, zidano, skoraj novo, pripravno za trgovino ali drugo obrt (v bližini nd trgovine), oddaljeno 3 km od Ptuija, na Mariborski cesta prodam za 35.000 Din. Pojasnila daje Martin Brus, Zg. Breg pri Ptuju. 3317 Posestvo 50 johov, v najboljšem stanju, z vsem inventarjem (po želji kupca) prodam ali oddam v najem. Nae ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1959 Hišo z vrtom, nasproti elektrarne proda Jože Nahtigal. Velike Lašče. 3026 Lokal srednje velik, v sredini mesta iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lokal za 1. maj«. 2349 Svetle lokale betonirane. pripravne za delavnice ali skladišča oddam. Naslov v oglai nem oddelku »Jutra«. 3385 Lokal na prometnem kraju v Kranju oddam takoj v najem. — Frane Jamnik, Kranj. 3383 Gostilno vzamem v najem eventuel-no tudi na račuu Posedujem osebno pravico in sem kavcije zmožen. Prevzamem takoj ali pozneje. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Prometna 26« 240 Gostilno dobro idočo, tik kolodvora, v neposredni bližini Ljubljane oddam s 1. mačjem v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3518 I Stanovanje 3—4 sob iščem za pozneje v strogem centra mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »1 sobo za pisarno«. 3197 Stanovanje trisobno, solnčno, oddam z majem v novi vili v man-=ardi. Pojasnila v gostilni Fortuna, Vodovodna cesta. 3339 Stanovanje obstoječe iz 7 sob, kuhinje, kopalnice in predsobe oddam g 1. majem 1930. Naslov pove oglasni od de'"k »Jutra«. 3279 Stanovanje v mastu. dvosobno 6 pri-tiklinami išče stranka dveh oseb za maj ali prej. Plača tudi več mesecev naprej. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Samo odrasli«. 3435 Stanovanje sobe in kuhinje išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe ua og'as. oddelek »Jutra« pod »Zakonca«. 3562 ti Sobico takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3608 Sobo z 1 ali 2 posteljama — blizu kralja Petra voaš-nice, s posebnim vhodom, parketi in elektr. razsvetljavo oddam na Poljanski cesti 73/H, desno. 3615 Solidno žensko sprejmem 'kot sostanovalko v sobo s štedilnikom — Cankarjevo nabrežje 3/in. 3273 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v bližini bolnice in kolodvora oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 3339 Sobo z elek razsvetljavo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama takoj. Na='ov pove ogl odd. Jutra. 3476 Sostanovalca sprejmem takoj. Poljan-ka cesta 54-H, vrata 34. 3472 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 3754 Sobo in kuhinjo jgče državna uradnica. — Ponndbe na oglas, oddelek »JutTa« pod »Uradnica«. 3586 Stanovanje eno- ali dvosobno iščem za marc, april ali maj. — Dopise aa oglasni oddelek »Jutra« pod »Center 1930«. 3260 Gospodično sprejmem pod ugodnimi pogoji takoj ca stanovanje Poizve se v Gradišču 14. pritličje, levo. 3520 Opremljeno sobo elegantno, strogo separiran vhod, vsa udobnost — oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3478 Opremljeno sobo čisto in solnčno takoj oddam boljšemu gospodu. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3288 Opremljeno sobo veliko, čisto, parketirano. s posebnim vhodom in elektrike oddam s 15. februar-iem samo stalnemu boljšemu e-ospodu na Rim-ki c. št. 7/1. vrata 9. 3339 STANOVANJE pečate graverstvo SITAR a SVETEK , ljubljana .. L. __s e» — s®tra {v Ljubila®) tri &ii dvosobno & prdtik&ia.mi ■iščem za maj. Poiradbe pr.d »Solidna stranka« aa osla siri oddefek »Jetra«. PLES v RESTAVRACIJI ZVEZDA vsak torek in petek □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Pištole za strašehje lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar LJUBLJANA, Kongresni trg V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš predobri soprog, skrbni oče. stari oče, tast, stric in svak. gospod Elegantno sobo sredi mesta, z razeledom v nark. oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem od de'k 11 »Jutra«. ®39 Lepo sobo v bližini glavne pošte oddam solidni gospo lični. — N.is'ov v oglasnem oddelku •Jutra« 3579 Evgen Lah magistratni nadsvetnik v pok. v nedeljo, dne 2. februarja ob %3. uri pop. po kratkem, mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v 72. letu starosti mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 4. februarja 1930 ob 11. uri dopoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice do prelaza na Gosposvetski cesti, od kjer se truplo prepelje v Kranj in kjer bo pogreb istega dne ob 3*5. uri popoldne. Ljubljana - Kranj, 2. februarja 1930. SILVA LAH. soproga. VIDA PFEIFER, hčerka. Dr. VILKO PFEIFER, srezki načelnik v Splitu, zet. ALENKA in VIDA, vnukinji in ostalo sorodstvo. kdaja za fcoszocij «Jutra» Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Podržaj, tiska (Narodna tiskarna d. d.», njen predstavnik Fran Jezer še k, vsi v Ljubljani.