(foto: EM6)
prm. VILIBj
dr. med., spec, ortopei
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
Sedanja družba oboleva predvsem zaradi prekomerne prehrane, najhujše pa je to, da hrana ni kvalitetna, saj vsebuje preveč škroba in maščob. Slovenska populacija je v glavnem prekomerno hranjena, toda v razvitih zahodnih državah je stanje še hujše kot pri nas, zlasti v ZDA, kjer so razmere že kar katastrofalne.
CELJE
SN00032
II, 21. OKTOBER 2005, CENA 298,00 SIT
ISSN 0351-8140
Samo šeW oktobru - 20% Vozovnice brez nihalke dodatnih -10% (dovoz čez Ljubno)
Uradna
otvoritev prvega krožnega križišča v Zgornji Savinjski dolini
Predprodaja%mu<carsl|ih
j , T v
f ^wotowjiCi. f&. ■
Naročnik: Golte d.o.o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje
Vrtnarstvo in cvetličarn
Briberratova IO, 2600 Moäqe.'j TeL: 03/83^45-60
Sprejemamo naročilajzFapnžiiiaiBfcesuhega svežega^eTCHSL^ntetfpajgpMefirdilgberete
v prostipr^aickVt^j^^^^^rT^cvetiež gobe, razne po^m^pMgdKlokj*
w*i	f.
l{7fiRWTfTlft
CENA PLATIŠČ «
GUME VAM BOMO	^
ZAMENJALI Z NAJSODOBNEJŠIM MONTIRNIM STROJEM, KI JE ŠE POSEBEJ PRIMEREN ZA MENJAVO GUM NA ALUMINJASTIH «K*. PLATIŠČIH. ^ JPbk r
Zadruga mozirje
Zgomjesa vhjska kmetijska zadruga Mozirje z.aa
- PC Ljubija	837-07-71 in
837-07-20
-	Železnina Gornji Grad	839-44-20
-	Železnina Luče, Luče	584-40-24
-	Železnina Ljubno, Ljubno	584-12-41
-	Trgovina Radmirje, Radmirje	838-80-43
-	Trgovina Šmartno, Šmartno	584-51-32
-Trgovina Bočna, Bočna	584-50-05
-	Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž	584-75-09
-	Trgovina Solčava, Solčava	839-43-30
-	Kmetijska preskrba Sp. Rečica, Rečica 838-80-03
NA ZALOGI SVEZI PESNI REZANCI SLOVENSKEGA POREKLA
PLAČILNI POGOJI: - ZKZ kartica - obročno - ali gotovinsko plačilo
VREČA 35 ks že od 1.100 SIT dalje
„	° [103(023 03GB
Kvalitetni
PŠENIČNI
KRMILNI
OTROBI
VREČA 40 ks 990 SIT
Sprejemamo naročila aranžmajev za 1. november dan spomina na mrtve
PC Ljubija tel: 837-07-71 h 837-07-90
89,1
Rovinjski vJ—^
Poslušajte nas vsak dan od 5.30 do 10.00 in 14.00 do 19.§?
Radio Goidi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold
UGODNA
PLATIŠČA:
14 col 15.480 SIT 16.080 SIT 17.880 SIT
Ce še niste
zamenjali gum, je skrajni čas, da nas obiščete
HITRI SERVIS. ZA SREČNO POT.
V hitrih servisih Vulco bomo vaše vozilo skrbno pregledali in primerno obuli. Obiščite nas v našem servisno-prodajnem centru:
VULKANIZCRSTVO IN AVrOOPTM NOVAK
Jote Novak $45, Okonlna 9.3333 ljuboo ob Savinji TeL, Fcdc 03/6841-169,03/838-10-70, GSM: 041/783461
■HB||
|r.o«o,%4» I
jarrjvjt.<ajr-
__________________
montažne gradnje
RIHTER d.o.o., Loke 40, LJUBNO
Objavljamo prosta delovna mesta (M/Ž
-TESAR KROVEC - KLEPAR KROVEC - MIZAR - MONTAŽER - POMOŽNI DELAVEC
K sodelovanju vabimo tesarje, stavbne kleparje, mizarje, montažerje ter delavce brez poklica z izkušnjami v tesarstvu, krovstvu, mizarstvu oziroma montažerstvu.
Vloge za zaposlitev s kratkim življenjepisom, opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju pogojev sprejemamo do 28. oktobra na naslovu:
TRGOTUR, d.o.o. Kadrovski inženiring, Ljubljanska cesta 13 b, 3320 VELENJE s pripisom »Rihter d.o.o.«
Vrtnarstvo, cvetličarstvo In urejanje parkov Jožo Skorntok sp, Hribernikov« 10. 3330 Mozirje
zavedajo v vseh uspešnih gospodarskih družbah, tudi nazarski BSH Hišni aparati kot najuspešnejše zgomjesavinjsko podjetje pri tem niso izjema, saj vedo, da je nadaljnje uspešno poslovanje odvisno od ljudi z znanjem, motivacijo in pripadnostjo, katerim je jasno njihovo poslanstvo in izzivi, ki jih prinaša prihodnost.
Podjetniški svetovalec in specialist za prodajo Janez Hudovernik v enem izmed svojih avdio programov navaja, da danes znanje na svetu raste z eksponentno krivuljo, torej neverjetno hitro. Poslušalce sprašuje, ali bi bili pripravljeni zaupati svoje prihranke borznemu posredniku, ki se v zadnjem letu dni ni izobraževal in ni na tekočem z vsemi novostmi na finančnem področju. Zagotovo ne. Po drugi strani pa veliko ljudi ne stori prav ničesar, da bi bili seznanjeni z novostmi v svoji stroki: ne obiskujejo seminarjev, ne berejo strokovne literature, ne pogovarjajo se s strokovnjaki...
Če želi Zgornja Savinjska dolina hitreje naprej, potrebuje poleg razvojnega kapitala tudi znanje, zato mora postati učeča se družba, kajti od izobraženosti in zmožnosti njenih prebivalcev, tudi starejših in tudi tistih, ki so zdaj funkcionalno nepismeni, sta odvisna njena vitalnost in prihodnji razvoj.
Znanje za prihodnost
V današnji družbi ima znanj e tako pomembno vlogo, kot je še ni imelo, vse odkar obstaja človeštvo na Zemlji. Še nikoli doslej informacije niso bile tako dragocene za pravilno odločanje in še nikoli doslej prebivalstvo sveta ni bilo tako staro, da bi se tudi ljudje v tretjem življenjskem obdobju izobraževali.
Zakaj je pomembno, da tudi starejši zaposleni in upokojenci pridobivajo nova znanja? Preprosto zato, ker je le družba, ki omogoča izrabo potencialov čim večjega števila prebivalcev, perspektivna in ker se znanje, tudi tehnološko, pretaka med vsemi rodovi in v vseh smereh. To pomeni, da morajo imeti dostop do znanja vse generacije, od mlajših do starejših.
Pomen znanja je enak tako v slabše razvitem lokalnem okolju, kot je naše, kakor v bolj naprednem, mestnem okolju ali razviti regiji. Vendar je treba pri tem upoštevati, da zaostajanje v razvitosti praviloma pomeni tudi zaostajanje v posedovanju znanja. To velja za vse vrste znanj, tako za osnovna kakor tudi za uporabna znanja.
iz tega razloga so aktivnosti na področju izobraževanja izjemnega pomena. Tega se
IZ VSEBINE:
42
Aktualno:
Teden vseživljenjskega učenja.......4
Občinski svet Gornji Grad:
Preložena odločitev o
prodaji občinskega podjetja Engo....5
Intervju:
Prim. Vilibald Vengust,
dr. med., spec. ortoped.............8
Razstava Gorana Horvata:
Izjemna ustvarjalna moč,
ki presega meje fizične zmogljivosti.......10
Logarska dolina:
Karavana študijskih krožkov.....15
Košarkarski klub Nazarje:
Z borbenostjo do dveh zmag.............21
Na naslovnici:
V mesecu varstva pred požari potekajo različne vaje reševanja
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 42,21. oktober 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA
Predstavitve študijev tudi v naši dolini
Že deseto leto zapored v drugi polovici oktobra poteka Teden vseživljenjskega učenja (IVU), koordinator vseh prireditev je Andragoški center Slovenije. Letos smo se z omenjeno akcijo, ki poteka od 17. do 23. oktobra, prvič pobližjespoznalitudivCentru za samostojno učenjevNazaijah. Tu je ljudska univerza Velenje pripravila štiri prireditve, vse povezane s formalnim in neformalnim izobraževanjem mladine in odraslih.
Teden vseživljenjskega učenja seje vzadnjem desetletju uveljavil kot vseslovenska prireditev, ki povezuje raznovrstne izvajalce izobraževanja in učenja ter udeležence vseh generacij. V tem tednu po vsej Sloveniji potekajo različne predstavitvene, izobraževalne, informativnosve-tovalne ter družabne prireditve, tako na državni kot na krajevni ravni. Mnoge prireditve v letošnjem letu so se navezovale na Evropsko leto državljanske kulture, saj je bilo vseživljenjsko učenje za dejavno državljanstvo ena od osrednjih tem letošnjega TVU.
Tudi na Ljudski univerzi Velenje (LUV) se vsako leto vključijo vTeden vseživljenjskega učenja, zato so v letošnjem letu pripravili nekaj aktivnosti, za katere ocenjujejo, da bi bile najbolj zanimive za udeležence izobraževanj. Kot je povedala direktorica LUV Mirjana Šibane, je bil prvi del tedna usmerjen na jezikovno izobraževanje: »Občanom smo ponudili brezplačno testiranje iz znanja tujih jezikov, predstavitev izpitov iz znanja jezikov na osnovnem in višjem nivoju oziroma opravljanje modelnihtestovza izpite na osnovni in višji ravni. Spomnili smo se tudi na najmlajše, njim smo predstavili
učenje angleščine za predšolske otroke.«
Nadalje so na velenjskem zavodu v tem tednu pripravili tudi krajšo delavnico pisanja prošnje za službo, vabila, obvestila, prisotne so poučili o pasteh slovenskega jezika. Ker so jeziki, svetovanje, središče za samos-tojno učenje in študij na daljavo glavne točke, ki jih po besedah Šibančeve želijo v Tednu vseživljenjskega učenja predstaviti širšijavnos-ti, so te točke predstavili tudi v Centru za samostojno učenje v Nazarjah: »Tu smo organizirali krajšo delavnico iz uporabe interneta, elektronske pošte in brskanja po svetovnem spletu, predstavili smo program nacionalne poklicne klasifikacije za voznika skupaj z brezplačnim testiranjem cestno prometnih predpisov po b programu.
Letos na novo ponujamo visokošolski strokovni program poslovnega
asistenta in ker je tudi ta v sklopu študija na daljavo, se nam je zdelo smiselno širši javnosti predstaviti tudi, kako deluje študij na daljavo, katere so njegove prednosti in pomanjkljivosti. V Nazarjah smotako predstavili tri študije, ki potekajo na daljavo preko interneta, poslovni sekretar, komercialist in že omenjeni poslovni asistent.«
Glavna naloga akcije Teden vseživljenjskega učenja je oza-veščanjejavnosti o pomembnosti in navzočnosti učenja v vseh starostnih obdobjih in na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. V vseživljenjsko učenje smo tako rekoč že prisiljeni z našim načinom življenja. Tega se zavedamo tudi v Zgornji Savinjski dolini, kar smo dokazali s številčno udeležbo na vseh zgoraj naštetih prireditvah v Nazarjah.
Tatiana Golob
Naša anketa
Brez dela ni jela, brez znanja ni napredovanja
Lahko bi rekli, da je učenje skozi vse življenje postalo trend. Lahko da k temu vodi kapitalistična usmeritev družbe, ki zahteva vedno bolj motivirane, delovne in tudi izobražene delavce. Več vedi, bolj delaj, več potroši... Ali bolj pozitivno: širjenje obzorij, korak k napredku in osebnostna rast. V tokratni anketi smo povprašali, kakšno je zanimanje za dodatno izobraževanje v naši dolini.
Franc Fužir, Mozirje
Če ima človek možnost, je dobro, da se še naprej izobražuje. To vpliva na boljše počutje človeka in seveda tudi na zaslužek. V Zgornji Savinjski dolini je možnost dodatnega izobraževanja omejena, predvsem izbira, saj je precej študijev mogočih le v Mariboru in Ljubljani.
Lovro Vodušek, Gornji Grad
Dodatno izobraževanje je potrebno, saj gredo stvari naprej injih je treba spremljati. Kar pa se tiče naše doline, vem, da je v Nazarjah Center za samostojno učenje. Osebno me predvsem zanima študij preko interneta, vendar sem zelo razočaran, ker je tudi ta študij drag. Za človeka s povprečnimi dohodki praktično nedostopen. Možnosti obstajajo, učenje prek interneta daje prednosti, ki pridejo v poštev predvsem, če delaš izmensko, vendar je minus visoka cena takšnega študija.
Petra Časi, Rečica ob Savinji Dodatno izobraževanje je dobro in koristno, saj se ljudje nenehno izpopolnjujejo in jim konec srednje šole ne predstavlja tudi konec izobraževanja. Dobro je tako z ekonomskega vidika, tudi podjetja
zahtevajo določeno stopnjo izobrazbe in spremljanja sprememb, kot tudi z osebnostnega. Izbira je tudi za našo dolino velika, tako da, kdor želi, skoraj gotovo najde kaj zase.
Jože Pančur, Luče
Takšna možnost je zelo ugodna, čeprav dodatno izobraževanje še ne pomeni gotove zaposlitve.
Lahko imaš visoko izobrazbo, službe pa ne. Za Zgornjesavinjčane je v tej smeri kar dobro poskrbljeno, ljudske univerze ponujajo nemalo programov, tako srednješolske kot tudi druge. Kar se cene tiče, pa vsaj srednješolski programi, niso predragi, predvsem v primerjavi s cenami drugod.
Janez Marolt, Mozirje
Človek mora vseskozi spremljati napredek, saj gre danes vse tako hitro naprej, da bi se v primeru nespremljanja sprememb še vedno vozili z lesenimi kolesi. Vsaka stvar gre naprej in izobraževanje je še kako potrebno. Za ponudbo za prebivalce naše doline pa bi rekel, daje premajhna, ljudske univerze ne ponujajo dovolj programov. Izbira ni ravno pestra, glede tega smo tukaj ozko usmerjeni.
Fanika Foršfner, Mozirje V današnjem času je dodatno izobraževanje vsekakor potrebno, tehnologija gre naprej in če zaostaneš, je konec. Izobraževati se moraš do kraja, tega ne smeš opustiti. Vsekakor vpliva to tako na dohodke kot tudi na osebnostno rast.
Človek tako pridobiva znanje, zna razmišljati, zna svetovati... Znanje ni nikoli škodljivo in nikdar ga ni dovolj. Izbira je glede na malo število delovnih mest v naši dolini še dokaj velika. Seveda pa bi bilo drugače, če bi to financirala podjetja. S povprečno plačo je to bolj težko.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
0
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Preložena odločitev o prodaji občinskega
podjetja Engo
Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji seji razpravljali o prodaji občinskega podjetja za oskrbo s toplotno energijo kranjski družbi za naložbe in upravljanje z energijo Energetika Sava. Občina kot lastnica podjetja želi kapitalsko izstopiti iz podjetja in vodenje ter upravljanje prepustiti za to usposobljenemu investitorju. Svetniki so odločanje preložili, ker predstavnika kupca, menda iz upravičenih razlogov, na sejo nista prišla, in tudi sicer so svetniki menili, da je potrebno pred sklenitvijo prodaje razrešiti še kopico vprašanj.
ceni in da mora občina pred nakupom v celoti finančno sanirati podjetje. Kot nam je znano, je odkupna cena še vedno predmet pogajanj, občina pa želi pred dokončno prodajo s kupnino v celoti sanirati finančno stanje Enga. Znano je, da se je dolgov Enga nabralo za okoli pol
V resnici je precej stvari »zavitih v meglo«, saj smo za kupca izvedeli po lastnih zvezah, za občinske svetnike pa je to, vsaj uradno, še vedno skrivnost. Predlog pisma o nameri, ki so ga dobili v roke na sami seji, ne navaja niti imena kupca, niti cene, za katero naj bi občina prodala Engo. Župan Toni Rifelj, ki je obenem tudi direktor Enga, je očitno v precejšnji stiski, česodimo potem, kako močno si prizadeva spraviti Engo iz občinskih v zasebne roke.
Naj spomnimo, da s podjetjem Engo že od novega leta naprej upravlja gornjegrajska Komunala. V pismu o nameri je najbolj jasno to, da mora kupec tudi v bodoče zagotoviti uporabnikom nemoteno oskrbo s toplotno energijo po konkurenčni
Gornjegrajski svetniki so menili, da je potrebno pred sklenitvijo prodaje občinskega podjetja za oskrbo s toplotno energijo razrešiti še kopico vprašanj (foto: EMS)
milijarde tolarjev, h katerim pa je potrebno prišteti še okoli 28 milijonov tolarjev odprtih obveznosti iz naslova tekočega poslovanja.
Precej nenavadno je, daje bil samo svetnik Franc Rup tako radoveden, da je vprašal za prodajno ceno, vendar je ostal brez odgovora. Rup je menil, da dokler niso na občinskem nivoju razrešena vsa vprašanja, se s kupci nimajo kaj pogovarjati. Na vprašanje, kakojez zaključnim računom za preteklo leto, je Rifelj odgovoril, daje ta sicer narejen, vendarga je poslal naAjpes. Nenavadno, saj bi ga morala obravnavati nadzorni svet in skupščina Enga.
Gornjegrajski svetniki so se zadovoljili z razlago, da bo občina dobila povrnjena sredstva, ki jih je vložila v Engo, o ostalih skrivnostih pa nameravajo razpravljati na bližnji izredni seji. Še prej pa bosta o predlagani prodaji razpravljala nadzorni svet in skupščina Enga, ki ju je župan in (po mnenju predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa protizakoniti) direktor Enga Toni Rifelj želel izključiti iz odločanja.
Savinjčan
Gornjegrajska Betajnova
Pokojni papež Janez Pavel II. je dejal, da je demokracija brez vrednot prikrita oblika totalitarizma. V Cankarjevem času o kaki demokraciji seveda ni bili govora, zato njegov Jožef Kantor, povzpetniški vaški samodržec, nikakor ni primer demokratičnega lika. Cankarjev lik vaškega mogočneža se v slepi zagnanosti do moči ob tihem soglasju srenje požvižga na pravičnost, moralo, zakone in kar je še takšnih »nepotrebnih navlak«. Gornjegrajskemu županu Toniju Riflju bi seveda pripisali preveč, če bi ga primerjali z Jožefom Kanforjem, vendar je prav na njegovem primeru Cankar aktualen še danes. Rifelj je pač simptom časa, v kateremje očitno dovoljeno, v imenu vladajoče elite, postavljati se nekaznovano nad oziroma izven zakonskih okvirov.
Primer Enga kaže celostno bedo gornjegrajske srenje, ki je vzorčni projekt daljinskega ogrevanja prepustila na milost in nemilost enemu samemu človeku. Županu, kine pomišlja obračunati z vsemi, ki niso njegovega mišljenja, in celo tistimi, ki svoje trditve podkrepijo z nedvoumnimi zakonskimi določili. Tudi s tedenskim lokalnim časopisom, ki je že večkrat dokazal, da se gornjegrajski župan giblje izven zakonskih okvirov.
m m a a - m i. 11 g i^
A poglejmo naprej in se osredotočimo na družbo za oskrbo s toplotno energijo Engo. Njen direktor Toni Rifelj je obenem tudi profesionalni župan, kar je po zakonu o preprečevanju korupcije protizakonito. Torej so protizakonite in nične vse odločitve, kijih sprejema kot plačani direktor Enga. Navsezadnje nam je to potrdil tudi predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos. 20. člen omenjenega zakona je povsem jasen in pravi, da poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, gospodarskih interesnih združenjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, zavodih, zadrugah, skladih ali agencijah.
O tem je bilo s pristojnih mest slišati bore malo, zato pa se je z dvojno funkcijo gornjegrajskega župana na torkovi seji ukvarjala »Kosova« komisija. »Mi mu postavimo rok za odstop z mesta direktorja in v kolikor župan tega nebo spoštoval, bomo dali predlog in ga mora občina razrešiti, «je zadevo pojasnil predsednik komisije. Komisija, kije trn v peti aktualni oblasti, bo očitno naredila, kar bi morala oblast sama storiti že pred leti. Vendami, ker so stranke preveč prepletene z vplivi lokalnih veljakov.
Početje gornjegrajskega župana je navsezadnje posledica lastnega prepričanja, da mu nihče nič ne more. Najbrž res. Bolj skrbi dejstvo, da tisti, ki bi morali po službeni dolžnosti poskrbeti za spoštovanje reda in zakonitosti, tega ne storijo. Zato bi morali gornjegrajski svetniki, v kolikor jih je kaj v hlačah, pred prodajo Enga poskrbeti, da poslovanje firme za vsa leta nazaj prerešeta Računsko sodišče. Nenazadnje se prav v Gornjem. Gradu z veseljem poslužujejo revizijskih uslug, vendar doslej samo v primerih, ko se je krivca iskalo izven občinske hiše.
Savinjčan
SLOVENSKI OBRTNIKI RAZOČARANI NAD PREDLAGANIMI SPREMEMBAMI DAVČNE ZAKONODAJE
Vsaka izboljšava (še) ni zlato jajce
Slovensko obrtništvo je po vzpodbudnih napovedih predstavnikov vlade o obdavčevanju realiziranega in ne obračunanega prometa razočarano nad sedanjimi predlaganimi spremembami davčne zakonodaje. Obrtniki namreč ugotavljajo, da končni rezultat zanje ne bo najugodnejši, zato pozivajo vlado, da upošteva vse tiste obrtniške predloge, ki ne ogrožajo prevzema evra in ne povečujejo tveganja države.
Sekretar Območne obrtne zbornice Mozirje Janko Kopušar je pre-pričan, da bi možnost normiranega obdavčevanja pri 10- do 12-milijonskih odhodkih in možnost plačevanja davka na dodano vrednost po plačani realizaciji za zavezance do 120 milijonov tolarjev imeli bistveno večji vpliv na konkurenčnost slovenskega gos-
podarstva kot na primer cedular-na obdavčitev kapitalskih dobičkov.
Spremembe davčne zakonodaje naj bi se uravnotežile tako, da bodo predvsem v spodbudo podjetništvu in malemu gospodarsh/u. Na finančnem ministrstvu so pri pripravi sprememb davčne zakonodaje upoštevali le manjši del predlogov
delovne skupine pod vodstvom Marka Kranjca. Pri spremembi zakona o davčnem postopku so upoštevali le petino predlogov, pri spremembah zakona o dohodnini in zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa še toliko ne.
Janko Kopušar: »Obrtna zbornica podpira davčne reforme, saj se zavedamo potrebe po večji konkurenčnosti in izboljšanju pogojev gospodarjenja. Enotna davčna stopnja je v smislu zmanjševanja administracije pozitivna, vendar, kaj bo to pomenilo za pritisk na cene in v socialnem pogledu za dohodkovno najšibkejšo popu-
lacijo? Vsi vemo, da podražitev osnovnih življenjskih potrebščin pomeni nižji standard.«
Obrtniki so proti spremembi zakona o davčnem postopku, v delu, ki praktično ohranja vso odvečno administrativno delo. Ven niso vrgli niti obrazcev, ki ne prinašajo drugega kot dodatno delo za zavezance in za uslužbence davčne uprave. Obrtniki so tudi zaskrbljeni zaradi zvišanja zgornje meje normiranih odhodkov z zdajšnjih 3,9 milijona na samo pet milijonov, in ne na predlaganih 10 ali 12 milijonov tolarjev.
Savinjčan
POGREBNE DEJAVNOSTI V OBČINI NAZARJE
Občina določila delnega koncesionarja za pokope
Smrt v družini vedno pomeni stres, še posebej zato, ker se na pokojnikovo družino zvali še dodatno breme in to je organizacija pogreba. Družina, kije izgubila enega člana in ga želi pokopati, najprej izbere podjetje, ki opravlja take storitve.
Oskrba pokojnih, prodaja pogrebne opreme in organizacija pogrebov je postala že leta 1990 predmet trga in proste izbire državljanov. Iztega dejstva izvira tudi slaba volja posameznikov v nazorski občini, kjer so preprosto določili, da od mrliške vežice naprej pogrebe
ureja podjetje Morana.
V preteklosti so se menda pojavljali problemi z evidencami o umrlih, kar naj bi v praksi pomenilo, da preprosto niso vedeli, kam pokopavati. Tajnik občine Nazarje Jože Štiglic izrecno poudarja, da so Morani dodelili delno koncesijo samo za izkop groba, pokop in vodenje evidence o umrlih, vse ostalo pa je prepuščeno pokojnikovim sorodnikom.
»Občina je dolžna poskrbeti za te zadeve, zato smo se odločili za Morano, kije že pred tem pokopala večino pokojnikov v naši občini.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE
Brez vlaganj ni kvalitetnih gozdov
Od prejšnjega petka se lahko lastniki gozdov prijavijo na razpis Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja za pridobitev nepovratnih sredstev iz strukturnih skladov v letu 2006. Predmet javnega razpisa je odobritev nepovratnih sredstev za sofinanciranje investicij v gozdove, ki bodo pripomogle k ohranjanju in izboljšanju ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov s trajnostnim in sonaravnim gospodarjenjem z gozdovi, ter povečanju proizvodnje lesa in izboljšanju kakovosti gozdnih lesnih proizvodov.
Za območje Zgornje Savinjske doline je predvidenih približno 65 milijonov tolarjev, pri tem pa gozdarji nazorske območne enote Zavoda za gozdove, ki skupaj s kmeti pripravljajo triletne plane, opozarjajo na izredno kratke roke, sajje treba uvrstiti objekte v plane najkasneje do prve polovice novembra. Zaradi tega naj se lastniki zasebnih gozdov, njihova združenja in zakupniki zasebnih gozdov obračajo direktno na gozdarje, apelira vodja nazorske krajevne enote Damjan Jevšnik.
Savinjčan
Morana je v določenih zadevah mogoče malo dražja, vendar so profesionalci v pravem pomenu besede in očitno je večina ljudi zadovoljna stakšnim načinom urejanja pogrebnih storitev,« razlaga Štiglic in dopušča tudi možnost, da bi se odločili drugače, če bi pred dogovorom z Morano pogrebne storitve opravljalo še kakšno drugo pogrebno podjetje. Vendar, poudarja Štiglic, odkar je Morana delni
koncesionar za opravljanje pogrebnih storitev v nazorski občini, večjih problemov ni zaznati.
Na vprašanje, zakaj niso koncesionarja poskušali izbrati na podlagi javnega razpisa, Štiglic odgovarja, da gre za izbirno javno gospodarsko službo in še to, da je občina dolžna skrbeti za pokopališča in pogrebe, torej imajo nekaj besede pri odločanju, kdo bo pokopaval pokojnike.
Savinjčan
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si
EIC-okf-16: Portugalsko podjetje išče dobavitelje (proizvajalce) ograj za živino, avtoceste, industrijske obrate, idr. Podjetje išče tudi dobavitelje galvanizirane, plastificirane in/ali lesene pregibne panelne ograje za industrijske parke, šolska poslopja,javne parke, bolnišnice, idr.
EIC-okt-17: Slovaški proizvajalec kovinskega in lesenega pohištva ter drugih kovinskih izdelkov (noge za mize, pohištvo za šole, sestavnih delov za pohištvo) išče tuje poslovne partnerje za komercialno in poslovno sodelovanje. Podjetje nudi podizvajalska dela in želi sodelovati s trgovskimi posredniki.
EIC-okt-21 : Italijanski proizvajalec oblazinjenega pohištva išče partnerja za komercialno sodelovanje. Prav tako išče slovenskega ponudnika - proizvajalca lesenih ogrodij za oblazinjeno pohištvo (trdi les -hrast).
EIC-okt-23: Grško podjetje išče slovenske proizvajalce-ponudnike opreme za otroška igrišča na prostem iz lesa ali plastike (ne kovinska) za sodelovanje na komercialnem področju.
EIC-okt-26: Romunski proizvajalec volnenih proizvodov (odeje, preproge) išče partnerja za komercialno sodelovanje.
OTVORITEV KROŽIŠČA V MOZIRJU
Varnejši vstop v Zgornjo Savinjsko dolino
Minister za promet mag. Janez Božič je 13. oktobra slavnostno predal namenu novozgrajeno krožišče pred Mozirjem. Objekt je bistveno povečal prometno pretočnost, vsem udeležencem v prometu pa omogočil varnejšo pot.
Minister za promet mag. Janez Božič
(foto: Ciril M. Sem)
Petkrako križišče je stičišče regionalnih cest Mozirje-Soteska, Radmirje-Mozirje, Mozirje-Golte, lokalne ceste proti centru Mozirja ter priključka na Podrožnik. V okviru rekonstrukcije križišča so bili zgrajeni pločniki, prehodi za pešce in kolesarske steze. Urejeno je bilo tudi odvodnjavanje in vsi komunalni vodi. Vrednost del, kijih je pred iztekom pogodbenega roka izvedel izvajalec CM Celje d.d., je znašala 99,3 milijona tolarjev. Delež Ministrstva za promet, Direkcije RS za
EHGROTUŠ CEUE
2005
Podjetje Gazela R.E. iz Ljubljane je za najboljše hitro rastoče podjetje izbralo Engrotuš iz Celja, ki je tako postalo zlata gazela 2005. Trgovska veriga Engrotuš, katere direktorje Aleksander Svet-elšek, lastnik pa Mirko Tuš, je tudi v minulem letu zabeležila najhitrejšo rast med tekmeci na slovenskem trgu živil in drugih vsakdanjih potrošniških dobrin.
Engrotuš ima v Sloveniji 18,2-odstotni tržni delež, ki ga namerava do leta 2007 povečati na 25 odstotkov. Nato načrtujejo prodor na tuje trge, predvsem v Srbijo in Makedonijo. Trenutno se pripravljajo na gradnjo Planeta Tuš v Domžalah, ki bo prinesel okoli 300 novih delovnih mest, zaključujejo pa izgradnjo Planeta Tuš v Mariboru.
KF
V___________:____________________________________y
ceste, je znašal 80.5 % oz. 79.9 milijona tolarjev, medtem koje občina Mozirje prispevala 19.5 % finančnih sredstev oz. 19.4 milijona tolarjev.
Sredi krožišča je zrasla skulptura umetnika Narcisa Kantardiča, ki ponazarja sv. Jurija, zavetnika mozirske župnije in na nek način celotnega kraja. Gotovo bo skulptura z vodometom postala razpoznavno znamenje mozirske občine.
Tako so na prednostno listo investicij zapisali ureditev kanalizacije Spodnja Rečica-Varpolje, ki bo potekala v bližini Savinje in naj bi bila zaradi tega financirana tudi s sredstvi iz evropskih skladov. Na rekonstrukcijo že vrsto let čaka cesta iz Spodnje Rečice preko Pobrežja do Home, potrebno pa bo tudi zamenjati azbestnih cevi na vodovodu Rečica-Pobrežje.
Za večjo varnost je potrebno urediti križišče z odstavnim pasom za Varpolje pri Miklavcu in dostop do avtobusne postaje v Varpoljah. Svetniki so se strinjali, daje potrebno na prednostno listo postaviti tudi ureditveni načrt Rečice ob Savinji in kanalizacijo ter preplastitev cestišča od
Uradne otvoritve prvega krožnega križišča v Zgornji Savinjski dolini seje udeležila cela vrsta eminentnih gostov. Poleg ministra so bili prisotni tudi sekretar s prometnega ministrstva Peter Verlič, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan, predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust in županja ter več zgornjesavinjskih županov.
Benjamin Kanjir
trga do rečiškega kulturnega doma.
V nadaljevanju seje so se dotaknili tudi daljinskega ogrevanja na biomaso, kjer naj bi po eni varianti kotlovnico zgradili v bližini rečiške osnovne šole, po drugi pa pri Mizarstvu Marovt. Katera bo izvedena, bodo svetniki odločili po predstavljenih načrtih v prihodnje. Prav tako so se strinjali s predlogom predsednika Kolenca, da se pripravi srečanje starejših krajanov, ki bo predvidoma v drugi polovici novembra. Srečanje, ki ga bodo popestrili osnovnošolci, naj bi bilo v osnovni šoli, nanj pa bodo povabili vse starostnike nad 70 let.
Marija Šukalo
Minister za promet mag. Janez Božič: »Država je za prihodnje leto namenila večja sredstva kot v preteklosti, to vam lahko z veseljem povem, tudi za ta vaš konec prelepe Slovenije. To pomeni uresničitev ciljev, ki so bili mnogo let želja domačinov, predstavnikov lokalnih skupnosti in drugih uporabnikov, ki so vezani na te cestne povezave. Tu je tudi gospodarstvo, ki komaj čaka, da se zgradijo te prometnice.«
Uradne otvoritve prvega krožnega križišča v Zgornji Savinjski dolini se je udeležila cela vrsta eminentnih gostov (foto: Ciril M. Sem)
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI
Realizacije investicij odvisne tudi od volje krajanov
Prejšnji teden so se na svoji redni seji sestali svetniki sveta KS Rečica ob Savinji. Osrednja točka dnevnega reda je bil predlog investicij v prihodnjem letu. Po besedah predsednika sveta KS Petra Kolenca je še veliko nerealiziranih investicij, saj so te pogojene z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Prav tako pa je modernizacija ceste ali obnova določenega objekta odvisna tudi od volje krajanov.
Ü0
PRIM. VILIBALD VENGUST, DR. MED., SPEC. ORTOPED, PREDSTOJNIK ODDELKA ZA ORTOPEDIJO IN ŠPORTNE POŠKODBE SPLOŠNE BOLNIŠNICE CELJE
»Sedanja družba oboleva predvsem zaradi prekomerne prehrane«
Prim. Vilibald Vengust, dr. med., spec. ortoped (foto: Franci Kotnik)
VilibaldVengustsejerodilvŠoštanju, po končani osnovni šoli pa ga je življenjska pot najprej vodila na gimnazijo v Celje, nato pa na medicinsko fakulteto v Ljubljani. Po zaključku študija seje kot specializant ortopedije vrnil v Celje, leta 1970 opravil specialistični izpit in se zaposlil v celjski bolnišnici na ortopedskem oddelku, ki je bil takrat le delček kirurgije. Sčasoma je oddelek rasel in se kadrovsko krepil, danes pa ima velik ugled tako v slovenskem kot v evropskem merilu. Vilibald Vengust je že nekaj časa Zgornjesavinjčan, živi namreč v Homcu, zato smo se z njim pogovarjali tudi o lokalnih temah.
- Če bi imeli še eno možnost odločanja o svojem poklicu, bi se ponovno odločili za medicino?
S svojo življenjsko potjo sem zadovoljen, kaj drugega si niti ne bi želel. Verjetno bi bil še enkrat ortoped. Ali pa ekonomist, morda. Vedno obstajajo neke okoliščine, ki te navedejo na to, da se za nekaj odločiš. Nekaj te mora zanimati, obstajati morajo okoliščine, da lahko pridobiš znanje in se izpopolniš, izpopolnjevanje pa teče vseskozi, nepretrgano. Posel je pač tak, da če dograjevanja znanja ni, zelo hitro obstaneš, zastariš, tvoje znanje se izčrpa, razvoj pa gre naprej, tehnologija še posebej. Slediti je treba novim spoznanjem, z raznimi raziskovalnimi nalogami pa tudi v Celju prispevamo delček k tej veliki pogači, ki seji reče medicina.
-	S čim se ukvarja ortopedski oddelek, ki ga vodite?
Obvladujemo celotno patologijo z izjemo posebej specifičnih primerov, kot so razni tumorji ali tuberkoloza hrbtenice. Take primere pošiljamo po dogovoru v druge institucije, ki se s tem ukvarjajo, recimo onkološki inštitut, tudi Valdoltra. Vse ostalo obravnavamo sami. Oddelek ima vsekakor dobro perspektivo.
-	Kakšen je osnovni koncept delovanja?
Prvenstveno smo usmerjeni v vsakodnevne
terapevtske obravnave, v neposredno pomoč bolnikom, svoje rezultate pa neprestano kontroliramo, jih preverjamo, kličemo paciente nazaj in jih intervjujamo, kakšno je njihovo zadovoljstvo, rezultate pa nenazadnje tudi merimo. To teče že leta in leta, da bi dobili čim več podatkov in da bi nadaljnje ukrepanje prilagodili novim spoznanjem ter lastnim izkušnjam.
-	Kakšna pa so ta spoznanja, če primerjate današnja s tistimi na začetku vaše zdravniške kariere?
Razlika je izjemno velika, nepojmljiva. Leta 1970, ko sem kot specialist začel z ortopedijo, smo imeli veliko otroške ortopedije. Danes je le-ta upadla na eno tretjino. Istočasno pa beležimo ogromen po-
rast obolenj, ki so obrabnostnega značaja, naj si bodoto kolki, kolena, ramena ali pa hrbtenica, kije najbolj pogost organ, ki pri nas pride v poštev kot obolenje. Vse to je posledica dejstva, da ljudje živimo dlje, medicinska oskrba je boljša, možnosti, da ljudje dočakajo visoko starost, so vedno bolj optimalne, in to se pozna pri populaciji. Slovensko prebivalstvo se stara in s tem je tudi spekter obolenj popolnoma drugačen, kot je bil včasih.
- So za to krivi tudi pogoji dela na delovnih mestih, kjer pogosto prevladuje statično delo s ponavljajočimi gibi?
Ne bi rekel, da so ravno delovni pogoji glavni vzrok za degenerativna obolenja. Mislim, da je osnovni razlog vtem, da seje populacija postarala, daje zelo veliko starejših in zelo malo otrok. Po drugi strani je sprememba načina življenja in prehranjevanja povzročila, da se naša tkiva za-
čnejo nekoliko prej starati. Še posebej velike obremenitve se pojavljajo na velike sklepe in hrbtenico.
-	Donedavnega je veljalo mnenje, da so zaposleni v industriji bolj podvrženi tovrstnim obolenjem kot, na primer, kmetje, katerih delo je zelo raznovrstno...
Včasih smo res mislili tako, ampak to sploh ni res. Celotno prebivalstvo približno enakomerno oboleva. Drži, da so v težki industriji in nekaterih drugih panogah posamezna delovna mesta ergonomsko problematična, zaradi česar je problematika hrbtenice nekoliko bolj izražena, toda bistvo je v tem, da se kot družba staramo, zaradi spremenjenega načina življenja pa so naša tkiva podvržena drugačnim presnovnim tokovom, ki se odražajo na obrabi sklepnih površin in hrbtenice. Podatki govorijo otem, da enako obolevajo tako rudarji kot kmečko prebivalstvo.
-	Je pri obolelih mogoče zaznati kakšno razliko med spoloma?
V industrijskih panogah, ki zahtevajo izrazito ergonomsko neugodno delo, je med obolelimi nekoliko večji delež žensk, vendar ne v takšnem obsegu, da bi bil alarmanten. Problem teh panog je nizka dodana vrednost, iztega sledijo relativno
slabe plače in težki delovni pogoji, človek pa v takih pogojih ne more biti zadovoljen. Dobro zdravje pomeni tudi zadovoljstvo, ne samo fizično, ampaktudi psihično dobro počutje, občutek, daje tvoje delo vredno, vse to tvori pozitiven krog, v katerem lahko človek dobro funkcionira. Če katera od naštetih točk manjka, se ljudje ne počutimo dobro. Vsi si namreč želimo za svoje delöi prejeti primerno plačilo, vsako delovno mesto pa bi moralo biti toliko ergonomsko urejeno, da ne bi niti fizično niti psihično preveč obremenjevalo človeka. Zahodne, še posebej pa severnoevropske in skandinavske države zelo intenzivno delajo na tem, da bi ljudem omogočile taka delovna mesta in delovne procese, kjer bi se zaposleni dobro počutili ne glede na svojo izobrazbo in predznanje. Ljudje se morajo dobro počutiti, če želiš, da stvari dobro tečejo in da ima na koncu
»Drži, da so vtežki industriji in nekaterih drugih panogah posamezna delovna mesta ergonomsko problematična, zaradi česar je problematika hrbtenice nekoliko bolj izražena, toda bistvo je v tem, da se kot družba staramo, zaradi spremenjenega načina življenja pa so naša tkiva podvržena drugačnim presnovnim tokovom, ki se odražajo na obrabi sklepnih površin in hrbtenice. Podatki govorijo o tem, da enako obolevajo tako rudarji kot kmečko prebivalstvo.«
0
tisto, kar se dela, ustrezno kvaliteto, da je dobro in z natančnostjo izdelano, da se ljudje za to potrudijo.
- Prej ste omenili spremenjen način prehranjevanja. Kaj lahko ljudje sami storimo na tem področju v smislu izboljšanja?
Sedanja družba oboleva predvsem zaradi prekomerne prehrane, najhujše pa je to, da hrana ni kvalitetna, saj vsebuje preveč škroba in maščob. Slovenska populacija je v glavnem prekomerno hranjena, toda v razvitih zahodnih državah je stanje še hujše kot pri nas, zlasti v ZDA, kjer so razmere že kar katastrofalne. Tam imajo vsi ljudje prekomerno telesno težo razen tistih, od katerih se zaradi narave njihovega dela pričakuje, da so suhi. Kaj je temu vzrok? Številne stvari, ne samo hrana. Tudi psihični del je zelo pomemben: kako se počutiš, kaj so tvoji cilji, na kak načinje organizirana družba, ali imaš v redu prehrano, si
privoščiš kakšno rekreacijo, itd. Skratka, dejavnikov je veliko, res pa je, daje danes malo časa za pripravo dobre hrane, daje le-ta relativno draga in da se ljudje spričo situacije pač hranijo s tistim, karjim je dosegljivo.
Žal je danes pri nas že skoraj 40 odstotkov otrok s prekomerno telesno težo, kar je že lahko alarm za družbo. Ocenjujem, da šoto, kar se tiče celotne populacije, zelo pomembne postavke, če hočemo, da bo Slovenija s svojim že itak upadajočim prebivalstvom zmogla vse izzive, ki stojijo pred njo. Ljudje morajo biti izobraženi, motivirani, inovativni, pa tudi kondicionirani. Če nimaš kondicije, ne moreš delati z vsemi svojimi potenciali,je pa to odvisno od vsakega posameznika. Vsak se mora tudi sam zase odločiti, kako bo živel, da ne bo zapadel v kakšne odvisnosti, na primer od alkohola. Vsak se mora sam zavedati dejstva, da je zdravje tako v njegovo dobrobit kot dobrobit celotne družbe. Pri tem je osveščanje ključnega pomena. Izogibati se moramo ekscesnosti, tako pri hrani kot pijači. Ekscesnosti vodijo v spremembo presnove, to pa je eden ključnih vzrokov za obrabnostne bolezni.
- V slovenskem zdravstvu so eden izmed najbolj perečih problemov tako imenovane čakalne dobe. Kako je s tem na vašem področju?
Z eno besedo kritično. Kljub temu da je vlada namenila nekaj denarja za to, da bi se te čakalne dobe odpravile. Kot lahko razberemo iz medijev, se sivari premikajo. Velja opozoriti, da so obolenja, kijih zdravimo pri nas, nekoliko specifična, saj počasi nastajajo in se tekom let kar nekako nabirajo. Ampak enkrat človek bolečin, kijih povzroča obraba, na primer kolen ali kolka, ne more več prenašati in takrat bi rad rešitev za svoje težave. Dejstvo pa je, da mu danes lahko ponudimo rešitev šele čez dve leti, kajti čakalna doba v Sloveniji je za večino posegov, ki terjajo zamenjavo sklepov, trenut-
no od dve do dve leti in pol, to pa je predolgo. Mi smo že pred enim letom in pol ter lani dobili manjšo kvoto sredstev, s katerimi smo lahko financirali nekaj več posegov, vendar bistveno premalo. Naša operativa je izjemno draga, zahteva relativno dolgo bivanje v bolnišnici in izjemno dosti vlaganja, prav tako draga pa je tudi protetika.
- Toda z dodatnimi sredstvi stvari vendarle gredo v pravo smer?
Država je za letošnje leto zbrala 5,5 milijarde tolarjev, ki jih sedaj počasi implementiramo in kličemo ljudi na operativne posege. Delamo cele dneve, tudi popoldan in ob sobotah, operativa teče nepretrgoma vsak dan od jutra do večera. Zaostanek za nas predstavlja velik zalogaj. Če bi bila vlada že prej uvidela, da je treba najti denar, bi bilo sedaj nekaj lažje, tako pa računamo, da se bodo čakalne dobe skrajšale na razumen rok nekje v dveh letih. Razumen rok zame pomeni, da ko je
nekdo pregledan, pride na vrsto za operacijo v šestih do osmih mesecih, medtem pa se izvedejo potrebne priprave na poseg, kot je na primer ureditev krvnega pritiska, stanja srca, pljuč, ledvic itd.
Danes se mi nekateri ljudje dobesedno zasmilijo, saj ne veš, kaj bi jim dal. Nenazadnje tudi zdravila proti bolečinam, ki jih jemljejo dve leti in pol, enako stanejo kot ena proteza, torej z dolgo čakalno dobo nismo nič prihranili, samo ljudje imajo več težav, več bolečin. Ko enkrat obsediš na stara leta, je hudič, kajti po dveh letih seje zelo težko spet navaditi hoditi, biti aktiven, običajno se tudi telesna teža ljudem v času, ko mirujejo, krepko dvigne, inje potem ne morejo spraviti nazaj. Nega je skrajno otežena, kar povzroča velike človeške in socialne probleme. Taki bolniki potrebujejo postrežbo, mladi ljudje pa so danes v službah, kdo bo torej skrbel zanje? Najbolje bi bilo, če bi take ljudi oskrbeli takoj, ko še lahko sami skrbijo zase.
-	Problem, o katerem govorite, zagotovo ni od včeraj. Kako to, da država ni že prej sprejela potrebnih ukrepov?
Ministrstvo za zdravje je seveda že pred časom vedelo, daje situacija kritična, vendar pa nihče nekako ni dojel, daje treba zaradi krize ukrepati. Šele sedanja vlada je dejansko nekaj ukrenila. Da se bodo razmere normalizirale, bomo potrebovali kar nekaj časa, po mojem mnenju leto do dve. Ministrstvo je bolj optimistično in meni, da se bodo zadeve uredile prej, jaz pa menim, da ne, kajti obstajajo omejitve, tako kadrovske kot prostorske, dodatnih operacijskih prostorov ne moremo zgraditi čez noč, tudi operative ne moremo premikati, ker se morajo prostori tudi čistiti, skratka vse skupaj zahteva svoj čas.
-	Kako pa se lahko v prihodnje izognemo dolgim čakalnim vrstam, ki zagotovo ne vplivajo pozitivno na razpoloženje pacientov?
Težkoje delati v ambulanti, če nimaš ljudem kaj ponuditi, čejim lahko ponudiš samo operacijo čez dve leti in pol. Nekaj bomo morali v Sloveniji spremeniti v sistemu zavarovanj. Nekatere napovedi so že v zraku, očitno pa še ni končne odločitve. Toda slej ko prej se bo to zgodilo in ljudje bodo imeli možnost dodatnega zavarovanja, ki bo omogočalo, da v prihodnje ne bo čakalnih dob oziroma bodo razumne. Dejstvo je, da bomo morali zavarovanci nekaj dodatnega denarja odšteti sami, kajti populacija se stara in problemov z zdravjem bo vedno več. Na Zahodu so že spoznali vso dimenzijo tega problema. Čeprav gre večinoma za bogate države, to problematiko komajda še obvladujejo. Praviloma reducirajo razne programe, vendar skušajo ohranjati ravnotežje, da ne bi prišlo do večjih pretresov.
-	Doslej sva govorila predvsem o službeni plati vašega življenja, kaj pa zasebni, družinski del? Kaj vas je vodilo, da ste si za bivanje izbrali Zgornjo Savinjsko dolino?
Delno so za selitev v Zgornjo Savinjsko dolino krivi prijatelji, pri katerih sem bil večkrat, delno pa je bila to stvar odločitve. Dolina je lepa, ljudje so prijazni, na koncu si jo izbereš za kraj bivanja. Sčasoma se stopiš z okoljem, z naravo, meni to zelo veliko pomeni. Ker stanujem v naravi, vikenda ne potrebujem, pomembno pa je, da imam po napornem tednu možnost črpanja energije iz lepega naravnega okolja.
-	Kako se sprostite po delovno intenzivnem tednu?
Pred dvajsetimi leti ali še manj nisem razumel kolegov iz tujine, ki so celo leto živeli in delali za dopust. Zanje je bil dopust sveta zadeva, takrat so se res sprostili. Danes razumem, da so oni že takrat delali stakšnim delovnim tempom kot sedaj mi. Tudi mi sedaj počnemo enako, ker je delovni in življenjski tempo postal tako intenziven, da rekreacije med tednom ni več. Še pred dvajsetimi leti so ljudje na odgovornih delovnih mestih imeli petindvajset, trideset smučarskih dni na leto. Danes je to nemogoče, če si nekdo lahko privošči teden dni zimskih počitnic, je to krasno. Cel teden čakamo vikend, takrat se da kaj narediti zase, od kolesarjenja do včasih tenisa, danes pa golfa, občasno je treba tudi doma kaj postoriti in tudi to je zame sprostitev. Kaj več na žalost ni mogoče, kvečjemu še kak dopust, kakšno potovanje, in to je vse.
-	Pogrešate golf igrišče v Zgornji Savinjski dolini?
Bilo bi lepo, če bi bilo. Morda bo zraslo v Žalcu, kjer sem član golf kluba, tam resno razmišljamo, načrtujemo... Bomo videli, v katero smer se bo dolina razvojno obrnila, kakšna bodo spoznanja, kaj je dobro za preživetje ljudi in njihovo dobrobit. Je to turizem, kmetijstvo? Jaz mislim, da lahko oboje skupaj ponudi veliko. Lokalne kulinarične posebnosti so že sedaj dobro znane in cenjene, turizem pa omogoča, da lahko pridelek neposredno prodaš. Seveda pa mora biti turizem dobro voden, da prinaša nova delovna mesta.
Pogovarjal se je Franci Kotnik
»Delnoso za selitev vZgomjo Savinjsko dolino krivi prijatelji, pri katerih sem bil večkrat, delno pa je bila to stvar odločitve. Dolina je lepa, ljudje so prijazni, na koncu si jo izbereš za kraj bivanja. Sčasoma se stopiš z okoljem, z naravo, meni to zelo veliko pomeni. Ker stanujem v naravi, vikenda ne potrebujem, pomembno pa je, da imam po napornem tednu možnost črpanja energije iz lepega naravnega okolja.«
GORAN HORVAT RAZSTAVLJA V MARIBORU
Izjemna ustvarjalna moč, ki presega meje fizične zmogljivosti
V avli upravne stavbe Dravskih elektrarn Maribor so pred tednom dni odprli razstavo likovnih del slikarja Gorana Horvata. Umetnika je ob tej priložnosti predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Sfibilj Šajn in zanj dejala, da pooseblja silno ustvarjalno energijo, s katero je ustvaril gigantski opus, ki nosi pečat zakladnice človeške umetnosti.
tako obsežno in dovršeno likovno produkcijo,«je razmišljala Anamarija Stibilj Šajn in ob tem opozorila tudi na Horvatovo nominacijo za Prešernovo nagrado 2006 za 20-let-
»Goran Horvat se je postopoma otresel spon poklicnega udejstvovanja. Slikarstvo je zanj postalo in ostalo pot in cilj, smisel in življenje. Očetova slavaje metala nanj senco, zaradi nje je prenašal očitke marsikaterega kritizerja. A kmalu jo je povsem presvetlila svetloba Goranove osebne, njemu lastne in izvirne ustvarjalnosti, polne svojskih, zanj specifičnih likovnih izživetij. Skupni so ostali le temelji, ki so pripeljali do izgradnje povsem avtorsko zaznamovane likovne zgradbe. Taje in še vedno nastaja z izjemno predanostjo in s silno ustvarjalno energijo, ob nenehnem razmišljanju in poglabljanju.
Zdi se, da je ustvarjanost Gorana Horvata v nenehni ekspanziji, saj v njegovem ateljeju nastaja pravi gigantski opus; ta kaže na izjemno
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Direktor založbe Družina dr. Janez Gril je ob odprtju razstave likovnih del čestital slikarju Goranu Horvatu (foto: Ciril M. Sem)
ustvarjalno moč, ki včasih že presega meje fizične zmogljivosti. Ned-vomnojez ustvarjalnostjo osmišljen vsak avtorjev trenutek dneva in zanjo živi vsaka njegova celica. Le tako si namreč lahko razlagamo
John Scott: Arhitekt
Knjiga Arhitekt je delo pri nas manj znanega avstralskega pisatelja Johna Scotta inje bila nominirana za najprestižnejšo avstralsko literarno nagrado Miles Franklin.
Andrew Martin je zelo znan avstral-
ski arhitekt z uspešno mednarodno kariero, družino in prijatelji, ki ga spoštujejo. Ko odpotuje na enotedenski poslovni obisk Berlina, muta dogodek postavi celotno življenje na glavo. Tam ga vljudnostno sprejme priletni Johannes Von Ruhland, spregledani, a genialni arhitekt "Velikega Reicha" in človek, čigar delo Andrew Martin že leta in leta globoko ceni in občuduje. Ima ga celo za učlovečenega Boga. Starec pa je pravi Satan, ki mladega arhitekta venomer skuša in vso stvar izpelje tako, da Andrew pristane v njegove postelji.
Po ljubezenskem zapletu z Von Ruhlandom mladi arhitekt zapusti ženo in hčer, njemu pa hrbet obrnejo sodelavci in skoraj vsi prijatelji. Sam životari v iskanju sreče, saj ga tudi "učlovečeni Bog" kmalu zapusti. Do bridkega konca ni več daleč...
ni likovno-knjižni projekt interpretacij Biblija v 300 slikah.
Tretjo umetnikovo knjigo Sveto pismo Nova zaveza je predstavil direktor založbe Družina dr. Janez Gril, razstavo pa je odprl generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne dr. Jože Zagožen, ki je ob tej priložnosti med drugim povedal: »Vtem prostoru običajno govorimo o megavatih in megavatnih urah, torej o tehničnih zadevah, danes pa se tukaj sreču-jemotudi s čustvi in občutki. Umetnost je namreč izražanje občutij, to so emocije. Na današnji razstavi vidimo, da Goran zna v svojih delih na čudovit
KNJIŽNICA MOZIRJE
Bi
Anamarija Stibilj Šajn: »Zdi se, da je ustvarjanost Gorana Horvata v nenehni ekspanziji«
(foto: Ciril M. Sem)
način izraziti kompleksnost, saj vsebujejo tako tehnične elemente kot tudi biološke in religiozne, skratka celoten življenjski spekter.
S čudovitim smislom za kombinacijo barv in zelo močnim estetskim čutom je Goran vnesel v svoje slike nekaj izjemno prepoznavnega, in to na tak način, daje po eni strani upošteval vsa pravila tehnike, po drugi strani pa je tem izdelkom daltudi svojo dušo, svoje srce. Iz tega je mogoče razbrati, daje Goran to, karje po svoji naravi, tudi v svojih delih: velik, plemenit človek in odličen slikar.« Dr. Zagožen je s čestitko ob umetnikovi 50-letnici uradno odprl razstavo, ki bo v upravni stavbi Dravskih elektrarn v Mariboru na ogled še vse do
6.	decembra.
Franci Kotnik
Sezona pravljic" je znova tu!
Otroci, ki obiskujejo pravljični kotiček v Knjižnici Mozirje, so novo "sezono pravljic" že nestrpno pričakovali. In ker so topli poletni dnevi le še spomin, popoldnevi pa vedno bolj hladni, se pravljice res spet priležejo.
Znova so zaživele pravta torek, mali ljubitelji knjig pa bodo ob novih pravljicah lahko sproščali svojo domišljijo vse do poznih spomladanskih dni. Mali pravljičarji so sicer pridni poslušalci, ki za čas pravljice mirno obsed-
ijo na svojih prostorčkih, predolgo pa jih vendarle ne gre držati na enem mestu. Zato pravljičnim minutam sledi še ustvarjalna delavnica, kjer svojo spretnost pokažejo tudi otroške ročice. Otroci ustvarjajo na temo pravljic, pomembnejših dogodkov, ki zaznamujejo naš koledar, včasih pa v roke vzamejo barvice in papir in se sproščajo ob risanju sebi ljubih risbic.
TG
KIPARSKA DELAVNICA NA REČICI OB SAVINJI
Ustvarjal« dodali svojo pozitivno energijo
V stari rečiški šoli sta pretekli petek in soboto organizatorja, mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo zgomjesavinjskih amaterskih likovnih ustvarjalcev Gal, pripravila kiparsko delavnico, ki jo je vodila Ljubljančanka, akademska slikarka in kiparka Dragica Čadež Lapajne.
vanja, hkrati pa so dobili praktične napotke za modeliranje kiparskega portreta in človeške figure, ter predstavili svoje kiparske stile Spoznati proces kiparskega oblik-
Lapajnova je pred več kot štirimi desetletji diplomirala na ljubljanski akademiji za umetnost in se specializirala za kiparstvo. Danes je redna profesorica za kiparstvo na ljubljanski pedagoški akademiji. Za svoja umetniška delaje prejela številne nagrade, med njimi tudi nagrado Prešernovega sklada. Kiparka je tudi avtorica številnih študij, med njimi tudi knjige Od glave do portreta.
Udeleženci dvodnevne delavnice so spoznavali temeljne značilnosti in posebnosti plastičnega obliko-
Udeleženci dvodnevne delavnice so spoznavali temeljne značilnosti in posebnosti plastičnega oblikovanja (foto: Marija Šukalo)
ovanja in tridimenzionalne oblike je namreč pomembno za utrditev prostorskih predstav. Likovni ustvarjalci pa so se naučili tudi presojati likovne kvalitete kiparskih del.
Po mnenju mentorice Čadež Lapajne vsak pedagog izhaja iz dejstva, da se vedno prične s prvim korakom, kot da učenci ne znajo ničesar, a jih kljub temu vodi želja do ustvarjanja, ki ga potem ta korigira s svojim znanjem. V delo tako ustvarjalec doda svojo pozitivno energijo in s tem tudi svoj pečat. Udeleženci so se strinjali, da za svoje delo na začetku vedno potrebujejo mentorja, kijih opozarja na nepravi pristop, pri tem pa lahko »umetniki« spoznavajo svoje napake in jih sproti popravljajo.
Marija Šukalo
KITARSKI KONCERT V NAZARJAH
Kakadu, vodomec, žabji balet in češnjevi cvetovi
V torek, 4. oktobra, je bil v nazorski glasbeni šoli kitarski koncert Suzane Hebar. Programje poustvarjalka sestavila iz skladb avstralskih in japonskih sodobnih avtorjev. Večina del je bila pri nas tokrat izvajana premierno. Zanimiv program je dodobra napolnil dvorano glasbene šole v Nazarjah in navdušil občinstvo.
Suzana Hebar, dobitnica mnogih prestižnih nagrad, poučuje na Glasbeni šoli Nazarje. Potem ko je študij kitare v letu 2004 na Glasbeni akademiji v Ljubljani zaključila z odliko, je sedaj študentka prvega letnika podiplomskega spe-
Suzana Hebar je koncert sestavila iz skladb avstralskih in japonskih sodobnih avtorjev
(foto: Marija Lebar)
ciaiističnega študija in prav v ta namen je sestavila koncert iz skladb manj znanih ustvarjalcev. Kljub temu je bil izbor všečen tudi ušesu, vajenemu »zahodne« glasbe. Note je poiskala v Avstraliji in Veliki Britaniji.
Izvajalka je posamezne skladbe tudi sama napovedala in na kratko opisala njihovo vsebino. Kar nekaj od predstavljenih del temelji na narodnih pesmih. Tako nam avstralski avtorji ponazarja-
jo oglašanje aboriginskega glasbila didžiridu (did-jeridu), oglašanje kakadujev in vodomcev in žabji balet, japonski skladatelji pa vonj in šelest češnjevih cvetov, vodo, somrak in celo Beduina v kislini in bazi. Pri nekaterih skladbah je kitaristka kot pomagalo uporabljala še mali zvonček, ki gaje obesila na vrat kitare, trup kitare pa ji je služil kot boben.
Marija Lebar
Zamrznili smo obresti!
FordFiesta, Fusion, Mondeo, Focus in Focus C-MAX serije Polar Edition:
•	bogata oprema
•	posebno ugodna cena
•	komplet zimskih pnevmatik
•	brezobrestno financiranje FordCredit po sistemu:
-1/2 takoj, 1/2 čez eno leto -1/3 takoj, 1/3 čez eno leto in 1/3 čez dve leti
•	omejena količina vozil na zalogi
•	pohitite!
‘Fiesta, Fusion - EOM 0,25%, Focus in Focus C-MAX - EOM 1,52%. Mondeo - EOM 0%, Novi Mondeo - EOM 1,01%. Slika je simbolična.
Privošči si!	FordZima
AC Mlakar	Cesta Simona Blatnika 18
3320 Velenje tel.: 03/898 5670
Zahvala za človekoljubnost in solidarnost
Naj bogatejši je ta, čigar užitki so najcenejši.
Henry David Thoreau
NOVA ŠTIFTA
Srečanje Tomanove rodbine
Najbolj požrtvovalni krvodajalci ljubenske občine so pretekli petek prejeli priznanja (foto: Marija Šukalo)
Po medsebojni predstavitvi petih vej družine so se Tomanovi zedinili, da se bodo še srečevali
(foto: Simon Brezovnik)
Okoli sto potomcev Jurija in Jožefe Veršnik, ki sta v 19. stoletju prišla iz Luč in zagospodarila na Tomanovi domačiji nad Novo Štifto, seje pred dnevi zbralo na prvem rodbinskem srečanju. Celotno dogajanje so začeli z mašnim bogoslužjem,
srečanje pa je bilo namenjeno
______
predvsem druženju, obujanju spominov in medsebojnemu spoznavanju.
Z vseh vetrov so prišli Tomanovi, da bi nekateri ponovno, nekateri pa sploh prvič stopili v hišo rodbinskih prednikov. Najstarejša še živeča potomka Jurija in Jožefe je devetde-
setletna Antonija Trepel, ki se srečanja ni mogla udeležiti, mlajši, ki so med drugim poskrbeli za medsebojno predstavitev petih vej družine, pa so bili po srečanju enotnega mnenja, da prvo srečanje Tomanovih ne sme biti hkrati tudi zadnje.
Savinjčan
Pretekli petek je ljubenska županja Anka Rakun v Šport centru Prodnik sprejela krvodajalce iz ljubenske občine. Pri tem je izrazila prepričanje, da njihova plemenita de-
janja pričajo o njihovi humanosti in požrtvovalnosti. Srečanje je bilo zahvala za preteklost in spodbuda za prihodnost.
V zahvalo za človekoljubnost in solidarnost, saj je med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človeško dejanje, so povabljenci prejeli priznanja. In sicer ženske, ki so svojo življenjsko tekočino darovale več kot 25-krat, in moški, ki so se temu plemenitemu dejanju odzvali več kot 30-krat.
Zahvalne listine je podelil predsednik mozirske območne organizacije zdravnik Bojan Leskovšek in sekretarka lika Marolt. »Deset ljudi je tridesetkrat darovalo kri, kar v statistično pomeni 120 litrov krvi in prav toliko rešenih življenj,« je ob tem dejal Leskovšek. S prijetnim kulturnim programom so srečanje obogatili harmonikarji Primož Zvir s svojima učencema Robijem Weissom in Joškom Pustoslem-škom.
Marija Šukalo
URESNIČUJEMO VAŠE SANJE
Ugodni bančni gotovinski in stanovanjski krediti
IKRAd.o.o., Škapinova ul. 5, 3000 CELJE
e-mail: bostjan.straus@triera.net
Tel: 03/5 417 099, gsm: 041/326 031
DELOVNI ČAS: Pon. - pet. 8.00 - 20.00, sob. 9.00 - 14.00
NUDIMO VAM:
•	gotovinske bančne kredite na odplačilno dobo do 7 let
•	vezane na CHF, EUR ali SIT pod posebno ugodnimi pogoji
•	stanovanjske bančne kredite na odplačilno dobo do 2 5 let prav tako vezane na CHE, EUR ali SIT in sicer za:
-	nakup
-	obnovo
-	novogradnjo
-	izplačilo deležev itd.
•	ponujamo Vam tudi poplačilo starih kreditov
•	ter možnost ugodnih bančnih gotovinskih hipotekarnih kreditov do 20 let
VSAKA STRANKA IN KREDIT SE OBRAVNAVA INDIVIDUALNO IN NA PODLA«! TEGA SO MOŽNE RAZNE SPREMEMBE POSLOVNIH POGOJEV IN DOGOVORI.
ZAGOTAVLJAMO VAM KONKURENČNO NIZKO OBRESTNO MERO, STROŠKE ODOBRITVE KREDITA, ITD
Za podrobnejše informacije pokličite kontaktno osebo: Boštjan ŠTRAUS, gsm: 041/326 031
SPREJEM ZA KRVODAJALCE
Zgodovina in narodopisje
Družabnost je lepa čednost
Piše: Aleksander Videčnik
Vsako obdobje prinaša drugačen način življenja. Temu se seveda ljudje prilagajamo. Naši predniki so radi govorili, kako je bilo nekoč lepše... Marsikdaj smo priča takemu pripovedovanju tudi danes. Morda je res, da so ljudje pred prvo svetovno vojno živeli bolj mirno in urejeno, pač po navadah tistega časa. Tudi čas med obema vojnama smo doživljali po svoje in danes v krogih vrstnikom trdimo, kako da je bilo lepo.
Seveda, saj smo bili mladi in mlademu človeku je lahko vse lepo. Dejstvo je, da sedanji čas postaja za marsikoga zelo trd, da so mnogi izmed nas zaskrbljeni za vsakdanji kruh in še bi lahko naštevali vzroke za to, da danes ni več take družabnosti kotje bila nekoč. Seveda pa je nedvomno iskati vzroke za manj družabnosti v napredku, ki nam doma omogoči gledanje kina, vse večja je zasvojenost z raznimi drugimi elektronskimi napravami - končno in ne nazadnje pa smo postali tudi dokaj zahtevni in ljubimo udobnost, ki jo imamo doma. Zakaj bi torej hodili po prireditvah, o katerih smo govorili? Pač drugačen način življenja kot nekoč, ko so ljudje komaj čakali, da seje kje pelo, plesalo in veselilo.
Pa se malo ozrimo nazaj. Jeseni so se začele razne družabne prireditve, ponavadi s trgatvijo, to ponekod še vedno prirejajo. Sledili so družabni
večeri, to je bila zelo sproščena oblika druženja, nato pa plesi, ki so se vrstili tja do rane pomladi. Seveda so bila še miklavževanja in pustovanja, ta so ljudje imeli še posebno radi. Vse to so v taki ali drugačni obliki prirejali tudi v večjih krajih naše doline.
Pred leti mi je ljubenski upravnik pošte Ivan Marovt predal vrsto zbadljivih kupletov (pesmica s posmehljivo vsebino), pa tudi kronik z Ljubnega. Kronike so se običajno brale ali pele na Silvestrovo, kupleti pa na družabnih večerih.
V prilogi mije poslal tale sestavek:
"Bila so leta naše mladosti in neugnanosti. Pri prosvetnem in pevskem društvu Raduha smo igrali in peli, pri Sokolu pa telovadili. Z igrami in pevskimi koncerti smo redno nastopali doma in
Glavno mesto flosarije Ljubno ob Savinjije,tam so ženske salamenske, prav prijetni so možje.
Dekleta naša - čudovita fantom mešajo glave, liter vinčka, sladka štimca, prekmal' otroci se rode.
Drugih čednosti, slabosti danes za otkrivaf ni, ker s kroniko se letno mi premočno se mudi.
Ko smo KLO-je izgubili, nismo preveč tarnali, smo Radmirce pridobili naši slavni občini.
Zadruga je dogradila lepi svoj Zadružni dom, le ne vprašaj, kje pustila je štacuno in gostinski je salon.
Le poglejte si dvorano, kjer nocoj praznujemo, toplo, lepo, čudovito, kar že dolgo ni bilo.
Rdeči križ, ki "fano" nosi, z avtom novim se baha, če bolan si, kar zaprosi, da te v bolnico pelja.
Fizkultura je ljubenska naša dika in ponos, je "gigantsko" si zgradila, da Ljuben'c ji ne bo kos.
Klavnica in pa kegljišče tudi za pozabit" ni, žena
gostovali v sosednih krajih. Tudi preko planine smojo ubrali kar peš tja do Črne in tamkaj zapeli. Naša tradicionalna prireditev je bila vedno na Silvestrovo in s posebno pestrim programom -igra, petje, kupleti in letna kronika. V sosednjem Gornjem Gradu tedaj niso imeli pevskega zbora, pa so nas vabili na svoje prireditve. Biloje menda leta 1932, ko so nas vabili na Martinovanje. Da nismo prišli praznih rok,smojim povsem nepričakovano, zapeli pesem o gornjegrajskih purgar-jih. Zamere ni bilo, vsi prizadeti so zbadljivko sprejeli s splošnim aplavzom in razumevanjem. Avtorica kupleta je bila Lucija Rainerjeva, učiteljica na Ljubnem, njen mož pa je bil ustanovitelj in pevovodja Raduhe, kije leta 1972 proslavila svojo petdesetletnico."
Ivoja, če kaj išče, preko mosta naj hiti.
Iz dežele onkraj luže prišli so obiskat' nas, peli pesmi smo vesele, hitro je potekal čas.
Slavčki naši so s korjažo v Korotan prepevaf šli, uspeh, dekleta, težko rajžo, vsega za povedat" ni.
Tičke pevke so se zbrale v ženski in pa mešan' zbor, ker so slavčkom se smejale, naj dobijo strog' ukor.
Oprostite, dovolite, da predstavim nekaj mož, ki v kroniki ljubenski zaslužijo si šopek rož.
Karl,tajnikje zadruge, a domaje redek gost, da pri sejah ni zamude, dan prezgodaj gre na pot.
Iz hmeljarske je doline k nam prišel je kofetist, zadeve štacunarske in za Eve specijalist.
Po svetu večje kot doma, naš skravžlan, speg-lan Leo La, če bus celjski zamudi, v Ljubljano belo pohiti.
Rudi spake vozi rad, mal' prezgodaj hodi spaf. Zmeraj lušen in vesel išče svoj gibljivi del...
Franček tudi ni od muh. Šport ljubenski vzel v zakup, vse kar hočeš ti zgradi on: dom, igrišče, stadion...
Rdeči križ ga z'lo skrbi, njegov že zdavnaj raven ni, ugan'te kirta je gad, na pevske vaje hodi spat.
Ante Tevž je komponist, slavni naše gore list, Marija zvesto mu parira, z zborom pevskim sekundira.
Naj končam, brez zamere, če danes pozabil sem manire! Čujemo se, če nič prej, danes leto osorej...
Podobno gradivo sem dobil še iz Solčave, Mozirja, Nazarij in Gornjega Grada. Da ljudje niso zamerili izvajalcu zbadljivke je resnično. Daje bilo tako, so mi pripovedovali moji znanci, ki semjih obiskoval povsod po dolini. Tako je znano, da so si nekoč godci privoščili zelo neslane šale na račun, denimo, svatov na ohceti. Pa je veljalo pravilo, da se godcu ne zameri kakšna zbadljivka. Verjetno to ni bilo vedno in vsakomur lahko, toda podredili so se nekemu običaju v družbi, na družinskih slavjih pa še prav posebno.
Sščemo slare fotografije
Gornjegrajske sokoliće vadijo na igrišču pri sokolskem domu. Slika je iz okoli 1930. leta, izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu.
teina kronika na silueslrouanju 1952

S
Energetsko svetovanje za večje ugodje
v vašem domu
ANTON JURŠNIK,
energetski svetovalec
Že več kot deset let deluje tudi v Sloveniji mreža energetskega svetovanja (ENSVET). Energetskih svetovalnih pisarn (ESP) je trenutno 35, njihovo število pa se spreminja saj se odpirajo nove, nekatere pa prenehajo z delom. Agencija za učinkovito rabo energije (AURE) seje preimenovala v Sektor za aktivnosti učinka vite rabe in obnovljivih virov energije, ki deluje v sklopu Direktorata za evropske zadeve in investicije (DEZI). Omenjeni direktorat je sestavni del Ministrsiva za okolje in prostor, torej je področje učinkovite rabe energije ostalo pri istem ministrstvu kot pred reorganizacijo. Koncesijo za stroka vno vodenje in organizacijo energetskega svetovanja občanom ima Gradbeni inštitut ZRMK v Ljubljani.
ENSVET je brezplačno energetsko svetovanje občanom na naslednjih strokovnih področjih:
MARIJA SODJA KLADNIK,
vodja odseka za živalski svet,
Zavod za gozdove OE Nazarje
Po novi zakonodaji je lov na polhe dovoljen samo lovcem. Za kršitelje so predpisane visoke kazni. Namen nove zakonodaje je, da se začne načrtovati dopustno število polhov za lov in da se uvede pregled nad številom ujetih polhov.
Novi zakon o divjadi in lovslvu (Ur. list RS št. 16/2004) opredeljuje navadnega polha (Glis glis) v svojem podzakonskem aktu - Uredbi
©
-	toplotna izolacija stanovanjskih zgradb, streh, fasad, stropov
-	ogrevalne naprave, značilnosti posameznih energentov in njihov vpliv na okolje,
-	priprava tople sanitarne vode, v ogrevalni sezoni inv poletnem času,
-	regulacija ogrevanja, možnosti regulacije kurilnih naprav in regulacija temperature v bivalnih prostorih,
-obnovljivi viri energije, toplotne črpalke, sprejemniki sončne energije,
-	načini ogrevanja, lokalno, centralno, nizko temperaturno...,
-stavbno pohištvo, okna, rastlinjaki, zimski vrtovi,
-gospodinjski aparati, hladilniki, zamrzovalniki,štedilniki, pralni in sušilni stroji, -toplotni mostovi in njihov vpliv na rabo energije in klimo v prostoru,
-	prezračevanje in klimatizacija
o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. list RS št. 101/2004) kot divjad, ki jo je možno loviti od 1. oktobra do 30. novembra. Po 60. členu istega zakona pa ima pravico do lova le oseba (lovec ali lovka), ki stalno živi v Republiki Sloveniji, ima opravljen lovski izpit, veljavno lovsko izkaznico ali pa je zaposlen v lovišču s posebnim namenom. Lovec lahko lovi polhe le na površini svojega lovišča. Kdor nima lovskega izpita, sme loviti le vspremslvu lovca, ki ima opravljen lovski izpit in to le na površini lovske družine, katere član je lovec v spremslvu.
Za kršitelje so predpisane visoke kazni, saj je za posameznika po 8. točki 77. člena zgoraj omenjenega zakona predpisana globa od
100.000	sit do 300.000 sit. Lov izven lovne dobe, to je pred 1. oktobrom pa se smatra kot krivolov inje kazniv po kazenskem zakoniku (lahko celo zaporna kazen). Nad-
stanovanjskih prostorov.
Energetsko svetovanje je lahko v pomoč pri vseh tistih odločitvah, ki vplivajo na rabo energije in klimatsko ugodje v vašem domu.
Običajno občane najbolj zanimajo razni razpisi za subvencije in ugodne kredite, ki so namenjeni investicijam v učinkovito rabo energije in zmanjševanje onesnaženosti okolja. Pogosto opazimo, da imajo občani napačen pristop do izvedbe takih inves-
ticij. Najprej investicijo izvedejo, ne da bi imeli zadostne informacije o strokovni pravilnosti izvedbe. Nato se oglasijo v svetovalni pisarni, da bi uveljavili subvencijo. Nemalokrat šele tedaj ugotovimo, da izvedba ne ustreza pogojem razpisa.
Zato vam svetujemo, da se pred izvedbo del oglasite v svetovalni pis-
Lov na polhe
zor izvajajo policija, lovski inšpektor in lovsko-čuvajska služba po posameznih loviščih.
Lovske družine, kjer se izvaja lov na polhe, morajo v skladu z 21. členom zgoraj omenjenega zakona tudi voditi predpisano evidenco ulova polhov (enako kot za ostalo malo divjad). Kazni so izredno visoke: za lovsko družino kot upravljavca lovišča od 1 do 30 milijonov sit, za starešino lovske družine kot
arni. Dobili boste informacije o posameznih razpisih, neodvisne strokovne informacije o materialih in napravah, kijih potrebujete za izvedbo investicije. V tem primeru vam lahko pomagamo, da bo investicija pripravljena v skladu s strokovnimi kriteriji. Napake pri izvedbi se pokažejo prej ali slej in sanacija običajno ni poceni.
V tem času se zaključuje še zadnji letošnji javni razpis za nepovratna sredstva, razpis za obnovo starejših zgradb. Verjetno bo zaključen 5. oktobra. Do konca leta bo še odprt razpis Ekološkega sklada za ugodne kredite, namenjene ukrepom učinkovite rabe energije in zmanjševanju obremenjenosti okolja. Nekaj izvodov razpisne dokumentacije imamo tudi v pisarni. Več informacij najdete na spletni strani www.ekosklad.si.
Pričakujemo, da bodo spomladi prihodnje leto ponovno odprti razpisi za sofinanciranje investicij v obnovo starejših stavb, za uporabo obnovljivih virov energije - toplotnih črpalk in sprejemnikov sončne energije ter za investicije v ogrevanje z lesno biomaso.
odgovorno osebo pa od 100.000 sit do 500.000 sit.
Novi lovski zakon ne upošteva stoletne tradicije polharjenja v Sloveniji, s katerim se ukvarjajo tudi nelov-ci. Ne upošteva niti dejavnosti polharskih društev, ki jih je nekaj v južnih delih Slovenije - predvsem na Dolenjskem in lovijo polhe v velikih kompleksih državnih gozdov, kjer so lovišča s posebnim namenom, zato je polharjenje prepovedal tudi njim.
Torej, če niste lovec in želite loviti polhe ne da bi kršili zakonodajo, povabite na polharijo tudi lovca iz lovske družine, na področju katere lovite polhe. Ulovljene živali preštejte in lovec naj številojavi gospodarju lovske družine za evidenco. Enako ravnajte tudi v primeru, ko vam polh dela škodo na objektih in ste se odločili, da jih polovite. Ne pozabite na lovno dobo od 1. oktobra do konca novembra.
Pred obiskom vsvetovalni pisarni se je potrebno prijaviti. Pokličete lahko: 041 250 577 ali 587 06 08 - Antona Juršnika ali 041 232 176 Roberta Špegla. Energetska svetovalna pisarna v Velenju se nahaja na Šaleški 19 a, vhod je v hodniku za Mladinsko knjigo. Strokovne članke s področja učinkovite rabe energije in obvestila o razpisih za subvencije lahko najdete tudi na spletnem naslovu http:// ensvet.velenie.si.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Hedge skladi za najbolj drzne
Pretekli teden je bila na tem mestu predstavljena posebna oblika skladov, imenovanih hedge skladi. Ker gre za sklade, ki so manj regulirani od običajnih vzajemnih skladov, so njihove naložbene politike manj omejujoče in praviloma bolj tvegane, predvsem pa se med seboj lahko precej razlikujejo.
Omenjeni skladi se lahko praviloma precej zadolžujejo in ni nemogoče, da predstavlja 80 odstotkov sklada dolg, le 20 odstotkov pa sredslva, ki sojih vplačali vlagatelji v sklad. To pomeni, da lahko ti skladi na trgih obračajo tudi do štirikrat več kapitala, kot so jim ga zaupali vlagatelji, poleg tega pa sredstva tudi agresivno obračajo, za razliko od vzajemnih skladov, ki kupljene delnice držijo
daljša časovna obdobja.
V zadnjem času postajajo hedge skladi vedno bolj pomembni igralci na finančnih trgih. V Sloveniji uradno hedge skladov nihče ne trži, je pa eden izmed znanih hedge
skladov Quadriga Superfund A Sl-CAV EUR del ponudbe naložbenega zavarovanja i-VlP, ki ga trži zavarovalnica Tilija, skupaj s partnerjem i-zavarovanje. Kratica Sl-CAV pomeni v luksemburški zakonodaji investicijsko družbo, hkrati pa tudi, da gre za enega izmed bolj reguliranih in torej varnih hedge skladov.
Kljub temu daje po naložbeni politiki sklada kar 80 odstotkov premoženja naloženega v varne
državne obveznice, se z ostalimi 20 odstotki zelo aktivno trguje. Tveganost sklada je razvidna iz sprememb vrednosti točke sklada Quadriga Superfund A v posameznih mesecih: novembra lani
+6 odstotkov, januarja letos -7 odstotkov, aprila -10 odstotkov, od začetka leta -17 odstotkov in v zadnjih dvanajstih mesecih -19 odstotkov.
Hedge skladi so se pojavili v obdobju, ko so delniški tečaji v glavnem drseli in ko običajni vzajemni skladi niso mogli dosegati pozitivnih donosov, medtem ko so jih hedge skladi lahko dosegali, saj se lahko zadolžujejo tako, da si delnice sposodijo, jih prodajo ter jih kasne-
je, ko se pocenijo, zopet kupijo in vrnejo lastniku. Slabše so se hedge skladi izkazali vobdobjih, ko so tečaji rasli, kot se to dogaja zadnja 3 leta. Vrednost točke sklada Super-fund HF Aje vtreh letih porasla le za 3,16 odstotkov, kar je bistveno manj kot povprečen slovenski sklad. V petih letih je sicer prinesel 137-odstotni donos, kar ni nič posebnega v primerjavi z donosi slovenskih vzajemnih skladov ali pa donosov, kijih bodo v prihodnjih letih najbrž prinašali vzajemni skladi, ki vlagajo v hitro rastoče trge. Glede na visoko Iveganje so primerni predvsem za vlagatelje, ki že imajo urejeno socialno varnost, streho nad glavo in primerno vsoto, deponirano na banki in v vzajemnih skladih.
Borut Repše, oddelek upravljanja premoženja na tujih trgih; borut.repse@ilirika.si; ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, Ljubljana; Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana; Viri: www.vzaiemci.coni. www.suoertund.com.
¥€$
Vaš partner pri nakupu in prodaji domačih in tujih delnic.
ILIRIKA
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA D.D.
ILIRIKA borzno posredniška hiša, d.d., Breg 22, Ljubljana, TEL: 01/2416100
Karavana študijskih krožkov
Na Paradi študijskih krožkov na domačiji Klemenšek se je zbralo preko dvesto udeležencev (foto: Benjamin Kanjir)
LOGARSKA DOLINA
Ob panoramski cesti nad Logarsko dolino so se na turistični kmetiji pri Klemenškovih 15. oktobra zbrali udeleženci študijskih krožkov iz vse Slovenije. Slednje so pod pokroviteljstvom Zavoda za gozdove Slovenije pričeli ustanavljati pred petimi leti, sedaj pa jih z namenom izobraževanja, povezovanja in druženja članov deluje že preko deset.
Pred šestimi leti so na Andragoškem centru Slovenije usposobili prve mentorje za vodenje študijskih krožkov. Mentorji so prišli iz vrst loga rjev Zavoda za gozdove, v pristojnosti katerega je skrb za gozdove, naravo in seveda tudi ljudi, predvsem lastnike gozdov. In ravno slednji, torej kmetje, so postali ciljna skupina za članstvo v novoustanovljenih študijskih krožkih.
Želja mentorjev in članov krožkov je ohranjanje kulturne in naravne dediščine, skrb za gozdove in naravo, iskanje načinov za boljšo razpoznavnost med obiskovalci,
krepitev vrednot in boljših med-sosedskih odnosov. Na teh temeljih iz leta v leto vznikajo nove skupine. V Solčavi je nastalo drušlvo Panorama, ki razvija turizem ob Panoramski cesti v Logarski dolini. Mentor tega študijskega krožka Alojz Lipnikje bil v akciji Savinjskih novic imenovan za
občana leta 2004 v občini Solčava.
Udeleženci teh skupin, preko dvesto njih, so se pod naslovom Parada študijskih krožkov zbrali na domačiji Klemenšek. Po uvodnem pozdravu domačegospodinjeJudite in solčavskega župana Vojteha Kle-menška je delovanje skupin na
kratko opisal Tone Lesnik. Krožki delujejo po načelu enakopravnosti in sproščenosti. Vsakdo, ki to želi, je vanj sprejet, vsakdo se lahko v njem bogati in uveljavlja svoje ideje. V Zavodu za gozdove so si krožke zamislili kot kamenčke, vržene na vodno gladino. Vsak izmed njih tvori kroge, ki se širijo naprej, so vse večji in množičnejši. Zavoljo tega delujejo pod motom Širimo krog za razvoj.
V dobrih dveh urah predstavitve delovanja so člani vseh skupin predstavili svoje projekte. Izvirne ideje, iz katerih se že rojevajo brošure, knjige in kar je najpomembnejše, rezultati na terenu, so pokazale upravičenost druženja teh ljudi. Njihova trdna volja po nadaljevanju in razširjanju spektra delovanja pa napoveduje še večje rezultate. V vidu ohranjanja podeželja, njegove poseljenosti in neokrnjene narave so se udeleženci srečanja v pristnem druženju na Klemenčem zadržali še dolgo v popoldan.
Benjamin Kanjir
OKTOBER • MESEC VARSTVA PRED POŽARI
Požarna varnost v nakupovalnih središčih
višji gasilski častnik II. stopnje
V	oktobru, mesecu požarnega varstva, gasilci še dodatno poskrbijo za promocijo svojega humanega poslanstva in z raznimi aktivnostmi predstavljajo svojo dejavnost tako na preventivnem kot operativnem področju ter širjenju požarnovarnostne kulture.
V	skladu s programom dela Gasilske zveze Slovenije za leto 2005 je letošnja osrednja tema meseca oktobra posvečena požarni varnosti v večjih trgovsko-nakupoval-nih centrih. Teh v naši dolini ni ravno veliko, jih pa obiskujemo v bližnjih mestnih središčih, zato moramo biti o požarni varnosti, postopkih in ukrepih v primeru požara v teh centrih dobro seznanjeni.
ZAKAJ MORAJO BITI LASTNIKI,
ZAPOSLENI IN OBISKOVALCI SEZNANJENI S POŽARNIM
VARSTVOM V VEČJIH TRGOVSKIH CENTRIH?
Nakupovalna središča so ponavadi kraji, kjer ljudje preživljajo svoj prosti čas, zato je značilno, da se tu zbira in zadržuje večje število ljudi, ki strmijo v smeri zadovoljevanja svojih potreb in pričakovanj na enem mestu. Prav požari, kjer se zadržuje veliko ljudi, so lahko sila neprijetni, s hudimi posledicami in tudi žrtvami, karje zadosten razlog, zakaj je potrebno lastnike, zaposlene in obiskovalce teh središč seznaniti o postopkih, da do požara ne pride in kaj storiti, da ob morebitnem požaru ne bo žrtev in poškodovanih.
Nekateri možni vzroki in mesta za nastanek požara v nakupovalnem središču
-	tehnične pomanjkljivosti
-	električna napeljava, predvsem reklamni napisi in naprave
-	nevarne snovi, ki se pojavljajo kot prodajni artikli v posameznih proda-
jalnah (vnetljivi laki, razredčila, pirotehnična sredstva...)
- malomarnost tako zaposlenih kot obiskovalcev (npr. odvržen cigaretni ogorek v koš za smeti).
-	kuhinje gostinskih lokalovznotraj nakupovalnih središč
KAJ LAHKO ZA POVEČANJE POŽARNE VARNOSTI NAREDIJO LASTNIKI ALI UPRAVUALCI NAKUPOVALNIH SREDIŠČ?
Že pri sami gradnji nakupovalnega središča je potrebno načrtovati, da se vgradi čim več požarnovarnostnih naprav za:
-	preprečitev nastanka požara -čim hitrejše odkrivanje in gašenje požara
-	dobro obveščanje obiskovalcev v primeru požara
-	oteženo širjenje požara Drugi požarnovarnostni ukrepi: -zadostni odmiki med posameznimi stavbami
-	medsebojno ločevanje skladiščnih, trgovskih, energetskih in poslovnih prostorov
-	ustrezno določeni požarni sektorji, med seboj ločeni s požarnimi zidovi, požarnimi vrati, loputami v sistemih za prezračevanje in tesnilnimi elementi v prostorih za napeljave
-	zagotovljen odvod dima in toplote v primeru požara s pomočjo naravnega ali umetnega prezračevanja, ki zagotovi dovolj dolgo obdobje brez dimne cone, da se ljudje lahko umaknejo na varno
-	uporaba težko gorljivih ali negorljivih gradbenih materialov
-	namestitev naprav za odkrivanje in javljanje požara
-	vgraditev stabilnih gasilnih naprav
-	dobro označene in primerno os-
vetljene evakuacijske poti
-	namestitev zadostnega števila gasilnikov na vidnih mestih
-	zagotavljanje zadostnega števila zasilnih izhodov
-	zagotovljeno zvočno, svetlobno in govorno opozarjanje za nastanek požara in smeri evakuacije
-	izdelan in na vidnem mestu obešen požarni red.
KAJ LAHKO NAREDIJO ZAPOSLENI IN OBISKOVALCI PREDEN PRIDE DO POŽARA?
-	Seznanijo se s požarnim redom in potekom evakuacije
-	Ne parkirajo na intervencijskih poteh
UKREPANJE V PRIMERU POŽARA
Kako v nakupovalnem centru reagirati v primeru požara, je odvisno od tega, v kakšni fazi je požar opažen. Lahko je v začetni, ob njegovem nastanku, v fazi širjenja, kjer je še vedno omejen na prostor,
v katerem je nastal, in v fazi močnega gorenja, kjer pa se že širi v sosednje prostore.
Zavedati se moramo, da se ogenj v zaprtem prostoru razvija in širi drugače kot na prostem. Že nekaj minut po začetku požara je vročina lahko tolikšna, da se vse vnetljive snovi v prostoru bliskovito vžgejo.
Ko zaposleni ali obiskovalec opazi nastanek požara, le tega skuša pogasiti sam oziroma obvesti najbližjega varnostnika. V primeru, da opazi že razvit požar, takoj obvesti odgovorne (trgovce ali varnostnike) ali sproži ročni javljalnik požara in se čim hitreje varno umakne iz objekta.
Za zapustitev stavbe navadno ne potrebujemo veliko časa, toda mnogi ljudje se na požar napačno odzovejo. Ne zavedajo se, kako hitro lahko dobi ogenj uničujoče razsežnosti in izgubljajo dragocene minute za umik.
KAKO UKREPATI, KO O POŽARU OBVEŠČAMO GASILCE?
Če ugotovimo, da ognja ne moremo pogasiti sami, o tem obvestimo gasilce na številko 112 in povemo:
-	kdo kliče
-	kje gori
-	kaj gori
-	kakšen je obseg požara
-ali so ogroženi ljudje.
Vaša pošta
Leto	Štev. požarov	Škoda v MIO SIT
2004	30	9.22
2003	31	162.6
2002	33	54.4
Statistični podatki o požarih v Sloveniji v trgovskih objektih in veleblagovnicah
VRTEC RECICA OB SAVINJI
Priklicali so tetko Jesen
Minuli tedenje bil malce drugačen za otroke v KS Rečica ob Savinji, in to predvsem za tiste, ki drugače ne obiskujejo vrtca. Vzgojiteljice so namreč v goste povabile vse najmlajše, v četrtek preteklega tedna pa so priklicali tetko Jesen.
Najmlajši rečiški otroci so se podali v gozd in nabrali veliko sadežev, ki jih je natrosila bogata jesen, k sodelovanju pa privabili še starše. V popoldanskih urah so z zvedavimi očmi in nasmejanih ust spremljali lutkovno igrico Sapramiška, ob tem pa ugotavljali, katera od »tovari-
šic« je posodila glas miški, katera žabi, veverici... Vzgojiteljice so nato malim gostom pomagale ustvarjati v ustvarjalnih delavnicah. Pod malimi prstki je s pomočjo staršev nastajalo kar nekaj prikupnih izdelkov, ki sojih kratkohlačniki skrbno izdelali in nato odnesli domov. Vmes so se seveda posladkali s slastnim kostanjem in še slajšim pecivom. V mnogih otroških očeh pa je bilo opaziti kakšno solzo, ker je bilo prijetnega druženja kar prehitro konec.
Marija Sukalo
Pod malimi prstki so s pomočjo staršev nastajali prikupni izdelki
(foto: Marija Šukalo)
VRTEC NAZARJE IN TETKA JESEN
Ko zadiši |>o pečenem kostanju
Naši najmlajši so precej bolj dovzetni za spremembe v naravi, kot smo to odrasli, ki že vse jemljemo kot samoumevno. In ker tega ne pozabijo vsaj vzgojiteljice naših otrok, jim vsako leto pripravijo pisano praznovanje prihoda jeseni oziroma v goste povabijo tetko Jesen, ki otrokom vedno znova približa ta bogat letni čas. Tetka Jesenje letos med drugim obiskala tudi otroke Vrtca Nazarje.
Ker je bil prejšnji četrtek res pravi sončen jesenski dan, je lahko praznovanje jeseni potekalo na prostem. Vzgojiteljice so se na pri-
hod jeseni letos še posebej pripravile. V goste so povabile prijazni gostji, ki sta otrokom pokazali, kaj znata ustvariti iz materialov, kijih ponuja narava. Jožefa Zabreznik iz Nizke je otrokom prikazala kako se iz šib pletejo prave košare, karje bilo za marsikaterega malčka gotovo poučno. Včasih je dobro videti, da izdelek ne »nastane« kar na trgovinski polici, ampak s spretnim delom človeških rok.
Druge umetniške spretnosti je otroke učila Verica Benda iz Spodnje Rečice, ki sicer iz gline izdeluje
Izpod otroških rok pa so nastajale tudi zanimive skulpture in slike
(foto: Tatiana Golob)
prave umetnine. Izpod otroških rok pa so nastajale zanimive skulpture in slike. Otroci so lahko izdelali svoje male košarice, vanje polagali ikebane iz suhega cvetja, ki sojih izdelali sami, ali pa ustvarjali iz pisanega
slanega testa. Seveda ne smemo pozabiti na vonj po pečenem kostanju ali slastnih ocvrtih jabolkih. Ta je bil le še pika na i za pravo jesensko praznovanje.
TG
PODRUŽNIČNA OSNOVNA SOLA BOČNA
Ker se je jesen že tako čudovito obarvala, smo se odločili, da bomo tudi mi okrasili svoje šolsko okolje z jesenskimi plodovi, hkrati pa
Pri nas imamo radi buče
obarvali utrujene obraze naših imam buče, kjer smo predstavili staršev in prijateljev z nasmehom.	dogajanje v preteklem tednu, kaj
Pretekli petek smo jih povabili na	smo počeli in kaj vse smo se o
šolsko prireditev z naslovom Rad	bučah naučili. Gledalci so tekmov-
ali v kvizu o bučah, ki smo ga vodili učenci, si ogledali razstavo plakatov in izdelkov iz jesenskih plodov ter buč, na koncu pa smo vsi skupaj poskusili bučne jedi, ki sojih prinesli starši. Bili bi začudeni, ko bi videli, kaj vse se lahko naredi iz buč, celo torta. V dvournem druženju smo se imeli lepo. Nasmejali smo se, zbrali že nekaj predlogov za podoben dogodek naslednje leto, hkrati pa napolnili želodčke z bučami na »tisoč in en« način. Dokazali smo, da buče le niso samo hrana za prašiče.
Učenci POŠ Bočna in učiteljici Danijela in Mojca
PREDSTAVLJAMO VAM: NOVI RENAULT CLIO
Močnejši in atrnktivnejši kot kadarkoli prej
Piše: Igor Pečnik
Renault zna že od nekdaj prisluhniti kupcem in zadovoljiti njihove raznovrstne potrebe ter okuse. No, zgodilo se je že tudi, da so »udarili mimo«, ampak le poredko. Le spomnite se, kdo je »rodil« katrco, pa twin-
ga pa enoprostorce ... Renault! In kdo je letošnji svetovni prvak v Fl? Renault! In na trgu je novi elio. Močnejši in atraktivnejši kot kadarkoli prej. Na skoraj štirih metrih dolžineje oblikovalcem uspelo narediti lep izdelek. Nekaj svežega, nekaj novega in nič preveč ekstravagantnega. Clio ostaja oblikovno zvest svojim načelom, kot da bi se Renualtovi inženirji zgledovali po VW golfu.
GÖ
Gost d.o.o., Kersnikova cesta 11, Velenje
Tradicija na področju gostinske in prireditvene dejavnosti, skrb za razvoj in vsakodnevna prisotnost podjetja na področju gostinstva in turizma nas uvrščata med glavne nosilce gostinske in turistične ponudbe v Šaleški dolini. Svoje storitve nudimo v Restavraciji Jezero, Vili Široko, Hotelu Barbara v Fiesi, Ribiškem domu in Bistroju Arkada. Organiziramo tudi prehrano na terenu ter prehrano dijakov in študentov. Zaupanje in dobre rezultate dosegamo s strokovnim delom in pozornostjo za zadovoljstvo naših gostov.
Svojo ponudbo širimo na področje zimsko-letnega turističnega centra Golte, zato iščemo strokovne sodelavke/sodelavce:
1.	POSLOVODJO GOSTINSKEGA OBRATA (M/Ž)
2.	NATAKARJE/NATAKARICE
3.	KUHARJE/KUHARICE
4.	POMOŽNE DELAVCE V GOSTINSTVU (M/Ž)
Delovni pogoji:
44 delovne izkušnje na področju gostinstva 44 komunikativnost 44 predanost delu in samoiniciativnost 44 poznavanje dela z računalnikom (za delovna mesta pod zaporedno številko 1 in 2)
Delo se sklepa za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas na območju rekreacijskega centra Golte.
Kandidati/-ke naj pošljejo svoje ponudbe z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov:
GOST D.O.O. Kersnikova cesta 11, 3320 Velenje
Dodatne informacije so vam na voljo na tel.03 89 83 163 ali 03 89 83 184.
Zadnji del malce »diši« po hišnem bratu meganu, ampak ne preveč. Ravno prav, da ne odbije malce bolj zadržanih kupcev. Bočna linija se lepo nadaljuje proti prednjemu delu, kjer so opazni malce v zrak privihnjeni sprednji blatniki, vanje pa so daleč nazaj potegnjene prednje, modno oblikovane luči. Od spredaj elio deluje napadalno in sveže, svežina pa se občuti tudi v notranjosti. Uporabljeni so kvalitetnejši materiali, dopadljivo oblikovani sedeži so izgubili nekaj francoske mehkobe in po prvih občutkih nudijo telesu več opore in oprijema. Armaturna plošča deluje pregledno, vse je na svojem mestu in na dosegu roke. Notranjost dia lepo »diha« in daje občutek prostornosti. Potniki na zadnjih sedežih se ne bodo pritoževali, za prtljago pa ostaja 288 litrov prostora.
Oprema je raznovrstna in bogata. Renault v osnovi ponuja različice pack, confort in luxe, tem trem paketom opreme pa lahko še
(foto: Igor Pečnik) =
dodatno kombiniramo ambiente authentique, expression, dy-namique in privilege. Izbor je torej širok tako na področju varnosti kot luksuza. Pravilno, kajti kupci so dandanes precej zahtevni. Še posebej pri varnosti, kjer se lahko novi elio pohvali z vsemi petimi možnimi zvezdicami.
Pestra je tudi motorna paleta s štirimi bencinskimi in tremi dizelskimi agregati. Najšibkejši 1.2 zmore 65 KM, 1.2 16V 75 KM, sledi 1.4 16Vs 100 KM in za hitre še 1.616V s 110 KM. Dizelsko gorivo poganja motorje 1.5 dCi s 70 KM, 1.5 dCi s 85 KM in 1.5 dCi s 105 KM. Kaj vse danes ne zmore elektronika in turbine - iz enake prostornine kar tri različne moči in navori! Različne so seveda tudi cene, ki se pričnejo pri 2,1 milijona tolarjev in se nato povzpnejo celo preko štiri milijone. Ampak elio je elio. Z novo generacijo svojega najuspešnejšega modela Renault dokazuje, daje na pravi poti.
Odprto:	€
pon. - pet. od 8. do 12.	f
in od 14. do 19. ure	■«
sob: od 8. do 12. ure	g
Ob gotovinskem	J
nakupu vas	|
bomo nagradilil	j
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO	j
v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55 |
Ni*	wctslilcää fefelrm
asm JESEN ftn	Mtm&W
VABLJENI V PRENOVLJEN LOKAL PICERIJE HOLES V PETEK 21. OKTOBRA VAS BO ZABAVALA SKUPINA YO-ZO
Na radijske postaje je prispela nova pesem Naj se dviga skupine Turbo Angels.
Besedilo je napisala Natalija Kolšek, glasbo in aražma pa eden od članov skupine-Raay, ki jo skupaj z Marjetko,
Mašo in Turbo Dejanom že uspešno širi po Sloveniji. Naj se dviga je izredno nalezljiva in melodična poskočnica, ki si jo požvižgavajo in pojejotuditisti, ki jo slišijo prvič. Povsod, kjer se »turbo angelčki« pojavijo,je namreč izredno lepo sprejeta in hitro povzroči vsesplošno rajanje in zabavo, za omenjeno pesem bodo Turbo Angeld kmalu posneli videospot, ki ga bo moč videti v novembru, pred tem pa bo izšel tudi cd-singel, na katerem bodo različne verzije omenjene pesmi.
T^ko kot vsako leto bo tudi letos uredništvo ameriške R&B revije Vibe podelilo nagrade za glasbene dosežke minulega leta.
S petimi nominacijami, med njimi tudi za izvajalko leta, je tokrat najboljša Ciara (na sliki). Tako za izvajalca leta kot za najboljši album Get Lifted pa je bil nominiral tudi izvrsten in pri nas na žalost
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Boljši doma kot na gostovanjih
Tekmovalci kinološkega društva Zgornje Savinjske doline na Polzeli
V jesenskem delu se nadaljujejo uspešni nastopi članov kinološkega društva Zgornje Savinjske doline. Na domači tekmi v Varpoljah so dosegli tri druga mesta. Dominik Hrovat in Ajša v programu IPS-A, Ferdo Hrovat in Urssula v programu IPS-C in Miro Prašnikar z Ateno v programu IPO-I. Zvonka Kotnik in Čita sta bili v programu IPS B-BH osmi.
Naslednja tekma je bila v organizaciji KD Polzela, kjer sta bila Ferdo in Urssula zopet tretja, Zvonka in Čita osmi, Miro in Atena pa sta bila žal diskvalificirana. V soboto, 8. oktobra, pa je bilo v Zrečah državno prvenstvo šolanih psov po nižjih programih. Udeležila sta se ga samo Dominik in Ajša in dosegla 2 mesto.
Duška Hrovat
prevečkrat prezrti John Legend. Nagrade Vibe bodo podelili 12. novembra v Los Angelesu, medtem koje uredništvo britanske glasbene revije Q z bralci v ponedeljek, 10. oktobra, že podelilo svoje nagrade.
Po več kot 3 letih, odkar je posnel zadnji videospot, se je Sebastian ponovno odločil za snemanje.
Njegova najnovejša pesem Kdo misliš, da si?! je prej, kotje bilo pričakovano, naletela na dober odziv.
Priljubljenost Sebastiana in njegove glasbe pa seje pokazala tudi v številčnem odzivu na plesno avdicijo, ki jo je izvedel v sodelovanju z oddajo E+ in plesno šolo Bolero. Prav zato bo pesem Kdo misliš, da si? kmalu dobila tudi vizualno podobo. Snemanjeje tokrat prvič potekalo v nočnih urah in sicer v prostorih Bowling centra Tuš Celje.
Anouk je rojena za petje, saj si je že kot otrok izmišljala svoje pesmice.
V najstniških letih je petje postalo kanal sproščanja čustev. Njen glas je poln duše in primeren za mnoge glasbene stile. Kljub temu pa ji najbolj ustrezajo pesmi z blues, pop, rock ali bolj surovim zvokom. Vse od izdaje njenega neverjetnega debitantskega albuma Together Alone se njeni singli in plošče nahajajo visoko na različnih evropskih lestvicah. K tej zgodbi dodaja novo, drzno poglavje v obliki nove plošče Hotel New York. Klub naporni karieri je Anouk leta 2002 rodila prvega sina Benjahmina Kingsleya, decembra 2003 pa še drugega, ki ga je poimenovala Elijah Jeremiah.
Alenka
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Zaključek sezone
Preteklo nedeljo so gornjegrajski strelci organizirali zadnjo letošnjo tekmo z malokalibrsko puško na 100 metrov. Nemalo težav pri streljanjujimje povzročala megla, zaradi katere so bile tarče slabo vidne. Stanje se ni izboljšalo z vremenom, saj jih je kasneje oviralo še sonce z bleščanjem. V takšnih pogojih seje najbolje znašel Srečko Trogar, ki sije s 53 krogi pristrel-jal prvo mesto. Janez Železnik in Borut Fužir sta s 48 krogi zasedla drugo in tretje mesto, slednji je namreč imel manj desetk.
Tomaž Trogar
r	n
TEČAJ DVOSTAVNEGA IN / ALI ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA VODENJE POSLOVNIH KNJIG NA ELEKTRONSKI NAČIN
Izvajalec: VISING d.o.o. Mozirje.
Prijave sprejemamo na tel. 03 839 44 30 ali po elektronski pošti vising.mozirje@siol.net >^do petka, 28.10.2005.________________________
Visins d.o.o. Mozirje, Praprotnikova 10, 3330 Mozirje
1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 4. KROG
»Graščaki« še brez točk na
domačem igrišču
V pričakovanju prve domače zmage, so nas »graščaki« vnovič razočarali in na dokaj lahek način prepustili prvi komplet točk novincem iz Ribnice na Dolenjskem. Ne bode toliko poraz, kot vse slabša igra brez pravih rešitev, moteč pa je tudi odnos nekaterih ključnih igralcev do barv svojega kluba in predvsem zvestih navijačev.
Po odličnem začetku in visoki zmagi vTolminu se voz varovancev Peziča in Delamee strmo spušča po lestvici navzdol. Odsotnost slednjega je bil tokrat največji razlog neuspeha, saj njegov pomočnik ni bil dorasel vodenju ekipe, svoje pa so dodali igralci s sedaj že kar standardno neučinkovitostjo in nekateri tudi z nedisciplino v igri. Dve mojstrovini najboljšega igralca srečanja Mitje Miheliča, v samem začetku tekme, sta se izkazali za usodni, saj se Nazarčani po tem uvodnem šoku niso več pobra-
li.	Še več, napake so se vrstile iz minute v minuto, kar so motivirani gostje znali izkoristiti. Njihova igra
z vratarjem seje izkazala za dobitno kombinacijo, veliko pa jim je k temu pripomogla izredno razglašena »kara« domačinov. Kakorkoli že, točke so zasluženo pripadle boljšemu in to so bili tokrat vsekakor Ribničani.
V nadaljevanju čaka strokovno vodstvo veliko dela, saj bo potrebno marsikaj spremeniti tako v igri, kot vsami ekipi, časa pa ni na pretek, sajjih že v petek čaka gostovanje pri vodilnem Zagorju, teden dni pozneje pa v slovenskem pokalu gostijo neugodne Koprčane, ekipo Tomi Press Bronks.
Franjo Pukart
ODBOJKARSKI KLUB LJUBNO
Dve zmagi v doma« dvorani
Ljubenske odbojkarice v vlogi gostiteljic nedeljskega 4. turnirja kvalifikacij kadetske lige za odbojkarice niso bile nič kaj gostoljubne z gostujočima ekipama iz Celja in Slovenske Bistrice, saj so v dveh zanimivih tekmah zabeležile zmagi.
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : ŠD Ekstreme Ribnica
2 : 5 (0:2)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 200. Sodnika: Silvo Borovšak in Dušan Turk. Delegat: Teodor Plaznik.
Strelci: 0:1 M. Mihelič (1), 0:2 M. Mihelič (8), 0:3 Hren (22)-AG, 0:4 Strah (23), 1:4 Vreš (26), 1:5 M. Mihelič (28), 2:5 Hren (31).
KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Podpečan, Kroflič, V. Kugler, Presečnik, D. Kugler, Potočnik, K. Šemenc, Vreš, Metulj, Hren, J. Šemenc, Zoubek.
ŠD Extreme Ribnica: Turkovič, Strah, J. Čampa, Silič, Matelič, Arko, D. Mihelič, M. Čampa, M. Mihelič, Košir.
Rumeni karton: Jure Šemenc (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Rdeči karton: Blaž Metulj (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc).
Igralec tekme: Mitja Mihelič (ŠD Extreme Ribnica).
Rezultati 4. kroga:
Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Extreme Ribnica Slovenica AG Kravos : Oplast Kobarid Svea Lesna Litija : Tomi Press Bronx Tomaž : Gip Beton MTO Puntar : Dobovec
Lestvica po 4. krogih:
2:5
2:3
2:3
4:5
4:3
Ljubenske odbojkarice so v dveh tekmah doma zabeležile dve zmagi
(foto: Franjo Atelšek)
Ekipo Federcal iz Celja so premagale z rezultatom 2:0, težje nasprotnice so bile odbojkarice Svita iz Slovenske Bistrice, ki pa sojih domačinke kljub temu ugnale z 2:1. Na drugih dveh tekmah igralke Savinjske iz Šempetra niso dovolile presenečenja, saj so obe tekmi s Celjankami in Bistričankami zmagale z 2:0. Na lestvici vodijo odbojkarice Savinjske iz Šempetra pred ekipo iz Mislinje, na tretjem mestu pa so ljubenske odbojkarice stremi zmagami in tremi porazi.
Franjo Atelšek
NOGOMETNI KLUB LJUBNO PODKRIŽNIK
1. Gip Beton MTO	4	400	12
2. Dobovec	4	30 1	9
3. Oplast Kobarid	4	30 1	9
4. Tomi Press Bronx	4	2 1 1	7
5. Extrem Ribnica	4	1 1 2	4
6. Slovenica AG Kavos	4	1 1 2	4
7. Puntar Tolmin	4	1 1 2	4
8. Svea Lesna Litija	4	1 03	3
9. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc	4	1 03 ,	3
10. Tomaž	4	022	2
Prepričljiva zmaga nad Laškim
Po nizu štirih zaporednih porazov tokrat Ljubenci proti ekipi Laškega doma niso dovolili presenečenja. Z učinkovito igro, predvsem v drugem polčasu, so nadigrali nasprotnika in dosegli svojo drugo zmago v tem prvenstvu. Na lestvici so Ljubenci kljub zmagi še naprej četrti, Šmartno pa je z remijem v
Kozjem (1:1) zamudilo priložnost za prevzem vodstva.
Ljubenskim mladincem seta krog ni izšel po načrtih. V Laškem so izgubili z 1:2, za Ljubence je bil uspešen Dominik Vajda. V zadnjem jesenskem krogu zaključujejo prvenstvo doma z Dravinjo.
Jože Grčar
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Ljubno Podkrižnik : Laško 3:0 (0:0)
Ljubno, gledalcev 100, sodnik: Iztok Gornjak (Ljubečna).
Strelci: 1:0 Jernej Retko (69), 2:0 Andrej Kos (71-11 m), Jernej Retko (77). Ljubno Podkrižnik: Kumer, Skale (Preskar), Suhoveršnik, Pisanec (Ribič), Zajšek, Naraločnik, Retko, Matej Plesnik, Kos (Marko Hriberšek), Atelšek, Vajngerl (Dejan Plesnik)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Po prvi zmagi vsezoni proti Rušam so Nazarčani prejšnji teden v domači dvorani zabeležili še dve. V sredo so v pokalu Spar po razburljivi končnici premagali ekipo iz Hrastnika za dve točki, a so se napredovanja v drugi krog tekmovanja vseeno veselili gostje, ki so v Nazarje prišli s prednostjo 25 točk iz prvega srečanja. Pri domačih je blestel predvsem novinec Milčič, ki je v ključnih trenutkih držal stik z gosti in s fanatično borbenostjo priigral preobrat.
Nazarčani so v soboto odigrali še drugi krog državnega prvenstva v 2. SKL proti ekipi Ilirije iz Ljubljane, ki je lani igrala v 1. B SKL. Srečanje je bilo zelo izenačeno, ekipi sta se ves čas menjavali v vodstvu, za pravo vzdušje tako na domači klopi, kot na tribunah pa so s pravo mero borbenosti poskrbeli vsi domači košarkarji, ki so stopili na parket.
Toda tekma je ostala izenačena do konca, ki pa jo je z mirnimi živci pri izvajanju prostih metov v korist Nazarčanov obrnil Valenčak.
GENERALNI SPONZOR^
B/S/H/
BSH Hišni aparati d.o.o.
Savinjska cesta 30, v3331 Nazarje_______
Tako smo se lahko na teh dveh srečanjih še enkrat več prepričali o odličnem vzdušju, ki vlada znotraj nazorske ekipe, ki je odlično začela sezono in samo upamo lahko, dajo bo v takem ritmu tudi nadaljevala. Vsekakor pa si Nazarčani zaslužijo podporo tudi iz tribun, zato pridite in z navijanjem spodbujajte naše košarkaše.
RokTkavc
Predrag Milčič je Nazarčanom z borbenostjo priigral dve zmagi
(foto: Ožbej Šverc)
2. SKL - vzhod: lestvica po 2. krogu:
1. Grosuplje	2	20	197:155 (+42)	4
2. Janče	2	20	174 : 138 (+36)	4
3. ŽKK Maribor	2	20	173 : 139 (+34)	4
4. Nazarje	2	20	157 : 141 (+16)	4
5. Ježica	2	1 1	162:143 (+19)	3
6. Prebold	2	1 1	151 :151 (0)	3
7. Ilirija	2	02	145:166 (-21)	2
8. Ruše	2	02	146: 183 (-37)	2
9. Pivovarna Laško ml. 2		02	127: 169 (-42)	2
10. Ruj	2	02	131 :178 (-47)	2
zmag
KK Nazarje : KK Ilirija 65:61 (19:16, 15:18, 17:14, 14:13)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 80. Sodnika: Marjan Gselman (Miklavž) in Matej Lah (Maribor). Tehnični komisar: Miran Inkret (Maribor).
KK Nazarje: Milčič 11 (1-3), Žerjav 8 (1-3), Gelb 4 (2-4), Ilič, Zadravec 3, Vodončnik 22, Plesnik, D. Matijevič, Gračner, Grebenšek 4, Valenčak 9 (5-
7), M. Zakrajšek 4.
KK Ilirija: Deškovič 18, Vrabec 8, Terzič 22 (3-7), Ogrin (0-2), Aljaž 10 (2-4), Nemec 2 (0-4), Jakhel, Zupančič, Bjedov, Radmanovič 1 (1-4).
Prosti meti: Nazarje 9-17, Ilirija 6-21.
Osebne napake: Nazarje 25, Ilirija 18.
Met za tri točke: Nazarje 8 (Vodončnik 6, Zadravec 1, Žerjav 1), Ilirija 5 (Terzič 3, Deškovič 2).
Igralec srečanja: Dejan Valenčak (KK Nazarje) - za igro v obrambi in zadeta prosta meta šest sekund pred koncem tekme.
Nazarčani so po razburljivi končnici za dve točki premagali ekipo iz Hrastnika (foto: Ciril M. Sem)
KK Nazarje : KK GD Hrastnik 69:67 (13:17, 15:16, 12:20, 29:14)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 50. Sodnika: Sašo Petek (Miklavž) in Matjaž Metličar (Podvelka), Tehnični komisar: Bojan Kralj (Polzela).
KK Nazarje: Milčič 14 (2-5), Žerjav 7, Gelb 2 (2-4), Ilič, Zadravec, Vodončnik 14, Plesnik 5 (1-2), D. Matijevič, Gračner, Grebenšek 9 (5-5), Valenčak 16 (2-3), M. Zakrajšek 2 (0-2).
KK GD Hrastnik: Kavčič 9 (5-8), Brečko 11, Deželak 2, Gjud 8 (0-1 ), Ške-tako, Percelj 10 (2-4), Golotič 6, Tušek 11 (3-5), Hasanovič 7 (1-5), Banič, Kasumovič 3, Koritnik.
Prosti meti: Nazarje 12-21, GD Hrastnik 11-23.
Osebne napake: Nazarje 25, GD Hrastnik 25.
Met za tri točke: Nazarje 5 (Vodončnik 4, Žerjav 1 ), GD Hrastnik 4 (Tušek 2, Kasumovič 1, Brečko 1 ).
Igralec srečanja: Predrag Milčič (KK Nazarje) - za igro in vodenje preobrata v zadnji četrtini.
Rezultat prve tekme: Hrastnik, 5. oktober, 82	: 57 za domačine.
Rezultati 2. kroga:	
Nazarje : Ilirija	65:61
Prebold : Pivovarna Laško ml.	79:68
Ježica : ŽKK Maribor	80:83
Grosuplje : Ruj	96:71
Janče : Ruše	91:66
;
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Zadrečka cesta 37 3331 Nazarje
NAZARJE
RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO
KUHARJA
za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Od 17.11.2005 do 17.11.2006 oziroma do vrnitve delavke s porodniškega dopusta.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov šole v 8 dneh po objavi razpisa
V____________________________________________________J
»Zajčja dobrava«
Ja, zaradi tega poimenovanja vasi Ljubija, se oglašam. Predvidevam, da je ta naziv spoštovani gospe novinarki Šukalo nekdo prišepnil. Zato ostro protestiram! Saj vendar takšna pridobitev presega novo naselje v Ljubiji. Nič nimam proti, da le to ime uporabljajo v internem okolju.
Če pa že imajo zajčjo dobravo in svojo županjo, pa naj si le ta uredi tudi parkirišče za svoje stranke, takšna je menda manira. Prosim pa tudi, da zajčja dobrava ne odlaga
več odpadke za potok Ljubijo.
Zahvalil in pohvalil pa bi župana Mozirja ter cel štab kateri je sodeloval pri pridobitvi (kanalizacije, ceste, pločnika, osvetljave) tako lepe in pomembne pridobitve za vas Ljubijo.
Novinarjem in uredniku Savinjskih novic pa želim še dosti uspešnega dela ter korektnega poročanja.
Pa lepo pozdravljeni!
Ivan Usar Ljubija 14 Mozirje
Neresnice in zlobna podtikanja (2)
Dejan Levanič, predsednik Mladega foruma Socialnih demokratov, ste pravzaprav potrdili vse moje teze v članku, še posebej tisto osnovno, da podtikate drugim, kar v resnici sami počnete. Oziroma to za vašim hrbtom počnejo drugi.
Trdite, da ste izdajali članske izkaznice samo na podlagi pristopnih izjav, ki so vzadnjih letih prihajala na vaš naslov. Že mogoče, vendar, ali ste v resnici prepričani, da so pristopne izjave izpolnili vsi, ki ste jih včlanili v podmladek stranke naslednice nekdanje komunistične partije? Če ste, potem razložite, kako sta se na spisku vaših članov znašla Igor Solar in Uroš Kotnik, prvi iz Nazarij, drugi iz Velenja, ki nista nikoli v življenju nobeni stranki podpisala zvestobe. Na članskih izkaznicah zasledimo pri obeh napačne osebne podatke, poleg tega sta starejša od 32 let, kar pomeni, da
po vašem statutu ne moreta biti člana Mladega foruma. Vsekakor dovolj pokazateljev, ki kažejo, da z njunim »pristopom« ni vse tako, kot bi moralo biti.
V lokalnem okolju, kot je Zgornja Savinjska dolina, je možnost zlorabe velika, saj se ljudje medsebojno še kako dobro poznajo. Verjetno je podobnih primerov še več, samo da se ne želijo javno izpostaviti. Bodite dosledni in postrezite z verodostojnimi lastnoročnimi podpisi omenjenih. Če tega ne želite ali celo ne morete, bo obveljalo prepričanje, da aktivisti Mladega foruma, ki so zadolženi za novačenje novih članov, podpise na pristopnih izjavah preprosto ponarejajo. To pa ni šala, ampak kaznivo dejanje in v vsakem primeru dovolj vabljiva tema za nadaljnjo novinarsko obdelavo, zato o stereotipnem pre-dalčkanju kdaj drugič.
Edi Mavrič - Savinjčan, publicist
V življenju le skrbi in delo sipoznala, ljubezni in dobrote mnogo si nam dala. Zdaj od vseh bolečin in truda si zaspala, a v srcih naših za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage
Frančiške
PUSTOSLEMŠEK
(2.6.1955 - 10.10.2005)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku, govornici za poslovilne besede, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Samo nekaj ljudi bo imelo čast, da bodo oblikovali zgodovino, vsak od nas pa lahko dela na tem, da bi spremenil vsaj en majhen delček dogodkov... Zgodovino oblikuje nešteto pogumnih dejanj in prepričanj.
Robert F. Kennedy
ČRNA KRONIKA
•	GREL SE BO
Logarska dolina: V noči na 11. oktober je neznani storilec ukradel dva metra scepljenih in zloženih drv. Drva so bila zložena ob cesti Logarska dolina-Matkov Kot. Storilec očitno na nepošten način skrbi za zimsko zalogo kuriva.
•	OB DENAR
Radmirje: Iz garderobe prodajalne v Radmirju je 11. oktobra izginila denarnica. V njej je imela lastnica osebne dokumente in 80.000 tolarjev, storilec pa je izkoristil njeno nepazljivost.
•	NI GA BILO VEČ
Moziije: 13. oktobra je občan iz Mozirja obvestil policiste, daje bil 8. oktobra s prijatelji v gostinskem lokalu v Lokah pri Moziiju. Mobilni aparat je odložil na polico, ko pa seje odpravljal in gaje nameraval pospraviti, ga ni bilo več. Neznani storilec je odšel z aparatom nokia 6210, vrednim okoli 20.000 tolarjev, neznano kam.
«	TRUD JE BIL ZAMAN
Nazarje, Gornji Grad, Velenje: Dva mlajša moška kasneje seje izkazalo, da gre za dva 21-letna Ljubljančana, sta 14. oktobra na parkirišču pred podjetjem Elkroj Nazarje, z osebnega avtomobila, ki je bil tam parkiran, ukradla obe registrski tablici. Z rdečo škodo karavan sta nato odšla do bencinskega servisa v Gornji Grad. Tam sta natočila za
9.600	tolarjev goriva in se odpeljala ne da bi plačala. Ukradeni registrski tablici, ki staju imela nameščeni na vozilu v času kraje, sta odvrgla v grm ob cesti in nazaj namestila registrski tablici z označbo ljubljanskega območja.
Odgovorna oseba z bencinskega servisa je policiste obvestila o kraji goriva, policisti pa so na vozilo, v katerem sta se vozila osumljenca, opozorili policijske prometne patrulje. Ena izmed njih je omenjeno vozilo ustavila v Velenju. Z osumljencema je bil opravljen razgovor, zoper njiju pa sledi kazenska ovadba zaradi dveh tatvin.
•	OBRAČUNAVALI
Nazarje: V Kokarjah v prostorih društva Rdeča armada je prišlo 16, oktobra okoli štirih zjutraj do spora med tremi obiskovalci. Spor je prerasel v fizični obračun, zoper udeležence pa so policisti podali obdolžilne predloge na sodišče.
•	JEZEN NA VES SVET?
Nazarje: 16. oktobra je prišlo na Prihovi do prepira med dvema sosedoma. Eden Izmed njiju je odšel domov po kladivo in drugemu začel razbijati po osebnem avtomobilu. Povzročil mu je veliko materialno škodo. Poleg tega je osumljenec zmerjal udeležence ribiškega tekmovanja, kije potekalo na reki Savinji. Zoper razgreteža sledi obdolžilni predlog na sodišče in kazenska ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari.
•	ZAGORELE SMETI
Nazarje: Nekaj minut pred polnočjo 16. oktobra je prišlo do požara v prostorih tovarne ivernih plošč. Med rezanjem stare konstrukcije je prišlo do vžiga smeti in lesnega prahu. Požar so pogasili domači gasilci, povzročena pa je bila samo minimalna materialna škoda.
•	POŠKODOVAN KOLESAR
Nazarje: 16. oktobra okoli polnoči je prišlo do prometne nesreče v bližini tovarne ivernih plošč. Voznik osebnega avtomobila je trčil v kolesarja, kije padel po vozišču in se pri tem lažje telesno poškodoval. Izkazalo seje, daje bit voznik avtomobila pod vplivom alkohola, opravil pa je nepravilen premik na vozišču.,
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Čemu človek sena svet rodi, da kakor rosna kaplja v soncu mine?
V vse suče se, preminja brez prestanka, življenje v sebi smrti kal ima.
(Josip Stritar)
ZAHVALA
V 40. letu življenja nas je zapustil dragi mož, ati, sin, brat, stric, nečak in prijatelj
Marko PODKRIŽNIK
V teh žalostnih trenutkih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se ga spomnili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo reševalcu Robiju, zdravnici Karmen Fürst, vsem duhovnikom, pevcem in gospodu Jožetu Remšaku za lepe besede slovesa.
Iskrena hvala pogrebcem, vsem sosedom in ostalim, ki so nam stali ob strani v trenutkih, polnih bolečin.
Žena Stanka, hčerki Tamara in Sabina, mama, ata, brat Janko, sestre Ema, Lučka injerica z družinami
,00«VMKHnvs
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
KAMNtSCŠTV«
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
• IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, •OKENSKIH POLIC in ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA
• w..........• J-,/; župnika."
Ker s/e novi v podjetju, vam moram povedati,	Tugo Mernik
da bodite pripravljeni na nadure.
Ze trikrat izkoriščena zadnja priložnost
Joško Špitai je precej hudo bolan. Večkrat je že visel na nitki med življenjem in smrtjo, a seje vedno kakor po čudežu nekako izlizal. Zanj seje začela zanimati vsa zdravniška srenja.
"Ti si bil že večkrat v komi," ga nagovori vrhunski zdravnik iz ljubljanskega kliničnega centra, "kako, da se vedno zližeš?"
Joško Špitai mu z vso potrebno resnostjo odvrne: "Jaz sem bil že večkrat tudi pred samim svetim Petrom, a me je še vedno zavrnil!"
"Res?" Zdravnik kar verjeti ne more, kaj sliši. "Kako to?"
Vzvratni pogledi
"Čudno, skoraj bi prisegel, da šofer avtobusa stopi na zavoro vedno, ko te poskušam poljubiti ..." ugotavlja Tilen ob Ančiki.
"Ubila bom brata!" vzroji ona. "Ogledalo je naravnal ravno tako, da naju oče ves čas vožnje lahko opazuje!"
Meglen golaž
Gost se razjezi: "Natakar! V golažu sem našel očala! Čigava so?"
"Kje? Nič ne vidim."
Samo Sprožilec
Se še navaja, pa je ni treba preveč obremenjevati!
"Preprosto. Sveti Peter vedno pogleda v mojo kartoteko in mi reče, da imam še preveč neporavnanih obljub na Zemlji. Zato me ne vzame v nebesa in me takoj pošlje nazaj na Zemljo."
"Kakšne obljube pa so to?”
"E, to pa ne vem, ker se vedno predstavim za vašega šefa - ministra Bručana."
Blendica Tavrlova
Vsakdanja žena
Rečičanka zvedavo vpraša Mozirjanko: "Zakaj vedno klofneš moža, ko gresta v mesto nakupovat?"
"Ker vedno zavzdihne, ko greva mimo trgovine Staro za novo."
Večkratna stoletnica
Mihec pripoveduje v šoli: "Naša stara mama ima jutri stoti rojstni dan in je najstarejša Zemljanka."
"Mihec, motiš se," ga popravi učiteljica, "najstarejša Zemljanka je stara več kot sto let."
"Naša babica je še starejša. Ugotovili smo, da taji svoja leta."
Hugo Mušnik
Kratko obvestilo
Zdravniku, ki zdravi pacientke, ki trpijo za nespečnostjo, s seksualno terapijo, sporočam, da si bo resno ogrozil zdravje, če bo poskušal zdraviti mojo ženo.
v___________Ljubo Sumnič,
Cvetke M koprive
BLAŽENA V TIŠINI
DVOM
Član društva ljubiteljev ptic Kalin Ferdo Remic: »Ne bi rad izpadel koruptiven, zato mi pošteno povej, če je funkcija gospodarja ptičarjev združljiva s funkcijo upokojenca?«
Gornjegrajska podžupanja Lilijana Bele: »Brez problema, samo pazi, da boš ptice krmil kot upokojenec, ne kot funkcionar.«
(POMEMBNA JE INTERPRETACIJA PRESS'!
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek: »Čudovit park in prekrasne rožice imate tukaj ob Savinji. Celo ptice pojejo lepše kot v Ljubljani, samo ne vem, zakaj med njimi ne vidim nobenega kosa?«
Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik: »Ker ne odločate več o naših plačah, vas bom prijazno podučil, da so kosi preglasne in preveč radovedne ptice, zato jih v tukajšnjem okolju nimamo radi,« (PODOBNOST JE NAMERNA PRESS')
POSTEN NAMEN
Predsednica Turističnega društva Rečica ob Savinji Vekoslava Kle-menak: »Ne omenjajte mi davkarije, saj bom večino izkupička Lenartovega sejma poklonila fundaciji pomembnežev, ki že nekaj let oživlja Tavčarjev dvor, ostanek pa bom poklonila heroju, ki bo prevzel vodenje nove rečičke občine.«
(DOBRA DUŠA PRESS)
SESTAVIL
PEPS

ZBIRALEC PODATKOV V DOLOČEN NAMEN
GLAVNI KOMIČNI UK V
ITALIJANSKI
KOMEDUI
SEDEŽ BOGOV V GRŠKI MITOLOGIJI
HITER
TEK
URA,
HOROLOGU
(ZAST.)
EGIPČANSKI
BOG
SONCA
PISEC
IDIL
PRAVOSLAV-
NA
ŠKOFIJA
FRNIKOLA
(STAR.)
NORDUSKA
BOGINJA
MORJA
PLEŠA-
VOST
POLJSKA RASTUNA Z STEBLOM IN VEUKIMI STORŽI
AMERIŠKI
IGRALEC-
LLOYD
SLOVENSKA
PEVKA-
MERI
MEDNAROD-
NA
KOLESARSKA ZVEZA
SLOVENSKA
HUMORISTKA
(PUTRIH)
EMIN
ILJAMI
RAZLIČNA
VOKALA
SLOVENSKA
OPERNA
PEVKA-
NADA
ZNAMENITI
FINSKI
SLAPOVI
VOTLA MERA ZA TEKOČINE
DRAMA
EUGENA
IONESCA
TEKOČI
RAČUN
IME DVEH REK NA NIZOZEMSKEM
ERNST
MACH
NEKO. FRANC. TENISAČ-YANNICK
ŠALJIVO IME ZA BRITANSK. VOJAKA
AMERIŠKI
IGRALEC
(ZIERING)
PLESNA FIGURA PRI ČETVERKI
DIVJA
RACA
ZVRST
JAMAJŠKE
GLASBE
OTILIJA
(KRAJŠE)
NAPLAVINA,
BLATO,
KI GA NANESE NALIV
STARO IME ZA NIKŠIČ
UNITED
NATIONS
IZBRIZGANA
MOŠKA
TEKOČINA
ŽUPAN
POD
FRANCOZI
NAUK O GIBANJU TELES IN O SILAH
KRAJ
PRI
OPATIJI
§a\OT®UE£0DD Portal SavInJsKa doline
MINI SLOVARČEK:
NOLAN- Ameriški igralec- Lloyd ELM- gričevje v severni Nemčiji ONOGOŠT- staro ime za Nikšič IRIT- mineral z Urala iJSSEL- ime dveh rek na Nizozemskem
OBVESTILO REŠEVALCEM
Med pravilno rešenimi križankami iz 40. št. Savinjskih novic, ki so prispele na uredništvo, smo izžrebali tri reševalce križank.
Ročno masažo v Termah Topolšica prejme
-	Danica Bezovšek, Radmirje 44, Ljubno ob Savinji;
Po eno vstopnico za obisk savne v Termah Topolšica prejmeta
-	Magda Rosenstein, Brezje 9c, Mozirje in
-	Marica Lednik, Podvrh 20, Mozirje.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 43. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov____________________________________j I j I I
Nagrajenci prevzamejo nagrade na uredništvu Savinjskih novic na Savinjski cesti 4 v Nazarjah (grad Vrbovec). Čestitamo!
Napovednik, Oglasi in Mali oglasi
Napovednik
•	Sobota (22. oktober), ob 9.30. Mladinski center Velenje
Strip delavnica__________________________________________
•	Sobota (22. oktober), ob 11.00. Telovadnica OŠ Trbovlje
Košarkarska tekma ■ Rudar : Nazarje (kadeti)_____________
•	Sobota (22. oktober), ob 15.00. Ljubno - Foršt
Nogometna tekma - Ljubno Podkrižnik : Dravinja (mladinci)_______________________________________________
•	Sobota (22. oktober), ob 20.00. Športna dvorana Gimnazije Ruj
Košarkarska tekma - Ptuj : Nazarje (člani)_______________
•	Nedelja (23. oktober), ob 9.00. Terme Topolšica
Spoznajmo park in okolico Topolšice ter krožke Univerze za lil, življenjsko obdobje ____________________
•	Nedelja (23. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Triglav (pionirji)_________
•	Nedelja (23. oktober), ob 16.00. Vinska Gora
Večer glasbe in humorja__________________________________
•	Torek (25. oktober), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Čarovnica Mici in severna zvezda
ŽIVALI- PRODAM
Prodam prašiča za zakol; gsm 031 / 228-217.
Prodam breje kobile: lipicanke, džakovske, norveški poni, havano-ranko, norik pasma; gsm 031/689-841.
Prodam telico simentalko v 8. mesecu brejosti; tel. 838-12-26.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za rejo; 031/533-745.
Kupim bikca mesnate pasme, starega 1 teden, po ceni l.OOOsit/kg.Gsm 031/676633.
ŽIVALI-PODARIM
Podarim psička mešančka, starega 5 mesecev, tel. 583-53-73.
DRUGO-PRODAM
Ugodno prodam odlično ohranjeno rjavo kotno sedežno garnituro s foteljem! Gsm 031/321-316.
Prodam električni bojler-1001; gsm 041/788977.
Prodam deske, debeline 20 mm (suhe), primerne za streho; gsm 041 / 942-169.
Prodam smuči elan 155 SLX, pan-carje nordica št, 35 - 36 in smuč. dres vel. 14 let; gsm 031/557-996.
Ugodno prodam 4 brezhibne zimske
gume firestone 85/60 R14 FW 930; tel. 5885261.
Zelo zelo ugodno prodam 2 zimski g umi za seat i bizo ( 14 col); gsm 041 / 868553.
Prodam kostanjeve kole; gsm 041 / 298146.
Prodam suha mešana drva na tel. 035/832460.
Prodam traktorsko kosilnico - galfre 165, staro 6 mesecev; gsm 031 /747-879.
DRUGO-KUPIM
Kupim motor tomos ATX; gsm 031 / 228217.
Kupim suh hrastov les debeline 8 cm; tel. 58854-56 ali gsm 041/518755.
OTROŠKA OPREMA
Prosim, če ima kdo stvari za otroka od 0 let naprej! Gsm 041 /537-717.
VOZILA-PRODAM
Prodam avtomatika 1-87, bele barve, lepo ohranjen ter otroškega štirikolesca;gsm 041/328716. Prodam R5, letnik 91, dobro ohranjen; gsm 041/635-715.
Prodam R51,6D, letnik 91, reg. do avgust 06; gsm 031/282-662. * 237
Prodam elio 1,2 oasis, let. 97, prvi lastnik, reg. do 8/06, veliko opreme, serv. knjiga, ...499.000 sit; gsm 041/673-
237, tel. 83946-81.	h
89.1 M

Rado Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold
Poslušajte
nas
vsak
dan
od 5.30 do
10.00	in
14.00	do 19.00.
Odslej Savinjske novice tudi na Savinjskem valu!
Vsak petek ob 9.00 na 89fl Mhz.
Portal Savinjske doline
KBim
i>
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in Knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
ŠIVILJSTVO MONROE
Šivanje po meri - birme, obhajila, poroke... Preoblačenje gumbov. Gsm 041/720-571.
Nataša Forštner s.p. Prešernova 7,3330 Mozirje.
TAPETNIŠTVO
Obnova oblazinjenega pohištva; sedežna garnitura = 50.000 sit, kavč = 20.000 sit. V ceno je vključeno delo in material. Gsm 041/ 411-218, tel. 03/583-53-41.
Banko Sandi s.p., Rečica 17, 3332 Rečica ob Savinji.
PASNA SKUPNOST STARI STANI
Zgledno sodelovanje in obojestransko razumevanje
Člani Pašne skupnosti Stari stani so si soboto prvega oktobra izbrali za ureditvena dela na svoji pašni planini na Golteh, po tem ko se je sredi septembra končala letošnja pašna sezona. Obiskali smo jih v pastirski koči na Starih stanih.
Predsednik pašne skupnosti Jože	stanih tretje leto. Prej je pasel dve
Hudej je povedal, da so kljub leti na Hlevišah, tako da ima že kar deževnemu poletju s pašo na plani- dolg pastirski staž in temu primerne ni kar zadovoljni. Člani so kmetje iz izkušnje z živino, kmeti in pašniki, širšega področja Ljubnega. Daje Pravi, da se še vedno zgodi kaj nove-poletje za živino minilo mirno, pa ga, kaj nepredvidenega. Prijazen gre zahvala predvsem pastirju pastirski par, Franca namreč Francu Urbancu, s katerim zgled- spremlja vsako poletje tudi žena no sodelujejo že več let.	Mira, poznajo ljudje od blizu in daleč.
Pastir Franc, ki se nam je pred- Doma sta iz Belih Vod, sedaj pa stavil v svoji »svečani« pastirski uni-	imata hišo in družino v Florjanu pri
formi, za katero je prispeval kožo	Šoštanju, a planina je že nekaj časa
devetletni kozel, delo pa Nackov njun drugi dom. Ko pričneta Franjo z Ljubnega, pase na Starih pripovedovati o lepotah okrog sebe,
Po končani pašni sezoni na Golteh so si člani Pašne skupnosti Stari stani prvo oktobrsko soboto izbrali za ureditvena dela
kijih niti pozimi ne moreta pogreša-	vodi evidenco o živalih, zase pa dela
ti, saj prideta večkrat »gor«, se zaveš, še razne beležke, kijih utegne kako ljubeč in pristen je njun odnos potrebovati. In kakšen je pastirjev do narave in prav zato tudi do živali	dan? Vsak dan obhodi ves pašnik,
in ljudi. Vse skupaj pa prenašata na	prešteje in opazuje živino in vreme.
Prijaznemu pastirskemu paru, Francu in ženi Miri, je planina drugi
dom (foto: Marija Lebar)
svoje tri vnuke, ki poletja preživljajo živalim poklada sol, po potrebi pa jih z njima in že kar pomagajo pri paši. prestavi na drug pašnik. Pri tem Če le imaš oči odprte, vidiš, da se včasih najde čas, da nabere koša-lepota okrog nas spreminja iz dne- ro gob, rožice za domači čaj ali pa va v dan, noben sončni zahod ni natečje. enak drugemu, pravita. »Ko je Franc se pošali, da namerava pas-človek v »penzionu«, mora živeti in ti vsaj še naslednjih trideset let, ko delati za dušo in ne za denar!« meni	ga vprašamo, če se še ni naveličal.
Franc, ki je bolj mlad upokojenec.	Pravi, da ima s pašno skupnostjo
Kotjamski električarje delal v velen- odlične odnose, zato ga njegovo jskem rudniku. Morda ravno zato še delo kljub težavnosti veseli. In to se bolj ceni svobodno naravo okrog da razbrati tudi iz njegovega in sebe.	ženinega nasmejanega obraza. Če
Letosje imel na skrbi 64 glav gove-	ju boste kdaj obiskali, pa vam bosta
di in šest konj. Kljub vremenskim ne- prijazno ponudila kozarček prilikam je pašna sezona minila domačega »katurovca«. brez nesreč in hujših bolezni. Pastir	Marija Lebar
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Pohod za sprostitev in spoznavanje okolice
Tretjo nedeljo v oktobru so se na pot po Zgornji Savinjski dolini podali člani Konjerejskega društva Zgornje Savinjske doline in njihovi gostje iz sosednjih društev.
Konjeniki se zbrali na mozirskem sejmišču. Pozdravne besede jim je namenil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je prepričan, da konji danes v naši dolini služijo predvsem šporlnem juhanju in sprostitvi, medtem ko jim je skozi različna zgodovinska obdobja človeštvo namenjalo različne vloge.
Ljubitelji grivastih lepotcev so se s sejmišča odpravili na pot po mozirski in nazorski občini pod vodstvom najstarejšega udeležencu in vodje poti Ivana Rakuna, Črerriošnika i/ Poljan, in v sončnem vremenu spoznavali okolico s konjskega hrbta. Pot jih je vodila mimo Mozirskega gaja in Nazarij preko Žlabra in Kokarij do Laz. Od tam
Ljubitelji grivastih lepotcev so se odpravili na pot po mozirski in nazarski občini ter spoznavali okolico s konjskega hrbta
naprej so se podali proti angleški baraki in Golim Vrtačam do Pustega Polja in Kraš, kjer so naredili daljši postanek.
Na kmetiji Ferda Weissa so poskrbeli za prijet no počutje in malico jahačev ter oskrbo utrujenih živali. Konjeniki, med katerimi je bilo kar nekaj predstavnic ženskega spola in osnovnošolcev, so se zadržali v prijetnem srečanju, v katerem so si izmenjali vtise s poti ter prejeli tudi spominska darila. Udeležence pohoda jo pozdravil tudi župan občine Nazarje Ivan Purnot. Pri tern je bil mnenja, da konji bogatijo pokrajino, tovrstna srečanja pa so tudi idealna za izmenjavo ra /ličnih izkt išenj. Po kosilu so pot nadaljevali do Vr loč in Veniš ter jo zaključili torn, kjer so zjutraj začeli
na sejemskem prostoru pred Mozirskim gajem
Marija Sukalo
ansanfbet Potepi)
Ob okusni hrani ii^izbrani lahko ob živi glasbj sobote v novembru? pa tudi ob petkih.
<lö33IlOXHil
Že zdaj vas vabimo, da preživite NAJDALJŠO NOČ V LETU pri nas, kjer bodo naši kuharji poskrbeli za obilo kulinaričnih dobrot, za dobro glasbeno vzdušje pa gost večera Ivan Hudnik. Na l. januar zvečer pa vas vabimo na NOVOLETNI PLES.
AKCIJA
205/55 R16 Matador M+S cena z DDV samo 16.632,00 SIT
I Celje - skladišče I D-Per
■ 7/2005
u
r— ca _q co £ § o -
»CO »O	03	CO
O	O O
Q_ Q_ Q_ Q_ >CO
C 5000016195,42
Martinovanje,

o vam tudi Bankreditl
IT do 300.000 SIT do 24 obrokov.