LJUBLJANA, UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO IZKLJUČNO ZASTOPSTVO aa ogtaae h UNIONE PUBBLICITA ITAU4NA 8. rt. K CXXfCESS10NARIA E9CLUSIVA par la pobbJlcfta đ UNrONE PUBBLICITA ITALIANA 8. Uničevalni boji na vzhodni fronti ronovm poskusi sovražnika, da M z raztoemeniliiimi napadi osvc bodli obkoljene oddelke, so bili zavrnjeni - Na vseh odsekih fronte potekalo operacije še vedno po načrta Iz Hitlerjevega fflavneua stana, 30. jul. Vrhovno vojno poveljništvo objavlja dane:: naslednje poročilo: Ponovni poskusi nasprotnika, da bi osvobodil x razbremenilnim napadom vzhodno od Smolenska obkoljene sile, so bili zavrnjeni. Sovražnik je trpel pri tem hude izgube. Na ostalih delih vzhodne fronte pote-kaju operacije po načrtu. I Ijeno, med tem ko baje sovjetski nočni lovci niso imeli izgub. v Ukrajini Glavni stan madžarskih čet, 31. juL s. Posebni poročevalec agencije Štefani poroča: Bitka v Ukrajini ?e nadaljuje z vso silovitostjo. Manever maršala Budjenija, da bi se glavnina njegovih čet umaknila onstran Dnjepra. se je po vesteh, ki jih je prejel madžarski glavni stan, popolnoma ponesrečil. Nekaj divizij 16. sovjetske armade, ki naj bi krile umik. se mora boriti z nemškimi in madžarskimi četami, ki so jih ustavile pri Verdičevu in Homanu, kjer so v teku srditi boj L Sovjetske divizije so sedaj obkoljene ter se jim najbrže ne bo posrečilo in t i iz jeklenega obroča, ki se vedno bolj stiska. Nemške oklopne kolone so napadle sovražnikovo glavnino ter je umik maršalovih čet zelo problematičen. Aktivnost madžarske konjenice je bila zelo velika. Poveljnik nekeqn konjeniškega oddelka pripoveduje, kaka je madžnrska konjenica znova potrdila na ukrajinskih ravninah svojo tradicijo. Brigade madžarske konjenice, ki operirajo po načrtih nemškega generalnega štaba, so srfcaino za petami sovražnikovim zadnjim stražam. Onstran Homana so bili vsi so-ražnikovl poskusi umika zaman. Madžari so skirpno z Nemci zajeli številne ruske iijetnike in obilen voini materiaL Madžarske čete napredujejo dalje. Poveljnik neke madžarske baterije pripoveduje, kakor je med boji videl, da se približuje z veliko hitrostjo pet avtomobilov, polnih vojakov. Najprej je menil, da so Nemci, torta 200 metrov od baterije je mogel ugotoviti, da so sovjetske čete. Madžarski vojaki so se vT-gh* na sovražnika. Začel se je boj na nož, dokler sovražnik ni bil uničen. Bitka se rudi na tem odseku kljub neprestanemu dežju, ki spreminja ceste v blatno morje nadaljuje z vso srditostjo. Finski odsek Helsinki, 31. julija, s. Po hudih borbah ae je fmsko-nemSkim četam posrečilo napredovati na terenu. Pred umikom so boljservOd polili z bencinom obsežen del srcola tn ga zažgan. Toda tudi ta poizkus preprečevanja tn otežkočanja finsko-nem-škega prodiranja se ni obnesel. Zasledovanje sovražnika se je moglo takoj nadaljevati. Uničevanje obkoljenih čet Berlin, 31. juL s. Uničevanje obkoljenih čet severnovzhodno od Smolenska se neusmiljeno nadaljuje. Na neki točki so izgubili boljševiki 78 oklopnih vozil, drugod zopet 60. Samo v dveh dneh so izgubili boljševiki v tem odseku 230 oklopnih vozil, to se pravi več nego ima sovjetska oklopna divizija vozil in več nego proizvaja sovjetska težka industrija vozil na mesec Berfin. TI. jul. d. Uničevanje delov sovjetske vojske, ki sr> obkoljeni v prostoru severovzhteritorialni milici«, kako naj napada nemške vojake. Stockbolm. 31. jul. d. Kakor poroča davi moskovski radio, je nekaj desetin nemških letal preteklo noč zopet napadlo Moskvo. Sovjetsko poročilo pa trdi. da so bHa nemška letala razoršena že davno, preden so prispela do Moskve ter ni niti eno letalo mesta doseglo. Po sovjetskem poročita je bilo eno nemško letalo sestre- Berlin, 31. jul. s. Ob zadnjem napadu nemških letal na Odeso v noči 28. julija je bilo uničenih več sovjetskih podmornic ter dva arzenala. Nemška bomba je pognala v zrak tudi skladišče municije. Ob eksploziji so bile uničene vse pristaniške naprave. Najmlajši sin generala Kdtfa padel na vzhodnem bojišča BerUn, 31. jul. cL Uradno poročajo, da je padel na vzhodnem bojišču poročnik nekega topniškega polka Hans Georg KeiteL, najmlajši sin vrhovnega poveljnika nemške vojske. Pritisk na Odeso Stockholm, 30. jul. d. Najšibkejši del vsega sovjetskega obrambnega sistema na vzhodni fronti je trenutno na skrajnem delu bojišča ob Dnjestrn, kjer so nemške in rumunske čete zasedle mesto Akerman ob ustju Dnjestra in baje tudi že Balto, ki je severozapadno odtod ob železniški progi, ki teče sporedno z reko Dnjestrom k Odesi. Akerman je komaj 60 km oddaljen od velike sovjetske crnomorske luke Odese, ki je sedaj že direktno ogrožena Nemško-rumunska ofenziva se tu nadaljuje z močnimi sredstvi. Pred Kijevom se glavno vojno področje okrog Zitomira ni premaknilo in se tu nadaljujejo ogorčene borbe. Sovjetske čete prehajajo v neprestane protinapade, ki pa se po večini končujejo s silnimi materialnimi in človeškimi izgubami za sovjetsko vojsko. Težišče vojnih operacij pa je Se vedno na osrednjem frontnem odsekn med Smo-lenskom in Vjasmo, kjer se vzdolž železniške proge in ceste nadaljujejo silovite borbe med nemškimi in sovjetskim^ tanki, motorizirano pehoto in letalstvom. Položaj na tem področju je precej nepregleden, ker postojanke neprestano menjavajo svojo posadko. Sovjetska vojska nastopa tu z novimi zelo močnimi rezervami tankov ter motoriziranih čet in so sedaj tu prešle v napade tudi nove sovjetske elitne čete, oborožene z najmodernejšim avtomatskim orožjem. Videti je, kakor da je sovjetska vojska odločena za vsako ceno ustaviti tu nemški prodor proti Moskvi, vprašanje pa je, koliko časa bo mogla vztrajati na sedanjih črtah spričo neizmernih izgub na ljudeh in materialu, ld jih je utrpela v borbi, ki traja na tem področju z nepopisno srditostjo že skoraj 10 dni. Izgube so na tem operacijskem področju tolikšne, kakor doslej Še nikjer niso bile zabeležene v teku vseh dosedanjih operacij na vzhodni fronti. Okrog Leningrada se borbe nadaljujejo v prvi vrsti severozapadno od Narve ter severno od Novgoroda, kjer je nemški pritisk neprekinjeno močan. Sovjetske čete se tu na vseh črtah umikajo. Finska ofenziva ob vzhodni obali Lado-škega jezera je ponovno dosegla znatne uspehe na področju pri Olonecu ter finske čete že resno ogražajo železniško progo, ki teče od Petro zavodska v jugozapadni smeri proti Leningradu. 15 Kovcl & Luck o tlubnoO ^ K^emenec ,0vtvč > Novgorod ,i \VolinsW © Komni c>/Cernigov 1 ^KorosTen^^,—j <*y ©Kletni Konotop & »i f Koselec ftadovni*! (A Kijev itomir ©Pirjatin ^ Svi no§orodka M Kremencul Umam m fq o Z i novjevsk Krivoj RoqOktobrska revoluci^ac in >Pariška komunac so starejšega izdelka. V baltiških oporiščih so nadalje dve 9000-tonski križarki, 15 rušilcev, 110 podmornic in nekaj manjših ladij. Na črnem morju so bile doslej 23.000-tonska »Pariška komuna«, 4 križarke po 6 do 8 tisoč ton, dve novi križarki po 9 tisoč ton, 15 rušilcev, med njimi 10 modernih, 3 torpedovke in 38 podmornic različne tonaže. Nadalje je bik) na Črnem morju doslej tudi okrog 100 brzih čolnov. Obnovite naročnino! Stran 2 »0LOVBM8K1 »HOD«, fttev. 174 Tudi pokojnine bodo povišane Deputacija organizacij javnih upokojencev pri ' Ljubljana, 31. julija. V 5~ >t-> 12. t. m. je EJkac. Visoki Komisar sprejel zastopstvo vseh organizacij javnih nameščencev ln upokojencev v Ljubljani. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev sta zastopala predsednik dr. Ivan Vrtačnik. predsednik upravnega sodišča v pok. in dr. Franc Skaberne, načelnik bivše pokrajinske uprave v pok., ki je bil obenem tolmač zastopstva. Predsednik Učiteljskega udruženja Metod Kumelj je najprej izrekel Visokemu Komisarju zahvalo za njegovo blagohot-nost in vse dobrote, ki jih je Izkazal s svojimi dejanj! državnim uradnikom in upokojencem, ki so zaradi vojnih dogodkov zapustili svoja službena mesta ali do-l ače kraje ter se naselili v Ljubljanski pokrajini. Zahvalil se mu je tudi za znatne denarne podpore Rdečemu križu in končno odredbo o povišanju službenih pre- jemkov državnim uradnikom. Dr Skaberne ja tolmačil Visokemu Komisarju razne prošnje in želje. Po prejetem pojasnilu, da se nanaša odredb* o povišanju plač samo na aktivne državne uradnike in delavce pri javnih oblaotvlh, državnih ustanovah in zasebnih rtoloclajal cih. je prosil, naj se odredi tudi povišanje pokojnin državnim upokojencem bivaš banovine ter delavcem. Opozoril je Visokega Komisarja slasti na obupen poleta j železniških delavcev, tako zvanih fondovcev, ki prejemajo pokojnine iz raznih fondov. Te fonde so svoj čas ustanovili sami a svojimi prispevki. Visoki Komisar je odgovoril, da bodo povišane tudi pokojnine drž iu" MAMI cev in upokojencev bivie banovine. Pozab* ljenl tudi ne bodo železniški delavci. To vprašanje se pa zaradi raznovrstnih koristni kov še proučuje. Stanovske zadeve naših vpokojencev Iz seje upravnega odbora Društva samoupravnih vpokojencev v LJubljani državnih in Ljubljana, 31. julija. Upravni odbor Društva državnih in sa-m »upravnih vpokojencev v Ljubljani je imel sredi junija sejo, na kateri je obravnaval razna stanovska vprašanja. Tajnik je mei dn gim poročal o razgovoru predstavnik v v>eh organizacij državnih urad-nfkov in vpokojencev. Obravnavala se je socialna akcija javnih nameščencev in vpokojencev ter postopek za predlaganje seznam V izgubljene imovine nameščencev in v,.i»k«-'eneev - izseljencev. Vse učiteljstvo Ljubljanske pokrajine bo pr'spevalo v mesečnih zneskih od svojih skromnih prejemkov za socialno pomoč lic tel jem izseljencem po 100 din ter več ali manj. Tudi zastopniki drugih or-gttfliznelj aktivnih nameščencev so se iz-;r.-.Ii zii podobno akcijo v pomoč svojim tovarišem. Tainik je izjavil, da bo poročal o tem predmetu na seji upravnega odbora. Državnih vpokojencev izseljencev r*f*^brž ne bo mnogo. Ker Je organiziran V del vpokojencev. ne more društvo apelirati nn VM vpokojence Ljubljanske pokrajine glede mesečnih prispevkov. Upoštevati je treba tudi, da prejemajo vpo-kojenci zelo nizke pokoinine. Rešitev tega vprnSanja je torej možna na sledeče načine: 1 prispevek iz društvenega premožen i a, ki bi se nnkazal Rdečemu križu, oddelku za socialno pomoč. 2. Poziv v »Upokojencu«, po potrebi morda tudi v dnevnikih za prostovoljne prispevke Rdečemu križu oz. društvu za pomoč vpokojencem - izseljencem. 3. Poziv vpokojencem za pristop k Društvu Rdečega križa, da bi s tem podprli socialno delovanje Rdečega križa. Ker oruštvo nima razpoložljive gotovine, ki je naložena v denarnih zavodih, ti pa izplačujejo minimalne zneske v mesečnih obrokih, je predlagal tajnik, naj se naloži večji znesek od vloge v Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico, ki znaša zdaj 16.628 din na ime društva Rdečega križa, oddelka za socialno pomoč. Sklenjeno ie bilo naložiti na ime Rdečega križa 10.000 din. Društvo je izpremenilo svoj naslov tako, da se imenuje zdaj: Društvo državnih in samoupravnih vpokojencev v Ljubljani. Tajnik je predlagal, da bi se vršil občni fcb^r šele ;e*c:u in predlog je bil soglasno sprejet. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je od 2842 članov na ozemlju, ki ga je zasedla nemška vojska, 1631 članov. Ostane torej le še 1194 članov. To izgubo na članstvu bo društvo bridko občutilo. Največ vpokojencev je v Ljubljani, toda večina še vedno ni organizirana. Življenje in obnova v Srbiji Nad 80.000 beguncev Srbov ln Slovencev je doslej prispelo na ozemlje Srbije. Porazdeljeni so na vse kraje z izjemo Banata. Zbiralna akcija za preskrbo beguncev in za obnovo Smedereva se nadaljuje po vsej Srbiji. Sam Beograd je dO 16. t. m. dal 9 in pol milijona dinarjev. Srbska pravoslavna cerkev je primaknila 250.000 din, Osrednji odbor v Beogradu je na svoji seji 15. t. m. sklenil zaprositi komisarja ministrstva za promet, da se v korist preskrbe beguncev in obnove Smedereva neznatno povišajo železniške in ladijske tarife. V Beogradu se tudi že nekaj časa po vseh kinomatosrafih v Isti plemeniti namen pobira pri prodaji vstopnic po 1 dinar od vstopnice. V Beogradn gradijo novo kolodvorsko poslopj«". NVmški poročevalski urad poroča o tem iz Beograda: Do jeseni bo zgrajen novi kolodvor in sicer poleg starega kolodvorskega poslopja, ki so ga dne 6. aprila r?.zrušile bombe. Beograjski list »Obnova« navaja. <%.' bo novi kolodvor nekoliko manjši, zato pa bolj praktičen in bolje urejen od starega. — Restavracijski vagon je bil te dni uveden pri rednem potniškem vlaku iz Beograda v Niš in nazaj. Tri postna ravnateljstva Ima zdaj Srbija. Svet komisarjev (min. svet) v Beogradu je sklenil, da se ustanove za ozemlje Srbije tri direkcije pošte, brzojava in telefona s sedeži v Beogradu. Nišu in Čačku. Beograjska direkcija bo imela 184, niška 94 in čačaška 147 poštnih, brzojavnih in telefonskih uradov. Direkcija v Beogradu bo povrh imela 3. V Nišu 4. v čačku 5 brzojavno-telefonskih tehničnih sekcij, in sicer bo prva v Beogradu, Pančevu in Petrogradu. druga v Nišu, Zaječaru. Kur- širmlijl m Paračlnu, tretja v Valjevu, Kra- gujevcu, Krkljevu, Požarevcu ln TJ žicah. V Petrovgradu bo izpostava beograjske direkcije za Banat. Obenem se bo v vsej Srbiji izposlovala poštna služba v tem pravcu, da se bo uredila dostava ne samo v mestih, ampak tudi po vaaeh, tako da kmetje ne bodo izgubljali Časa s hojo na poštne urade. Vodovod v Beogradn, na katerem je bilo zaradi bombardiranja 360 velikih poškodb, je popravljen ln v polnem obsegu vrši svojo nalogo. Tako so Beograjčani že 5. t. m. porabili 50.253.000 litrov vode. Najvišja kapaciteta vodovoda je 53 milijonov litrov. Ze lani je bilo sklenjeno, da se del občinskega investicijskega posojila, ki znaša 260 milijonov din, porabi za povišanje kapacitete vodovoda za okrog 22 milijonov litrov dnevno. Animacija Posavine je posebno potrebna. V posavskem srezu so velike poplave zelo pogoste, včasih so veliki kompleksi polja ležali vse leto pod vodo Save ln Ko-lubare, ki se izlijejo že v prvih pomladnih dneh. To je povzročalo močno širjenje malarije. V Obrenovcu je že pred dvema mesecema bila ustanovljena ambulanta za malarijo, ki proučuje malarične pojave in organizira delo za njeno pobijanje. 20% vsega prebivalstva v posavskem srezu boleha za malarijo. Pričelo se je tudi z osuševanjem močvirij. žetev pšenice je po vsej Srbiji ln Banatu v glavnem opravljena in vse kaže. da bo žela zelo dobre uspehe. Letos bo zlasti v Pomoravju tudi pridelek sladkorne pese zelo velik. Samo za sladkorno tovarno v Ćupriji je posejanih s sladkorno peso okrog 4700 hektariev odlično plodne zemlje. Halo italijanščine za vsak dan 32 »Bolči je na boljšem kakor vidva I oba!« je rekla gospa Piškurjeva, ko so spet sedli za mizo in se je Bolči še nekaj obiral v sosednji sobici. »Da. poba ima srečo!« je potrdil gospod Piškur. »Kako pa?« je rekel gospod Ovca. »Kai mislite?« »Vi ne greste na dopust, gospod Ovca, moj mož ne more na dopust — fant pa gre taborit, na Gorjance menda!« je rekla gospa Piškurjeva. Bolči je prisedel. »Da, da, gospod Ovca, zdaj boste vsaj vi enkrat prišli do besede! Doslej ste tako tiho in pridno sedeli pri nas in le od časa do časa ste nam pomagali iz zadrege ...« »Kdaj pa že greš?« ga je vprašal gospod Ovca. »Kar jutri že gredo,« je rekla gospa Piškurjeva. »Papa. da ne boš pozabil na plačilo! Zdaj mi je denarja treba!« je rekel Bolči »Pa naj vam ne bo preveč dolgčas po meni. Nad menoj si se tako ali tako zraerai ujedal, papa. Saj ostane gospod Ovca eri vas, da vama bo delal dru-š&no — restera il sign6r Ovca per te-nervi compagnia ...« »Saj res, na italijanščino smo nocoj skoraj pozabili!« je udaril gospod Piškur no mizi. »Kako? Kaj si rekel?« »Tenere compagnia — družbo delati, prav za prav družbo držati. Glagola ,tenere — držati pa menda res še nismo imeli. Čakajte, vam ga bom pa po svoji stari navadi lepo napisal. Za slovo ...« Spet ie segel po svinčniku in začel. Presen te Tengo — držim, tieni — držiš, tiene — drži; teniamo — držimo, tenete — držite, tengono — držijo. Imperfetto Tenevo — držal sem (dlje časa 0, tenevi — držal si, teneva — držal je; tenevamo — držali smo, tenevate — držali ste, tenevano — držali so. Pasaato remoto Tenni — držal sem (malo Časa !), te-nesti — držal si, terme — držal je; tenemmo — držali smo, teneste — držali, terrebbero — oni bi držali. Futuro Terro — držal bom, terrai — držal boš, terra — držal bo; terremo — držali bomo, terrćte — držali boste, terranno — držali bodo. Na pozabite obnoviti naročnino! Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo v pisarni na Miklošičevi c. 22 b: Erceg Ivan, Gajeva 10, Harb Boris, Milčinskega 3, Horvaš Branko, Stari trg 26, Humer Dora. Učiteljska tiskarna, Kavčič Jerica, Frank opanska 13, Lindtner ing. Viktor, Aleksandrova 6, Mrdjenova Danica, Cegnarjeva 2-II, Ra-kušček Vinko, Finančna direkcija, Velka-vrn Marica, Florjanska 40. Zaradi odpre-me pisem naj se zglase: Lampič Jožefa, Črnuče 19, Vrhove Franc, Kavškova 3, Wudler Boris, Hrenova 17. Na poizvedovalni oddelek je prišlo no- ' kaj obvestil o pograd nncih Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni: Bevc Miha, Marinko Pepca, Rusjan Eva Ida. Rusjan Gojko, Stoj kov« Dragutin. Radijski spored Četrtek, ti. Julija. 13: Napoved čaao in vesti v italijanščini. 13.15: Službeno vojno poročilo v slovenščini. 13.17: Radijski orkester in solisti komornega zbora pod vodstvom prof. Draga M. Sijan ca: Operetna glasba. 14: Vesti v italijanščini. 14.15: Koncert v zamenjavo z Nemčilo. 14.45: Vesti v slovenščini. 17.15: Adamičev orkester. 19.30: Vesti v slovenščini. 19.45: Pesmi in melodije. 20: Napoved časa in vesti v italijanščini 20.20: Predavanje v slovenščini. 20.30: Radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom prof. Draga M. fiijanca ob sodelovanju soprani stke Valerije Hevbalove, v odmoru predavanje v slovenščini. 21.50: Orkester pod vodstvom M. Manna. 22.25. Operetna glasba na ploščah. 22.45: Vesti v slovenščini. Za kmetijsko izobrazbo Kje M Mio ie treba ustanoviti tečaje ali strokovne nadaljevalne iole Ljubljana, 31. julija. ©as nam veleva, da začnemo misliti tudi na popolnejšo izobrazbo kmečkega naraščaja. Sele, ko so kmečki pridelki dobili večjo ceno in je kmečko delo dobilo priznanje, se je izkazalo, da je naše kmetijstvo v marsikaterem pogledu zaostalo in da bi bilo lahko mnogo donosnejše. Toda posvečati bi morali mnogo večjo pozornost ter ga pospeševati v pravem pomenu besede; v ta namen bi morali nuditi predvsem kmečki mladini najpotrebnejšo strokovno izobrazbo. Velika večina kmečke mladine nima nobene druge izobrazbe razen osnovne, ki jo je dobila v ljudski šoli. Vajenci v obrti in industriji se lahko nekoliko bolje usposabljajo za poklicno delo v strokovnih nadaljevalnih šolah, če so zaposleni v krajih, ki imajo te šole. Kmečka mladina pa nI nič manj potrebna strokovne izobrazbe, to se pravi, mladina, ki namerava ostati pri kmečkem delu. Potrebno bi bilo, da bi ji nudili najpotrebnejšo izobrazbo, ko zapusti ljudsko šolo. od 14. do 18. leta starosti. Le redki so kmečki sinovi, ki lahko poglobe svoje znanje v kmetijskih šolah. Malo jih je na primer, ki so obiskovali kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Kako po- trebne pa so kmetijske šole, se lahko pri-pričamo že po zavidljivih uspehi, ki jih dosezajo v kmetijstvu absolventi. Zakon predpisuje strokovno izobrazbo samo za vajence. Vendar doslej ni bilo dovolj tudi strokovnih nadaljevalnih sol za obrtne vajence, saj je celo nekaj trgov, kjer ni nobene vajenske šole. V nekaterih krajih so bile strokovne nadaljevalne šole pred prvo svetovno vojno, a zakaj niso bile obnovljene cela desetletja, zlasti tam, kjer je mnogo obrtnega in industrijskega naraščaja, je težko reči. Tako na primer ni bilo vajenske šole v Mokronogu. V mokro-noškem okraju je zaposlenih okrog 90 vajencev. Tam pa ni nobenega izprašanega učitelja za strokovne nadaljevalne šole. Zdaj bi lahko dobili učitelja ali profesorja iz drugih krajev. Teden Gerharta Hauptmanna Letos 15. novembra bo 80 letni ca rojstva slavnega pisatelja in dramatika Gerharta Hauptmanna Gledališče v Breslauu pri pravlja za to priliko Hauptmannov teden Priprave zanj so se že pričele. Med drugimi dramami bo vprizorjena tudi nova Hauptmannova igra »Ifigenia v Delfih«. Ali poznate Padež nad Borovnico? Tam Je pripravilo SPD planincem pri kmetu Debevcu prijetno zavetišče Ljubljana, 31. julija. Slovensko planinsko društvo si prizadeva, da širšim turističnim slojem vzbudi zanimanje za zanimive in malo znane predele Ljubljanske pokrajine. Za Ljubljančane je vabljiva okolica Borovnice, ki leži ob vzhodu v prijazno dolino, kjer se na zahodni strani vzdiguje Veliki Trebovnik (808 m) ter se na vzhodu kažejo rebra gozdnatega velikega Srobrotnika. Iz Borovnice vodi pot skozi sotesko Pekla, kjer poskakJja bistra Borovniščica čez pet slapov, od katerih ima vsak svoje posebne čare. Nad drugim slapom vodi pot čez takozvani »Hudičev zob« in zložno dalje po senčnatem gozdu k trikrakemu petemu slapu. Se enkrat zavije pot navkreber do skrivnostnih mlinov in žag na Vrhu Pekla. Ob potoku naprej vodi pot na Kož-ljek, prijazno vasjo s prostranim razgledom na vso Cerkniško kotlino. Z Vrha na desno pa vodi pot ob pobožju Trebovnika na Pokoj išče in na Padež. Še enostavnejše pa prideš v to naselje, ako uporabiš v ključih speljano cesto na desnem bregu Velikega Trebovnika, od koder je lep razgled na zeleno Borovniško kotlino, na krasne gozdove, katerim gospodari temni Krim ter po Ljubljanskem berju proti Polhograjiskemu pogorju in veličastnim vrhovom Kamniških planin. Lep ragled se nam odpre po velikem delu Kraškega sveta. V daljavi se kaže raztegnjeni Javornik, pod katerim ponikuje in zopet vstaja tajinstveno Cerkniško jezero, Na Desni nas pozdravlja sivi Nanos in njegovi plešasti kraški sosedje. Proti Logatcu in Planini pa se razprostirajo velikanski gozdovi. Ce gledamo nazaj proti Pokojišču, vidimo majhno selo Zavrh, ki je pomaknjeno pod vrh Trebovnika. Od Padeža vodi pot na Vin j i vrh 984 m in dalje v vas Kožljek, odtod v Begunje in Cerknico. Na Padežu, v prijaznem naselju sredi širne valovite planote, je Slovensko planinsko društvo uredilo prijetno zavetišče pri kmetu Debevcu. Zlasti v zimskem času bo ves ta predel, takozvana Menišija nudila obilo užitka smučarjem. V senci sadnega drevja na zeleni trati pred zavetiščem, pa tudi v prostrani kmečki sobi zavetišča najde vsak turist oddih na svojem izletu na Padež. Izrabite prosti čas in pohitite v prijazno naselje Padež, da se že sedaj seznanite s kraji, kjer bodo pozimi drsele smučke in da vidite tudi v poletnem času, kako prijetno zavetišče je uredilo SPD v tej vabljivi pokrajini. Hq(etntca KOLEDAR Danos: Četrtek, 31. julija: Ignacij Lojol-ski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Odpuščanje Kino Sloga: Bliskoviti reporter Kino Union: Beneške spletke Veseli teater: ob 20.30 v Delavski zbornici DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Kuralt, Gosposvetska cesta 10, Bohinec, ded., Cesta 29. oktobra 31. Justifikacije komunistov in Židov v Beogradu Budimpešta. 30. juL (MTI) Kakor poroča list »Ujnemzet«, je bilo v Beogradu 28. julija justificiranih 122 Židov in komunistov. List poroča, da so se ti ljudje posluževali teme za svoje sestanke, na katerih so kovali zločinske načrte. V zvezi s temi dogodki je bila določena policijska ura za restavracije in vse druge javne lokale za 20. »Ujnemzet« objavlja nadalje službeno vest, ki so jo prinesli beograjski Usti o usmrtitvi še drugih 12 oseb. List »Magvar Nemzet« poroča, da je preiskava oblasti v Beogradu odkrila, da v Beogradu še vedno posluje lokalna centrala »Inteliigence Servicea«. Beograjski listi so objavili poziv srbskemu prebivalstvu, naj se pridruži oblastem v borbi proti židovsko-komunističnim elementom. Rooseveltov zaupnik v Moskvi Stockhotm, 31. jul. d. Iz Moskve javljajo, da je Stalin včeraj v prisotnosti Molo-tova »prejel posebnega Rooseveltovega odposlanca Harrva Hopkinsa. ki ga je spremljal sovjetski poslanik v Moskvi Stein-hardt. Hopkins je pozneje sprejel novinarje ter je dejal, da ima njegov obisk v Moskvi namen, da prouči način pomoči v materialu, ki bi jo nudile Zedinjene države Rusiji. Hopkins je dejal, da se bo glede tega vprašanja še dvakrat ali trikrat sestal s Stalinom, poleg tega pa tudi šo z drugimi sovjetskimi državniki. Hopkins je pripomnil, da vprašanje plačil ameriških dobav s strani Rusije ne bo delalo nobenih težav in tudi ne bo zadrževalo razgovorov. Japoncem zabranjen dostop v Novo Zelandijo Tokio, 31. juL d. Vlada Nove Zelandije je prepovedala vsem japonskim trgovcem dostop na ozemlje dominjona. Ameriški protest v To kij u VVashington. 31. jul. d. Podtajnik za zunanje zadeve Welles je izjavil novinarjem, da je ameriška vlada vložila pri japonski vladi protest, ker je ob priliki nedavnega japonskega letalskega napada na Cung-king padlo nekaj bomb v bližino ameriškega poslaništva, pri Čemer je bilo ranjenih več oseb. Podaljšanje vojaškega roka v Ameriki TTashington, 31. jul. d. Vojaški odbor reprezentančne zbornice je včeraj s 15 pn> ti 7 glasovom odobril predlog za poiinlt-Šanje vojaškega roka ameri^im rezervistom. Predsednik odbora je izjavil, da bo tudi plenum obeh zbornic že prihodnji teden odobril vladni predlog. Nasprotno pa je dejal zasrtopnik opozicije, da bodo republikanci z vsemi sireds»rvi skuhali preprečiti sprejetje vladine^a predloga. Izredna seja argentinske vlade Buenos Ares, 31. jul. s. Podpredsednik republike Castillo je sklical na izredno sejo ministrski svet. V krogih, ki so blizu vladi, zatrjujejo, da se je ob tej priliki proučil položaj, ki je nastal po zaplembi nemške diplomatske pošte. Ministrski svet se je bavil tudi z notranjepolitičnim položajem. Ukrepi proti draginji v Ameriki VVashington. 31. jul. s. Kongresu je bi! predložen zakonski načrt za kontrolo cen, da se preprečijo čezmerni dobički. \merika postaja popustiš i ve j -ša do južnoameriških držav vVashington, 31. jul. s. Zedinjene države so pričele popuščati v odnosu do južnoameriških držav. Iz črnega seznama je bilo črtanih okrog 100 tvrdk. o katerih «o se strokovnjaki prepričali, da niso v nlkaklh poslovnih zvezah z Italijo in Nemčijo. Vrnitev francoskih vojakov iz Sirije Vlchy, 31. jorl. d. IJradnm rK>rc*6ajo, da se bo repatriacija francoskih vojakov iz Sirije pričela sredi avgusta. Obisk Filova v Budimpešti Budimpešta, 30. julija, u. Zvedelo se je, da bo v prvi polovici avgusta prišel v Budimpešto na služben obisk bolgarski min. predsednik Filov. Madžarski politični krogi pripisujejo temu obisku in državniškim razgovorom v Budimpešti velik pomen ter napovedujejo, da bodo znatno ojačili prijateljske odnošaje med obema državama. Svetovna zgodovina v posebnih izdajah Augsburški mestni arhiv je dobil te dni kot dragocen dar zbirko posebnih izdaj nemških listov, ki je na vsem svetu edinstvena. Leta 1902. je začel zbirati posebne izdaje nemških listov neki augsburški meščan. Med svetovno vojno jo je izpopolnil z raznimi vojnim: spomini, kakor z živilskimi nakaznicami, letaki, lepaki itd. Njegova zbirka je postala kmalu splošno znana in za njo so se zanimali zlasti zgodovinarji, ker jim nudi bogate vire za proučevanje takratne dobe in važnih dogodkov. Tudi nemški armad ni arhiv, centralni arhiv NSDAP in druge znanstvene ustanove so večkrat črpale iz te zbirke gradivo za svoje potrebe. Tu vidimo koliko dobrega lahko stori en sam človek, če pride na srečno misel. Condizionale presente Terrei — jaz bi držal, terresti — ti bi držal, terrebbe — on bi držal: terremo — mi bi držali, terreste — vi bi držali, terrebero — oni bi držali. Presente del congiuntivo Ch'io tenga — da držim, che tu ten-ga — da držiš, ch'egli tenga — da drži; che noi teniamo — da držimo, che v6i teniate — da držijo, cb/essi tengano — da držijo. Imperfetto del congiuntivo Tenessi — jaz naj bi držal, tenessi — ti naj bi držal, tenesse — on naj bi držal; tenessimo — mi naj bi držali, teneste — vi naj bi držali, tenes-sero — oni naj bi držali. Imperativo Tieni! drži! — Non tenere! ne drži! — Tenga! naj (on) drži! — Teniamo! držimo! — Tenčte! držite! — Tengano! naj držijo! Pa rtiči pio passato: Tenuto. Sestavljeni časi z ,av£re': passato pros- simo — hd tenuto itd. »Tako,« je rekel Bolči, »eccovi il verbo ,tenere\€ »Kai ne, gospod Ovca. da nam boste malo bolj prizanašali s temi glagoli?« je rekel takoj gospod Piškur. »Ali kaj poznate Gorjance, gospod J Ovca?« je pomagala gospa Piškurjeva gosoodu Ovci iz zadrege. »Le po italijansko, mama, sicer poreče oče, da vaju nisem nič naučil. Poznati — conćscere, pretekli deležnik — consciuto, passato prossimo — hd conosciuto.« »Conoscete i Gorjanci?« je rekla gospa Piškurjeva. »Per il campeggio, ci sćno i miglićri posti del mondo!« je rekel gospod Ovca. »Seveda si nas slabo naučil, Bolči! Saj ga ne razumem!« je brundal gospod Piškur. »Kaj — slabo naučil! Teh besed seveda še nismo imeli —« se je skušal zagovarjati Bolči. »Seveda, po študentovsko se bo izvijal! ,Še nismo jemali'!« se je norčeval gospod Piškur. »II campeggio — taborenje, il p6sto — kraj, prostor,« je požrl Bolči ujed-Ijive očetove besede. »Zdaj, ko odhajam iz te vroče Ljubljane v prosto naravo, kakor se lepo reče, vam lahko napišem že nekaj besed, da ne boste rekli, da vas nisem ničesar naučil!« Spet je vzel Bolči list papirja in začel pisati. »Nebo — il cielo (izg. čelo), zrak — 1'aria, zemlja — la terra, ogenj — il fuoco, sonce — il s61e, voda — l'acqua, mesec ali luna — la luna, zvezda cqua, i — la I stella, oblak — la nuvola, veter — il vento, dež — la pioggia (izg. pjčddža), grom — il tuono, blisk — il lampo, toča — la grandine, sneg — la neve, mraz — il gelo (izg. dželo), led — il ghiaccio (izg. gjaččo), meda — la neb-bia, vročina — il caldo, mraz — il freddo ...« »Spero anzi che non saro obbligato di far la conoscenza di tutte queste cose.« je rekel naposled Bolči, ko je končal s pisanjem. »Sperare — upati, anzi — sicer, far la conoscenza — seznaniti se,« je že začel s svoje strani učiti gospod Ovca. Nato je dodal: »Abbiamo adesso Testa-te, e durante questa stagione fa ordi-nariamente il piu bel tempo deH'anno.« »Non ho capito tutto,« je rekla gospa Piškurjeva. Zdaj se je oglasil spet Bolči. »L'esta-te — poletje, durante — med. ,Lepo vreme je* se pravi po italijansko: lepo vreme dela — f a bel tempo ... Spero che avro bel tempo! Gospoda, želim vam za jutri in zanaprej dobro zabavo — boljšo kakor doslej!« »Bomo mes že končali? Pa naj bo, da se pošteno naspiš!« je momljal gospod Piškur, ko je Bolči vstajal. »Boš videl, kako te bomo posekali, ko boš prišel nazaj!« t Wwr. 174 Stran S 1 Varujmo čebele nevarnih bolezni Griža sicer ne nevarne čebelne Novo mesto. 31. julija. Poleg hude gnilobe, ki je razširjena po vsem svetu in hudo nalezljiva bolezen čebelne zalege, se pogosto pojavlja tudi griža, ki sicer ne mori čebel, pobere pa gri-ževe čebele mraz ter je večkrat vzrok, da je proti spomladi čebelar ob vse panje, če ni posvečal nevarnosti griže dovolj pozornosti. Griža se pojavi navadno v zimskih mesecih od decembra do marca. Kadar opazi čebelar na panjevi bradi ali sprednji končnici blato, ki ga odlagajo čebele, je to znak, da so čebele obolele na griži. Odpadki so večinoma tekoči, večkrat kas-nati in svetlorjavi z neprijetnim vonjem. Ko se odpadki posuše, napravijo temno-rjavo skorjo. Griža se pojavi navadno ob hudem zimskem mrazu, ko čebele delj časa ne morejo izleteti iz panja, zlasti če mraz dolgo drži. Ko se čebele ločijo od zim3ke gruče ali grozda ln izlete kljub mrazu iz panja, da bi se očistile, mnoge otrpnejo in padejo pred čebelnjakom na tla. Druge niti ne pridejo do žrela, temveč že kar v panju izpuste svoj trebež po pa-njevih stenah, satnikih. satovju in medu in z njim oškrope tudi druge čebele. Ce nast> pj kmalu potem, ko se pojavi griža, lepo in toplo vreme ter morejo čebele brez nevarnosti da bi od mraza otrpnile, izleteti, bolezen hitro poneha. Kolikor pozneje pa se vreme izboljša in kolikor dalje časa drži mraz, toliko večje je onesnaženje panja in toliko več čebel pomre. V hudem in dolgo trajajočem mrazu se pripeti, da pomrjejo vse čebele, ali jih ostane prav malo In še te so brez vsake vrednosti. Pripetilo Fe je že, da so v ostrih zimnh prišli čebelarji ob vse čebelne družine. Vzrok griži je čebelam neprimerna hrana med. ki vsebuje preveč neprebavnih snOVi in premalo Vode ta sploh primesi, ki ne prija čebelnim prebavilom. Hojev med in listni med. tako imenovana mana nista primeror. hrana za zimo. ker imata preveč za čebele neprebavljivih snovi. Tudi n med od pravega kostanja ln jesenske rese ima premalo vode in ni primeren za prezimljenje čebel. Letos zopet hoja precej medi in čebele pridno izl 9 in polnijo satje s hoje- vim in smrekovim medom. Ker ni mogoče predvidevati, kakšna bo letošnja zima. bo najumestneje. če bodo Čebelarji zaradi varnosti pred grižo iztrčali ves hojev med Ss pred ajdovo pašo. da bodo tako čebele brnele za z.mcko prehrano le ajdov med, ki je za prezimljenje čebel najprimernejši. C"e pa bi čebele iz katerega koli vzroka ne mogle nabrali dovoljno količino ajdovega medu, bi jih bilo potrebno dopita ti s sladkorjem (zmes 1 kš kristalnega (pi-talne?p1i sladkorji ter *'* do 1 1 vode) ali pa tudi z vodo razredčenim gozdnim (nojevim medom). Na 1 kg hojevega medu se - - "iene 1 1 vode in medna raztopina se Doklada čebelam. Čebel, vendar pa Neprimeren in za pospeševanje griže je tudi med. ki je pričel že kipeti ali sklsan med. škodljiva so tudi razna nadomestila, ki se večkrat dajejo čebelam mesto medu. Griža se pojavi tudi, če prezgodaj nastavijo zalego, ker takrat použijejo več medu in v njem pomešanega cvetnega prahu, ki ?a ne morejo prebaviti v času, ko ne lete. Vendar tdka griža hitro preneha, ko je čebelam izlet mogoč. Čebele vznemirja rudi trkanje, ropota-nje v bližini Čebelnjaka, ki jih prestraši, da se nehote in nevede iznebe blata. Vznemirja jih tudi pomanjkanje zraka, vode, prepih, neprijeten vonj, mraz, vlaga, slabost družine in brezmatičnost. Iz tega sledi, da je potrebno preskrbeti v jeseni čebele z dobro ln primerno hrano. Odvzeti jim je, kakor že zgoraj omenjeno neprikladen med ter ga nadomestiti s sladkorno sipo ali z vodo razredčenim bojevim ali resnim medom. Prestarih matic ni prezimiti, ker je nevarnost, da matica umre in se s tem čebele nepotrebno razburijo. Prestare matice je izmenjati z mladimi. Čebele naj imajo pozimi popoln mir. zato jih je zadelati tako, da tudi nobena žival ne pride do njih, ki bi jih vznemirjala. Mišim pa je najprimerneje nastaviti zastrupljeno žito ali primerne pasti. Pred rovkami, ki poiščejo vsako večjo odprtino je znižati žrela, da ne bodo višja od 8 mm. Skrbeti je. da so čebele zavarovane proti mrazu in da ni v panjih prepiha. Svežega zraka jim ne sme nikoli manjkati, zato naj bodo žrela vedno odprta. Ce se pa pripeti, da mrtve čebele žrelo zamaše, jih je treba takoj odstraniti, toda zelo mirno, da se pri tem čebele ne razburjajo. Tudi umrle čebele, ki povzročajo . panju neprijeten duh, je ob prvi priliki odstraniti iz panja. Kadar pa se v panju pojavi griža, je treba poskrbeti, da pride v panj dovolj čistega zraka, čebelam je dati čiste vode in sladkorne raztopine, potem pa jih je pustiti popolnoma v miru. Brezmatičnim panjem je dati rezervno matico s satovjem vred. na katerem je prezimila in čebele napitati. Ako pa ni na razpolago rezervnih matic, je združiti čebele z drugim panjem. Krepke, a onesnažene čebele je preseliti v druge. Čiste in segrete panje. Umazano satje, ki nima zalege, je nadomestiti s čistim ter čebele nakrmiti s sladkorno raztopino. Panje, v katerih je ostalo le malo čebel, pa kaže zažveplati. panje in satnike dobro očistiti, satie pa stopiti v vosek. Medeni sati. ki so pokriti, se lahko dobro cpeiejo s čisto vodo in med se da brez skrbi uporabiti za pitanje, le odprto in zelo onesnaženo z medom napolnjeno sptje ni priporočati za kafero koli uporabo, kvečjemu če se ga stisne in med pokuha v žganje. Večkrat pa nastopa griža z zelo nalezljivo boleznijo nosemavostjo. DNEVNE VESTI — Povračilo on^jra odstotka dodatka državnega doprinosa k uslužbenakemu davku. Upokojence opozarjamo, da bo finančna direkcija pri izplačevanju pokoinin za mesec avgust povrnila 1 odstomi dcdatek dJvfavuega doprinosa k illlillUflirtiliiHF davku za mesce april. maj. junij in julij. — Izplačevanje uradniških prejemkov v Beojrradu. Glavna državna blagajna v finančnem ministrstvu v Beogradu je začela poslovati 5. maja in takoj izplačevati prejemke državni'a uslužbencev in upokojencev. Zaenkrat je izplačala samo prejemke za prvo polovico maja in sicer najprej aktivnim, potem pa osebnim in družinskim upokojencem, obojim le. če so že doslej prejemali plačo odnosno pokojnine pri nji. Končno je izplačala tudi prejemke tistim uslužbencem in upokojencem, ki žive na drugih področjih. — Cenzura v Inozemstvo namenjenih pisem. Da 3e pospeši odprava pisemske poste v inozemstvo so pristojne oblasti izdale nekatere praktične ukrepe. Za pisma so morajo uporabljati kuverte s podlogo in znamke je treba nalepljati na zgornjem desnem vogalu naslovne strani. Pisma, ki ne bodo ustrezala tem določbam, ne bodo mogla biti takoj odpremljena. — Graški kolesarji v Mariboru. V Mariboru je bila v nedeljo velika kolesarska tekma, ki so se je udeležili tudi kolesarji iz Graza, Celja in Slovenjega Gradca. Graški tekmovalci so dosegli lepe uspehe. Ing. Jager je zmagal v vseh treh tekmah, ki se jih je udeležil in sicer na tekmi v 15 krogih (7125 m) je dosegel čas 11:0.8. v finalu glavne tekme 11:44.5 in v rekordni tekmi v enem krogu 35.5. na tekmi juniorjev na isti progi je zmagal graški tekmovalec Orehovskv s časom 11:56. — Letošnji pridelek pšenice na Hrvatskem. Po približni cenitvi je pridelala letos Hrvatska okrog 800.000 ton pšenice. Zasejanega je bilo približno 1.100.000 oralov polja in pridelek je znašal na oral W kg. — Pravo jesensko vreme. Ponedeljki silni nalivi so nam prinesli najprej znatno ohladitev ozračja, potem pa pravo jesensko deževje. V torek sicer še ni deževalo, včeraj, zlasti pa danes, je pa vreme tako. kakor da smo sredi jeseni, čeprav se prične jutri šele avgust. Vreme se je izpreme-nilo po mlaju in zato utegne ostati še nekaj dni deževno. Dežja je zdaj že davno preveč in dela samo škodo. Posebno nezadovoljni so z deževnim vremenom kmetovalci tam, kjer še ni požeta in pospravljena pšenica. Tam. kjer je pšenica pole-žena. je nevarnost, da bo začela gniti. Pa tudi krompir nima rad preveč moče Isto velja za vinograde, kjer kaže letos trta izredno dobro, če pa ne bo pravega vremena, bc tudi trgatev slaba. — Generalni komisarijat za športne naprave na Hrvatskem. Vodja hrvatskega sporta Zebić je odredil, da se ustanovi generalni komisarijat za športne naprave. Njegova naloga bo gradnja, vzdrževanje in nadzorstvo nad športnimi napravami, društvenimi domovi in planinskimi kočami na Hrvatskem — Važno ta trafikante. Danes poteče rok za preureditev napisov v smislu odredbe o dvojezičnih napisih. Ker pa opažamo, da je še veliko trafikantov, ki svojih napisov niso uredili v skladu s to odredbo, zato vse tiste tem potom zadnjič opozarjamo, da si nabavijo napisno tablo pri glavni zalogi tobaka v Ljubljani, v ostalih krajih pa tudi pri vseh glavnih založnikih Ljubljanske pokrajine. Kdor po 1. avgustu ne bo imel napisne table, ga zadene kazen od 380 do 3800 L. — Poslovna potovanja Iz Nemčije na Hrvatsko. Vsi dosedanji predpisi glede poslovnega potovanja iz Nemčije na Hrvatsko so bili ukinjeni. S tem so bile zelo poenostavljene za taka potovanja potrebne formalnosti. Kdor hoče sedaj potovati iz Nemčije poslovno na Hrvatsko, se mora zglasiti samo pri pristojnem policijskem uradu, kjer potovanje zabeležijo, kar se zgodi na priporočilo pristojne industrijske in trgovske zbornice. Raf:n tega je za sedaj potrebna še propustnica za potovanje na jugovzhod, ki se dobi pri glavnem uradu za propustnice v Berlinu ali pa pri uradu za propustnice na Dunaju. V avgustu pa tudi te propustnice ne bodo več potrebne. Potniki se morajo pred začetkom svojega poslovnega delovanja na Hrvatskem zglasiti pri trgovinskem atašeju nemškega poslaništva v Zagrebu. — Ustanovitev parohrodne družbe »Ocean la« v Zagrebu. Pri trgovskem sodišču v Zagrebu je bila prijavljena parobrodna družba »Oceania* s sedežem v Zagrebu in z delniško glavnico 60.000.000 kun. — Maksimirane cene ječmena v Srniji. V Srbiji so oblasti določile najvišje cene ječmena, in sicer pivovarni ški ječmen hektolitrske cene 68 kg se sme prodajati po 500 din 100 kg franco nakladalna postaja, za vsak kilogram hektolitrske teže manj se pa zniža cena za 5 din. Vse druge vrste ječmena se smejo prodajati po najvišji ceni 350 din metrski stot. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga. Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki res plačani! To opozorilo naj se smatra kot opomin! Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, bo moral uvesti prisilno izterjavo brez prejšnjega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuste odlašanja. 33 x — Strojepisni tečaji — novi — dnevni in večerni prično 1. aveusta. Zahtevajte prospekt: Trgovsko u čil išče »Chrtstofov učni zavod«. Ljubiiana. Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). 340 n — Smrtna nesreča. Pri cestnih delih zaposleni delavec Jakob Savec iz Drenovca se je te dni v kamnolomu tako težko ponesrečil, da je kmalu umrl. Velika skala se je nenadoma odtreala in zavalila nani. — Nesreče. V ljubljansko bolnico so bili sprejeti naslednji ponesrečenci. Roza Boben. Tiletna posestnikova hd lz Hinj, je pad'a s kolesa in si zlomila levico. Lovro Otrin, 531etni urar iz Slivnice, Je padel s LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ob ML, lt. m *L ari! KINO UNION TELEFON 22-21 v *ofci sijaja, slava im aoaaami pastotarrstffe«, Uabara« im intrice! BENEŠKE SPLETKE R. ma, SL de Olorgl. CUccl. C. Oalamai Ol■■■■ STaovajaaM kratak ram: »OD 8IKTZ DO MA&MARIKE«. KINO MATICA TELEFON 22-41 ODPUŠČANJE A. Stanrl. I*. Glorim. c. Val aatt filmi m v celoti opremljeni s _ slovenskimi napisi.__ KINO SLOGA TELEFON 27-30 Napeti doživljaji na lovu za dnevnimi senzacijami »BLISKOVITI REPORTER« Rtchard Talmadge Luana Walters lipe In al naiomil rebra. Zdravil se je doma ln ae sele čez nekaj Časa zatekel v bolnico. Anton Janša, 27letnl soboslikar iz Loga, je padel b kolesa in al zlomil desno nogo. Ana Lenče. 81etna posestnikova hči iz Do-brunj, je padla na koso in si prerezala žile in kite na levi novi. Podobna nesreča se je pripetila Janezu Selanu. 521etnemu posestniku lz Dob run j, ki ai Je s koso prerezal desno nogo pri koleno. — Nov grob. V fimarjeti je umrla daleč naokrog znana zasebni ca Marija K a 1 č 1 č. Vsi, ki so poznali to plemenito ženo, jo bodo ohranili v najlepSem spominu. Pokopali so jo danes ob 8. zjutraj na farnem pokopališču v fimarjeti. Bodi ji lahka zemlja, hudo prizadetim svojcem nase gioboko sožalje! Iz Ljubljane —lj Slabo vreme ostavilo dela na prostem. Slabo vreme, ki traja že četrti dan je ustavilo nekatera stavbna dela na prostem. Popoln zastoj je nastal pri delih za novo zapornico ob cukrarni. Poročali smo. da je bilo treba zaradi silnih nalivov odpreti vodo v Trnovem, tako da ni več izoliran del struge pn cukrarni. kjer so doslej delali. Delo bi bilo lahko kmalu kon -Čano, če bi ga nadaljevali neovirano še nekaj tednov. Zdaj še ni mogoče reči, kdaj bodo lahko zopet zaprli vodo ter kdaj se bodo delavci vrnili na delo. Vendar je zdaj še upanje, da jesensko deževno vreme ne bo trajalo dolgo, saj se vendar še ni začela jesen. —lj Izlet SPD na Mirno goro (1048 m) se bo vršil v soboto in nedeljo 2. in 3. avgusta t. L Odhod iz Ljubljane v soboto z vlakom ob 13.36 do žel. postaje Cemič. Prenočevanje v Domu SPD na Mirni gori. V nedeljo zjutraj preko Gač, po soteski Stare žage, čez Poljane in Podrum do žel. postaje Straža. Povratek iz Novega mesta z večernim vlakom ob 20.04, prihod v Ljubljano ob 22.30 uri. Prijave za navedeni izlet sprejema dni stena pisarna SPD še v petek, dne 1. avgusta t L Planinci, ki se zanimajo za lepe predele v okolici Mirne gore. naj se pravočasno prijavijo. —lj ISka je v poletnih mesecih ena naj-priljubljenejših Izletnih točk za Ljubljančane. Kdor ima kolo, ni odvisen od ostalih vozil, ki so Se na razpolago. Malokdo je tako navduAen, da bi pes hodil po brezkončni ravni cesti iz Ljubljane do Iga. zato je ob nedeljah močan naval na avtobus, ki vozi redno progo Ljubljana—Iška vas. Slovensko planinjđco druStvo hoče poma-srati posetnikom ISke ter zbira za to redno avtobusno progo že tekom tedna izletnike, ki so namenjeni skozi dolino Iske. Vsak teden najkasneje do sobote se morejo pri- Praška domača mast CISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 jCTttl v 1* mMM9mwš pa—Mat MJPT> odL ki fta-lljo v Iako a avtobusom redne prosa. Odhod ob oami ml zjutraj a Krekovega trga, povratek ob 18. url iz lake. Kdor ae ne prijavi pi aročaeno, na more računati na avtobus ob 8. uri zjutraj, marveč ae mora potruditi na avtobus ob 6. url zjutraj. V nedeljo, dne S. avgusta t. 1. bo voaal avtobus ob 8. url v Iako ln sicer izključno le one, ki se najkasneje do sobote opoldne prijavijo v drufitvenl pisarni SPD. VESELI TEATER SAMO AE DANES P O N O VITEV PROGRAMA —lj Maksi m Gaspari, Stane DremelJ la Frančišek Smerdn prirede razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu- K otvoritvi, ki bo v nedeljo 3. avgusta ob 11. Url vabimo ljubitelje slovenske likovne umetnosti. —lj Ocvrte plitke danes v gostimi LOVŠIN. Gradišče IS. S41n Iz Hrvatske — Kopališče sredi Zagreba. Poverjenik za šport v neodvisni hrvatski državi Miško Zebič je odredil, da bodo začeli v Zagrebu, in sicer v Preradovičevi ulici, ki je v strogem središču mesta, graditi 20X50 metrov velik bazen, ki bo poleti in pozimi služil Zagrebčanom za kopanje. Da bo dostop v ta plavalni bazen Srbom in Zidom najstrožje prepovedan, je samo po sebi umevno. — Pri obveznem odkupn žitaric In koruze je po odredbi državnega zakladnika (finančnega ministra) davčnim oblastem najstrožje prepovedano pobirati davek in druge javne dajatve. — Stroga obsodba zagrebškega trgovca, r^ed izrednim narodnim sodiščem v Zagrebu je bil te dni obsojen na 15 let težke ječe in 10.000 din denarne globe ugledni zagrebški trgovec Roman Marčelja, ki je kot rezervni letalski narednik pred razsul om Jugoslavije opozarjal svoje predpostavljene na nekatere nezanesljive hrvatske podčastnike in vojake, ki so ž« tedaj na zagrebških letališčih širili ideje vstaškega pokreta in se pripravljali na prevrat. S tem je zagrešil dejanje, ki nasprotuje interesom hrvatskega naroda. Poleg tega mu je obtožnica očitala, da je nekoč še za Jugoslavije, ko so skozi Za- greb peljali 18 vkSenjenJKi hrvatskih vsta-aav, vridflcnil: »Tako je prav! Z izdajalci moramo obračunati 1« S tem je hudo žalil čast hrvatskega naroda in je zaradi tega —tako strogo kazen, kakršno mu je narodno sodišče odmerilo — pravi »Hrvatski Narod«. Se veljavne bivše Jugoslovanske znamke Pokrajinska poštna direkcija v Ljubljani objavlja: Za veljavne je treba smatrati znamke bivših jugoslovensklh izdaj z vsemi notranjimi in zunanjimi učinki v poštnem in fl-latellstičnem pogledu, če so žigosane: 1. S >Co - Ci« in z >R. Commissariato Civile territori sloveni oceupati - Lubiana« (v izvedbi Merkurjeve tiskarne v Ljubljani; 2. z >R. Commissariato Civile territori Sloveni Oceupati - Lubiana (v izvedbi tiskarne Pokrajinske postne direkcije v Ljubljani); Orijentalski pregovori Tudi najmanjši potok prebredi, kakor da lmas pred seboj globoko reko. — 2ena, ki ni ljubosumna, je kakor žoga, ki ne od-skakuje. — Modrijan ne pozna sanj. — Štiri dobre matere rode štiri slabe hčere: resnica sovraštvo, sreča ponos, mir vojno, zaupanje pa zaničevanje. — Volk dobi novo dlako, nrav mu pa ostane. — Dober človek Ima srce na jeziku, moder pa jezik na srcu. — Kdor beži pred dežjem, ga pogosto dohiti toča. — Za tuje gorje imaš v očesu sol žico, za svoje pa pravi vodopad. — Ženski las potegne več kakor dva para konj. Dragocene slike na dražbi Pri tvrdki Marle & Bignell v Haagu se je vršila nedavno javna dražba 31 dragocenih umetnin starih mojstrov, na katerih so bila prodana dela Rembrandta, Tintoretta in Frans Halsa. Rembrandtov portret mladega moža v žametastem plašču z ovratnikom iz čipk je bil prodan za 135.000, podoba mulata z vrčem, delo Fransa Halsa je šla za 59.000. TintoreUovo Gospodovo vstajenje od mrtvih za 36.000, van Govenova krajina pri Nijermvegenu pa za 40 000 cekinov. KLIŠEJE ENO VECBA&VNF lUGO.MAflKA RUBINETTI PEK EVIPIAN-TI DI IG 1 ENE 8ANITARIA — IDRAULICA — AOQlTE-DOTTI — GAS — RISCAL-DAMENTO VAPORE. Cer-casi serlo, competente rap- presentante per Lubiana. Officine di Borgomanero G. manero (Novara) B. PIPE ZA HIGIJENSKO-ZDRAVSTVENE EN HIDRAVLIČNE NAPRAVE. ZA VODOVODE, PLINOVODE, PARNO OGREVANJE — Išče se resen Interesent kot zastopnik za Ljubljano. PRIMATESTA & CO, Borgo- Okusno domačo hrano DOBITE V GOSTILNIŠKI LOVCU44 LJUBLJANA, RIMSKA CESTA ŠT. 24 TELEFON 40-95 Sprejemamo abonente CENE GLASOM MAKSIMALNEGA CENIKA II. KATEGORIJE MALI OGLAS! STROJEPISNI POLK (za Časa počitnic) Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za začetniKe in izvežbance. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 1. avgusta. Vpisovanje dnevno. — t nrlstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon št. 43-82). 1252 KOBILO Sinilo, liplcanko. 6 let staro, 165 cm visoko, jahalno in za vprego, prodam. Polzve se: gostilna Razem, žab-jek. 1283 ZLODEJ UBIJA NAROD! Zdravo telo obvarujemo pred vdorom bakterij, če redno pijemo zdravilno AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica St. 6. 39 T ALI RES AE NE VESTE, da vam oglas v slovenskem Narodu« odvzame vse Vase skrbi? Ce iščete službo ali stanovanje, če želite karkoli kupiti, se obrnite na oglasni oddelek >Slovenskega Naroda«, ki Vam bo s cenenim oglasom izpolnil zeljo. Oglasni oddelek >Slovenskega Naroda« sprejema oglase za isti dan vsak vsak dan od 9. ure zjutraj. 1234 TUBI PALM CEVI DALM fino al diametro di 825 mm in tutte le esecuzioni e per culte le applkazionL Tubi di acciaio senza saldatura »M AN N E S MAN N -DALMINE« per ogni genere di condutture, muniti dei vari tipi di giunti. Tubi, corpi cilindrici e collettori per caldaie, per forni tubolari e per apparecchi chimlci. Tubi per trivellazioni. Tubi cilindrici, quadri, rettangolari e sago-mati per costruzioni di carpenteria, meceaniche ecc. — Tubi di »precisione« Pali rastremati ed a traliccio tubolare. Serbatoi, bombole e corpi cavi ln genere. — Prodotti tubolari spe-cialL do premera 825 mm v vsakršni irgotovitvi in za vsakršno vporabo. Jeklene cevi »MANNESMANN - DALMINE« brez spajanja za vsakovrstne vode, opremljene z vezmi raznih tipov. Cevi, cilindri in kolek-torji za kotle, za cevne peči in za kemične aparate. Cevi za vrtanje. Cilindrske, kvadratne, pravokotne ln prerezane cevi za tesarske, mehanične in druge konstrukcije. Precizijske cevi. Drogovi določenega premera in a cevno prevleko. Rezervoarje, bombe ter votla telesa sploh. Specialni cevni Izdelki. DALMIN Societa Anonima: Capitale interamente versato L. 120,000.000 Direzione Amministrazione ed Officine: Dalmine (Bergamo) Delniška družba: celotno vplačana glavnica lir 120000000 Ravnateljstvo, uprava in tovarna: Dalmine (Bergamo) Stran 4 Dolenjska — njene lepote in zanimivosti S popotno palico po l. Ljubljana, 31. julija. Obljubil sem, da bom v Metliki napisal še Ilekaj besed. Saj se nerad poslovim od rojstnega kraja, ki mi ni ljub samo zaradi resnične lepote, ampak tudi zaradi njegovih ljudi, ki so tako resnično prapristno mL Zdaj sem se spomnil: V >Hrvatskem Narodu« sem nedavno bral, da je Bela Krajina od pamtiveka hrvatska in da naši belokranjski ljudje govore samo nekakšno hrvatsko narečje, Id z našim slovenskim jezikom nima nič skupnega. To bi »Hrvatskemu Narodu« lahko potrdili Oton Zupančič, Engelbert Gangl, Pavel Golja.. IViko Zupanić, Jure Adlešič. Kuno Hočevar, Marko Bajuk iz Drasičev, dr. Franc Derganc, dr. Mirko Oernič. Davorin Judnič iz Scmiča, ki so ga živela 16 strahotnih leta 1411. do leta 1578. Dvakrat Je ce zgorelo do tal, enkrat pa so ga Tinki popolnoma razdejali. V tiari dobi je imela Metlika tudi svoj grb — obrambni stolp, ki ga čuvata dva krokarja. Ta grb je dal povod te mnogim grdim govoricam o Metliki in o naaih vrtin Met-ličanih. Zlobni jeziki so namreč trdili, da sta v metliškem mestnem grbu krokarja zaradi tega, ker so Metlicami veseljaki ln kot taksni pač krokarji. Toda to zlobo je treba z Metlike oprati. Krokarja v metliškem grbu predstavljata namreč veliko čuječnost MetliČanov, ko so ob vhodu na slovenska, tla morali neprestano oprezova-tl. kdaj bodo prišli Turki, da so se potem prvi spopadli z njimi. Prvi so tudi zažigali svarilni kres, ki je takoj za njim zagorel Črnomelj celo preganjali zaradi njegove slovensko narodne zavednosti, Ivan Tomšič, ki je bil ustanovitelj m prvi urednik slovenskega mladinskega lista >Vrtee«, Nikolaj Žagar, Miran J are, Anton Jeršinovič, dr. Janko Lokar, Matija Malešič, dr. Martin Malna-rlč, Vilko Mazi, akademski slikar Josip Gerrn iz Adlesičev, pisatelj in kot državni poslanec borec za pravice slovenskega jezika Julij Grabrijan, skladatelj Matija Tome iz Podzemlja, narodopisec Jurij Ko-be iz Sodevcev in še cela vrsta drugih Belokranjeev. ki jim niti najhujši ponarejevalec resnice ne bi mogel očitati, da so njihove matere in matere njihovih mater govorile samo nekakšno hrvatsko narečje! MLsMm, da bi bil vsak pogovor zastran Bele Krajine s Hrvati odveč. Metlika je srce Bele Krajine, črnomaljci bi jI sicer ta njen sloves že davno radi vneli, pa se jim se ni posrečilo. Metlika ima namreč 26 prebivalcev več kakor Črnomelj. To sicer ni veliko, toda nekaj je le. Vsaj toliko, da se lahko postavi, da je večja od Črnomlja. Ne vem sicer, ali so se od zadnjega ljudskega štetja Črnomaljci kaj podvizali, da bi dohiteli Metliko, toda tudi, če so jo. bo ta uspeh še zmerom kočljiv. V Črnomlju namreč zdaj grade železniško progo proti Vrbovskemu in ta dela so dala Črnomlju prirastek, ki pa ni domaČega izvora. Ce bo torej letošnji 31. julij pri ljudskem štetju izpadel Metliki v Škodo, še zmerom ne pomeni, da je Metlika manjša od Črnomlja. Sicer pa bi ta davni spor med Metliko in Črnomljem lahko rešili tudi na drugačen način: Metlika naj bo kulturno. Črnomelj pa gospodarsko središče naše lepe Bele Krajine. Sicer pa je Metlika tudi po svoji zgodovini starejša od Črnomlja. Črnomelj omenjajo zgodovinarji prvič okoli leta 1228., ko se je kot srednjeveška naselbina začel razvijati okoli Starega gradu Črnomaljskih gospodov ob združitvi Dobličice in Lahinje, Metliko pa omenjajo že 1205., ko so bili njeni gospodarji ogrski kralji. Pozneje so jo odstopili grofom Andechsom. ki je bila iz njihovega rodu tudi Neža Andechs-Meran.ska. slovita lepotica, ki je ob svoji možitvi dobila Kamnik za doto. še pozneje, leta 1228.. ko Črnomelj šele prvič omenjajo, je Metliko podedovala Zofija Višnjegorska. po njej pa grofe Span-heimi. katerih dediščino so okoli leta 1280. prevzeli goriški grofje. Metlika je bila ves ta čas središče slovenske marke — Bele Krajine — in v njej ie bil sedež deželnih glavarjev, ki so bili odvisni le od deželnih knezov, še po letu 1374.. ko so jo Habs-buržani kot njeni lastniki priključili Kranjski, je Metlika še skoraj dve stoletji ohranila svoje deželne glavarje. V trg je bila povzdignjena že v zelo zgodnjem srednjem veku, leta 1305. pa je kot trg imela že iste pravice kakor tedaj že mesto Kostanjevica. V mesto je bila povzdignjena okoli leta 1365. in je kot mestna trdnjava do- vrh Gorjancev in črnim Kranjcem »poročal, da se spet bližajo ure groze in strahu, ko so \«^ molili: Turka resi nas, o gospod! V poznejših letih, so Metličani še posebej prosili: Kuge reši nas, o gospod! Toda bog tedaj ni bil usmiljen. Od leta 1646. do leta 1647. je v Metliki pomorila kuga nad 1200 meščanov. Ta številka hkrati pove, da je bila Metlika že tedaj ne samo močno, ampak tudi zelo obljudeno mesto. Črnomelj, prijazni ae je aM rasvijati nekaj pozneje Metlika, vendar pa je kmam dosegel lete svoboščine ln pravice, kakršne no mtival i MeUičanL Zgodovinarji no dokazali, da je btl Cmomerj obijođen ne v pređagodovin-nkl dobi, na Rimljanov pa jo JBvela v nJem močna vojaška posadka. Is poznejše dobe so odkrili v njem etarostovenateo grobišče z žarami, ki dokazujejo, da no nafti predniki nasehU Črnomelj te v zelo zgodnji dobi. Zgodovinarji, ki so na p«««*^ fiatin pisali zgodovino aaSDi krajev, omenjajjo Črnomelj prvič leta 1228., leta 127T. pa je bil že povzdignjen v trg, medtem ko je dobil mestne pravice dobrih 40 let pozneje kakor Metlika — okoli leta 1407. Mesto je bilo najprej tast CrnomarjaMb gospodov, BnVnVavaer. Ko so Turki napadali nase dežela, Črnomelj ni dosti trpel. BH je prirodno ln umetno močno utrjena vojaška postojanka, ki je Turki niso mogli nikoli zavzeti. Dobo tnrSkfh napadov Šteje Črnomelj lahko celo za svojo zlato dobo. Takrat je zaradi vojaške posadke in Številnih beguncev v njem cvetela trgovina, ki je v poznejši dobi, ko no turški napadi že ponehatt, skoraj čisto propadla, tako da je Črnomelj po strahovitem objemu ognja leta 1655. popolnoma onemogel. Minilo je precej desetletij, da al je spet opomogel, več kakor dobro stoletje pa je poteklo, preden se je Črnomelj spet začel gospodarsko razvijati m preden se je povzpel na gospodarsko precej visoko stopnjo, ki je na njej zdaj. Poleg lepe okolice ima Črnomelj tudi ve-Hko zariimivih zgodovinskih spomenikov. Med najstarejšimi je Mitrov hram prt Ro-žanca, kjer so stari Rimljani slavni svojega boga sonca, pa kamen z rimskim na- pisom v zidu črnomaljskega mlina, Iz poznejše dobe znani staros lovenski grobovi, ki sem jih že omenil, pa glagolski napis na Vinici m črnomaljske glagolske Hsttne, ki jih hrani sedanja Hrvatska akademija v Zagrebn. Zanimivo je tudi, da počiva v grobnici črnomaljske župne cerkve sv. Petra truplo zadnjega iz rodu Višnjegorskih vitezov, ki je junaško padel v bitki pri Bu-dačkem, in truplo potomca zadnjih krbavskih knezov grofa Ivana Krištofa Scholen-berga. O teh črnomaljskih zanimivostih in znamenitostih je več člankov napisal znani belokranjski pisatelj in črnomaljski rojak dr. Martin Mamarič, ki sem po njem tudi jaz povzel podatke za ta odstavek. O zgodovinsko zanimivem črnomaljskem župnem ervoren tn o prav tako značilnem črnomaljskem gradu, kakor tudi o dandanašnjem Črnomlja in njegovi okolici pa j jutri, če bo na razpolago dovolj prostora, j sicer pa zanesljivo—pojntrišnjem, R-y. Otrokom je nahod nevaren Umestno in potrebno opozorilo staršem, ki premalo pazijo na svoje otroke Menda ni na svetu človeka, ki bi ne imel se nikoli nahoda. Većima ljudi smatra nahod za bolezen, ki je bolj neprijetna kakor škodljiva- Toda Američani, ki merijo vse s številkami, so s pomočjo obširnih in točnih statistik izračunali, da stane nahod ameriške industrije vsako leto več milijonov dolarjev, kar povzroča enako škodo kakor požari in povodnji. Nahod je nalezljiva bolezen in zato n* čuda, da so tembolj podvrženi otroci, saj se je tudi odrasli ne morejo ubraniti. Otroški organizem še ni dovolj razvit in njegova odpornost proti nahodu je tem manjša. Cesk: zdravnik prirnarij dr. Ladislav Riedel opozarja starše v svojem delu »Otroške nalezljive bolezni«, da more biti nahod vhodna vrata, skozi katera prodirajo v otroško telo razne nalezljive bolezni. Nahod lahko napade pri otroku ne samo grlo, temveč tudi zvezo z očmi in srednje uho. Tako lahko povzroči zelo resne komplikacije. Poznamo več vrst otroškega nahoda: davični nahod, astmatični nahod, stfilitični nahod, ki je navadno pri novorojenčkih znak podedovadnega sifilisa, suhi nahod, ki povzroča otroku velike neprijetnosti in se odlikuje po hudem smradu ter lahko privede tudi do bolezni v nosu. Prirnarij Riedel, ki na jasen tudi vsakemu lajiku razumljiv način odpisuje poznavalce znake vseh teh vrst otroškega nahoda pravi, da je treba zelo pazi ti, da otrok ne dobi nahoda. Zlasti naj bi starši pazili, da ne pridejo njihovi otroci v stik z nahodnimi ljudmi, kar je večkrat zelo težko. Mnogi otroci dobe nahod od svojih mater, ki so z njimi v neprestanem stiku. Mati pest uje, boza ali celo poljubu je otroka tudi če ve, da je prehlajena. Starši bi ne smeli nikoli pozabiti, da je nahod pri otroc&L nekaj čisto drugega kakor pri odraslih. V sdtabotnem otroškem orgaiuzr. mu iartko zapusti nahod zelo težke posledice, ki ostanejo v organizmu tudi pozneje, ko otrok dkmaste. Ce kje drži tu pregovor, da je previdnost mati modrosti. Bliža se jesenski čas, ki nam prinese navadno dolgotrajno deževno vreme, z njim pa tudi rnočno razširjen nahod. To opozorilo staršem jc torej zdaj ie posebno umestno ki potrebno« Vzhodno bojišče v Bitim Nemški kinernatografl so imeli zadnje dni na sporedu drugI dei velike filmske reportaže o največjem vojnem pohodu vsen časov. Ta film so prikazovali tudi po kinematografih Ceškomoravskega protektorata. Film kaže vse važnejše prizore Iz ogromne bitke na vzhodnem bojišču, silovitega spopada dveh. velikih armad. To so največji vojni dogodki, kar jih je svet kdaj doživel. Med drugim je prikazano na filmskem platnu zavzetje Minska, Kal\*arije, Vime, Dvinska, Rige, Li-bave in drugih mest I>olvLUTKmtirani filmski posnetki vojnih poročevalcev, ki nudijo neposredni vpogled v mogočni tok zgodovine, v katerem se odloča in oblikuje bodočnost Evrope in vsega sveta, so postali temeljni sestavni del poročevalskega orgarrizma, s katerim vodstvo nemške armade stalno informira široke sloje naroda in svetovno javnost o dogodkih na vzhodnem bojišču. Filmska reportaža o vojni proti sovjetski Rusiji je zelo zanimiva tudi v termičnem pogledu. Italijanski brzi bojni čolni v borbi proti sovražnim vojnim ladjam na Sredozemskem morja Soli kot hladilno sredstvo Uporaba hladilnih soli je zelo enostavna Na počitnicah, v gorah, med kopanjem, v prosti naravi, na kratkem oddihu, v vlaku aii ob bolniški postelji je treba večkrat hitro othlabHti jed ali pijačo, ki šele potem postane okusna ali pa jo oh varujemo, da se ne pokvari. Toda vsaka gospodinja so ne more ponvoščiti električnega hladilnika. Mnoge si pomagajo na najenostavnejši način ne glede na to, da še tako prikladnega hladilnika ne morejo vzeti s seboj. Vrzel med dragim tehničnem pripomočkom in starodavni mi pripomočki hoče zapolniti sodobna industrija. Kot hladilni pripomoček se posebno dobro obnese zmes raznih soli, kd učinkuje hitro in stane malo, Polar salt je ena takih zmesi. Novi izum naveže tu zopet na staro znano izkušnjo. Ce dela gospodinja doma sladoled, vzame vedno nekaj rdeče živinske šoki, da dobi tako poceni m mnogo bolj hLadečo zmes. Tudn druge soli, ne samo sodne, imajc znaten hladilni učinek, ali pa učinkujejo cedo še bolj. Tako lahko apnenčasti klorid zniža temperaturo iaz£opme celo na —45° C. Uporaba hladilnih sofl je zelo enostavna. Zadostuje raztopiti nekaj žlic soli "% posodi s svežo vodo. Tako dobimo hladilno raztopi-n-o, v Icatorro po-Jožimo to, kar hočemo ohUulrti. Pijače v steklen•cah, kakor pivo, vtno, mleko, sadni soki a'ii tud: živila v primerno zaprtih posodah, kakor maslo, sočavje itd., vse to lahko hitro in z malimi stroški ohladimo. Če je pa treba obladati kaj za del j časa. dodamo raztopini pozneje še nekaj hladilnih sohL Hladilna sol ima pa druge predmeti. Potrebujemo je razmeroma malo in BVbO zavzema tudi malo mesto. Ne obremeni nas torej, če jo vzamemo na pot v pfawinr al: kamor pač gremo Celo pri negi bolnikov lahko uporabljamo raztopino 8 bJadalno soljo za polnjenje ledenih vrečic. Velika prednost hlatlilnc soli je rudi v tem, dn nam vzdrži tudi cele mesooo. To je treba vedeti zlasti poleti, ko pridemo opetovano v položaj, da je treba kai hitro ohladiti. Rubensova proslava Rojstno mesto slavnega flamskega slikarja, nemški Siegen blizu Bonna v Po-renju, se je zdaj pridružilo spominskim proslavam ob lanski 300-letnici Rubensove smrtL Priredilo je lepo razstavo Rubenso-vih del, obenem pa svečanost, ki so se je udeležili zastopniki mesta Antverpna in flamske kulturne javnosti. Razstava v mestnem muzeju v Siegenu obsega, Rubensove baročne bakroreze, risbe flamskih sli-karjeve iz Rubensove dobe in razne kulturno zgodovinske dokumente, nanašajoče se na Rubensovo rodbino. Zanimiva strokovna predavanja sta imela umetnostna zgodovinarja dr. Stubbel iz Gen ta ln prof. dr. van Roosbroeck. Prof. dr. Dambre iz Genta je spregovoril o Ru-bei>3ovem rodu zlasti o njegovih roditeljih Johannu Rubensu in Mariji Pypenlixovi, ki sta prišla iz Flandrije v Porenje kot verska izgnanca in sta tu preživela zelo burno dobo svojega življenja. Odkod izraz „pionir"? Med mnogimi izrazi iz vojaškega življenja ima posebno zanimivo zgodovino beseda »pionir«. V pozni latinščini je znana beseda pedo, ki je označevala podobno kakor v Cezarjevih listinah pedes, peditus, splošno pehotinca. Ta beseda še vedno živi v francoski besedi pion, kjer pomeni peho-hotinca v vojski ali v šahu- Iz tega so nastali pozneje po vzorcu fusilierov grena-dicrov in drugi oddelki pionirjev, ki so prvotno ohranili enak pomen kakor prvotni pioni, kmalu so se pa omejili samo na tiste pehotince, ki jim je bila poverjena gradba cest in podobna zemska dela pred fronto. Tako je prišel izraz pionir ali pioner tudi v Anglijo, kjer naletimo nanj že pri Shakespearu. Tu se je njegov pomen ustalil tako, da je prevzela pozneje ta izraz tudi pruska armada. Pionir je zdaj vsak vojak vseh tehničnih oddelkov, ki se še zdaj imenujejo v Fianciji Corps de geni«*, pri Angležu pa >engineers<. Stara Imenu saperji, minerji, pontonierji so bUa v nemški vojski povsod nadomeščena z enotnim izrazom pionir. Izreki Mož le nerad vara svojega prijatelja, pač pa žena najraje vara svojo prijateljico. So ljudje, ki so čudovito tihi: širijo tišino okrog sebe. Najlepše stvari preživljamo že v sedanjosti kot spomine. Večina ljudi potrebuje več ljubezni nego je zasluži. Presenečeni opazimo, da se nam btrža nasmejana lepa žena, naenkrat pa opazimo, da stoji za naštm hrbtom njen prijatelj. Če je moški resen, pravi ženska o njem, da ima neprijeten obraz. Melanholičen hrti pomeni, da se toži človeku po samem sebi. Ljubezen je razočaranje, ki vzbuja novo upanje. ženski je dejal: Btti postrežena v malenkostih in streči v velikih stvareh. Ženske si dajo najraje razlagati to, kar najbolje vedo. Porast italijanskih mest Italijanska mesta so se v nagem stoletju hitro širila. Leta 1901 je bik> največje italijansko mesto Neapolj, ki je imel 563.540 prebivalcev. Njemu je sledil Milan s 491.460, Rim s 462.783, Turin a 335.655 in Palermo 8 309.694 prebival ci. 1. marca 1941. je bil pa Rim že na prvem mestu med italijanskimi mesti ko je štel 1,376.000 prebivalcev. Milan je štel 1.238.000 prebivalcev, Neapolj 940.000, Turin 670.000, Genova pa 665.000. Manj je naraslo Palermo, ki šteje zdaj 443.000 prebivalcev. Tito A. Spagnol: 50 IZDAJALSKA PUNČKA Roman — Kaj ti pa pride na misel? Vsekakor je to en dokaz več za mojo teorijo. Zardel si, in to mi potrjuje, da je moja metoda prava, čeprav nisi ničesar prikril, ker čivkajo o tvoji skrivnosti že vrabci na strehi. — Toda stric! — sem ugovarjal vedno bolj v zadregi. — Ah. tn prihaja don Cipriano, — je vzkliknil, kajti v tem trenutku je bil vstopil koadjutor. Povabil ga je bil k obedu in tako sem moral krotiti svojo radovednost, dokler bi ne ostala zopet sama. Toda to se ni zgodilo. Takoj po obedu mi je stric namignil, da bi rad govoril med štirimi očmi z don Ciprianom in prav slabe volje sem odšel v svojo sobo, da bi si malo odpočil. Nisem imel namena spati, vendar sem pa zaspal in se zbudil okrog štirih, kajti za vrati so se slišali glasovi, med katerimi sem spoznal glas poročnika Marsica, Brž sem vstal in odšel doli. Sedel je že s stricem v kabinetu. — Včeraj ste mi obljubili, da lahko računam z vami, — je dejal stric v trenutku, ko sem vstopil. Poročnik ga je pozdravil, stric Pol do je pa nadaljeval: — Zdaj se mi zdi, da je napočil pravi trenutek. — Samo po sebi umevno, monsignore. Seveda pa še vedno računam s tem, da ne gre za nič prepovedanega, — je odgovoril poročnik, ki je bil resen glas mojega strica napravil nanj globok vtis. — Ne verjamem. Gre za informacijo, pozneje vam pojasnim tudi svoje razloge. — Na razpolago sem vam, govorite! — Včeraj ste nam pravili o lokalnem ogledu v Banca Generale di Credito v Benetkah, kjer je imela grofica Matilda svoj safe. Zdaj bi pa rad, da bi mi povedali kaj točne jšega o hranilni knjižici, najdeni v safu. — Bila je navadna vložna knjižica na donosilca z vlogo šestinosemdeset tisoč lir. — Da. Ali mi pa ne morete povedati ničesar o poedinih vlogah v tej knjižici, to se pravi o prejšnjih vlogah in izplačilih? Ali je bil račun v banki že star? — Spominjam se na začetni znesek stopetinpetdeset tisoč lir. Knjižica je bila izročena dedičem. Ker za sodno preiskavo ni bira važna, je torej ni bilo treba zaseči, zahtevam pa lahko vedno, da mi jo pokažejo. — Le počasi! Kaj ni nobene druge poti? Saj lahko zahtevam od banke računski izvleček. — To bo bolje. A kako bi bilo, če bi dobili še druge informacije, recimo, dali je grofica vedno sama vlagala in dvigala denar. — Seveda. Za to lahko zaprosim Poveljstvo Karabin jerjev v Benetkah telefonično. — To bi bilo vse. Hvala lepa, poročnik! Oh, še nekaj, če že ni prepozno. •. Ali lahko postavite pod nadzorstvo stanovalce viie, dokler ne dobiva teh informacij? — Gromska strela! — je vzkliknil častnik. Potlej se je pa zasmejal in nekam ironično pogledal strica Polda, preden je pripomnil: — Saj to vendar ni potrebno. On dneva umora so vsi stanovalci vile od zadnjega sluge do gospoda pod zelo diskretnim, toda zelo strogim nadzorstvom. Nihče ni storil nobenega koraka, ne da bi bili to zvedeli. Včeraj vam tega nisem povedal, monsignore, toda verjemite mi, čeprav smo osumili gospodično Sol veni, nismo zanemarili drugih. Glejte, to je baš naša metoda: biti potrpežljiv in imeti oči odprte. V splošnem ta metoda vedno privede do cilja. Prej ali slej opusti kdo opreznost ali pa misli, da je varen in da ga nihče ne opazuje. In potem ... Stric Poldo je bil s poročnikovirni besedami zelo zadovoljen. — To mi je v veliko olajšanje, — je dejal. — Zakaj pa? — Bal sem se, da bi utegnil kdo kaj odnesti iz vfle in spraviti kam drugam, kdo ve kam. Če mi pa poveste ... — O, saj je že lahko bilo te dni kaj odneseno iz vile. Ce se je pa to zgodilo in če mi poveste, kdo je odnesel, bomo dotično stvar gotovo našli. Mimogrede rečeno, ali veste, da ste vzbudili vso mojo radovednost ? — Kdaj mislite, da mi boste lahko dali te informacije ? — Najpozneje jutri popoldne. — No, dobro, torej do jutri, dragi moj poročnik. Ali mi zaupate do jutri? Smeje se je poročnik priklonil. Ko je pa odhajal, sem imel vtis, da na besede strica Polda ni polagal posebne važnosti. xrv. Naslednji dan je bil dolg in mučen. Odpeljal sem se po nepotrebnem v mesto, kajti kaplana ni bilo doma. Potem sem pa prebil več ur v družbi Luigia in Isabelle. Belili smo si glave s tem, kakšna utegne biti tajna strica Polda. Še vedno nam je ni odkril in vsa vprašanja je sprejemal smeje. Toda jaz sem že nekoliko poznal strica in vedel, da je bil tudi on silno radoveden, samo da tega ni pokazal. — Ti bi bil moral postati diplomat, stric, — sem mu dejal. — Seveda, vsaj kardinal, državni tajnik. Toda čuj, namesto da se tu dolgočasiš, bi mi lahko malo pomagal spraviti v red te risbe. Pritrdil sem. Tudi to je bil en način ubijanja časa. Toda ni se mi posrečilo odvrniti misli od strme ulice z zamreženimi okni, za katerimi sem si mislil Ido, kako vsa obupana sklepa roke. Okrog sedmih sva končno zaslišala avto m kmalu se je ustavil poročnik Marsico z njim pred vrati. — Pozno je že, toda informacije iz Benetk so prišle šele malo prej, — je dejal ob vstopu, in naju pozdravil. — Res je pozno, — je pritrdil stric. — Prihajate pa še pravočasno, da malo prigriznete z nama, če nimate nocoj nobenih drugih načrtov. Uictmjt Ju^ii £ffpaiaćić k Za Xaru*Ui© tiskarno Pran Jcran // Za upravo in inseratnJ dd Usta Vlad. Regallv II Val v LJubljani