ZIVUENJE
fflasilft thilutjfe.ti	ortfanizacija alpina. £iri
LETNIK 19
številka e
2IRI, JUNIJ 1981
Ali smo se pripravljeni bolje organizirati
Na podlagi predloga o organiziranosti, ki ee je oblikoval že dlje časa, so ee v začetku junija sestale družbenopolitične organizacije v DO.
Eden od sklepov sestanka družbenopolitičnih organizacij v začetku aprila 1981, na katerem smo obravnavali problematiko kvalitete, je bil tudi ta, da je potrebno analizirati obstoječo organizacijo dela in poiskati možnosti, kako bi z izboljšanjem organizacije dosegli bolj usklajeno delo in hitrejše reševanje problemov.
Pobudo za razmišljanja o reorganizaciji so dali predvsem stalni problemi s kvaliteto ter težave z usklajevanjem dela posameznih služb, sektorjev, oddelkov in TOZD. Pri analizi teh težav vedno znova ugotavljamo dvoje;
a)	delo se opravlja premalo dosledno
b)	organizacija ne zagotavlja tega, da bi se vsak delavec v delovnem procesu čutil odgovornega za rezultat skup- • nega dela.
Ce ocenjujemo sedanjo organizacijo glede na prej omenjeno, lahko ugotovimo predvsem naslednje slabosti:
1. Poslovni proces je organizacijsko deljen horizontalno (to je po delih istega de-
lovnega procesa), (priprava, prikrojevalnice. Šivalnice, montaža ipd.), ne pa vertikalno (tako kot naj bi tekel delovni proces od modelirja do finiša).
2.	Tehnični sektor je izdvo-jen iz TOZD in s tem so tehnične funkcije izven proizvodnje,
3.	Kot posledica takega položaja je slabo sodelovanje in neopredeljena odgovornost.
V takem modelu ugotavljamo, da nam tudi sedanja delitev po TOZD ni prinesla ničesar iz naslednjih razlogov:
1. Ker je delitev »horizontalna« (po delih iste proizvod-no-poslovne verige), ni možno uresničiti ideje »delitve skupnega dohodka«.
2.	Ker le te nismo uresničili, vodimo enotno politiko o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo ekonomski položaj delavca, kot so:
—	enoten sistem nagrajevanja
—	enotna politika skupne porabe itd.
3.	Zaradi »horizontalne« delitve poslovnega procesa so TOZD med seboj tako soodvisne, da so kakršnekoli neodvisne odločitve po TOZD nemogoče, s tem pa odločanje po TOZD izgublja vsebino.
4.	Tako stanje je posledica dejstva, da smo prej enovito TOZD Proizvodnja razdelili na 3 TOZD zaradi pritiska po manjših TOZD, ne pa zaradi poslovnih motivov.
5.	Učinka take delitve v smislu izboljšanja poslovanja ni, efekt je samo v povečanju stroškov in večjih izgubah delovnega časa.
Z namenom, da bi z organizacijo zagotovili boljše in učinkovitejše reševanje poslovnih problemov, bolj živ-Ijensko povezavo delavcev v posameznih oddelkih z rezultatom skupnega dela, dalje, da
(Nadaljevanje na 2. strani)
O novi organizaciji so razpravljale tudi družbenopolitične organizacije
Nova tovarna raste
Ob obisku na Golu smo obiskali tudi skupino delavcev SGP Primorje iz Ajdovščine, ki tu gradi novo tovarno. Tako se uresničuje že davno začrtan cilj, da na Golu razširimo proizvodne zmogljivosti, s čimer bi pridobili več gornjih delov za naše montažne oddelke. Hkrati s tem pa seveda omogočili hitrejši razvoj dosedanjega obrata in izboljšali delovne pogoje delavcev. Prav gotovo je ta investicija pomemben korak tudi v razvoju Krajevne skupnosti na Golu, saj se morajo sedaj vsi voziti v kraje, kjer je razvita industrija.
Ta dan je deževalo in z delavci smo se lahko pogovorili v njihovem prebivališču. Vodja gradbišča tov. Makovec je povedal: »Gradnja objekta je razmeroma zahtevna. Mislim, da bi stvari lahko poenostavili. Sicer pa smo zaradi vremenskih neprilik v zaostanku, upam, pa, da bomo z nadurami nadomestili zamujeno. Poleg 18 ljudi, ki tu že delajo, bo potreno še 10 ljudi, kajti čaka nas tudi zunanja ureditev, ki bo zaradi skalnatega terena zelo težka.«
N. P.
(Nadaljevanje s 1. strani)
bi zaokrožili organizacijske enote tako, da bi v teh enotah delavci — samoupravljale! dejansko lahko samostojno sprejemali odločitve, ter da bi dosegli tudi določene racionalizacije režijskih služb, predlagam, da pripravimo reorganizacijo na naslednjih osnovah:
1.	Delitev vloge in funkcij tehničnega sektorja in približanje teh funkcij neposredni proizvodnji.
2.	Vertikalna delitev (po vsej verigi delovnega procesa), namesto horizontalne, s tem, da se vzpostavijo tri take delovne linije;
a)	lahka obutev
b)	Aportna obutev
c)	pancerji
3.	Doseči čim večjo mo'ž-no prostorsko zaokroženost posameznih enot.
4. Izvesti reorganizacijo s tem, da se število režijskih delovnih mest po možnosti zmanjša, nikakor pa se ne sme povečati.
Reorganizacija po teh načelih predpostavlja združitev treh proizvodnih TOZD v TOZD Proizvodnja. Sedanja delitev je namreč popolnoma neustrezna iz sledečih razlogov:
1.	Gorenja vas predstavlja tehnološko le eno fazo v izdelavi obutve.
2.	Plastika se v enem delu — deli za smučarske čevlje — življensko povezuje z ostalo proizvodnjo pancerjev, drugi del — PIJ podplati — pa s sedanjim deviznim režimom izgublja pogoje za obstoj. Orodjarni kot samostojni enoti pa je potrebno zagotoviti čimboljSe možnosti za nadaljnji razvoj.
Za lažjo predstavo navajamo dve shemi:
shema 1:
tozd proizvodnja
V
shei.a 2:
splošni sektor

finanCno-raSun,
sektor
nabavni sektor
tozd pr od a j. i
delovna skupnost skupnih sluzb
orodjarna
tozd proizvodnja
investicije in vzdrževanje
planiranje proizvodnje
športna obutev
Pri tem bi posamezne organizacijske enote vključevale naslednje:
TOZD PROIZVODNJA: TOZD bi vključevala dosedanje tri proizvodne TOZD in tehnični sektor, s tem da se funkcije tehničnega sektorja specializirajo in s tem približajo proizvodnji, hkrati pa specializirajo po vrstah obutve.
Planiranje proizvodnje:
ostala bi štabna služba TOZD, s tem, da se znotraj tega oddelka delo specializira glede na tri skupine izdelkov.
Lahka obutev: ta enota bi združevala vse tiste proizvodne oddelke, ki izdelujejo lahko obutev, vključno s pripadajočimi tehničnimi službami in kontrolo, torej;
—	modelimico lahke obutve,
—	tehnološko pripravo lahke obutve,
—	prikrojevalnico in Šivalnice lahke obutve,
—	montažo lahke obutve,
—	kontrolo lahke obutve,
—	proizvodnjo plastičnih delov za lahko obutev (pete, na^tniki, podplati).
Športna obutev: ta enota bi združevala tiste proizvodne oddelke, ki izdelujejo tekaške čevlje, športne copate ter planinsko obutev in apres-ski obutev, s pripadajočimi tehničnimi službami in kontrolo. Čeprav imamo v tem sklopu različne izdelke, jih ne moremo naprej deliti, ker se proizvodnja teh izdelkov med letom sezonsko dopolnjuje.
Pancerji: ta enota bi združevala tiste proizvodne oddelke, ki izdelujejo smučarske čevlje, s pripadajočimi tehničnimi službami in kontrolo, torej:
—	razvoj pancerjev,
—	tehnološko pripravo, izdelavo zunanjih delov
(brizganje šal in manšet),
—	izdelavo notranjih čevljev,
—	montažo,
—	kontrolo.
Pri oblikovanju teh linij bi seveda upoštevali dosedanjo
dogovarjamo se
specializacijo proizvodnih oddelkov (kar pomeni, da se npr. Gorenja vas vključi v »Lahko obutev«).
Tam, kjer bi bilo možno, pa je treba tudi doseči prostorsko povezavo in čimbolj približati tehnične službe neposredni proizvodnji.
Orodjarna: bi se formirala kot posebna enota glede na možnosti razvoja in na pomen, ki ga le ta ima v perspektivi Alpine.
Investicije in vzdrževanje: ta enota bi vključevala tako imenovane »pomožne« dejavnosti;
—	investicije,
—	vzdrževanje,
—	adaptacije,
—	avtopromet.
Iz predloga vidite, da smo pri predlagani delitvi upoštevali predvsem tale načela;
1.	Povezati v eno enoto proizvodnjo ene vrste izdelkov z vsemi službami, ki to proizvodnjo pripravljajo.
2.	Vse ostale dejavnosti izločiti iz proizvodnje in s tem omogočiti tistim delavcem, ki bodo vodili posamezno vrsto proizvodnje, da se v celoti osredotočijo na razvoj, organizacijo dela in kvaliteto te proizvodnje, in da ti ljudje niso obremenjeni z drugimi dejavnostmi (npr. investicije, samoupravljanje ipd).
Vprašanje temeljnih organizacij združenega dela
Predlog predpostavlja združitev treh proizvodnih TOZD v enotno TOZD Proizvodnja.
Gorenja vas bi glede na specializacijo spadala v enoto lahke obutve, ker izdeluje polizdelke za lahko obutev.
TOZD Plastika pa bi se organizacijsko vključila takole:
—	orodjarna kot posebna enota,
—	proizvodnja delov za pancerje se vključi v linijo »pancerji«, ker leta skupaj predstavlja zaključen proizvod, tako tehnološko kot dohodkovno.
—	proizvodnja peta, napet-nikov, PU p(xiplatov se vključi kot posebna proizvodna enota v linijo lahke obutve, ker so vse to polizdelki za lahko obutev.
Taka delitev je umestna glede na to, da mora orodjarna v nadaljnjem razvoju Alpine doseči večjo vlogo in pomen,
ZAKLJUČEK ...
- dogovorili smo se
da je izdelava delov za smučarske čevlje življenjsko povezana z ostalo proizvodnjo pancerjev, ter da proizvodnja PU podplatov odmira, ker glede na znano problematiko nima pogojev za samostojni obstoj.
Potrebo po taki spremembi nam narekujejo tudi finančni rezultati TOZD Plastike v zadnjem času, ki so glede na nepopolno izkoriščanje zmogljivosti slabi. Zato je tudi s te strani smotrno, da se ta proizvodnja tudi dohodkovno poveže s proizvodnjo gotove obutve.
Odločitev je stvar delavcev...
Od vseh nas je odvisno, ali .se bomo opredelili za tako organizacijo, saj vemo, da o takih spremembah odločamo vsi delavci z referendumom. Ni pa odveč poudariti sledečih dejstev:
1.	Sedanje gospodarske težave nas postavljajo pred dejstvo, da bomo morali delati kvalitetneje in ceneje.
2.	Predlagana rešitev po našem mnenju pomeni boljšo vertikalno povezavo, zato bi rezultati morali biti boljši.
3.	S predlagano rešitvijo lahko pričakujemo delno zmanjšanje , režije (računovodstvo in Se nekatere službe).
Rekel bi, da se bo v razpravi o tem predlogu pokazalo, ali smo za stabilizacijo v resnici ali imamo to samo na jeziku.
Kako bi v takem modelu delovalo samoupravljanje .. .
Nekateri bodo mogoče trdili, da z zmanjšanjem števila TOZD krnimo samoupravni proces. Trdim, da je resnica nasprotna in da bo šele delavski svet TOZD, ki bo zajemal celotno proizvodnjo posameznih izdelkov, lahko dobro in samostojno odločal o poslovnih vprašanjih, o dohodku in njegovi delitvi.
_^veda moramo zagotoviti, da bodo v tem delavskem svetu zastopani dovolj številčno delegati iz vseh delov delovnega procesa, in da bomo čimbolj razvili tudi delo delegatov znotraj svojega oddelka (samoupravne delovne skupine).
Predlagam vsem, da razmislite o vsebini predloga in dis pri tem upoštevate, da moramo najprej ustvariti čim^ljši rezultat, da bi imeli kaj deliti.
Naj povemo, da so DPO na skupnem sestanku natančno razpravljale o tem predlogu in predlog podprle; posebno pa so vsi poudarili, da je treba organizacijo speljati tako, da bo vloga delavca pri gospodarjenju napredovala. Organizacijsko pa je potrebno razrešiti še nekatera vprašanja, kot je recimo proizvodnja PU, športni program
Tomaž KOŠIR
lahka obvtev
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Ob rob sklepov delavskih svetov
Delavski sveti TOZD in DSSS so v maju 1981 obravnavali predlog prioritetne liste prosilcev za družbeno najemna stanovanja, predlog delitve regresa za letni dopust in nekatere sklepe komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe.
Pri obravnavanju predloga prioritetne liste je bilo pojasnjeno, da je Alpina v letošnjem letu kupila 10 stanovanj v 2ireh, izpraznjena pa bodo
to pridobi eskontni limit v višini 25,000.(XX). — din po veljavnih obrestnih merah. Sprejet je bil še sklep, da se model irju Gerhardu Wahrheitu
Delovni pogoji na Črnem vrhu so se nekoliko izboljšali
tudi 4 stara stanovanja. Tako bo Alpina letos v Zireh rešila 14 prosilcev, iz prioritetne liste pa je razvidno, da je vseh prosilcev preko .50.
Sprejet je bil še sklep, da se odobri zamenjava trosobnega stanovanja med Alpino in Zdravstveno skupnostjo in sicer namensko za zdravnika, s tem, da razlika med vrednostjo starega in novega stanovanja, povrne združeno delo v Krajevni skupnosti 2iri,
Na predlog komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe, komisije za življenjske in delovne pogoje pri 10 konference sindikata je bil potrjen predlog za delitev regresa za letni dopust.
S predlogom pa se niso strinjali delegati DS TOZI) Prodaja.
Soglasno je bil sprejet še sklep o adaptaciji kuhinje in odobrena sredstva v ocenjeni višini 7.00.000.— din. V predlagani vsebini se potrdijo tudi zaključki s sestanka o problematiki kvalitete, ki jih predlagajo OOZK s strokovnjaki tehničnega sektorja.
Delavski svet TOZD Obutev Žiri
je soglasen, da se dodeli stanovanjsko posojilo še Cadež Darinki in Remic Stanislavi.
DS TOZD Obutev soglaša, da vplača 500.000.— din v sklad solidarne odgovornosti Kosovske banke Beograd in s tem postane član banke. Za potrebe obratnih sredstev se v tej banki veže 10,000.000.— din za dobo 36 mesecev po 6 ? obrestni meri, s tem, da se za
odbori izplačilo honorarja po pogodbi v višini DM 19.000.— za izdelavo kolekcije pom lad-poletje 1982.
Delegati so nazadnje obravnavali bremenitve, ki se nanašajo na reklamirano obutev v letu 1980 do vključno 13. februarja 1981 an -sprejel skleix> o odpisu na izredne izdatke.
Delavski svet TOZD Plastika
je poleg ostalih sklepov, na OOZK TOZD Plastika potrdil še dodatne ukrepe za boljši odnos do dela ter kvalitetnejšo proizvodnjo v TOZD Plastika.
Obravnaval in sprejel je tudi poročilo o poslovnem potovanju na ogled mednarodnega velesejma v Hannovru, ki ga je podal vodja TOZD Plastika.
Delavski svet TOZD Prodaja
je razpravljal o istih zadevah kot ostali tozdi. poleg tega pa še o pogojih dela za vodjo testiranja, servisa in tekmovalne službe, investiranju v lokal za prodajo obutve KAL-CA v Nišu, javni razpravi Pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in uslug ter o predlogu dopolnitve pogodb z našimi dobavitelji, ki dopolnjujejo naš asortiman (dokup).
Delegati se niso strinjali s predlogom o delitvi regresa za letni dopust, ker v predlogu ni bil v celoti upoštevan 91. člen pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skupno porabo, o
nadomestilih in prejemkih, ki med drugim določa, da je za regres po zaključnem računu namenjeno najmanj .30 ? poprečnega osebnega dohodka v 9 mesecih preteklega leta in največ 45?. S tem bi se namreč sredstva iz TOZD Prodaja prelila v druge tozde, kar pa po obrazložitvi šefa finančno-računovodskega sektorja ni možno, ker so sredstva neod-tujiva in z njimi razpolaga TOZD.
Delegati so obravnavali tudi pripombe z zborov delavcev, kjer so razpravljali o obračunu TOZD Prodaja za 1. trome-sečje 1981.
Večina pripomb se nanaša na nizko rast osebnih dohodkov v odnosu na I. tromesečje 1981. Po razpravi je bilo ugotovljeno naslednje:
—	rast osebnih dohodkov v tozdih je v skladu z doseženimi rezultati:
—	znižanje degresivne skale v preteklem letu je bilo pravilno. kar kažejo tudi podatki o OD po tozdih za leto 1980:
—	naloga strokovnih služb je, da spremljajo spremembe v OD in omogočijo, da je rast OD približno enaka za vse tozde pri doseganju normalnih rezultatov;
—	rast OD v drugih republikah je hitrejša kakor v Sloveniji kar pa postavlja delavce tozda Prodaja v neenak položaj do drugih: (padec realnih OD v Sloveniji v letu 1980 je 23,5'», v Jugoslaviji pa le 7 '?):
—	prispevki iz BOD za posamezne občine so precej različni (od 23,44 f do 33,36 C?), kar vpliva na višino neto OD:
—	poprečni osebni dohodki v naši MPM v odnosu do drugih MPM so dovolj visoki, glede na dosežene rezultate.
Te in ostale pripombe naj na prvi seji obravnava komisija za nagrajevanje.
Delavski svet delovne skupnosti skupnih služb in Delavski svet TOZD Obutev Gorenja vas sta obravnavala iste točke ter sprejela iste sklepe kot ostali delavski sveti.
Delavski svet delovne organizacije
je obravnaval dva zahtevka za varstvo pravice v zvezi z dodelitvijo stanovanjskega posojila in v obeh primerih zahtevek zavrnil in potrdil sklep delavskih svetov TOZD.
Delegati so obravnavali predlog za delitev regresa za letni (lopust. ki ga DS TOZD Prodaja ni potrdil in zato sprejeli sklep, da se predlog ponovno vrne na komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe, ki so dolžne pripraviti predlog, ki ga bodo obravnavali in sprejemali delavski sveti TOZD in DSSS na rednih sejah v juniju.
Potrjen je bil tudi predlog za dodelitev štipendij v letu 1981 s predlaganimi spremembami in dopolnitvami ter tudi ostali sklepi odbora za izobraževanje.
Prav tako se sprejme tudi predlog komisije za letovanje za regresiranje oskrbnih dni in seznam prosilcev za letovanje. Nazadnje je delavski svet na predlog 10 konference OOZS sprejel še sklep, da se sejna soba preimenuje v »SINDIKALNO DVORANO«, ki se uporablja samo za potrebe Alpine, V primeru, da hi želeli sindikalno dvorano uporabljati tudi za ostale dejavnosti v kraju, je potrebno dvorano predhodno rezervirati, uporabo pa odobri direktor delovne organizacije.
Anuška KAVČIČ
Ekonomski izrazi
Analitična ocena delovnih mest;
—	odnos delovnih mest po njihovi težini. Ti podatki koristno rabijo pri sestavi potreb po delovni sili različnih strok. Z analitsko oceno delovnih mest odkrivamo razne nepravilnosti v organizaciji dela, ki jih v OZD z ustreznimi ukrepi odpravljamo.
Cikličen razvoj gospodarstva:
—	nasproten progresivnemu razvoju. Progresivni razvoj gospodarstva kaže stalno tež-
njo napredka. Cikličen razvoj pa gre v smeri cikcak črte. Gospodarstvo kaže težnje napredka, čemur obvezno sledi padec in zastoj.
Reorganizacija:
— dejavnost, ki sestoji iz raznih ukrepov, ki spreminjajo obstoječo organizacijo. Reorganizacija obsega snemanje in analizo obstoječe organizacije, podrobni načrt prihodnje organizacije in etape, v katerih se bo prihodnja organizacija realizirala.
dogovarjamo se - dogovorili smo se
Sindikat aktiven-neaktiven
Lahko bi trdil, da ni področja v združenem delu, kjer sindikat ne bi bil pristojen delovati. Ce izhajamo iz tega in dodamo še to, da ima Alpina štiri
Vinko Kopač, dosedanji predsednik konference 00 ZS poroča
TOZD in DSSS ter več dislociranih obratov, kjer mora biti sindikat prav tako prisoten, potem ga je možno aktivirati samo ha naslednji način.
Naloge prenesti z enega človeka na GO ZS na komisije pri IG konference GO ZS. S tem
bomo dosegli naslednje;
—	Predsednik 10 konference se razbremeni pol-profesionalnega sindikalnega dela in v sodelovanju s sekretarjem in podpredsednikom samo usmerja in koordinira delo po komisijah in 00 ZS; tako lahko vsa opravila in naloge na svojem delovnem mestu aktivist v celoti opravlja,
—	poveča se kvaliteta in obseg dela istočasno pa z
decentralizacijo funkcij dosežemo manjšo obremenitev posameznikov; kvaliteto sindikalnega dela izboljšamo ravno zaradi tega, ker se eno samo področje dela lažje obvlada,
— omogočeno bo direktno sodelovanje delavcev s komisijami za posamezne probleme.
Na zadnji seji 10 konference smo posvetili največ pozornosti prav delu komisij in osnovnih organizacij ZS. Vsaka komisija ima sedaj seznam pristojnosti oziroma področij na katerih se mora aktivirati. V okviru teh osnovnih usmeritev morajo komisije (vsaka zase) narediti operativni plan dela za tri mesece naprej, poleg tega pa se bodo ukvarjale tudi z aktualnimi problemi, ki se pojavljajo nepredvideno.
Naj omenim samo za primer, da bo sedaj zelo zaposlena kadrovska komisija, ker se bliža evidentiranje kandidatov za volitve 1982 (3. delegatski mandat). Prav tako v bližnji prihodnosti ne bo brez dela komisija za rekreacijo in šport, kajti bliža se letovanje in izleti delavcev.
00 ZS bodo morale v svojem delovanju precej aktivnosti posvetiti obravnavi resolucije za 3. kongres samoupravljalcev, ki bo junija v Beogradu, toda takoj moram omeniti, da to ne sme biti trenutna akcija, temveč se morajo usmeritve stalno izvajati.
Ce si bomo tudi dejansko uspeli porazdeliti naloge tako, kot smo jih zapisali na papir in se tudi vsi z njimi strinjali, potem si upam trditi, da bo sindikalna organizacija dobro delala; v nasprotnem primeru pa bomo glede na to.
da si profesionalizma nočemo, ne smemo in ne moremo dovoliti, čez slabo leto na občnem zboru spet ugotavljali neaktivnost.
pomanjkljivosti in neuspešnost sindikalne organizacije.
Izkoristil bi tovarniško glasilo in predstavil kolektivu 10 konference, da bi člani lažje sodelovali z ljudmi zadolženimi za posamezna področja.
m
ш
1.	Miro Kavčič, predsednik konference,
2.	Srečko Kavčič, podpredsednik konference,
3.	Nejko Podobnik, sekretar konference,
4.	Olivera Jereb, tajnica konference,
5.	Nada Žust, blagajnik konference,
e. Zoran Kopač, predsednik komisije za delitev sredstev za OD,
7.	Janko Oblak, predsednik kadrovske komisije,
8.	Milena Krolnik, predsednica komisije za življenjske in delovne pogoje delavcev,
9.	Karel Pivk, predsednik komisije za SLO in DS,
10.	Franci Mlinar, predsednik komisije za planiranje in organizacijo,
11.	Vladimir Pivk, predsednik komisije za vprašanja kulture,
12.	Pavel 2akelj, predsednik komisije za organizacijo ozimnice in gospodarjenje z osnovnimi sredstvi in rekviziti sindikalne organizacije,
13.	Bojan 2akelj, predsednik komisije za rekreacijo in šport,
14.	Pavel Nicoletti, praporiček,
15.	Simon Subic, predsednik OO ZS TOZD Obutev,
18. Janez Jereb, predsednik OO ZS TOZD Plastika,
17.	Vlasta Ferlan, predsednik OO ZS TOZD Obutev Gorenja vas,
18.	Ivan Likar (Janez Strel — namestnik), predsednik OO ZS TOZD Prodaja,
19.	Magda Kožman, predsednica OO ZS obrata Col in Črni vrh.
Miro KAVCiC
Iz Osijeka nam pišejo
Prodavnica u Osijeku, otvorena je 1. 4.1967 godine. Ta-da su bili 3 radnici, a danas je osam zaposlenih.
O vi podaci govore, da je promet svake godine vedi. Uslovi rada bili su teški od otvorenja pa do 1978 godine.
Tada je roba uglavnom s tajala po piodu proda vnice, ili u skladištu. Regala je bilo premalo, a prodajnog prostora pre više. Zamolili smo tr^ovačku mrežu za odobrenje za adaptaciju naše prodavnice, kako bi imala suvremen izgled, a namještai uradjen da se može više robe uložiti.
U našem gradu je velika konkurencija, a sama prodavnica nije u centru grada, ali po ostvarenom prometu ubraja se u prve tri prodavnice u Osijeku.
Za pet mjeseci postavljeni plan smo prebacili, takodjer i ostali pokazatelji su dobri.
Truditi demo se da ispunimo godišnji plan, iako je postavljen mnogo vedi od realizacije iz profile godine.
Za sada nismo zadovoljni sa vanjskim izgledom naše prodavnice. Potrebno ie mjenjati fasadu, vjerujemo da de 1 to biti uradjeno u slededoj godini.
U prodavnici su zaposleni sledeči radnici: Milica Kostelnik -- poslovodja, Slavka Klemenčič — pomočnik poslovodje i prodavači; Marica Kovače vid, Olgica Vorka-
Bid, Nevenka Turid, Nada Trgovčid, Darinka Petro vid, iragan Uzelac.
Bogata razprava na letni seji sindikalne organizacije vzbuja upanje, da bo sindikat še razširil svojo vlogo
Dopisujte v glasilo
Kako ustvarjamo
Prevelika raznolikost izdelav
Težka montaža ali montaža športne obutve je nastala kot nujna potreba nadaljevanja tradicij, ki jih ima naša tovarna v izdelavi športne obutve. Tehnologija se je sicer precej spremenila, saj je včasih smučarski čevelj, planinski ali delavski čevelj bil skoraj povsem ročno izdelan.
Nove potrebe in zahteve tržišča so narekovale druge izdelave, tako da sedaj v težki montaži izdelujejo gojzer obutev, tekaške (gama in lepljene), trim copate, otroške PVC, pa tudi ženske škornje in še marsikaj.
Ta raznolikost izdelav narekuje tudi stalne menjave načinov dela in seveda tudi stalne menjave delavcev na delovnih opravilih. Zato so v tem oddelku večinoma delavci, ki praktično obvladajo skoraj vsa opravila na samem traku, ne glede na to ali so kvalificirani ali ne. Kljub temu delo zahteva velike napore. Kaj pa menijo delavci sami?
Celeetina TRCEK — kosmatenje
Moram reči, da sem z delom tu kar zadovoljna. Včasih sicer
Tole delo opravljam sedaj že tri leta, prej pa sem dajala na trak, dokler se ni upokojila sodelavka. Mislim, da delo opravljam dobro, čeprav nisem kvalificirana, za kar pa na žalost ni bilo časa.
Marija NAGODE -oblikovanje o petja
Pri tem delu včasih nastopijo težave in se guba; pri krznu pa je to kar v redu. Lahko
nagaja material, posebno če je premehak in se vleče. Drugače pa mi je tu bolj všeč, kot prej, ko sem delala na pripravi.
Anica TREVEN -— vstava opetnikov
no bi morali biti tudi nagrajeni. Pogosto se sprašujemo, kako bo s posameznimi izdelavami in prav gojzer izdelava je ena izmed dilem — izdelovati ali ne. Mislim, da je treba stvari dobro premisliti.
Kljub temu, da so tu novi ljudje ni toliko težav zaradi nekvalificiranih delavcev, saj pogosto manjka prav priučenih. V preteklosti se je pojavilo tudi vprašanje potrebnosti izobraževanja za prakso, saj pouk v šoli ni bil prilagojen zahtevam redne proizvodnje. Mislim, da je v tem pogledu sedaj bolje, saj učenci opravljajo prakso pri nas.
Dušan ZADRAVEC -uravnava in pripenjanje opetja
Z delom pri katerem zaslužim od 7.000 do 8.000 din sem kar zadovoljen. Tudi ne raz-
torej rečem, da sem z delom zadovoljna, kljub temu da je to stoječe delo. Za osebne dohodke pa tako vemo, da postajajo prenizki; za nas, ki smo sami Se nekako gre, vprašanje je, kako živijo tisti, ki imajo družine.
Janko SLABE: — mojster
Spominjam se časov iz let 1957, 1958, ko so prišli prvi stroji za cvikanje opetja in šivanje okvirjev. Do t&laj se je večina stvari delalo le ročno.
Kasneje so prišli še drugi stroji in delo se je precej menjalo. Seveda pa so se menjali tudi ljudje in sedaj so že skoraj vsi novi.
Ce ocenjujem težino dela, trdim, da je v tej montaži delo zanesljivo težje. Saj delamo s težjo obutvijo in temu primer-
stvari precej dobro poznam in mislim, da je izredno pomembno, da je delo dobro pripravljeno. V tem primeru ni problem niti storilnost niti kvaliteta. Mislim pa, da priprava včasih zataji. Posebno pri tekaški obutvi pri nekaterih številkah pridejo preveliki gornji deli.
Kot član delavskega sveta se zanimam tudi za druga vprašanja. 2al je za dogovore premalo časa, čeprav so delavci o posameznih stvareh kar dobro obveščeni.
Branko PRIMOŽIČ -cvikanje v zgibu
Mogoče bi le omenil, da ventilacija v oddelku ni najboljša. Posebno se to pokaže poleti v popoldanskih urah, ko je zares vroče.
misijam, da bi delal kaj drugega. Tudi v Zireh sem se kar dobro vživel. Imam dovolj družbe in kar zadovoljen sem.
Milan KOPAČ - cvikanje
V desetih letih, odkar sem kot kvalificiran delavec priSel v težko montažo, sem delal skoraj na vseh delih. Prav zato
Zaslužim pa pri tem delu Se kar v redu, okrog 9.000 din. Važno je, da delo lepo teče, da ni zastojev in da se ne kvari stroj. V tem pogledu lahko rečem, da stroj dobro deluje in nimam posebnih problemov.
Ciril BOGATAJ -kosmatenje
Zaposlen sem že 25 let; med tem časom sem doživel marsikaj. Delo je bilo včasih težje.
vendar je sedaj tempo ostrejši, mislim da prehud. Vse to vpliva tudi na kvaliteto.
Kako ustvarjamo
Vinko BOGATAJ:
Organizacijsko ne spadam v težko montažo, temveč v razvoj. Kljub temu dobro poznam probleme delavcev težke montaže, saj sodelujem pri vzorcih.
Poizkušam koordinirati delo, da v redu poteka, brez zastojev in strokovno. Paziti je namreč treba zaradi različnih materialov različnih debelin in drugih razlogov, da ne pride do večjih napak. Predvsem je potrebno pravilno naravnati stroj in pazljivo opravljati delo.
Alojzija BOGATAJ — flniš
Za razliko od ostalih delavcev v montaži, nismo vezani na tekoči trak, vendar zaradi tega delo ni nič lažje. Boljše je seveda, če so serije večje; tedaj je tudi manj pomanjkljivosti ali umazanije. Razumljivo je, da je s takimi čevlji manj dela in torej normo lažje dosežemo.
Alojzija JEREB — Rniš
V finiSu težke montaže delamo z razredčilom in z bencinom; torej je delo v težjih pogojih in bolj škodljivo. Seveda, me zaradi tega
nismo nič na boljSem z osebnimi dohodki. Ce hočemo kaj prida zaslužiti, moramo preseči normo za 30—40 9F — to šele znese 7.000 din.
Vzorce namreč delamo tu in najprej sam ugotavljam napake in jih sporočam naprej. Pri poizkusni proizvodnji pa bi omenil pr^vsem to, da je material za to proizvodnjo v redu, za redno proizvodnjo pa tega ne morem trditi. Vemo pa, da tudi zaradi tega nastopijo problemi.
Franc OBLAK —
mojster na Deemi
O
blemov vendarle ni. Veliko je odvisno od organiziranosti dela: če so ljudje zadovoljni z delom, so tudi bolj disciplini-
rani.
Tekst: Nejko Podobnik Foto: Brigita Grošelj
Janez SMEH — vodja oddelka
Mislim, da med prvimi problemi lahko omenim različne spodnje izdelave, zaradi česar so potrebne tudi stalne menjave delavcev, ki jih vedno manjka. Poleg tega so tu Se ostale odsotnosti. Naj omenim, da je bilo samo v prvem tednu v maju kar 86 dni raznih odsotnosti: od izrednih in rednih dopustov, študijskih dopustov in boleznin. Kaj to pomeni si lahko mislimo. Poleg tega so pogosto problem tudi odsotnosti zaradi pevskih in godbenih vaj, obiskovanja poklicne šole in podobnega.
Ce ocenjujem samo delo, mislim, da veliko več ne bomo mogli napraviti. Na večjo storilnost predvsem lahko vpliva večja serija ali kakšne druge pomembnejše izboljšave. Glede kvalitete pa menim, da je veliko odvisno od priprave dela, materialov in seveda tudi doslednosti delavcev. Vem pa, da je kvaliteta boljša takrat, ko se več naredi. Torej ko delo teče bolj nepretrgoma in brez zastojev.
Velik problem je tudi zastarel strojni park, ki pa ga trenutno zaradi znanih zakonskih omejitev ne moremo dopolnjevati in smo zaradi tega izgubili že nešteto ur.
Disciplina pa ni najboljša, vendar pa kakšnih večjih pro-
Ekonomski izrazi
Nelojalna konkurenca:
—	vsako dejanje, ki nasprotuje dobrim poslovnim običajem in načelom zdravega tekmovanja, kar utegne povzročiti akodo OZD, potrošniku ali celotnemu družbenemu gospodarstvu. Primeri nelojalne konkurene so: zloraba tujega imena, firme, znamke, označbe, neresnično označevanje izvora blaga, zavajanje potrošnikov v zmoto, navidezno ali fiktivno znižanje cen, navajanje neresničnih trditev, pod-kuMvanje članov v OZD, da bi izdali poslovno tajno, premoženjske koristi ali kakšne druge ugodnosti za nepošteno uslugo.
Tehnokracija; (gospostvo tehnike)
—	nauk in gibanje, ki skuša rešiti protislovja kapitalistične družbe z načrtno organizacijo
goepodarstvdV pod vodstvom inženlijev in tehnikov. Nauk je utemeljil ameriški inženir Scott leta IMO. Tehnokrati-zem daje prednost le tehničnim problemom, ne vidi pa ekonomskih, družbenih in političnih problemov.
Kako ustvarjamo
Težave so z materiali, pravijo na Colu
Na Črnem vrhu in Colu
Ce pa dežuje, so delavci prisiljeni zapustiti delovna opravila, kar pa izkoristijo za počitek in razvedrilo
\	A. i Xl	X
5**-^	*■ ^	" * -»^ л
Razdelili smo štipendije
Kadrovske štipendije za leto 1981 so bile razpisane na podlagi kadrovskih potreb, ki so razvidne iz planskih doku-metrov za obdobje 1981—85.
Razpis je bil potrjen na delavskem svetu delovne organizacije. V začetku marca je bil razpis štipendij objavljen na oglasnih deskah in nato še v časopisu Delo.
Usmeritev
Poklicna čevljarska Poklicna kovinarska Poklicna kuharska Poklicna mod. mizar Poklicna tehn. risar Poklicna elektro Srednja ekonomska Srednja administrativna Srednja obutvena Srednja elektrotehnična Višja strojna Višja obutvena Višja ekonomska Višja pravna Visoka organizacija dela Visoka ekonomska Visoka pravna
Glede na to, da je čevljarski poklic deficitaren in bi bilo treba nekatere prosilce, ki so se prijavili za srednjo čevljarsko šolo odkloniti, je bil sprejet
SKLEP:
Prosilce za srednjo šolo obutvene smeri se napoti v obutveno smer tako, da se po dveh letih usmerjenega izobraže-
Razpisni rok se je iztekel 15. maja. Po njegovem izteku je odbor za izobraževanje pregledal prošnje in na osnovi kriterijev (učni uspeh, socialne razmere) pripravil predlog za dodelitev štipendij. Te predloge je potrdil delavski svet delovne organizacije.
št. štip.
Gradnja na Colu je zahtevna, vendar upamo, da bo nova tovarna pravočasno dograjena
Na Črnem vrhu eo v zadnjem času nekoliko bolj zadovoljni z delovnimi pogoji. Pravijo pa, da zasluiek postaja prenizek, prav zaradi podražitev. Sicer pa menijo, da bi lahko zaelužili več, če bi delo bolj nepretrgano teklo.
V tej gploAni podražitvi je po njihovem mnenju vsaj regres za letni dopust primemo razdeljen.
Priprava dela bi morala biti doslednejša. Težave nastopajo turn zaradi materialov. Vse to vpliva na produktivnost in seveda na osebne dohodke. Z združenimi močmi poizkušajo kvalitetno opraviti svoje delo.
Ekonomski izrazi
Amortizacija:
— zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev ali odpisovanje. Osnovna sredstva v proizvodnji postopoma zmanjšujejo svojo vrednost, kar je odvisno od tega, koliko so se iztrošila. Iztrošeno vrednost osnovnih sredstev vkalkuliramo v ceno proizvoda in jo dobimo ob realizaciji izdelkov povrnjeno. S tem denarjem oblikujemo amortizacijski sklad, ki rabi za obnavljanje iz-trošenih osnovnih sredstev.
Minimalna amortizacija — z zakonom predpisano, da bi se ohranila reprodukcijska raven. Ta del amortizacije se pokriva iz prihodka.
Št. prijav.
7 9 .3 1 2 1 9 2
8 2 2
3
1
4 1 1
Odklonjenih
1
2
7 1
1 1
iz dela
3 1
vanja štirim z najboljšim učnim uspehom omogoči srednja šola, ostali končajo poklicni program.
O tem sklepu so obveščeni vsi prizadeti prosilci.
Vsi, ki jim je štipendaja odobrena, bodo štipendijske pogodbe podpisali v času od 24. do 29. avgusta.
Eva Dolenc
л r
Janez Vehar prejel priznanje
J ugoslovaneka predselekcija obutve in galanterije je bila letos 4. in 5. junija v Slovenj Gradcu.
Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je naš modelir Janez Vehar prejel priznanje žirije za model ženskega nizkega čevlja. Tekmovanje modelirjev je bilo na tem sejmu letos prvič.
Več o tem boste lahko prebrali v naslednji številki.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
na temo: KAKO DELUJE KRAJEVNA SAMOUPRAVA
V razgovoru so sodelovali: Tone OBLAK — predsednik skupščine KS, Vinko MARKELJ — predsednik sveta KS, Peter NAGLIC — predsednik KK SZDL, Viktor GALiClC in Julij STRLiC - predstavnika KO ZZB 2iri, Ivan CAPUDER — sekretar sveta ZK pri KS Žiri in Milan KOPAČ — predsednik OO ZSM 2iri.
Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in RADO KAVCIC, zapiske je uredila ANUŠKA KAVCiC
1. Ali 8o ustvarjeni pogoji za vodenje smotrne družbene politike sprejemanja sklepov v skup&čini KS? Kje nastopajo težave? Kje vidite še možnosti za vključevanje krajanov in večjo vlogo delegatov skupščine?
Tone OBLAK:
Dane so možnosti za ustrezna družbena delovanja v okviru krajevne skupnosti. Srednjeročni plan smo pripravili, cilji za obdobje 1981 do 1985 so postavljeni, seveda se že kažejo razni problemi, ki nastanejo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.
Ce pogledamo naSe delo in cilje za naprej, vidimo, da smo se v Krajevni skupnosti Ziri na to dobro pripravili in smo res temeljito pregledali kaj moramo urediti v našem kraju. Na vseh področjih so sodelovale tudi komisije, od kulturne do socialne, kmetijske itd., ki so pripravile smernice, ki smo jih vnesli v srednjeročni plan. To smo obravnavali v javnosti. Tako so imeli vsi občani priložnost, da dajo pripombe na tiste probleme, ki so jih videli v okviru svojega območja in na stvari, ki niso bile zajete v tem srednjeročnem planu. Jasno pa je, da vse želje niso bile upoštevane.
Mislim, da vključevanje občanov v razpravo ni bilo najboljše. Zastopani so bili vsi vaški odbori, delegati iz OZD, tako da so bile njihove želje tudi upoštevane in v okviru fi-
nančnih možnosti vključene v srednjeročni plan.
Težava, ki pri tem nastane in se kaže od federacije, do krajevne skupnosti je ta, da se center povsod bolj razvija kakor obrobni kraji. To je tudi nekako razumljivo. Vendar menimo, da bi se to moralo obravnavati bolj enakovredno. Mislim pa, da je v naAi krajevni skupnosti lahko vsakdo zainteresiran za razvoj kraja, saj oddaljenost ni problem, razumljivo pa je, da je vsak bolj zainteresiran za razvoj tistega področja, na katerem živi.
Nejko Podobnik:
Ali delegati prihajajo na sejo skupščine z mnenjem svojega vaškega odbora ali DPO na svojem območju, ali prihajajo samo z lastnimi mnenji?
Tone OBLAK:
Delegati se skupščine dobro udeležujejo; to je tudi znak, da se delegati zanimajo za delo v krajevni skupnosti. Razprave so bile stalno plodne, vsak delegat je bolj izpostavljal probleme v ožjem okolju, vendar ko je šlo za celoten razvoj kraja ni bil nihče pristranski in nerazumevajoč. Vsem je skupen interes za razvoj kraja. Vsi se zavedamo, da smo v primerjavi z ostalimi slovenskimi kraji precej zaostali.
Prav v srednjeročnem planu pa si moramo postaviti tudi cilje, da bi te kraje vsaj delno dohiteli.
Delegatski sistem je zaživel toliko, da so delegati zastopali interese krajanov v tem času na posameznih območjih.
Mislim pa, da bi bila povezava med občino in krajevno skupnostjo lahko boljša.
Nejko Podobnik:
Kje so rezerve za izboljšanje dela v skupščini?
Tone OBLAK:
Vedeti moramo, da v Zireh večina dela v dveh izmenah, tako da na seji skupščine nikoli ne morejo biti vsi delegati. Gradivo dobijo vsi in tudi opravičijo se, če se ne morejo udeležiti seje.
V sestav skupščine KS Ziri so vključeni delegati iz delovnih organizacij v KS Ziri, vsi
vaški odbori, društva, in tak sestav bi lahko nekaj naredil. Smernice so lepo nakazane in delegati, ki bi se vključevali v svojih okoljih, bi lahko dobro informirali svoje sodelavce ali vaščane.
Tudi če stvari gledam z očmi občana KS Ziri menim, da smo dobro informirani o vseh stvareh, kise v Zireh dogajajo. Imamo radio, časopis delavcev Alpine Delo — življenje, v okviru KS smo izdali letni plan, srednjeročni plan ter finančni plan; menim, da tisti, ki hoče, lahko marsikaj ve.
Dobro smo poskrbeli za obveščenost tudi o zboru krajanov, ki je bil marca v kinodvorani v Zireh, vendar vemo, da nas je takrat prišlo le 27. Nekateri so že v javni obravnavi predlagali določene spremembe, vendar menim, da je bil plan stvarno postavljen in da ni osredotočen samo na investicije v centru, temveč po vsej krajevni skupnosti. Kot kaže, pa vsi raje kritiziramo, kakor pa sodelujemo pri delu.
Po drugi strani, če pogledamo, kako delamo kanalizacijo, lahko rečemo, da je pripravljenost ljudi izredno velika in skoraj vsi sodelujejo pri gradnji in so naredili že precej prostovoljnih delovnih ur.
2. Kako ocenjujete delo sveta in komisij? Kako sodelovanje ostalih dejavnikov v krajevni samoupravi?
Vinko MARKELJ:
Lahko rečemo, da je razprava na skupščini pozitivna in je tudi na ustrezni ravni, vendar manjka predvsem aktivnosti na seji. Člani skupščine bi se morali zavedati, da so tudi oni odgovorni in ne samo svet KS in delovna skupnost.
O zadevah, ki so sprejete na skupščini, se je potrebno pogovoriti z občani, tako o dobrih kot tudi slabih straneh.
Probleme ki nastajajo obravnavajo predstavniki DPO in KS, preden jih obravnava svet KS. Ce je potrebno problem obravnavati tudi v delovnih organizacijah, je določeno, da se na koordinacijo vabijo še direktorji delovnih organizacij, vendar koordinacija nima pristojnosti, da odloča, temveč je to lahko le priporočilo za skupščino, svet ali komisije. Sedaj koordinacijo sklicujemo le bolj po potrebi. Menim da je delo sveta zadovoljivo, ne glede na to, da smo včasih doživeli, da nismo bili sklepčni. Razprava na sejah sveta je zelo sproščena in tudi strokovno poglobljena in konkretna. Dnevni redi so sicer zelo obsežni vendar zanimivi, ker smo prav zadnja leta v neki zagnanosti, oz. v izgradnji določenih ko-
munalnih objektov. Dela pretežno opravljamo sami, da bi jih lahko izvedli čim ceneje. Člani na sejah aktivno sodelujejo in se vključujejo v razprave. Premalo je pa aktivnosti nekaterih članov v posameznih komisijah, kajti člani sveta so tudi predsedniki komisij. Vemo pa, da je aktivnost posameznega telesa največkrat odvisna od predsedujočega.
Pogrešam tudi predloge članov sveta in sicer kako bi najbolje reševali stvari v krajevni skupnosti v korist in zadovoljstvo vseh občanov. Včasih preveč čakamo na neko gradivo, ki od nekje pride. Vedeti bi morali; vsi smo člani sveta in vsi smo enako odgovorni, predsednik pa mora predvsem organizirati. Svet je politično izvršilni organ, ki mora predlagati rešitve, ekonomsko utemeljene, da so sprejemljive za občane in za združeno delo ter druga področja.
Za komisije menim, da so v tem času odigrale svojo vlogo zadovoljivo, vendar tudi tu obstajajo določeni problemi. Ce komisija ni delavna, lahko rečemo, da so temu krivi člani sveta — predsedniki komisij.
Funkcija člana sveta ni opravljena, če pride na sejo in prebere gradivo, ki ga dobi. Ce ni delavnosti, prihaja do tega, da stvar obravnavamo na svetu ali na skupščini, ne da bi se predhodno obravnavalo na ustrezni komisiji. Kajti najprej bi morale o problemih komisije razpravljali in nato predlagati rešitev svetu določeno rešitev, ki bi jo kasneje lahko potrdila tudi skupščina. Prav v tem pa naša samouprava ne deluje tako kot bi morala.
Trdim pa, da je krajevna samouprava zelo napredovala, posebno, če ocenjujem delovanje komisij, ki dokaj dobro rešujejo zadeve in prelagajo rešitve. Moramo • vedeti, da v teh organih deluje 10 % vseh
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
krajanov, torej če je 400 ljudi dobro seznanjenih in če jih od tega dela polovica, je to že velik napredek. S takim načinom dela je treba samo nadaljevati in utrjevati doseženo.
Ob tem pa bomo morali znati prisluhniti, da bodo njihovi predlogi obravnavani: tako bo samouprava бе napredovala. Dokler pa krajani ne bodo imeli občutka, da se njihovi predlogi obravnavajo, tudi uspehov ne bo.
Nejko Podobnik:
Kako pa na dejavnost sveta krajevne skupnosti s konkretnimi predlogi vplivajo ostali dejavniki, če izvzamemo komisije?
Vinko MARKELJ:
To je stik z ostalimi dejavnika v kraju (društva, družbenopolitične organizacije, združeno delo). Mislim, da je to sodelovanje zelo dobro in koristno. Vseh sej sveta ali skupščine se udeležujejo predstavniki družbenopolitičnih organizacij, s svojimi prispevki pomagajo reševati probleme in posegajo v razpravo, včasih celo bolj, kakor člani sami. Posebno zadovoljivo pa je sodelovanje z združenim delom, ki je verjetno redkokje tako plodno in razumevajoče. Združeno delo razume potrebe krajevne skupnosti in ni problema, ko se podpisujejo samoupravni sporazumi. Kadar stopimo pred delavce, razumejo potrebe, saj to je tudi razumljivo, saj če dajemo za krajevno skupnost v bistvu dajemo zase. Svet in skupščina pa morata sredstva pravilno trošiti. Opozoril pa bi, da smo še vedno premalo solidarni.
Ce povem samo primer; nekdo, ki že ima telefon, se namreč ne bo več brigal za razvoj telefonije v kraju in se mu zdi škoda trošenja sredstev v te namene. Pri gradnji kanalizacije pa slišimo iz obrobnih krajev pripombe, da to ni potrebno, vendar morajo vsi ti razumeti, če ne bi uredili kanalizacije, ne bi mogli .širiti industrije in sploh razvijati centra. Kajti prav v centru so in morajo biti nekatere glavne dejavnosti kot so šolstvo, trgovina, zdravstvo ipd. Zavedati se moramo, da moramo v kraju zgraditi tisto, kar najbolj potrebujemo in ko se enkrat za neko stvar odločimo, jo je potrebno tudi izpeljati.
Nejko Podobnik:
Prej ste omenili obsežne dnevne rede. Ali veste »recept« Za izboljšanje tega?
Vinko MARKELJ:
Pri svetu samem ne, zato ker je toliko gradiva. Potrebno
bi bilo več sej, kajti vse je potrebno obravnavati in sprejeti določene zaključke oziroma sklepe. Lažje je to na skupščini KS, ki stvari rešuje bolj načelno.
Menimo, da bi bile seje lahko krajše, oziroma bi bili člani sveta manj obremenjeni, če bi komisije že oblikovale predloge. Ce je predlog oblikovan ga be svet lahko mimogrede rešil, če predloga Se ni (do česar pa ne bi smelo prihajati), je potrebno to bolj natančno obravnavati in predlog šele izoblikovati.
Vendar pa lahko rečem, da je naše gradivo za seje sveta ali skupščine na primerni ravni.
Rado KAVClCi
Ali sodite, da se sredstva, ki jih za potrebe KS nameni združeno delo, racionalno tro-šijo?
Vinko MARKELJ:
Mislim, da se sredstva racionalno trošijo, lahko pa bi se še bolje, vendar bi bilo potrebno veliko večje sodelovanje posameznih ljudi.
4. SZDL je najširša fronta delavcev in delovnih ljudi. Kakšna je vloga KK SZDL pri oblikovanju življenja v kraju? Katere so slabosti v tem, uspehi?
Peter NAGLIC:
Krajevna konferenca SZDL Ziri se trudi preko svojih organov sekcij in vaških odborov ter ostalih konferenc DPO v krajevni skupnosti sodelovati pri snovanju ter oblikovanju gospodarske, komunalne, kul-turnovzgojne, izobraževalne in politično samoupravno vključevanje prebivalcev kraja pri vseh programskih zasnovah za razreševanje odprtih in nastajajočih problemov. Teh je veliko zaradi hitrega in do sedaj enostranskega razvoja kraja. Ta delovna naravnanost nam le skromno uspeva.
Nekateri naši delegati konference in imenovani člani nje-
nih organov se izmikajo dolžnostim in sploh ne pridejo na seje konference ter njenih organov. Izgleda, ko prejmejo vabila, se za obveznost ne zmenijo več. Tako moramo seje sklicevati tudi po trikrat, da dosežemo potrebno sklepčnost. Človek se vpraša, zakaj tako slab odnos do samouprave, ko pa se mnogi narodi sveta bojujejo, krvave in umirajo, da bi si pribodili te
Cravice, mi pa ta samoupravna ogastva že zametujemo in ne cenimo.
Vse te slabosti hrome našo učinkovitost ter vplivajo na življenje in dogajanje v kraju. Med nedelavnimi delegati je tudi precej članov ZKS. Pozabili so na svoje članske dolžnosti. Poglejmo nekatere vzroke. Na prvem mestu je lenoba, ker smo v preteklem resnično dobro živeli, čeprav za to ni bila vselej podlaga naše delo. Tako življenje nas je namerilo še na večje hlastanje po vseh vrstah materialnih dobrin. Težili smo le za tem, kje bomo zaslužili, da si bomo take dobrine še povečali. Pri tej naši »bolezni« pa je naglo pešala organizacijsko samoupravljalska zavest pa nadaljnjem razvijanju osnov, za potrebni razvoj kraja. Ker so bile naše moči obrnjene drugam, smo prišli pri izvajanju naših delegatskih obveznostih nekoliko v zagato. Delo je obviselo le na posameznikih. Iz take organiziranosti pa ni mogoče pričakovati željenih uspehov. Spreglejmo to našo slabost in se vnovič v naših interesih množično organizirajmo in skupno uresničujmo sprejete programe razvoja Zirov. Več se tudi vključujmo v snovanje razvoja kraja, saj prebivamo tukaj in smo dolžni dati svoj prispevek k oblikovanju nove podobe kraja, ki v procesu razvoja nastaja.
To smo dolžni, saj dajemo svoj materialni prispevek za razvoj, hkrati pa smo porabniki dobrin, ki iz tega raz-
voja nastajajo. Potrebno je, da mladi delavci, ki so številni v naših delovnih organizacijah, več sodelujejo pri snovanju načrtov bodočega razvoja Zirov in se vključijo, ko so o tem organizirane javne razprave. Naša prihodnost je odvisna od sedanjih zasnov. Ce bomo kaj zamudili zaradi naše nezain-teresiranosti in odsotnosti, potem se ne jezimo, da je ta in oni kriv, če se nam je kaj izmuznilo. Obrnimo se k sebi in ocenimo vsak svoj prispevek k razvoju kraja.
Vsi smo dolžni sodelovati pri uresničevanju načrtov KS. Ne smemo se tem obveznostim izmikati. Letni in petletni načrt KS Ziri je sprejet. Sedaj je dolžnost vseh nas, da jih organom KS pomagamo uresničiti.
Prav je da vemo; krajevna skupnost ima samo toliko denarja, kolikor so ga namenili naši delavci s svojimi samoupravnimi sporazumi. Primaknili so velik delež glede na notranje in zunanje gospodarske razmere. Se zdaleč pa ne bo mogoče uresničiti vseh naših potreb, ki izhajajo iz hitrega razvoja kraja. Marsikaj smo morali pustiti za naslednje plansko obdobje in se vnovič dogovarjati, katere odprte probleme bomo z njim reševali. Samo to je stvarna pot.
Kljub tem kritičnim mislim pa vendar nimamo dramatičnih razmer. Kulturna društva ter športno klubska rekreativna dejavnost se uspešno razvija. V njih se združujejo interesi vseh sodelujočih. Razvijajo se v raznih oblikah zadovoljevanja osebnih potreb mladih in starejših Zirovcev. Torej, velika večina prebivalcev kraja se organizirano vključuje v razne interesne oblike združevanja ter sodelovanja v svojem prostem času. To je zelo pozitivna oblika načina življenja po delu. Močna vzpodbudna usmeritev, ki jo je potrebno še naprej razvijati in gojiti.
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
Ostane nam le izvrševanje naSih samoupravljalskih dolžnosti v naših konferencah družbenopolitičnih organizacij v KS ter drugih samoupravnih interesnih skupnostih, kjer smo delegati. Potrudimo se, da bomo tudi te v prihodnje vestneje opravljali in v to sredo pripravljali Se naše mlade delavce. To so naše osnovne samoupravljalske dolžnosti, ki jih ne smemo več zanemarjati, drugače se nam bo s posledicami grdo maščevalo.
Obenem pa je tudi neposredna dolžnost vseh vodstev društev, klubov in interesa rekreativnih organizacij, da svoje člane opozorijo in zadolžijo za vestno opravljanje samoupravljalskih delegatskih dolžnosti. To je naša prvenstvena pravica in dolžnost, ki nas moralno politično obvezuje.
Torej vsa društva, klubi in še druge organizacije bodo dobro delale, če bodo od svojih članov — delegatov zahtevale dosledno opravljanje teh samoupravnih dolžnosti.
Imensko preverimo, kako naši posamezni člani — delegati opravljajo te zaupane jim naloge. Vodstvo in občni zbori naj napravijo javno oceno njihovega dela. To je pravica in dolžnost. Za naše boljše delo v prihodnje moramo izhajati iz kritičnih ocen našega dosedanjega dela. Poglejmo kako so naši člani delavni in ustvarjalni tudi kot občani in prebivalci v KS ter kako pomagajo uresničevati naloge iz sprejetih načrtov. To so naše naloge za prihodnje. V to smer so naravnana vsa vodstva DPO, društva, klubi in ostali v kraju, da skupno z organi naše KS Ziri izbojujemo to bitko in programe v danih možnostih uresničimo. Povežimo se med seboj v trdno tovariško celoto, kajti le enotni in z združenimi močmi bo mogoče kljubovati trdim gospodarskim razmeram, v katere smo vklenjeni, in izvesti programske zasnove iz petletnega načrta. Potrudimo se in napnimo vsi svoje sposobnosti in moči, da bomo mi vsi zmagovalci nad neusmiljenim časom in njegovih trdih razmer. Le ta pot vodi k uspešnemu cilju. To je temelj, da ustvarimo novo potrebno medsebojno zaupanje ter z združenimi interesi in močmi uresničujemo vse naše skupne načrte na osnovi danih materialnih zmogljivosti.
5. Vloga sveta ZK KS je predvsem koordinacijska, seveda zlasti v najpomemb-nejUh vprašanjih. Kako to deluje v praksi?
Ivan CAPUDER:
Res je, da ima svet ZK KS le, koordinacijske naloge, kar je
včasih zelo neprijetno, saj se vedno vključimo takrat, ko nekaj ni v redu in je potrebno vsklajati stališča. Naša stališča seveda niso obvezujoča, a naj bi bila vodilo.
Praktično se torej kot svet ZK vključujemo v kritičnih trenutkih in bi vsi radi videli, da bi prevzeli vlogo razsodnika, kar ni naša vloga. Namen našega dela je aktivno sodelovanje članov sveta ZK v vseh dogajanjih družbenopolitičnega življenja v kraju in spremljati začrtane cilje naše KS. Tako so tudi razdeljene naloge posameznikov v svetu ZK. Koliko nam to uspeva je drugo vprašanje. Največ problemov bi lahko reševali skupno, preko politične koordinacije v KS, vendar nam ta način dela nikakor ne uspe. Na začetku mandata smo se sestajali redno vsak teden ali na 14 dni, sedaj pa tega sklica že dolgo ni bilo in delamo vsak po svoje. Ta oblika dela je predpogoj za uspešno sodelovanje, zakaj v politični koordinaciji smo se vedno dogovarjali o problemih in potrebah kraja kot celote in tudi o posameznih vprašanjih. Taka informacija je vsaki DPO dajala osnovo za delo in ukrepanje, saj jo sestavljajo predstavniki posameznih DPO. Sklicatelj politične koordinacije je predsednik skupščine KS. Ocenjujem, da je v zadnjem času (proti koncu lanskega leta in letos) prišlo do nekih nevidnih trenj, ki preprečujejo normalno sodelovanje. To ni dobro; čaka nas veliko dela. V kraju je začetih veliko obširnih investicij, od kanalizacije, telefonije, do drugih ureditev, kot je trgovski center itd. Obnašamo se zelo skupaj in tro-dimo sile v medsebojnih prepričevanjih, namesto, da bi razreševali probleme, ki so naši in jih ne bo rešil nihče drug. Predlagam, da se vrnemo k ustaljenim metodam dela in skušamo reševati naše probleme sami, saj nas čaka veliko dela, med ostalim tudi 40-obletnica prvega N00 na Gorenjskem, ki bo leta 1983. Mislim, da bomo le tako lahko opravili svoje dolžnosti. Ce kdo tega ne zmore naj pove.
Voditi nas mora predvsem misel, kako najti najboljši izhod iz sedanje situacije. Odstranimo vsakdanja nesoglasja in delajmo za skupne cilje kraja in naše družbe; le enotni bomo kos sedanjemu času.
6. Kako sedanje razmere ocenjujejo borci? Kje bvi stvari morali izboljšati? Kaj boste storili borci?
Julij STRLIC:
Čeprav smo borci organizacija, ki odmira, v kraju še poskušamo sodelovati vsak po
svojih zmožnostih. Vendar velikokrat, predvsem zaradi odmaknjenosti od združenega dela, saj je borcev zaposlenih le Se malo, gledamo stvari na svoj način. Zgodi se, da pridemo navzkriž z mnenji.
Borčevska organizacija vsekakor nadaljuje in neguje tradicije iz NOB in tisto, za kar smo se borili. Pri tem pogosto kritično obravnavamo čut odgovornosti posameznikov do skupnosti ali pa tudi posamezne skupnosti do celote. Pred kratkim smo imeli letno skupščino, kjer so, za razliko od prejšnjih let, prevladovala prav ta neposredna vprašanja, ob upoštevanju političnega položaja v državi in tudi v kraju, ki še posebej narekuje budnost vsakogar. Zavedati se moramo, da je sovražnik kljub temu prisoten, čeprav smo že poizkušali spati na lovorikah, nas je v zadnjih nekaj letih zbudilo nekaj, kar nas opozarja na budnost do skupnosti, ki smo jo zgradili in jo moramo graditi naprej.
Zato je tudi delegatski sistem ena od možnosti za ocenjevanje čuta odgovornosti vsakega posameznega krajana do nalog razvoja kraja.
Delegatska struktura je vse premalo povezana z bazo. Delegat v trenutku, ko je izvoljen v neko delegacijo, v neki delegatski bazi, izgubi zvezo s to bazo in postane le sestavni del neke vodeče strukture.
Vinko MARKELJ:
Res je, da so delegati premalo povezani z ljudmi. Ni st Se zgodilo, da bi delegacija po prejemu gradiva sklicala zbor občanov, ki bi ga morala sklicati. Tako predlogi delegatov še niso usklajeni.
Naš občan mora imeti občutek, da preko delegacije vpliva, vendar kljub vsemu še nima potrebnega vpliva.
Predvsem na delo v samoupravnih interesnih skupnostih nimajo delegati nikakršnega vpliva.
Primer; začeli smo z izgradnjo telefonskega omrežja (SIS za PTT promet, izvajalec del PTT Kranj). Ugotovili smo, da so naši obrobni kraji, ki spadajo pod občino Logatec, plačali za telefonski priključek 12.000.— din in dodatno še delo, mi pa prispevamo 50.000.— din za posameznika in dodatno Se delo, sedaj pa zahtevajo Se povišanje. To je vsekakor za nas nesprejemljivo ravnanje, vendar na to nimamo nobenega vpliva.
Tako naprej ne bo več šlo. Ljudje, ki o tem odločajo, bodo take stvari morali pojasniti, ali pa jih je potrebno zamenjati. Človek mora biti tisti, ki odloči, ne pa neki birokrat in tehnokrat. Dokler pa bo tako, naš delegatski sistem ne bo prav nič boljSi.
Tone OBLAK:
Res je, da tam, kjer so finančna sredstva, delegat ne opravi veliko in na to nima zadostnega vpliva.
Vinko MARKELJ:
Navedel bi še dva primera, slabega vključevanja krajanov in sodelovanja odgovornih. Takrat, ko smo sprejemali srednjeročni plan, se s področja Goropek in Opal, zbora ni udeležil nihče. Kmalu po sprejemu pa so občani s tega področja pisali, zakaj ni v planu cesta na Goropeke (asfalta-cija).
Ali drug primer;
Gradnja zdravstvene postaje v Zireh je prvotno bila zajeta v samoupravnem sporazumu o temeljih SIS zdravstva v občini in regiji; kot smo izvedeli, je že izpadla in se ne bo gradila, čeprav je še vedno v srednjeročnem planu občine za obdobje 1981 —1985.
Taka pot sigurno ni samoupravna. Ce se nekaj sprejme in kasneje spremeni, je treba vsaj obvestiti tiste, ki so se v ta plan vključevali!
Tone OBLAK:
Prav tako smo v naši krajevni skupnosti sprejeli temelje planov samoupravnih interesnih skupnosti, ki jih s strani samoupravnih interesnih skupnosti sploh niso prišli podpisati.
Menim, da bi morali v naslednjem srednjeročnem obdobju to, kar smo si začrtali, še izboljšati in dopolniti tam, kjer se pokažejo vrzeli.
Vinko MARKELJ:
Dobro bi bilo tu, ko nekaj sprejemamo in se dogovarja-
razgovor za urednikovo mizo — razgovor
mo, da bi dogovor spoznal sleherni občan in delavec. Tedaj obstaja možnost, da bi predloge sprejemali res po demokratični poti. Ko pa je dogovor sprejet, ne sme biti več nobenih odstopanj, ampak bi morali to, kar je sklenjeno, tudi realizirati. Seveda, če nastopijo pri tem neke nepredvidene težave, prav tako o njih demokratično razpravljamo in zavzemamo določeno staH&če.
Nejko Podobnik:
Ali je vpliv družbenopolitičnih organizacij na sklepanje v krajevni skupnosti, tudi socialistične zveze kot frontne organizacije, premajhen?
Peter NAGLIC:
Ne vem, kakšen naj bi bil večji vpliv. Mi smo člani sveta in ko rešujemo težje stvari se z ljudmi posvetujemo, več pa ne moremo storiti. Menim, da je notranja povezava v redu, vendar je še premalo podpore vseh krajanov pri delu oz. uresničevanju zastavljenih ciljev.
Vinko MARKELJ:
Vse se začne in konča pri čutu odgovornosti. Pri tem je treba določene ljudi poklicati na odgovornost. Zakaj ima lahko le posameznik čut do odgovornosti? Menim, da je aktivnost in delavnost slehernega kluba, družbenopolitičnih organizacij, odvisna od vodilnega. Manim, da bi morali poklicati vse predsednike, da bi se pogovorili, kaj je vzrok takšnemu stranju.
Viktor GALICIC:
Menim, da bi politično koordinacijo po svoji funkciji moral sklicevati predsednik koordinacijskega sveta ZK v KS. Ljudi je potrebno predvsem zainteresirati, kajti če le te ni, potem ostane tu naš teren politično nepokrit. V kraju je okrog 190 članov ZK in te ljudi je potrebno popeljati v akcijo
in nekaj bi se nekje že moralo poznati. Ukrepi na področju delovanja socialistične zveze so že v veljavi in menim, da je potrebno to Se nadaljevati in iskati novejših, boljših oblik. Vsak posameznik, ki je član te skupnosti, mora v okviru obstoječega sistema delovati in redno opravljati svoje državljanske dolžnosti. Kar pa zadeva odgovornost raznih funkcionarjev, pa je to še posebej pomembno.
Borčevska organizacija ima delegate tudi v svetu KS ipd. in preko njih delamo. Ljudje bi se morali bolj zavedati, kaj imajo, ko imajo samoupravni socializem.
7. 2e leta opažamo v 2i-reh zanimivo dejstvo; v razne dejavnosti je vključenih veliko mladih, hkrati pa mladinske organizacije ni čutiti. Kako komentirate to?
Milan KOPAČ:
Najprej poglejmo organiziranost žirovske mladine. Trenutno obstaja deset 00, .šest v DO, dve v šolah in dve v oddaljenih vaseh (Zirovski vrh, Breznica). Vsaka od teh 00 se prvenstveno ukvarja s problemi okolja, v katerem je ustanovljena (OZD, izobraževanje, vaški problemi). Za 00 ZSMS Kladivar, kjer delam, lahko rečem, da je 00 ZSMS enakovredno z ostalima DPO vključena v samoupravni sistem odločanje. Njeni člani so vključeni v vse komisije delavskega sveta in delovne skupnosti.
Ravno tako so aktivne tudi komisije pri 00 ZSMS. Ce pri ostalih OZD in šolah 00 ZSMS ni čutiti, nosi krivdo tudi 00 ZK, ki bi mladim v takih primerih morala pomagati. Po naSah podatkih je najslabše stanje v OO ZSMS KGZ Sora Ziri; drugje je zaenkrat še zadovoljitve.
Za enotno nastopanje žirovske mladine na področjih, ki zadevajo vse Ziri, torej vse 00 ZSMS, je ustanovljen krajevni svet, ki ima predvsem koordinacijski značaj. Tu se oblikujejo enotna stališča vseh 00 do določenih problemov in dogovorijo o morebitni skupni akciji.
Osnovne organizacije in krajevni svet ponavadi obravnavajo politične ali zabavne narave, zato morda ta občutek neaktivnosti mladine in 00 ZSMS v Zireh. Izvzemši politično, mladi dobro delujejo v vseh sferah žirovskega življenja. So temelj dela športnih društev, ustanovili so glasbeno društvo, pomagali pri ustanovitvi radia in Žirovskega ob-časnika, vključeni so v planinsko društvo, gasilsko druš-
tvo, so pri ribičih in lovcih. Torej mladi so delavni. Če torej vsak delček njihove energije ne gre ravno skozi pečat 00 ZSMS, še ni rečeno, da mladina ni aktivna. Potrebno je torej le uvideti, da se po aktivnosti mladih ne sme šteti samo takoimenovana politična aktivnost, za katero večina
mladih zaradi premajhnega poznavanja ali nedojemanja sistema in problemov ponavadi res nima interesa: šteti moramo celotno družbeno aktivnost.
To naj uvidijo tudi tisti, ki jim je neaktivnost mladine postala že fraza.
Menim, da je prav politična aktivnost mladine zelo slaba in je skoraj ni čutiti. Tako je tudi v občinskem merilu. Nihče pa ne ve odgovora, zakaj. Verjetno je vzrok temu nepo-zavanje sistema in delovanja samouprave ter različnih problemov, kajti ne moreš samoupravno odločati, če o problemu nisi informiran. Lahko rečem, da mladinska organizacija v Kladivarju dobro dela in enakovredno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijama tudi odloča. Pri krajevni skupnosti pa se aktivnost ponavadi konča. Zainteresiranost mladine pri delu v krajevni samoupravi je še vedno slaba in tako je vloga mladih pri vključevanju v krajevno samoupravo majhna.

Upamo, da bo novi stanovanjski blok kmalu vseljiv
razgovor za urednik Važno je da vemo • Važno
Viktor GALiClC:
Mislim, da se ne bi mogli strinjati s tem. da je mladina v kraju preveč nezainteresirana. Vidim«, da je priSlo iz Sol že precej mladih, ki bodo sposobni prevzeti vodstvo, spodarstvo, samoupravno in politično delo v kraju. Tako menom. da je celotna struktura vseh družbenopolitičnih organizacij kriva, da mladina ne najde kontakta, ker jih ne zainteresira.
Nejko Podobnik:
1.	Ali menite, da je ta pogovor jamstvo, da bo sodelovanje v krajevni skupnosti bolj.i5e?
2.	Ali smatrate, da je lahko tisto, o čemer smo se pogovarjali temelj, da bo tudi vloga družbenopolitičnih organizacij v samoupravi krajevne skupnosti večja?
Peter NAGLIC:
Večkrat, če se bomo sestali, bolj gotovo bo potem to tudi izvedeno. V SZI)L vedno de-
lamo preko predsednikov vaS-kih odborov, ker je potrebno ta kader usposobiti in skupaj moramo razreševati probleme.
Vinko MARKEU;
Vedeti moramo najprej to, kje se formira krajevna samouprava. Formira se konkretno v svetu in v skupščini. Od tam izhajajo tudi samoupravni akti.
Delovne osnutke, postopek .sprejemanja je potrebno strokovno pripraviti in je dolžnost družbenopolitičnih organizacij in vseh, da podprejo izvajanje sprejetih osnutkov. Ko pa se enkrat sprejmejo, jih je potrebno tudi izvajati.
Krajevna skupnost je dobro organizirana, tudi samoupravno imamo stvari urejene, potrebno je združiti vse sile in vsestransko pomoč vseh krajanov.
Sedaj so pred nami volitve in v.se sile bi bilo potrebno usmeriti v pravilno evidentiranje novih ljudi, ki bi lahko vse to, kar smo sprejeli v srednjeročnem obdobju tudi izpeljali.
ZAKLJUČEK
Samoupravljanje torej ni dana stvar. Čeprav to formalno zapišemo v aktih in načelih.
Gre za stalen, dolgotrajen proces, kjer naletimo tudi na mnoge zapreke. Prav zato pa moramo vedno pred seboj imeti jasne cilje, da pravilno premostimo težave.
Razmeroma solidno delo organov krajevne skupnosti še vedno ne pomeni, da je temu primerno doseženo tudi to, da bi občani preko delegatskega sistema v celoti uresničevali svoje interese.
Lahko ocenimo, da krajevna samouprava še ne deluje tako kot bi morala. Načela delegatskega sistema so se uveljavila le delno.
Družbenopolitične organizacije prav tako nimajo zadostnega vpliva na odločitve v kraju, kar je seveda povsem odvisno od njihovea dela. Pogosto je za to vzrok v nepoznavanju temeljnih interesov delavcev in krajanov, kar pogojuje neustrezno usmeritev DPO. Na drugi strani pa so seveda izredno pomembne oblike sodelovanja s krajani. Tudi te često ne gredo v korak s časom.
Naj navedemo primer:
Ko smo urejevali cestišče po kraju, so se v velikem številu zbrali ljudje po soseskah, se marsikaj dogovorili in to tudi napravili. Ali ne bi bilo možno tako oblikovati še druga vprašanja?
DPO bi morala bolj delovati kot organizator vseh pozitivnih sil in širših interesov in stvari reševati predvsem vsklajeno. Pri tem pa pozabiti na osebne zamere in se podrediti skupnim interesom. To velja za vse krajane, pa tudi za vsa vodstva.
Seveda pa je vse odvisno zlasti od ljudi v DPO v kraju in posameznih vaseh.
Irma Dolenec referent 7.a delovna razmerja
V mesecu maju je nastopilo delovno razmerje 10 delavcev, z delom pa je prenehalo 10 delavcev.
Delovno razmerje v TOZD Obutev Žiri so nastopili Pavla Guzelj, Sonja Rant, Milan Pšajd, Damjana Kržič in Ivana Pivk.
V TOZD Prodaja so nastopili delovno razmerje Grozdana Gnjidić v prodajalni Zadar, Petar Radeno-vić v prodajalni Novi Sad in Nikola Petrić v prodajalni Subotica. Delovno razmerje v DSSS je nastopila Marija Poznik, v TOZD Obutev Gorenja vas pa Jelena Jenko.
Največ delavcev je v tem mesecu prenehalo z delom v TOZD Obutev Žiri in sicer Magdalena Artač iz obrata Rovte, Pavlina Treven, Terezija Kavčič, Berta Trček, Matija Pirnat in Dominik Strel. Z delovnim razmerjem v TOZD Obutev Gorenja vas sta prenehala Finka Pejić in Janez Lavtar, v TOZD Prodaja sta prenehali delati Angelina Marković in Erna Hero-vec.
>#
Jožetu Seljaku v slovo
Nepričakovano nas je zapustil sodelavec, delavec v skladišču, Jože Seljak. Njegova volja do življenja, ki je premagala že veliko večje napore, je tokrat omagala pred boleznijo.
Ko je leta 1936 ugledal luč sveta, je nevidna usoda narekovala, da bo živel življenje poštenega delovnega	človeka.
ustvarjalnega in koristnega družbi.
Po končani osnovni šoli se je zaposlil v Žireh in s svojo marljivostjo od leta 1962 krepil delo v skladiščni služW, vse do zadnjega dne. Bil je sodelavec, ki ni nikdar odrekel pomoči drugemu in so ga zato visoko cenili. S sodelavci je bil pripravljen deliti dobro in slabo.
Toda prišla je bolezen, ta zahrbtna sovražnica, ki vsem streže po življenju. Tokrat je izbrala prav našega Jožeta.
Naj polete naše misli z njim in njegovim življenjem.
^^ozočiii
Sodelavkam Zorki Slišković in Nadi Škrobar iz TOZD Prodaja Ziri, Anici Mrak iz TOZD Obutev Gorenja vas in Marjeti Oblak iz DSSS ob vstopu na novo življenjsko pot iskreno čestitamo ter želimo veliko sreče in medsebojnega razumevanja v zakonu.
Važno je da vemo • Važno je da vemo • Važno je da vemo
Kako
bomo razdelili regres
Hitro se nam približuje čas letovanj in kolektivnega dopusta, zato smo že kar nestrpni, kdaj bo izplačan regres za letni dopust. Vendar moram takoj povedati, da bo renes izplačan pri izplačilu OD za mesec junij, to je v mesecu juliju.
Letošnji predlog za delitev regresa je pripravljen v nekoliko širši obliki in sicer je razdeljen na pet kategorij. V 1. kategoriji se znesek regresa deli po 7 skupinah glede na poprečni OD delavca v zadnjih treh mesecih letošnjega leta. kar pomeni, na primer, da bi dobil delavec, ki ima OD nižji od 6.(K)0, — din, 3.200,— din regresa, tisti, ki ima OD višji od 18.0(X1, — din pa le 1.000,— din.
Po II. kategoriji pripada dodatni regres delavcem, ki imajo otroke, ki jih Se preživljajo in sicer glede na dodatek, ki velja pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka po stanju 30. 4. 1981 nepreskrbljenim otrokom, ki ne prejemajo otroškega dodatka, vendar so zavarovani po naših delavcih.
Po III. kategoriji pripada dodatni regres samohranil-kam-cem in delavcem, ki imajo invalidne otroke.
Po IV. kategoriji pripada dodatni regres delavcem invalidom II. kategorije in delavcem s priznano 60 ? ali večjo telesno okvaro.
V V. kategorijo pa so vključeni učenci z učno pogodbo.
Predlog za delitev regresa v taki obliki so obravnavali vsi delavski sveti na svojih sejah v maju in je bil sprejet z nekaterimi pripombami, delavski svet TOZD Prodaja pa se s predlogom ni strinjal. Člani DS so bili mnenja, da se nismo držali člena pravilnika, ki govori o sredstvih regresa za letni dopust. Ta člen določa, da se sredstva regresa obli-
kujejo s sklepom delavskega sveta DO v soglasju s sklepom DS TOZD. Regres za letni dopust je možen v višini najmanj 30 ? in največ 4.5 ? od poprečnega mesečnega neto OD na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v devetih mesecih preteklega leta.
Člen govori torej o oblikovanju sredstev v tej višini in ne o kriterijih, česar pa smo se držali, saj je poprečni znesek regresa na zaposlenega delavca 2.800,— din. Člani DR TOZD Prodaja so imeli pripombo tudi v tem, da jim po tem predlogu planirana sredstva ostanejo, čeprav je njihova neodtujljiva pravica, da z njimi razpolagajo. Predlog pa ni bil narejen glede na planirana sredstva po TOZD, temveč glede na skupno planirano maso sredstev za celotno delovno organizacijo. DS TOZD torej s predlogom ni soglašal, zato je skupni delavski svet sprejel sklep, da predlog ponovno obravnavajo komisije in strokovne službe.
Glede na pripombe člana DS TOZD Prodaja 7лп je bil narejen približen izračun, kako bi bil po izdelanem predlogu razdeljen regres po posameznih TOZD. V TOZD Obutev %iri hi glede na planirana sredstva zmanjkalo okrog 100.000,- din, v TOZD Obutev Gorenja vas pa okrog .50.0(X), — din, glede na nekoliko nižje OD in večje število otrok.
V TOZD Prodaja 2iri bi ostalo okrog 50.000,— din, v TOZD Plastika Ziri okrog 70.000,— din (tudi na način prerazporeditev delavcev v TOZD Obutev 2iri) in v DSSS okrog 70.000, — din. Ker razlike niso tako velike, smo mnenja, da se predlog za razdelitev regresa ponovno predloži vsem delavskim svetom v sredini meseca junija.
Marta MLINAR
v pokoj odha ajo:
Otroški dodatki od maja dalje spremenjeni
Skupščina skupnosti otroškega varstva Skofja Loka je na seji sredi marca letos sprejela sklep o višini denarnih pomoči (otroških dokladov) in dohodkovnih pogojih v letu 1981. Sprejeti sklep se precej razlikuje od prejšnjega. Velika sprememba je predvsem ta. da mejni cenzus ni spremenjen, iz česar izhaja, da bodo po 1. Г). 1981 ostali brez otroškega dodatka vsi tisti dosedanji upravičenci, katerih doh(xlek je bil v letu 1980 višji od 3900 din mesečno na družinskega člana.
Pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka se upošteva dejanski socialni položaj družine, v kateri otrok živi oziroma spada. Upoštevajo se vsi dohodki družine v letu 1980, ne glede na vir ali predpise, po katerih jih druži-
na ali otrok ima. Kot dohodek iz delovnega razmerja se šteje osebni dohodek za redno in nadurno delo, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, izplačilo »dobička« v novembru in decembru in regres. Sprememba je tudi ta, da se poleg preživnine ali družinske pokojnine, ki jo otrok prejema, šteje tudi višina štipendije ali vajeniške nagrade, ki jo je otrok prejel v letu 1980.
Dohodek od kmetijske dejavnosti se upošteva v šestkratnem znesku katastrskega dohodka.
Ker se torej mejni cenzus ni dvignil, osebni dohodki pa so se povišali, bo skoraj tretjina dosedanjih upravičencev od maja dalje ostalo brez otroškega dodatka.
Otroški dodatki so od 1.5. taki:
Mesečni dohodek na družinskega člana
do 2.500 din
od 2.500 din do 3.(XX) din od 3.000 din do 3.500 din od .3.500 din do 3.900 din
Višina otroškega dodatka za enega otroka
950 din 650 din 300 din 240 din
Pravico do povečane denarne pomoči ima v znesku 170 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca in 370 dan mesečo telesno ali duševno prizadet otrok.
Kdor sodi, da glede na dohodke v prejšnjem letu ne spada v pravilno skupino, naj se oglasi v kadrovski službi, kjer bomo preverili podatke o osebnem dohodku in morebitne upravičene pripombe po-
sredovali skupnosti otroškega varstva. Prav tako naj vsak takoj sporoči vsako spremembo, ki vpliva na višino otroškega dodatka. To so predvsem spremembe v številu družinskih članov, lahko pa tudi prenehanje delovnega razmerja ali ponovna zaposlitev zakonca. kar bistveo vpliva na višino dodatka v družini.
Jernejka TRCEK
Dolgoletnim sodelavcem Pavlini Treven, Berti Trček, Matiju Pirnat, Angeli Markovič, Erni Herovec, Janezu Lavtarju in Dominiku Strelu ob odhodu v pokoj želimo predvsem še mnogo let trdnega zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva v domačem krogu ter da bi se radi spominjali delovnih let v tovarni Alpina.
Dominik Strel, Berta Trček, Pavla Treven, Erna Herovec in Janez Lavtar na sprejemu pri direktorju ob odhodu v pokoj
Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam
»Spomnim se tiNtik časov takoj po vojni, ko smo uganjali vseh vrst »lum-parijef in 2ase in Se za nekatere (lruf>e moje tedanje kolege vem. da smo bili vsega krivi. Razumljivo je. da tista podivjana leta niso kaj prida spodbujala učenja in lahko rečem, da sem bil med slabšimi učen-
Nižje gimnazije v Zireh nisem zaključil in sem nadaljeval v Ljubljani, kamor sem se preselil leta 19.52.
Vpisal sem se na Tehnično srednjo Solo in takrat .seje začelo bolj zares. Človeku ni vseeno, kaj drugi mislijo o njem, zato sem se tudi v Soli malo bolj potrudil. Po končani tehnični Soli sem .se vpisal na strojno fakulteto, vendar ni.sem diplomiral. Ac pred zaključkom Študija sem se namreč zaposlil v Elektro dvigalu kot vodja konstrukcije. Leta 1964 pa sem obesil strojništvo na klin in odSel za 3 leta na Šved-.sko. Po vrnitvi leta 1967 je bilo malo težje dobiti us-
trezno službo in lotil sem .se privatne obrti: najprej tiskanja, kasneje pa sva se z ženo odločila se za kemično čistilnico.«
Torej kar Sirokopotezni načrti in delo, ki zaheva v danaSnjih časih dovolj odločnosti in iznajdljivosti, ki je naSemu rojaku Bojanu Lepajnetu očitno ne primanjkuje že od zgodnjih otroSkih in mladeni-Skih let dalje. Prav gotovo je bilo treba nekaj korajže nositi brado v času. ko leta ni bila zgolj navada večine. Ta samosvoja odločnost.	neprisiljena skromnost, energija in podjetnost so že na prvi pogled vidne črte njego-vefm značaja.
Čeprav je že za nekaj let prekoračil Štirideseta leta in že rahlo .sivi, izgleda mladosten, ko .so drugi že skoraj starci.
»Otroci počasi odraSča-jo. z ženo pa imava Se razne poslovne načrte. Vendar mene o.sebno vedno bolj vleče na deželo, na kmete. Morda je to zaradi tega. ker iz takega okolja izhajam, ali pa .se morda staram in iSčem mir. 7л' nekaj let iSčem primeren kraj. da hi se lahko tja zatekel. Seveda, najbolj prav bi mi bilo. če bi bilo to v Poljanski dolini. Sicer pa bomo videli. . .«
Tekst: Nejko Podobnik Foto; Brigita Grošelj
ш
Predsedstvo krajevne konference SZDL nam je poslalo vsem krajanom v razmišljanje tole pismo
Pri nekaterih vaških odborih SZDL Ziri se pojavljajo velike težave ob smrti soseda ali vaščana, ko je potrebno organizirati skladno z odlokom skupščine občine Skofja Loka, da na čelu pogrebnega sprevoda nekdo nese za vsakim umrlim slovensko zastavo, v navadi pa je, da se pred hišo umrlega nekdo v imenu sosedov in vaškega odbora SZDL z nekaj besedami poslovi od pokojnika. Vendar povsod ni tako in ponekod odpovesta tudi vaški odbor SZDL in sosedje. Zavedamo .se, da so razlike boleče.
Kaj je v zvezi s tem ukrenilo predsedstvo krajevne konference SZDLf
Za izvedbo teh odgovornih nalog je predsedstvo krajevne konference SZDL Ziri zadolžilo področne vaške odbore SZDL, da vsak na svojem področju skrbi, da se za vsakim umrlim prebivalcem kraja organizira dolžna pogrebna svečanost skupaj s .sosedi iz pokojnikove soseske. V glavnem se predsedniki vaških odhorov potrudijo, da to steče.
Ta odgovorna naloga je v glavnem vselej na ramenih predsednika vaških odborov. Ob tem pa zadevajo največkrat na skoraj nepremostljive težave, kje najti govornika. Sosedje in vaščani se tej dolžnosti izmikajo ali pa jo tudi
odklaruajo, češ, da tega jaz nisem sposoben
V Zireh danes vsi obvladamo slovenski jezik in smo pismeni. Torej so težave in ustvarjanje problemov okro, teh nalog odveč. Na žalost se zgodi, da predsednik ho< po vasi in išče od hiše do hiše govornika, kot bi prosil
Ћ
miloščine, preden mu uspe nekoga preprositi in rešiti zagato.
V mnogih primerih sosedje in vaščani odrekajo to dolžnost nepreklicno. Prav ti prebivalci kraja pozabljajo, kako se bodo počutili, če jih bo zadela prav ta neprijetnost, da bi se tej dolžnosti ob njihovem primeru izmaknili.
Pozabljajo, kako se bodo počutili osamljene ..
Nekateri vaški odbori oziroma njihovi predsedniki prav zavzeto opravljajo te dolžnosti in zaslužijo za to
prizadevanje vse priznanje.
Kadar pa se dogodi, da na čelu pogrebnega sprevoda ni nikogar s slovensko zastavo in pred hišo umrlega ni poslovilnega govora, vemo, da je zatajil vaški odbor in sosedje. Ob takih napakah se kažejo naši pomanjkljivi medčloveški odnosi, izgubili smo občutek pomagati drug drugemu v stiskah in težavah; vedeti moramo, da smo vedno v medsebojni soodvisnosti.
Da bi bilo takih in podobnih pomanjkljivosti v kraju čim manj, se spomnimo, da se bomo prej ali slej vsi znašli v istem položaju.
Žalostno bo, če si ne bomo že za življenje zaslužili, da bo ob našem zadnjem slovesu iz vasi nekdo z nekaj poslovilnimi besedami označil ta naš odhod pred domačo hišo in s poklonom naše slovenske zastave. Vendar zato hodimo v prihodnje obzirnejši, ko odgovorni iz vaškega odbora ali izmed sosedov iščejo nekoga za izvedbo z odlokom določenega zadnjega slovesa.
Naj ne bo nikogar več, ki bi pomoč v takem slučaju odrekel. Pomaga naj vsakdo, prvenstveno sosedje in področni vaški odbor SZUL. Zatekajmo se nanje kadar pomoč potrebujemo.
^cpisu/t^
To je naš kraj • To je naš kraj • To je naš kraj
Moški pevski zbor podjetij Žiri ob 10-letnici
23. maja je Moški pevski zbor podjetij slavil 10-letni-co svojega obstoja. Bogat koncert, ki so ga pevci pripravili ob tej priliki, priča o veliki delavnosti in prizadevnosti zbora, hkrati pa prav to obeta Se nadaljnjo rast in razvoj zbora.
Poslušalci se tega zavedajo, saj so povsem napolnili veliko dvorano DPD Svobode Žiri in hvaležno
Takole so se predstavili pevci MPZ podjetij
sprejeli široko zastavljeni program.
Koncert so popestrili tudi gostje. Nastopil je moški pevski zbor iz Zasipa pri Bledu in Trio Korotan s pevci. Oboji so s kvaliteto in simpatičnim nastopom poželi buren aplavz poslušalcev.
Predstavila se je tudi skupina mladih glasbenikov in pevcev, članov Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ziri.
Pevci iz Zasipa pri Bledu so dokazali svojo kvaliteto
Mladi glasbeniki in pevci so porok napredka
Na koncertu so mnogi pevci in pevovodje prejeli tudi Gallusove značke, Anton Jobst, ki je več let vodil moški pevski zbor in glasbeno življenje v Zi-reh, pa je prejel najvišje pri-
znanje glasbenikov Gallusovo plaketo.
Naj povemo še, da je Anton •Jobst sam oddirigiral tudi svojo lastno skladbo.
N. P.
Trio Korotan s pevci, naši rojaki s Koroške so bili izredno toplo ''prejeti
Letošnjo prvomajsko budnico je slišala večina krajanov Žirov
2e dolga leta je bila za nas godbenike, ko so se nam začela nabirati leta, prvomajsko igranje precej huda obremenitev, posebno za tovariše, ki igrajo in nosijo težje instrumente. Z budnico pa smo zajeli le območje glavne ceste od Žirov do Sela.
Našemu godbenemu referentu Vikiju Žaklju se je šele letos posrečila uresničiti ta zamisel. Dovolj velik Mercedes z veliko tovorno površino je komaj ustrezal našemu namenu. Voznik tovornjaka pa je s počasno in mimo vožnjo
pripomogel, da smo godbeniki nemoteno igrali od Žirov preko Stare vasi. Nove vasi in spet skozi Staro vas, čez Jezera, v Rakulk, Do-bračevo in Selo, ter nazaj. Vsi krajani ži-rovskib stanovanjskih naselij so bili navdušeni ob taki prvomajski praznični zamisli.
Tako se godbeniki letos nismo toliko izčrpali kot prejšnja leta, praznično prvomajsko razpoloženje pa smo vnesli vsaj med trikrat več ljudi kot prejšnja leta.
Ivan Reven
To je naš kraj
To je naš kraj
To je naš kraj
Žirovski orkester v Kočevju
v nedeljo, 10. maja 1981 je bilo v Sefikovem domu v Kočevju 6. izUrno tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Tu se je zbralo sedem godb, druge pa so imele izbirno tekmovanje po drugih krajih. V prenovljeni dvorani bivšega Sokolskega doma, kjer je bilo med vojno zgodovinsko zasedanje kočevskega zbora, smo preizkusili svoje znanje godbe iz Cerknega, Logatca, Kočevja, Metlike, Litostroja, 2irov in Vevč.
Za razliko od zadnjih treh let, kq so bile le revije pihalnih orkestrov, je bilo letos izbirno tekmovanje v treh težavnostnih stopnjah. Godbe z največ doseženimi točkami iz vsake težavnostne stopnje se bodo še pomerile v finalu.
Najbolj uspelo srečanje
Zborovsko petje se je v naši občini izredno razmahnilo. Prav gotovo je za pevce izredna spodbuda tudi nastopanje na občinskih revijah pevskih zborov, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij občinu SkoQa Loka. Tako so bila taka srečanja letos kar pet'^rat — v različnih delih občine.
Po mnenju večine je prav to zadnje srečanje najbolj uspelo. Kakovost zborov očitno raste, organizacija prireditve je bila prav tako dobra, gledalci pa so kot vedno spet napolnili dvorano.
Ženski pevski zbor DPD Svoboda Žiri se je predstavil kot prvi s tremi živahnimi, dobro izvedenimi pesmimi.
Oktet Jelovica je nastopil z običajno zanesljivostjo — z dokaj pestrim programom.
Moški pevmki zbor Sv. Duh iz Virmaš vodi naš rojak prof. Demšar.
žirovski godbeniki, ki so prejšnja leta tekmovali v najlažji, tretji težavnostni stopnji, so se letos odločili za drugo. %e jeseni, ko smo začeli z vadbo tekmovalnih skladb, smo imeli težave s skladnostjo godbe zaradi preslabega obiska godbenih vaj. V Alpini je v popoldanski izmeni še vedno težko dobiti na trakovih nadomestilo za reden obisk vaj. Zaradi nerednega obiska nekaj godbenikov pa moramo ponavljati eno skladbo ali odlomek večkrat, kar seveda vzbudi naveličanje in malodušje. Namesto, da bi vsaj dvakrat na teden imeli godbene vaje kot drugi orkestri, smo nekateri godbeniki bili na vajah komaj dvakrat na mesec. Tako smo komaj vedeli, katero skadbo naj igramo, drugo pa nam je med tem časom že ušlo iz spomina. Ne moremo za-molčati, da je povprečna starost godbenikov že visoka, brez ustrezne glasbene šole, mladih, ki bi poživeli kakovost godbe pa ni.
K našemu malodušju je to nedeljo prispeval še .škofjeloški Alpetour, ki ni poslal obljubljenega naročenega avtobusa in smo sami naposled morali preskrbeti prevoz, ko smo eno uro in pol zaman čakali avtobus. Pri tem sta nam zelo pomagala Alpina in Kavčič s svojimi kombiji, pa tudi osebni avtomobili so pri tem prišli v poštev.
Strokovna žirija, ki je letos ocenjevala izbirna tekmovanja na Jesenicah, Novi Gorici in Kočevju je bila zelo stroga. Celo najboljše godbe tokrat niso dobile zaželeno število točk. Mnoge amaterske pihalne godbe so si za tekmovanje izposodile profesionalce za vodilne instrumente.
Da ne govorimo, da ima večina drugih godbenikov nižjo ali celo srednjo glasbeno izobrazbo. Naša godba pa se kljub temu ne sramuje popolnega amaterizma. Kar znamo, znamo. Važna je volja in to je važno.
Ivan Reven
Za mrliško vežico so darovali
1.	Vinko Novak, Stara vas 38 2.000.— din ob smrti mame Antonije Novak
2.	Darinka Tinauer, 2iri 34 1.230.— din ob
smrti očeta Rudija Ti-nauerja
3. Sodelavci Staneta Gantaija, Žirovski vrh, 1.000. — din — ob smrti očeta
'i'
Mešani pevski zbor Lubnik je od ustanovitve nastopil šele trikrat. Pa vendar so morali na zahtevo poslušalcev ponavljati nastop.

i' '' ' «, ' "• .'^ : ' V	' r t: / »v i,
.7,
:''-.-,.' /:1 '<;■ /-'{
',:■. »*k, - x; ' • . ' .v...\. .-^- •*вв& .w1vV<C. .:*-(. .X ^4Ш*е&<к<и^»х'%и^««г>Л''^х- ><><<^^,X'
Nov dosežek naše krajevne skupnosti; most na Ledinici je zgrajen
Dela na pokopališču napredujejo
»DELO-ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Stara vas 23. n. sol. o., ki ima v I svoji sestavi TO ZD Obutev Žiri, TO ZD Obutev I Gorenja vas, TOZD Pla-I stika žiri, TOZD Prodaja Žiri in Delovno skupnost skupnih služb.
Ureja ga uredniški odbor: Anica Govekar, Ra-
do Kavčič, Anton Eni-|ko. Srečko Erznožnik, Ivan Reven, Mišo Ce-jplak, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik.
Izhaja mesečno, naklada 2000 izvodov. Fotografije Brigita Grošelj. Tisk TK Gorenjski tisk, Kranj.