I Rektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek
ŠT. 38 - LETO 5 ^
CEUE, 21.9. '95 - CENA 200 SIT
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
V Malih Rovtah že več kot deset let prosijo za boljšo elektriko. Reportaža na strani 21.
360-letnica drugega slovenskega kmečkega upora. Stran 8.
Sejem
uspehov
Zadovoljstvo ob zaključku Mednarodnega obrtnega sejma. Strani 6-7.
ii:;„joplave
Črne napovedi so se uresničile. Stran 9.
[ INTERVJU
Prof. Vid Marčen in celjska glasbena šola. Stran 11.
SINDIKATI Kršitev pravic delavcev v tekstilni industriji. Stran 4,
rokomet ™
Zazačeteknovegadržavnegaprvenstvaderbi
Gorenje-CeljePivovarna Laško. Stran 17.
KRONIKA Seksualni impulzi dragi kot žafran.Stran 25. Množični pretep v diskoteki. Stran 24. Tatovi konj prijeti. Stran 24.
V breznu kavk
Obljubljena dežela v tridimenzionalnem svetu vlage in teme. Stran 20.
Seksualni impulzi, dragi kot žafran. Stran 25.
Množični pretep v diskoteki. Stran 24.
Tatovi konj prijeti. Stran 24.
DOGODKI
Povezovanje mestnih županov
Minulo sredo so se v Celju sestali župani slovenskih
mestnih občin, ki so po delovnem razgovoru v pisarni
celjskega župana Jožeta Zimska, popoldne namenili
ogledu 28. MOS in srečanju s sejemskimi organizatorji.
V	delovnem razgovoru so največ pozornosti namenili
sodelovanju vseh 11 slovenskih mestnih občin. Sestanka
so se udeležili župani osmih: dr. Alojzij Križman iz Mari-
bora, Andrej Gerenčer iz Murske Sobote, Črtomir Špaca-
pan iz Nove Gorice, Franc Koncilija iz Novega mesta,
Miroslav Luci s Ptuja, Janez Komljanec iz Slovenj
Gradca, Srečko Meh iz Velenja in gostitelj Jože Zimšek iz
Celja, popoldne pa se jim je med ogledom sejmišča pridru-
žil še koprski župan Aurelio Juri. Dogovorili so se, da
bodo mesečna srečanja poslej redna oblika njihovega
sodelovanja, oktobra se bodo sestali v Novem mestu,
novembra v Novi Gorici in decembra v Murski Soboti.
V	Mestni občini Velenje so do prvega srečanja pripravili
osnutek Sporazuma o sodelovanju in pomoči ter skupnih
nastopih pri urejanju statusa mestne občine, ki ga bodo
župani vseh 11 mestnih občin v čistopisu sprejemali na
oktobrskem srečanju v Novem mestu.
IS
Žalski svetniki
potrdili proračun
Denar pa so v občini praktično že porabili
Minuli četrtek so se svet-
niki občine Žalec sestali na
drugi izredni seji občinskega
sveta. Kot kaže, so žalskim
svetnikom poletne počitnice
dobro dele, saj so v dobrih
dveh urah končali redno ter
izredno sejo občinskega
sveta.
V nadaljevanju zadnje,
sedme redne seje, so žalski
svetniki obravnavali le še
podrobnosti o odprodaji po-
čitniškega objekta v Stinici.
Svetniki so sklep potrdili še
s sprejetim amandmajem,
v katerem piše, da z denar-
jem od prodaje počitniškega
objekta razpolaga občina
Žalec.
Na izredno sejo, ki je sle-
dila redni, pa so na dnevni
red poleg dveh točk uvrstili
še predlog odloka o postop-
ku melioracij. Svetniki so po
hitrem postopku sprejeli os-
nutek in predlog tega odlo-
ka, saj je bil to predpogoj za
kandidiranje na razpisu za
pridobitev republiških sred-
stev. Seveda pa nobena seja
žalskega občinskega sveta ne
mine brez kakšne »cvetke«,
saj v Žalcu očitno raje sprej-
mejo in potrjujejo kakšno
zadevo preveč kot premalo.
Tako so na eni izmed zadnjih
sej razrešili vseh pet članov
Upravnega odbora Sklada
za razvoj obrti in podjetni-
štva, namesto petih novih pa
so jih na to mesto postavili
kar šest, kar je seveda v na-
sprotju s statutom omenje-
nega sklada. Zaradi tega so
na četrtkovi izredni seji mo-
rali razrešiti enega člana te-
ga upravnega odbora, kjer
pa se je prvič po uvedbi lo-
kalne samouprave pokazalo
to, da svetniki pozicije brez
predhodnega posveta znajo
glasovati tudi po lastni pre-
soji in ne le po dogovoru
z vodji poslanskih klubov.
Najpomembnejša točka
izredne seje žalskega občin-
skega sveta pa je bilo spre-
jetje proračuna za leto 1995,
katerega tri četrtine denarja
je že porabljenega. Kot je
znano, so svetniki na seji
20.7. glasovali za protizako-
nite amandmaje k proraču-
nu, zaradi česar je župan Mi-
lan Dobnik vložil veto na iz-
vajanje proračuna in na ob-
javo le-tega v Uradnem listu
RS. Kljub številnim pojasni-
lom, so svetniki na zadnji se-
ji dajali vtis, kot da jim še
vedno ni čisto povsem jasno,
kaj pravzaprav sprejemajo.
Zaradi »operacije« kupčka-
nja z 0,7 odstotki proračun-
skih sredstev, ki jo je vodila
pozicija, se je sprejemanje
proračuna zavleklo še za tri
mesece. Kakorkoli že, žalski
svetniki so na izredni seji
odlok o letošnjem proračunu
z 20 glasovi za le sprejeli. Pri
tem si je najbolj oddahnila
opozicija, saj je bilo nekatere
njihove svetnike že sram, da
zastopajo svoje volivce v ob-
činskem svetu.
A. LEDNIK
Komu najvišja priznanja?
Za letošnji šentjurski občinski praznik
bodo podelili tri plakete občine, šest priz-
nanj občine, kot vedno pa se bodo spomnili
tudi najprizadevnejših šolarjev.
Plakete občine bodo prejeli šentjurska os-
novna šola Franja Malgaja (za odmevne
uspehe v izredno utesnjenih prostorih),
mag. Franc Protner (za dolgoletno sodelo-
vanje z Vinogradniško-sadjarskim dru-
štvom ter osebni prispevek k vse višji kako-
vosti šentjurskega vina) ter prof. dr. Stanko
Buser (za prizadevanja v zvezi z rastiščem
velikonočnice ter uvrstitev šentjurskega ob-
močja v Slovensko geološko pot).
Priznanja občine so namenili Frančiški
Hvaleč s Planine (za uspešno delo v šoli ter
kraju), Ludviku Mastnaku (za ustanovitev
Ljudske univerze ter delovanje turističnega
društva), Petru Laporniku (za uspešno po-
djetniško udejstvovanje ter pokroviteljstvo
Košarkarskemu klubu, ki mu tudi predse-
duje), Atletskemu klubu Trgohlad (za iz-
jemne športne uspehe), Nogometnemu klu-
bu Šentjur (za športne dosežke ter skrb za
podmladek) ter Pihalnemu orkestru Šentjur
(za glasbena prizadevanja).
Najprizadevnejših šolarjev se vsako leto
spomnijo s pisnimi pohvalami. Letos jih bo-
do podelili Klementini Zapušek (OŠ Dobje),
Benjaminu Goležu (OŠ Dramlje), Katji Puš-
nik (OŠ Planina), Benjaminu Medvedu (OŠ
Ponikva), Vesni Čuiež (OŠ Slivnica), Silvi
Jančič ter Simonu Žekarju (oba OŠ Franja
Malgaja Šentjur).
BRANE JERANKO
Ukradeni otroci tudi žrtve
Praznovanje v KS Dolgo polje se bo končalo s prireditvijo
v bolnišnici
Okrog 200 taboriščnikov
— ukradenih otrok se je v so-
boto dopoldne zbralo na I.
osnovni šoli v Celju na pet-
najstem srečanju, ki sodi
v okvir krajevnega praznika
na Dolgem polju. Krajevna
skupnost, ki letos slavi 30 let
obstoja, je ob tej priložnosti
pripravila še posebej pestro
praznovanje.
Program je trajal ves te-
den, vanj pa so skušali pri-
tegniti kar največ krajanov,
saj se osrednje prireditve žal
večinoma udeležujejo le nek-
danji ukradeni otroci. Tako
so pripravili več športnih
srečanj upokojencev in sred-
nješolcev. Okrog 60 starejših
krajanov je prišlo na sreča-
nje in pogostitev s progra-
mom vrtca Zarje. Na osred-
nji slovesnosti v soboto, ki jo
je nekoliko pokvarilo slabo
vreme, sicer bi balon in pa-
dalci poskrbeli za dodatno
atrakcijo, pa so podelili priz-
nanja za urejeno okolje,
spregovorili so Cvetko Roje,
predsednik sveta KS, Janez
Stiglic, predsednik društva
taboriščnikov - ukradenih
otrok in slavnostni govornik
župan Jože Zimšek.
Nekdanji taboriščniki
— ukradeni otroci so v soboto
ponovno poudarili 20-letno
prizadevanje za priznanje
pravic. Zavzemajo se namreč
za to, da bi jih izenačili
z drugimi žrtvami vojnega
nasilja, predlog zakona, ki
bo jeseni v tretji obravnavi
v državnem zboru pa kaže,
da njihove zahteve ne bodo
upoštevane. Tisti, ki so bili
leta 1945 mlajši od 15 let, so
bili doslej izključeni iz vseh
pravic, ki so pripadle žrtvam
vojnega nasilja. Nekaterim
starejšim taboriščnikom so
leta vsaj priznali v pokojnin-
sko dobo, mlajši pa se za to
priznanje in druge pravice
žrtev vojnega nasilja še bo-
rijo.
V okviru prazničnega pro-
grama pripravljajo v krajev-
ni skupnosti Dolgo polje še
razdelitev pomoči okrog 40
socialno najbolj ogroženim
družinam. Spomnili so se tu-
di malčkov v bolnišnici.
V petek, 22. septembra ob
13. uri jih bo namreč obiskal
Nace Simončič z Radoved-
nim Tačkom in čarovnikom.
Otroci z vseh oddelkov bodo
lahko uživali v uri progra-
ma, krajevna skupnost pa
jim je s pomočjo sponzorjev
kupila tudi nekaj video ka-
set, da jim bo čas v bolnišnici
hitreje minil. 20 tisoč tolar-
jev so namenili za nakup no-
vega ultra zvočnega aparata
na otroškem oddelku.
TC
Foto: SHERPA
Velenjski svetniki o proračunu
V torek, 26. septembra, se bodo svetniki mestne občine
Velenje sestali na seji, na kateri se bodo osredotočili na
obravnavo predloga letošnjega občinskega proračuna,
obenem pa nameravajo pregledati poročilo o realizaciji
letošnjega proračuna do 30. junija. Med drugim bodo
obravnavali še predlog o določitvi občinskega praznika,
odločali pa bodo tudi o tem, ali soglašajo s povišanjem cen
v vrtcih.
KL
Mladi forum ZLSD sprejet v IUSY
Mladi forum Združene liste socialnih demokratov je bil
minuli petek na 21. kongresu Mednarodne zveze socialistične
mladine (IUSY) sprejet v polnopravno članstvo te organizacije.
Kongres je bil v italijanskem mestu Reggio Emiglia med 14. in
16. septembrom.
IS
Nadzorni odbor za
MOC izvoljen
Skladno s 34. členom sta-
tuta Mestne občine Celje so
na prvem jesenskem zaseda-
nju svetniki celjskega občin-
skega sveta izvolili Nadzorni
odbor, ki bo spremljal delo
v Mestni občini Celje, nadzi-
ral proračunsko porabo ter
skrbel za pravilno in zakoni-
to poslovanje.
Na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja so svetniki so-
glasno potrdili 9-članski se-
stav nadzornega odbora, ki
ga sestavljajo: Erih Janez
Gril iz SDSS, Martin Andre-
jaš iz DeSUS, Marko Zidan-
šek iz SKD, Jože Jelene iz
Celjske neodvisne liste,
Franc Cencelj iz SLS, Stani-
slav Esih iz SNS, Zdenko
Podlesnik iz LDS, Stane
Rozman iz ZLSD in Marjan
Plohi iz stranke Zelenih Slo-
venije.
Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imeno-
vanja je svetnikom v presojo
ponudila tudi 3 kandidate za
predsednika nadzornega od-
bora, saj se v okrnjeni sesta-
vi (na seji je bilo prisotnih le
5 od 9 članov komisije) niso
sami želeli odločiti za pred-
log predsedniškega kandida-
ta. Svetniki so tako s tajnim
glasovanjem med Erihom
Janezom Grilom, Zdenkom
Podlesnikom in Jožetom Je-
lencem v prvem glasovalnem
krogu največ podpore name-
nili Grilu in Podlesniku,
v drugem glasovalnem krogu
pa je z 18 glasovi zmagal
kandidat celjskega občin-
skega odbora Liberalne de-
mokracije Slovenije Zdenko
Podlesnik.
IS
Poškodovana
tretjina mostov
LJUBLJANA, 19. ^
tembra (Delo) - Mostov
nadvozi in podvozi prop;
dajo hitreje, kot uspe^
vzdrževalcem te objeki
popravljati. Od 1300 mt
stov in viaduktov na magj
stralnih in regionalnih $
stah jih je po zadnjih analj
zah 230 v slabem stanji
176 pa je že zelo slabih. Za
radi tega so uvedli zapoj
na 113 mostovih, podvozi
na nadvozih. Vzrok je ne
nehno pomanjkanje denai
j a za redno vzdrževanj
cest, slabo vzdrževanj
v preteklih letih in p0
manjkljiva usposobljenos
vzdrževalcev.
Trije škofi v Rim
LJUBLJANA, 19. sep
tembra (Večer) - Slovenski
škofovska konferenca je n:
zasedanju v Kopru me<
drugim obravnavala pova
bilo papeža Janeza Pavli
II. slovenskim ordinarijem
naj se skupaj z drugim
škofi z območja nekdanji
Jugoslavije udeležijo sre
čanja v Rimu. Iz Slovenij
se bodo tako srečanja ude
ležili mariborski škof di
Franc Kramberger, kopr
ski škof monsignor Met«
Pirih, ljubljanskega nad
škofa dr. Alojzija Šuštarji
pa bo nadomeščal ljubljan
ski pomožni škof maj
Alojz Uran.
Dvakrat R+3
LJUBLJANA, 18.
tembra (Večer) - Sta»-
vanjski sklad je razpisi
nova posojila R + 3 za nt
kup starih stanovanj in ft
konstrukcije v skupi
vrednosti 800 milijonov to
larjev. Razpis za nepridc
bitne stanovanjske organi
zacije pa je vreden skon
1,5 milijarde tolarjev. Vlc
ge občanov bodo sprejema
li do 21. oktobra, posojil
pa znaša največ 40 odstol
kov primernega stanovanj
v vrednosti 1200 mark z
kvadratni meter. Najdalj!
odplačilni rok posojila p
je 10 let.
Dražji telefonski
pogovori
LJUBLJANA, 14. sep
tembra (Delo) - Vlada je da
la soglasje za zvišanje ce
telefonskega impulza v no
tranjem telefonskem pr°
metu, in sicer za 9 odstot
kov. Cene telefonskim na
ročnin in mednarodnih p°
govorov ostajajo nesptf
menjene, cene priključko
pa je Telekom nedavno z
znižal in poenotil.
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v PC LENA LEVEČ
v soboto, 23. septem-
bra od 9. do 17. ure.
čaka vas veliko presene-
čenj in raznovrsten
zabavni program.
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik: Brank
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega urt'
nika: Milena B. Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež, I|j
na Baša, Tatjana Cvim, Janja''
tihar, Brane Jeranko, Ksenija!
kič, Edi Masnec, Urška Seliš"'
Ivana Stamejčič, Željko 2'u'
Tehnični urednik: Franjo BofjJ
di, pomočnika: Robert Kojte^
Igor Šarlah. Oblikovanje: Mw
Bajagič. Tajnica urednik
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Novi tedj£
Prešernova 19, Celje. Tele'0'
(063)442-500, fax 441-032
Št. 38. - 21. september 1995
f3
DOGODKI
Obisk
Podčetrtka in
Šentjurja
fla širšem območju Koz-
janskega pričakujejo jutri,
J, petek 22. septembra,
množični obisk Mariborča-
„ov. Gre za muzejsko turi-
stični vlak ter akcijo Spo-
štujmo svoje korenine, kar
pripravljajo mariborska
^jverza, tamkajšnji Glas-
bena matica, Zgodovinsko
društvo in turistična zveza,
2 našega konca pa sodelu-
jeta turistični društvi iz
Šentjurja ter Ponikve.
Z vlakom se bodo pripe-
ljali mariborski univerzi-
tetni profesorji, skupaj
z rektorjem, Ludvikom To-
plakom, številnimi župani
ter turističnimi delavci.
V Podčetrtek bodo prispeli
okrog 10. ure, kjer si bodo
ogledali tudi znamenitosti
Olimja, od tam pa se bodo
i avtobusi odpeljali na Po-
nikvo. Po ogledu Slomško-
ve rojstne hiše bo v krajev-
ni zgodovinski cerkvi po-
sebna prireditev, kjer bodo
nastopili tudi znani mari-
borski kulturniki, slav-
nostni govornik pa bo prof.
dr. Ludvik Toplak. S Po-
nikve se bodo potniki od-
pravili v šentjurski Zgornji
trg, kjer si bodo ogledali
Ipavčevino.
V prostoru šentjurske
Tržnice bo nato ob 16.30
kulturna	prireditev,
z uglednimi mariborskimi
ter šentjurskimi izvajalci.
Nastopili bodo Mariborski
oktet, folkloristi skupine
Študent, Mešani pevski
zbor Glasbene matice Ma-
ribor, gledališki igralec
Marjan Bračko ter Moški
pevski zbor Skladateljev
Ipavcev ter pihalni orke-
ster, oba iz Šentjurja.Po
kulturnem srečanju bo
družabno srečanje, okrog
Via. ure pa se bodo ugledni
Usti vrnili po tirih v Ma-
jribor.
BRANE JERANKO
Začasni dogovor
za reševanje težav
Laško in Radeče poskušata uredili odnose do sprejema
delitvene bilance
Občina Radeče je že nekaj-
krat doslej opozorila laškega
župana Petra Hrastelja, naj
zadrži vse tiste sklepe občin-
skega sveta, ki se nanašajo na
premoženje bivše skupne obči-
ne. V Laškem so zato pripravi-
li dogovor, s katerim bi do
sprejema delitvene bilance
urejali nekatera vprašanja pri
poslovanju s premoženjem
bivše občine Laško.
Zakon o lokalni samoupravi
določa, da morajo slovenske
občine do 30. septembra ure-
diti medsebojna premoženjsko
pravna razmerja, česar pa nik-
jer ne bodo mogli narediti, saj
je državna služba za reformo
lokalne samouprave doslej
v zvezi s tem poslala občinam
le priporočila namesto dovolj
temeljitih ustreznih navodil.
Ker bo do sprejema delitvene
bilance najverjetneje preteklo
še kar nekaj časa, in ker imajo
zlasti v laški občini precej te-
žav pri izvajanju nalog, so pri-
pravili začasni dogovor, ki pa
ga mora potrditi tudi občinski
svet Radeče. Dogovor bi omo-
gočal bolj enostavno poslova-
nje obeh občin pri izvrševanju
ustanoviteljskih pravic, pri
gospodarjenju z nepremični-
nami, pri razporejanju prihod-
kov občin in pri izgradnji no-
vega zdravstvenega doma
v Radečah. Pomeni torej, da bi
si Laščani in Radečani zdaj tu-
di uradno razdelili ustanovi-
teljske pravice do javnih zavo-
dov, skladov in javnih podje-
tij. V Laškem bi odločali o os-
novnih šolah v Laškem in
v Rimskih Toplicah ter o la-
škem vrtcu, zdravstvenem do-
mu, kulturnem centru in o ko-
munalnem podjetju. Enako pa
bi veljalo tudi za Zdravilišče
Laško, zaradi katerega so
v Radečah pred mesecem dvig-
nili kar nekaj prahu. Radečani
bi samostojno odločali o svoji
osnovni šoli in vrtcu ter
o zdravstvenem domu in ko-
munalnem podjetju. Še naprej
pa bi občini skupno odločali
o radeški glasbeni šoli in o la-
ški knjižnici. Občini bi samo-
stojno odločali tudi o zdaj še
skupnem skladu stavbnih
zemljišč, in sicer vsaka za ne-
premičnine in dohodke na svo-
jem območju, na ozemeljskem
načelu pa bi temeljilo tudi go-
spodarjenje z nepremičninami
in razporejanje občinskih dav-
kov in prihodkov. Župana
obeh občin sta se že pred ča-
som sporazumela, da se kupni-
ne od prodanih stanovanj na-
kazujejo v proračun tiste obči-
ne, na katerem območju leži
prodano stanovanje, in v La-
škem menijo, da bi moralo
takšno načelo veljati za vse
ostale prihodke, ki jih predpi-
sujejo občine ali jih ustvarjajo
z gospodarjenjem s premože-
njem. Posebno mesto v dogo-
voru ima nov zdravstveni dom
v Radečah. Ker dela zaradi
dolgov trboveljskemu Rudisu
stojijo, v Laškem predlagajo,
da bi obveznosti, ki znaša ne-
kaj več kot 17 milijonov tolar-
jev, poravnali do konca leta iz
skupnega, računa. Ob končni
delitveni bilanci pa bi določili,
kolikšen delež naložbe naj gre
v breme ene ali druge občine.
V laški občini so prepričam,
da bi lahko le s takšnim dogo-
vorom zagotavljali bolj eno-
stavno in bolj učinkovito delo-
vanje obeh občin. Če bi na-
mreč dosledno spoštovali do-
ločila zakona o lokalni samou-
pravi in zakona o financiranju
občin, bi morala občinska sve-
ta obeh občin vzajemno potr-
jevati vse tiste sklepe drugega
občinskega sveta, ki se nana-
šajo na premoženje bivše obči-
ne. Laščani občini tudi po-
udarjajo, da takšen dogovor
nikakor ne more vplivati na
delitev premoženja, saj bo le-
ta izvedena po stanju, kakršno
je bilo 31. decembra 1994.
J. INTIHAR
Radečani določili
kulturne objekte
Kljub nekaterim pomisle-
kom so tudi v radeški občini
sprejeli sklep, s katerim so
na svojem območju določili
javno infrastrukturo na po-
dročju kulture.
Gre za vse tiste objekte,
v katerih se pretežno odvija
kulturna dejavnost in so bili
doslej v lasti občine in kra-
jevnih skupnosti, ali pa je
njihovo lastništvo opredelje-
no kot splošno družbeno
premoženje.
V radeški občini so se od-
ločili, da kot javno infra-
strukturo določijo Dom DPD
Svoboda in knjižnico, šport-
no dvorano, Dom pihalnega
orkestra radeških papirni-
čarjev, osnovno šolo v Svib-
nem, Dom krajevne skupno-
sti Jagnjenica, razstavni
prostor v trgovini Radeče
papir in prosvetni dom na
Vrhovem.
Ker se pri zagotavljanju
denarja za vzdrževanje vseh
teh objektov lahko v prihod-
nje nadejajo tudi državne
pomoči, so v občini zavrnili
pomisleke o tem, da dom pi-
halnega orkestra in dom
v Jagnjenici ne sodita v jav-
no infrastrukturo. Lastnik
prvega je namreč še vedno
papirnica, dom v Jagnjenici,
ki je bil nekoč zasebna last,
pa je v postopku denaciona-
lizacije.
JI
V Šentjurju praznujejo
Osrednja prireditev bo v soboto
V šentjurski občini so začeli
praznovanje občinskega praz-
nika že 1. septembra, z odprt-
jem nove šole v Hruševcu, na-
daljevali s spominom na štiri
desetletja delovanja ribiške
družine Tratna, konec tedna
pa so odprli sodobno lekarni-
ško postajo na Planini ter nov
gasilski dom na Dobju. V me-
stu z bogato kulturno prete-
klostjo začenjajo danes tudi
z Ipavčevi kulturnimi dnevi.
Osrednja prireditev, slav-
nostna seja občinskega sveta
ter podelitev občinskih priz-
nanj bo v soboto, 23. septem-
bra (ob 14. uri), ko bo v kultur-
nem programu nastopil pevski
2bor Skladateljev Ipavcev.
V	soboto popoldan (ob 17. uri)
na Resevni tudi slovesno
Polaganje temeljnega kamna
2a bodoči planinski razgledni
stolp, v prodajnem centru Li-
Pa pa (ob 9. uri) odprti hitro-
P°tezni šahovski turnir.
Jutri bo v Zgornjem trgu (ob
uri) odprtje novega Var-
jeno delovnega centra za in-
y®lide, popoldan (ob 15.30) pa
°° v znamenju nogometnega
turnirja šentjurskih političnih
shank za občinski prehodni
jjkal ter (ob 16.30) prireditve
Maribor Šentjurju.
Praznična nedelja, 24. sep-
embra, bo v znamenju športa
Y	priljubljenih Čukov. Na
™ninskem gradu bo (ob 8.
"ti) občinsko strelsko tekmo-
Vaoje za prehodni pokal, naj-
dogajanja pa bo v Šentjur-
jem športnem parku. Tam bo
9. uri) prvenstvena kadet-
tekma med Jurijem ter
ravinjo, nato (ob 11. uri) od-
j\tije novega športnega po-
°Pja, popoldan (ob 14. 30) pa
prvenstvena tekma med nogo-
metaši Šentjurja ter trbovelj-
skim Rudarjem.
V mestu ob Voglajni so po-
skrbeli tudi za nekaj kulturnih
prireditev, ki spadajo v okvir
vsakoletnih Ipavčevih kultur-
nih dni. Danes bodo v mestni
knjižnici (ob 19. uri) odprli
razstavo likovnih del Božidar-
ja Ščurka, vrhunec pa bo jutri,
v petek. V šentjurski župnijski
cerkvi bo (ob 19. uri) namreč
nastopila pevka evropskega
slovesa, kalobska rojakinja
Ana Pusar-Jerič, ki bo pred-
stavila Ipavčeve samospeve.
V soboto, 23. septembra, bo
(ob 14. uri) v ostanku starokrš-
čanske cerkve na Rifniku ma-
ša, nastopil pa bo cerkveni
pevski zbor. Ipavčeve dneve
bodo zaključili 6. oktobra, ko
bo v šentjurski župnijski cerk-
vi (ob 17. uri) še zanimiv kon-
cert mešanega pevskega zbora
Podgora iz Italije ter domače-
ga Moškega pevskega zbora
Skladateljev Ipavcev.
V Šentjurju praznujejo ob-
činski praznik v spomin na 24.
september, ko so kraju podelili
trške pravice. Leta 1990 so
Šentjur oklicali za mesto.
BRANE JERANKO
Posnemajmo ga!
Vedno bolj se bliža zima.
Vedno bolj se veča odgovor-
nost terenskih tehničnih stro-
kovnjakov. Njihova dolžnost
je, da pravočasno popravijo
hiše kmetom-pogorelcem, da
bodo imeli preko zime streho
nad samo in prostor, kamor
bodo lahko spravili jesenske
pridelke.
V mnogih naših krajih so si
kmetje sami pomagali. Zgra-
dili so si zasilna bivališča in že
se pojavljajo nad številnimi
poslopji okrašene smrečice, ki
naznanjajo zmagoslavje ob
končanem delu. Kmetje so pri
tem svojem delu v veliki meri
navezani na pomoč delavcev
in tehničnih strokovnjakov.
V teh težkih in odločilnih ča-
sih se pač najbolje občuti, ka-
ko lahko z združenimi močmi
mnogo dosežemo. Le v medse-
bojni povezanosti kmetov, de-
lavcev in delovne inteligence
je naša moč. Prav tako se tudi
celjski delavci zavedajo, kaj so
dolžni kmetom. Saj so kmetje
vsa štiri leta borbe podpirali
naše partizane. Mnogi kmetje
so vsled tega izgubili svoje do-
move. Celjski delavci so se že
večkrat izkazali kot požrtvo-
valni. Izkazali so se kot celota,
pa tudi kot posamezniki. Med
njimi posebno mizarski moj-
ster Kerin Franc.
Takoj po tem, ko so Nemci
vdrli v Jugoslavijo, so začeli
izseljevati naše ljudi v Srbijo.
Med izseljenci je bil tudi Kerin
Franc. Ko pa se je po štirih
letih vrnil nazaj v Celje, je na-
šel svojo rodno vas Brod pri
Kostanjevici požgano do tal.
Sklenil je pomagati pogorel-
cem, kljub temu, da je bil v tej
vojni sam močno prizadet.
V svoji delavnici je izdelal le-
seno hišo tipa »Pogor« in jo
sam prepeljal v Blatni vrh,
kjer je bila nato postavljena.
Daroval jo je pogorelcu Le-
skovšek Karlu. Tudi les, kate-
rega je bil pri gradnji hišice
uporabil, je dal sam. Porabil
ga je lOm . Vse delo je opravil
v okroglo 300 delovnih urah.
Tako je Kerin pomagal po-
gorelcu-kmetu, da bo preko
zime očuvan pred mrazom. Bi-
lo bi dobro, da bi tudi drugi
sledili temu zgledu in darovali
tistim, ki so bili v tej vojni
najhuje prizadeti. Treba je po-
hiteti, zakaj tisti, ki hitro da,
da dvakrat. Naše geslo bodi:
preskrbimo vse za zimo, da ne
bo nikogar, ki bi moral brez
zadostne strehe prezebovati.
Vsakomur moramo pomagati,
da bo dobil vsaj to, kaj najnuj-
nejše potrebuje!
(Nova pot, 12. oktober 1945)
Grško-makedonski
sporazum
V Washingtonu sta ma-
kedonski zunanji minister
Crvenkovski in grški zuna-
nji minister Papuljas pod-
pisala sporazum o normali-
zaciji odnosov med država-
ma. Pogajanja o sporazu-
mu so bila težka in so tra-
jala več mesecev, zato so ga
pozdravili tako v Skopju
kakor tudi v Atenah. Ma-
kedonski predsednik Gli-
gorov je izjavil, da bo spo-
razum o normalizaciji od-
nosov z Grčijo veliko pri-
speval h krepitvi varnosti
njegove države. Odprava
nasprotij med Skopjem in
Atenami je po Gligorovih
besedah osnova za prizna-
nje Makedonije kot neod-
visne balkanske države.
Vendar pa sedanji spora-
zum pomeni le dober zače-
tek za nadaljnja pogajanja;
najtrša bodo o imenu Ma-
kedonija. Grška vlada je
tako že izrazila upanje, da
se bodo pogajanja začela
čimprej. Grčija bo na njih
zavzela svoja znana stara
stališča, saj je po mnenju
Grkov bistvo spora med
državama prav ime make-
donske države. Grčija na-
sprotuje, da bi ta država
uporabljala ime Makedoni-
ja ali eno izmed izpeljank
te besede, saj v Atenah tr-
dijo, da se ime nanaša izk-
ljučno na grško narodnost-
no dediščino.
Napad na
veleposlaništvo
Na poslopje ameriškega
veleposlaništva v središču
Moskve so neznanci iz av-
tomobila izstrelili granato.
Storilci (ah samo storilec)
so po napadu odvrgli ročni
minomet. Tiskovna agenci-
ja Interfax je sporočila, da
je granata zadela šesto
nadstropje veleposlaništva,
in ni povzročila bistvenih
poškodb znotraj stavbe,
ravno tako pa ni zahtevala
žrtev. Ruska varnostna
služba ni hotela dajati iz-
jav. Napad se je zgodil sa-
mo 24 ur pred obiskom na-
mestnika ameriškega zu-
nanjega ministra Stroba
Talbotta v Moskvi. Ker je
bil namen njegovega obi-
ska prepričati ruske oblasti
o pravilnosti politike Za-
hoda do krize v Bosni in
Hercegovini, mnogi napad
na veleposlaništvo povezu-
jejo s krizo v BiH. Vendar
ruski uradni predstavniki
to zanikajo; še več, v sporo-
čilu za javnost so zapisali,
da gre za osamljen primer
in za dejanje blazneža.
Kljub temu pa so Rusi poo-
strili varnostne ukrepe na
drugih ameriških konzula-
tih - v Sankt Petersburgu,
Vladivostoku in Jekaterin-
burgu.
Naposled umik
težkega orožja
Zveza Nato je ustavila
zračne napade na položaje
bosanskih Srbov, ti pa naj
bi v tem času umaknili tež-
ko orožje z 20-kilometrske-
ga pasu okoli Sarajeva.
Najprej so napade ustavili
za tri dni, vendar so Zdru-
ženi narodi in zveza Nato
po izteku roka bosanskim
Srbom ustavitev napadov
podaljšali še za nadaljnjih
72 ur. To so pojasnili s trdi-
tvijo, da so bosanski Srbi
doslej umaknili dovolj tež-
kega orožja s položajev
okrog Sarajeva in tako po-
kazali, da s tem resno mi-
slijo umakniti vse orožje
okrog obleganega mesta.
Bosanski Srbi so po podat-
kih Unproforja iz 20-kilo-
metrskega območja v oko-
lici Sarajeva do podaljša-
nja roka umaknili 150 tež-
kih topov, tankov in mino-
metov. Vendar kot poroča
ruska tiskovna agencija
Itar-Tass, je vodja bosan-
skih Srbov Karadžič izja-
vil, da bodo bosanski Srbi
svoje težko orožje spet vr-
nili na 20-kilometrsko ob-
močje v okolici Sarajeva,
če bodo napadeni srbski
deli mesta. Zunanji mini-
ster samozvane Republike
srbske Buha je odpotoval
v Moskvo, da bi Rusijo za-
prosil za jamstvo pri pra-
vični politični rešitvi krize
v BiH. Pale od Moskve zah-
tevajo, da enako kot Was-
hington jamči za spoštova-
nje vseh točk sporazuma
o prekinitvi ognja, kar
vključuje tudi kaznovanje
tiste strani, ki bi sporazum
kršila.
Srbi izgubljajo
ozemlja
Sile bosanskih Hrvatov
so zasedle nekaj strateško
pomembnih mest v BiH
— Drvar, Šipovo, Jajce in
Sanski Most. Pred musli-
mansko-hrvaško ofenzivo
v osrednji in jugovzhodni
Bosni je proti Banjaluki
zbežalo okoli 50 tisoč srb-
skih beguncev. Po srbskih
podatkih so Drvar, Jajce in
Mrkonjič Grad že evaku-
irali, vendar UNCHR tega
še ni povsem potrdil. Ofen-
ziva — poimenovali so jo
Maestral — poteka bliskovi-
to, z njo pa so Srbom odv-
zeli že več kot 4000 kva-
dratnih kilometrov ozem-
lja. Vojaški strokovnjaki
ZN pričakujejo, da bodo
v prihodnjih dneh hrvaško-
muslimanske enote prodrle
tako blizu Banjaluke, da bo
mesto znotraj dosega nji-
hovega topništva. Neime-
novani predstavnik ZN je
ob tem dejal, da bi bil na-
pad na mesto strateška na-
paka, saj bi bil Beograd
v tem primeru prisiljen, da
se vplete v spopad.
Papež v Afriki
Papež Janez Pavel II. je.
obiskal Kamerun, Južnoa-
friško republiko in Kenijo.
To je bil njegov prvi obisk
v Johannesburgu. Južnoa-
friški predsednik Mandela
je poglavarja rimskokatoli-
ške cerkve nagovoril z be-
sedami, da ga Južnoafriča-
ni pozdravljajo kot svo-
bodno ljudstvo, ki spoštuje
pravice in dostojanstvo
vseh ljudi ter priznava in
podpira versko svobodo in
strpnost. Mandela je še de-
jal, da je prebivalstvo za-
dovoljno in veselo, da se je
dolgo čakanje Južnoafriške
republike končalo. Med
mašo v južnoafriškem
glavnem mestu je papež
okoli 300 tisoč vernikov
pozval k mednarodni soli-
darnosti z Afriko, po pape-
ževih besedah pa morajo
Afričani sami postati tvor-
ci lastne prihodnosti. Maše
se je udeležil tudi predsed-
nik Mandela, ki ga je papež
označil za borca za svobo-
do in za simbol nacionalne
sprave. Papež je v afri-
kanščini povedal, da mora-
jo biti Južnoafričani hva-
ležni Mandeli in nekda-
njem predsedniku De Kler-
ku za izkazano modrost in
pogum, Južnoafriško repu-
bliko pa je, zaradi njenih
različnih ras, kultur in ver-
stev, primerjal z mavrico.
V tej državi namreč skupaj
živijo protestanti, katoliča-
ni, židje, muslimani, hin-
dujci in drugi. Katolikov je
v Južnoafriški republiki, ki
ima okoli 40 milijonov pre-
bivalcev, skoraj 3 milijone.
St. 38.-21. september 1995
GOSPODARSTVO
4
Certifikat kakovosti za Gorenje
V četrtek, 28. septembra, bodo predstavniki nemškega
certifikacijskega organa TUV CERT izročili Gorenju
Gospodinjski aparati certifikat kakovost ISO 9001. Slo-
vesne podelitve naj bi se udeležili predsednik vlade dr.
Janez Drnovšek, predsednik GZS mag. Joško Čuk, neka-
teri člani vlade, predstavniki občin in podjetij iz Šaleške
doline.
Presojevalci nemškega certifikacijskega organa TUV
CERT so letos pregledali poslovni proces v Gorenju
Gospodinjski aparati in ga primerjali z zahtevami stan-
darda ISO 9001. Ugotovili so, da ima Gorenje GA visoko
postavljene cilje kakovosti, še zlasti zaradi vse večje vpe-
tosti v izvoz pa postajata vodenje in uporaba standardov
vodenja vsakodnevni nalogi. Presojevalci so oblikovali
vsa potrebna priporočila in sistemsko dokumentacijo, kar
je predstavljalo osnovo za registracijo oziroma dodelitev
tega certifikata kakovosti
M. LIPOVŠEK
Dobro poslovanje
s Hrvaško
Gorenje bo letos na Hrvaško prodalo 120
tisoč velikih gospodinjskih aparatov
V Gorenju poznajo vseh ti-
soč obrazov, kolikor jih ima
ekologija. To so dokazali tu-
di s predstavitvijo na med-
narodnem jesenskem za-
grebškem velesejmu, ko so
bile na zgledno urejenem
razstavnem prostoru na
ogled nove generacije pralno
sušilnih strojev, ekološko
prijaznih hladilnikov in za-
mrzovalnikov ter energetsko
varčnih vgradnih pečic.
Gorenje posluje na Hrva-
škem že od leta 1958, že pet
let pa ima tam podjetji Gore-
nje Zagreb in Gorenje Split,
ki zaposlujeta 81 delavcev.
Letos bo Gorenje Gospodinj-
ski aparati doseglo pri pro-
daji s Hrvaško najmanj 50
milijonov nemških mark
prometa. V to sosednjo drža-
vo, ki se uvršča med po-
membne prodajne trge, bodo
letos prodali najmanj 120 ti-
soč velikih gospodinjskih
aparatov. Na Hrvaškem ku-
pujejo sestavne dele za pro-
izvodnjo izdelkov bele tehni-
ke ter reprodukcijski mate-
rial, a letos se je tovrstna na-
bava nekoliko zmanjšala.
Čeprav je zakon o prepo-
vedi razpolaganja tujcev
z nepremičninami za zdaj še
v veljavi (Gorenjeve nepre-
mičnine na Hrvaškem upo-
rabljata podjetji Gorenje
Zagreb in Gorenje Split), bo-
do za naložbe namenili naj-
manj 1,3 milijona mark. Več
kot 800 tisoč mark so že po-
rabili za preureditev prosto-
rov Gorenja Zagreb na Gru-
ški ulici, načrtujejo pa tudi
preureditev prostorov na Pe-
trovi ulici.
M. LIPOVŠEK
Najbolje v Zrečah,
najslabše v Rogaški
Po osmih mesecih so podatki o obiskanosti naravnih
zdravilišč na Celjskem nekoliko skromnejši
V osmih letošnjih mesecih
je slovenska naravna zdravi-
lišča obiskalo 185.700 doma-
čih in tujih gostov, kar je za
6 odstotkov več kot v ena-
kem lanskem obdobju. Tuj-
cev je bilo približno toliko
kot lani, število domačih go-
stov pa se je zvišalo za slabo
desetino.
Z večjim obiskom od lan-
skega se lahko pohvalijo tudi
v štirih od šestih naravnih
zdravilišč v celjski regiji.
Manjši obisk od lanskega so
zabeležili v zdravilišču Do-
brna, saj jih je v osmih mese-
cih obiskalo za dva odstotka
manj gostov kot lani, zmanj-
šanje pa gre zlasti na račun
domačih gostov, saj je bilo
tujcev v primerjavi z letom
1994 več kar za 14 odstot-
kov. Z dosedanjo obiska-
nostjo v letošnjem letu pa
gotovo niso zadovoljni v Ro-
gaški Slatini. V primerjavi
z lani so namreč v zdraviliš-
ču zabeležili kar za 11 od-
stotkov manjši obisk tujcev,
domačih gostov je bilo manj
za šest odstotkov.
Precej slabši od lanskih pa
so letošnji podatki o številu
nočitev. Od začetka januarja
do konca avgusta so imeli
več nočitev kot lani le v To-
polšici in v Termah Zreče,
v Laškem, Atomskih Topli-
cah, Rogaški Slatini in na
Dobrni pa se je število noči-
tev vseh gostov zmanjšalo
predvsem zaradi upada do-
mačih nočitev. V Zrečah,
kjer so letos v primerjavi
z lani zelo uspešni, so v prvih
osmih mescih zabeležili več
kot 50.000 nočitev, kar je za
73 odstotkov več kot pred
enim letom.
JI
Rešitev v preimenovanju?
Sindikati opozarjajo na kršitve pravic delavcev v tekstilnih
podjetjih
Številna tekstilna podjetja
na našem območju skušajo
preživeti z reorganizacijami.
Tako je na primer v prostorih
Topra 2000 začel delati Toper
Mode, kjer gre po oceni ob-
močnega odbora svobodnih
sindikatov za delo pod čudni-
mi pogoji, saj naj bi na novo
podjetje prenesli stare dolgo-
ve, 60 zaposlenih pa je odveč.
V sindikatu tudi sicer oce-
njujejo, da se različni sanatorji
lotevajo sanacij predvsem
z zmanjševanjem števila de-
lavcev. Tako je v Konusu eki-
pa sanatorjev ugotovila, da je
150 ljudi preveč. Problematič-
na je sprememba delovnega
časa za režijo v proizvodnji, še
bolj pa odločitev, da naj bi se
bi se šest zaposlenih celo vozi-
lo na delo v ljutomerski obrat,
za kar bi kupili dva nova avta.
Za petek, 22. septembra je za-
to sklican sestanek sveta de-
lavcev in vseh sindikatov
v Konusu.
Tudi v šentjurskem Elegan-
tuJe začela delati nova firma
.E Šport, ki je zaposlila 150 lju-
di, vendar le za določen čas,
pogodbe pa jim mesečno po-
daljšujejo.
Problematično je tudi za-
sebno podjetje Impulz, ki se je
avgusta izselilo iz Metkinih
prostorov, oktobra pa naj bi
začeli delati v prostorih Topra.
Vprašanje je, kako bo z nado-
mestili za 50 zaposlenih.
V večini tekstilnih podjetij
ugotavljajo kršitve glede šte-
vila nadur na teden, s čimer pa
se zaposleni v strahu pred iz-
gubo dela največkrat strinjajo.
V večini podjetij še tudi niso
prejeli regresa, medtem ko so
zajamčene plače žal že povsem
običajen pojav.	TC
Prenovljena poslovalnica Krzno
Trgovsko podjetje Usnje Celje je minulo soboto odprlo
vrata povsem prenovljene poslovalnice Krzno na Prešernovi
ulici 25 v Celju. Z novo podobo se ponaša tudi izložba
njihove sosednje poslovalnice Usnje, s čimer so pročelju
obeh trgovin vrnili podobo, kakršno je imel objekt že v letih
pred drugo svetovno vojno.
V poslovalnici Krzno so temeljito posodobili notranjo
opremo, obenem pa dopolnili ponudbo. Kupcem so na voljo
ženski krzneni in usnjeni izdelki, obutev, galanterija, tor-
bice, ženske pletenine in moška usnjena konfekcija, novost
v ponudbi poslovalnice Krzno pa je predvsem moška tek-
stilna konfekcija ter italijanska obutev za ženske. Moški
bodo tako tudi v Celju lahko kupovali izdelke tekstilne
konfekcije znamke Broker. Celotna naložba v posodobitev
je Trgovsko podjetje Usnje veljala približno 6 milijonov
tolarjev.
IB
Foto: SHERPA
Delnice Juteksa
Žalski Juteks, kemijska
tekstilno podjetje v stoocj!
stotni družbeni lasti, bo če?
dober mesec slavilo 57-le^
nico delovanja, takrat bod0
predvidoma začeli tudi
z javno prodajo svojih del.
nic. Podjetje, ki je bilo p0
bilanci konec leta 1993
ocenjeno na dobrih 625 mi-
lijonov tolarjev, bo v javJ
nosti ponudilo 8 odstotkov
delnic. Izhodiščna prodaj,
na cena bo 1.538 tolarjev
omejitve v zvezi z najvišjo
dovoljeno vrednostjo na-
kupa pa ne bodo postav-
ljali.
Novosti iz Sipa
Iz šempetrskega Sipa
prihaja letos 12 novih iz-
delkov - kosilnikov, obra-
čalnikov, samonakladalnih
prikolic, silažni kombajn,
prekopalnik in drugi izdel-
ki. Računajo, da bodo letos
prodali za 31 milijonov
mark izdelkov, kar bi bilo
24 odstotkov več kot lani.
Umirjene cene na
četrti dražbi?
V pooblaščenih družbah
za upravljanje investicij-
skih skladov se že pospeše-
no pripravljajo na četrto
dražbo sklada za razvoj, ki
bo 23. oktobra. Prva in
druga dražba sta minili
v kupovanju deležev podje-
tij po dokaj nizkih cenah,
na tretji pa so nekateri
svežnji delnic dosegli pre-
cej visoke cene. Upravitelji
pooblaščenih investicijskih
družb večinoma menijo, da/
na četrti dražbi delniški
svežnji ne bodo dosegli ta-\
ko veliko vrednost kot naj
tretji dražbi.
IB
Smučarske karte
v predprodaji
Unior Turizem Zreče je ži
začel prodajati smučarski
karte za zimsko sezono na Ro
gli. Do 15. novembra so dnev
ne karte po 1800 tolarjev, po
tem bodo 2300 tolarjev. Na vo
ljo so tudi dopoldanske, po
poldanske, večdnevne in se
zonske karte. Sezonske proda
jajo po 25 tisoč tolarjev z<
odrasle, po 18 tisoč za otroki
in po 21 tisoč tolarjev za upo
kojence, ki pa morajo predlo
žiti veljaven dokument. V časi
sezone bodo celoletne karti
približno 8 tisoč tolarja
dražje.
B.Z
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v PC LENA LEVEČ
v soboto, 23. septem-
bra od 9. do 17. ure.
čaka vas veliko presene-
čenj in raznovrsten
zabavni program.
Št. 38. - 21. september 1995
T
DOGODKI
Majtrši oreh je vzdrževanje
TCestnem podjetju Celje so županom s Celjskega predstavili organiziranost In poslovanje delniške
Ližtje — Zupani opozarjajo na problem vzdrževanja občinskih cest in pomanjkanje rednih virov
y Cestnem podjetju Celje
minuli petek sprejeli pet-
'ajst županov s Celjskega in
!L podrobneje predstavili,
[ k0 so podjetje preobliko-
,ajj v delniško družbo, obe-
nem Pa or'sa'' svojo sodobno
^faltno bazo in enega naj-
večjih kamnolomov v Slove-
niji-
Nekateri župani so po
končani predstavitvi podjet-
ij, opozorili, da je največji
problem, s katerim se sreču-
jejo v občinah, vzdrževanje
občinskih cest, pri tem pa
poudarili, da je najbolj pere-
če spoznanje, da so lokalne
skupnosti na tem področju
ostale brez rednih virov fi-
nanciranja.
Zupan mestne občine Ve-
lenje Srečko Meh je dejal, da
s programom vzdrževanja ti-
stih cest, ki jih vzdržuje cest-
no podjetje, ne morejo biti
zadovoljni, saj država ne na-
menja dovolj denarja, da bi
lahko ceste dobro ohranjali.
Opozoril je tudi, da občine
ob vseh ostalih nalogah ni-
majo denarja, da bi skrbele
še za ceste, zato pa je predla-
gal, da bi zahtevali, naj del
bencinskega tolarja ostane
v občinah. Na ta način bi za-
gotovili konstantne vire; če
le-teh ne bo, je še menil Meh,
se na področju komunalne
infrastrukture obeta kata-
strofa. V zahtevi po zagotav-
ljanju rednih virov so ga
podprli tudi župani ostalih
občin, v katerih se prav tako
srečujejo s podobnimi teža-
vami. Strinjali so se, da bi se
morali župani med seboj tes-
neje povezati in z načrtnim
pritiskom na državo doseči
ustrezne vire za vzdrževanje
cest, sicer bodo kaj hitro pri-
čele propadati.
Predstavniki Cestnega po-
djetja Celje in Podjetja za
vzdrževanje in varstvo cest
Celje so povedali, da so se
pripravljeni lotiti celovite
izdelave ustrezne tehnične
dokumentacije za program
vzdrževanja cest. Kasneje,
ko bi imeli na voljo vse stro-
kovne podlage, bi lahko žu-
pani izbrali najnujnejše pri-
mere in skušali doseči, da bi
jih upoštevali pri oblikova-
nju državnega proračuna.
Jože Umek, predsednik
uprave v delniški družbi
Cestnega podjetja Celje, je še
opozoril, da bi bilo prav, če
bi državni proračun v pri-
hodnjem letu sprejeli prej
kot letos, kajti to bi podjetju
zagotovilo kontinuiteto dela
skozi vse leto, koristilo pa bi
tudi pri načrtovanju v ob-
činah.
KL
Cestno podjetje Celje je od konca prejšnjega meseca regi-
strirano kot delniška družba. Predsednik uprave je Jože
Umek, predsednik nadzornega sveta pa Andrej Kamenšek,
ki je bil kar 20 let glavni direktor podjetja. V sistemu
nekdanjega cestnega podjetja delujejo Cestno podjetje
Celje, ki je specializirano za nizke gradnje, Podjetje za
vzdrževanje in varstvo cest Celje in Varclean, družba za
varovanje in čiščenje objektov. Na leto proizvedejo 600 tisoč
ton kamnitih agregatov in 200 tisoč ton asfaltnih mešanic,
proizvajajo pa tudi kalcijev klorid za zimsko vzdrževanje
celotnega cestnega omrežja v Sloveniji.
Regijsko srečanje ravnateljev
Ustanovitev Zavoda Re-
publike Slovenije za šolstvo,
njegova organiziranost in
(jelovno-programska usme-
ritev so spremembe, ki jih je
na regijskem srečanju rav-
nateljev, v dvorani Celjskega
sejma v torek predstavil di-
rektor Zavoda za šolstvo
Ivan Lorenčič.
Zavod Republike Sloveni-
je za šolstvo in šport je bil
v mesecu septembru preobli-
kovan v Urad za šolstvo, po
šestih mesecih pa je postal
Zavod. Po besedah Ivana
Lorenčiča v okviru Ministr-
stva še vedno deluje Urad za
šolstvo, katerega naloga je
postavljanje strateških raz-
vojnih usmeritev in skrb za
usklajenost letnih delovnih
načrtov posameznih zavo-
dov. V okviru Ministrstva pa
deluje tudi Center za poklic-
no izobraževanje, ki pokriva
poklicni del poklicnega izo-
braževanja in skrbi za celo
^Mo usposabljanja in izpo-
/»(njevanja.
Zavod Republike Sloveni-
je za šolstvo je v začetku ju-
lija postal javni zavod. S tem
pa je dobil nadzorno sveto-
valno funkcijo. Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo se
bo, kot je dejal Ivan Loren-
čič, še naprej ukvarjal z raz-
vojnimi nalogami, vendar se
bo po njegovem mnenju mo-
ral bolj povezati s prakso.
Ravnateljem celjske regije je
Lorenčič med drugim pred-
stavil tudi vsebinske usmeri-
tve delovanja novega javne-
ga zavoda. Dejal je, da bodo
v Zavodu močno krepili po-
dročje izobraževanja in teh-
nologije. Nekatere šole za
določene programe nimajo
ustrezne opreme, in preveli-
ka razlika se kasneje odraža
tudi pri znanju otrok.
Nov javni zavod pa po be-
sedah Lorenčiča načrtuje
nekaj kvalitetnih premikov.
Najprej je omenil seveda do-
bro sodelovanje s šolami, ka-
terim bodo v kratkem poslali
svojo ponudbo s področja
svetovanja. Lorenčič je pri
tem poudaril, da je šolam
potrebno pomagati in jim
svetovati, saj so že sedaj
ogrožene z velikimi pritiski
od zunaj. Vendar se bodo za
tovrstne storitve morale od-
ločiti šole same. Dodal je še,
da se bo morala vez med šo-
lami in svetovalci Zavoda
okrepiti in vzpostaviti med-
sebojni partnerski odnos.
Med drugim pa bo Zavod RS
za šolstvo skrbel tudi za si-
stematično izpopolnjevanje
in usposabljanje delavcev,
vzpostavil bo mednarodno
sodelovanje s podobnimi in-
stitucijami v tujini in skrbel
za sodelovanje s šolami.
SERGEJA MITIČ
Prekoršek večinski
lastnik Pomurke
Ludvik Prekoršek, mesar in
zasebni podjetnik iz Vojnika,
je v petek z državnim razvoj-
nim skladom sklenil pogodbo
o nakupu 52 odstotkov njego-
vega večinskega lastniškega
deleža v soboški Mesni indu-
striji Pomurka.
Sklad je 55-odstotni lastnik
Pomurke, preostalih 45 od-
stotkov pa je po zakonu v lasti
kmetijskih zadrug. Prekoršek,
ki je s sodelavcema, direktor-
jem SIC Slovenske Konjice
mag. Francem Šelihom in po-
močnikom Albinom Cocejem,
v ponedeljek obiskal Mursko
Soboto, o podrobnostih skle-
njene pogodbe ni želel govori-
ti. Znano pa je, da sta po 24
odstotkov skladovega večin-
skega lastniškega deleža od-
kupila še ljubljansko podjetje
SKB Trading in Sklad, posel
pa naj bi bil speljan preko Po-
murkinega hčerinskega po-
djetja Kalatrans.
Posel naj bi bil v celoti ve-
ljaven ob zaključeni prisilni
poravnavi, ki trenutno teče
v Pomurki in naj bi bila zak-
ljučena v roku enega meseca,
neuradno pa je znano, da bo
Prekoršek za kupnino odštel
3,64 milijona nemških mark.
Po sklenjeni pogodbi bi Pre-
koršek v desetih letih moral
odplačati za 21,5 milijona
mark skladovih terjatev do
Pomurke, začetek odplačeva-
nja pa je odložen za 3 leta
IS
Sejemska banka
Banka Celje je bila tudi letos uradna banka Mednarodnega obrtnega sejma.
Številni obiskovalci sejma so se v dvorani A lahko vsak dan posluževali njihovih storitev,
^larskega ali pa menjalniškega poslovanja, poleg tega je bil interesentom na voljo tudi banko-
j^t- Banka Celje se je na MOS predstavila tudi na posebnem razstavnem prostoru. Vsak dan je
J1 na sejmu finančni svetovalec, ki je obiskovalcem predstavil celovito ponudbo banke, razen
je bil na razstavnem prostoru vsak dan tudi vodja ene izmed enot Banke Celje. Ponudbo
ai*ke pa so predstavili tudi s pojnočjo informacijskega terminala. Izjemno pozornost obiskoval-
jev pa so na razstavnem prostora Banke Celje pritegnile slike pomembnih slovenskih mož in
eria, upodobljenih na slovenskih tolarskih bankovcih.
Delniški trg
je oživel
Zadnji teden je minil pred-
vsem v znamenju rasti sloven-
skega borznega indeksa, ki je
znašal v torek 19. 9. 1.215,76
točk, zatem rasti tečajev posa-
meznih delnic (čeprav je za ne-
katere izgledalo, da so postale
čisto mrtev papir), pa skupšči-
ne poslovnega sistema DA-
DAS (15. 9.): po oceni prisot-
nih je izvenela optimistično za
delničarje, in slednjič zbora
delničarjev Klirinško depotne
družbe (15. 9.): KDD bo z de-
lom pričela predvidoma v me-
secu novembru, sicer pa bodo
zahteve po nematerializaciji
VP izpolnjene oktobra.
Skratka, na trgu VP so zave-
li toplejši, optimistični vetro-
vi. Vse je že kazalo, da tako
investitorji kot tudi borzno-
posredniške hiše ne bomo do-
čakali bikovskega trenda. De-
presivnost trga je stopnjevalo
še malodušje njegovih udele-
žencev, svoje pa so naredila
tudi pričakovanja privatiza-
cijskih delnic. Sedaj postaja že
povsem jasno, da bodo slednje
predvidoma uvrščene v kota-
cijo Ljubljanske borze jeseni
prihodnje leto. Podjetjem je
prvenstveno, da zaključijo
s procesom lastninjenja, šele
potem bodo razmišljali o kota-
ciji na borzi. Nesporno zahte-
va uvrstitev VP na borzno ko-
tacijo večjo preglednost nad
poslovanjem dražbe, tako
s strani javnosti, predvsem pa
s strani delničarjev.
Skupščina poslovnega siste-
ma DADAS d.d. je med osta-
lim potrdila predlog pripojitve
d.d. Aldebaran in tudi predlog
delitve dobička: čisti dobiček
v višini 180 mio SIT se v zne-
sku 117,2 mio SIT nameni za
dividende delničarjem (10.000
SIT na delnico), preostanek pa
kot nagrada organom uprav-
ljanja in za rezerve. Dividende
bo dražba pričela izplačevati
27. 9. po stanju delničarjev, ki
ga vodi SKB Auram na dan 25.
9. Skladno s tem se od petka
22. 9. z delnicami DADAS tr-
guje brez kupona, ki prinaša
upravičenje do dividende za
poslovno leto 1994. Objava je
povzročila rast tečaja delnici,
saj je v torek 19. 9. porasla za
6,4 odstotka, srednja rast je
znašala 129.293,50, trgovalo se
je s 492 loti, skupno je bilo
prometa za delnico DADAS za
63,6 mio SIT, kar je glede na
celotni promet A in B kotacije,
ki je znašal 256 mio SIT, lepa
številka.
Zaradi 30 odstotne rasti te-
čaja je od 19. 9. zaustavljeno
trgovanje s prednostno delnico
Komercialne banke Triglav
(tečaj 34.263,00 SIT, prav tako
pa je do predložitve ustrezne-
ga obvestila v sredstvih javne-
ga obveščanja, ustavljeno tr-
govanje z redno delnico Pro-
banke (tečaj: 16.943,00 SIT).
Od 20. 9. pa je zaradi 30 od-
stotne rasti prekinjeno trgova-
nje tudi s prednostno delnico
dražbe Primofin (tečaj:1
35.601,00 SIT).
Na C trgu je največ zanima-
nja za nakupne bone blagajni-
ških zapisov BS 3. izdaje
(NBS3) in za redno delnico
Rogaške (RGSR). Oba papirja
sta predmet špekulantov, ki
želijo na hitro požeti dobiček.
Redne delnice ZHT Rogaška
Slatina že dolgo niso bile tako
zanimive, kot so zadnjih nekaj
dni. Sklep Sklada za razvoj
o predvideni sanaciji te dražbe
je nedvomno botroval dvigu
tečaja, saj se v kratkem priča-
kuje revitalizacija zdravilišča.
Lahko zaključim: na trgu
vrednostnih papirjev je spet
prisoten optimizem.
Piše Jožica Maltarič
Pomoč
vinogradnikom
LJUBLJANA, 19. sep-
tembra (Delo) - Državni
zbor je po slabih dveh me-
secih premora nadaljeval
julijsko sejo. Po hitrem po-
stopku so sprejeli zakon
o začasni oprostitvi troša-
rine od alkoholnih pijač, ki
bo vsem pridelovalcem vi-
na v Sloveniji pomagal
ublažiti posledice naravnih
ujm. Spremembe in dopol-
nitve zakona o RTV, po ka-
terih bi rimskokatoliška
cerkev dobila svoj sedež
v svetu RTV, pa so poslanci
zavrnili.
Perry končal obisk
LJUBLJANA, 17. sep-
tembra (Delo) -Ameriški
sekretar za obrambo Willi-
am Perry je končal dvod-
nevni obisk v Sloveniji.
V izjavi, ki jo je pred odho-
dom dal na Bledu, je še en-
krat poudaril pomembnost
Srednje Evrope za varnost
v Evropi, na novinarski
konferenci z obrambnim
ministrom Jelkom Kaci-
nom pa je predstavil kon-
kretne ukrepe ZDA za
vključitev	Slovenije
v evropsko varnostno
strukturo. Okrepili bodo
tudi ameriško-slovensko
vojaško sodelovanje in pri-
pravili skupne vaje — naša
država bo v ta namen dobi-
la milijon dolarjev pomoči,
v Ljubljano pa prihaja tudi
rezidenčni ameriški ataše
s svojim osebjem, ki bo skr-
belo za sodelovanje sloven-
sko vojsko.
Prihodnjič kot
preiskovanec
LJUBLJANA, 18. sep-
tembra (Delo) - Predsednik
države Milan Kučan bo na-
slednjič nastopil pred par-
lamentarno komisijo JBZT
kot preiskovanec, ne pa kot
priča. Tako so sklenili člani
komisije po tem, ko je Ku-
čan obširno pojasnil svoje
stališče. Pred komisijo je
pričal tudi nekdanji sekre-
tar za notranje zadeve To-
maž Ertl, ki je med dragim
povedal, da se je za aretaci-
jo Janeza Janše odločil
sam, ne da bi mu to sugeri-
ral kdo iz takratnega poli-
tičnega vodstva.
Še en mesec za
Dolgo vas
LENDAVA, 18. septem-
bra (Delo) - Vozniki bodo
s 1. novembrom spet zaprli
mejni prehod Dolga vas, če
bo čakalna doba v nasled-
njih dneh daljša od štirih
ur in če ne bodo začeli gra-
diti mejne ploščadi. Raz-
mere so se v zadnjih mese-
cih sicer izboljšale, vendar
so zaradi povečanega to-
vornega prometa kljub vse-
mu čakalne dobe dolge.
Napovedano blokado za
30. september so prestavili
in tako dali vladi še mesec
dni časa.
Višje pokojnine in
dodatek
LJUBLJANA, 15. sep-
tembra (Republika) - Sep-
tembrske pokojnine bodo
višje za pol odstotka, sku-
paj z njimi pa bodo upoko-
jenci prejeli še dvomesečni
poračun. Prihodnji mesec
pa bo sledilo še izplačilo
razlike do polnega zneska
dodatka za rekreacijo.
Št. 38.-21. september 1995
MOS '95
«
Sejem uspehov
MOS je največji slovenski sejem In takoj za munchensklm na 2. mestu lestvice
srednjeevropskih obrtnih In podjetniških sejmov
Organizatorji 28. MOS so ob
koncu izjemno uspešnega sej-
ma predstavili prve ocene
uspešnosti 10-dnevnega sej-
ma. Skupna ocena je bila za
MOS pohvalna - pri tem velja
omeniti poslovno uspešnost
razstavljavcev, rekorden se-
jemski obisk, saj si je razsta-
višča ogledalo 269.800 ljudi,
ter izjemno dobro delo vseh
sejemskih služb, vključno
s policijskim in redarskim
nadzorom prometa.
MOS je kot največji sloven-
ski sejem letos spet naredil ko-
rak naprej. Omeniti velja po-
večanje sejemskega razstavne-
ga prostora za 5 tisoč kvadrat-
nih metrov na račun dveh do-
datno postavljenih montažnih
sejemskih dvoran, tako da je
bilo letos ob šestih stalnih se-
jemskih objektih še 20 mon-
tažnih. Skupna površina, na
kateri se je predstavljalo 1.753
razstavljavcev, je znašala 55
tisoč kvadratnih metrov, od
tega 35 tisoč m2 pokritih raz-
stavišč. Razstavljavci so bili iz
Slovenije in še 23 tujih držav,
na listi čakanja za sejemski
razstavni prostor pa je tudi po
uradnem odprtju sejma ostalo
preko 200 kandidatov. 28.
MOS je prvo nedeljo (10. sep-
tembra) s 44.200 obiskovalci
prinesel tudi dnevni sejemski
rekord obiska, skupaj pa si je
razstavišča letošnjega sejma,
ki so bila pregledno zaokrože-
na po posameznih dvoranah
glede na 10 glavnih dejavnosti,
ogledalo 269.800 ljudi.
Direktor Celjskega sejma
d.o.o. mag. Franc Pangerl je
ocenil, da je bil letošnji sejem-
ski slogan >Slovensko ogledalo
uspešnosti< pravilno izbran,
kar potrjujejo tudi ocene tujih
delegacij, ki so obiskale sejem.
Izpostavil je dejstvo, da so se
razstavljavci izredno dobro lo-
tili lastne promocije razstav-
nih programov, saj je bilo za
ciljno skupino obiskovalcev
kupljenih 35.000 vstopnic ali
za polovico več kot lani. Iz del-
ne analize ankete med obisko-
valci pa je navedel, da je bilo
v prvih šestih-dneh 32 odstot-
kov poslovnih in 68 odstotkov
družinskih obiskovalcev, kot
dobrega je sejem ocenilo 62
odstotkov, za oceno odlično se
je odločilo 33 odstotkov in le
5 odstotkov obiskovalcev s sej-
mom ni bilo zadovoljnih. Za-
nimivo je še, da kar 44 odstot-
kov vprašanih želi, naj sejem
ostane takšen kot je zdaj, nje-
gov razvoj v specializacijo
v poslovnega vidi 24 odstot-
kov, bolj splošen sejem pa si
želi 32 odstotkov anketiranih
obiskovalcev.
Predsednik sejemskega po-
slovnega odbora in izvršnega
odbora OZS Stanislav Kram-
berger je ocenil, da se mora
MOS razvijati v smeri, ki je
bila začrtana zadnja leta. Mo-
čan mora biti v specializaciji
branžnih predstavitev po dvo-
ranah in uravnotežen s pro-
dajnim delom - letos so organi-
zatorji zadeli pravilno razmer-
je. Za boljšo zunanjo podobo
sejma je treba urediti in iz-
boljšati še prehodnost med
dvoranami, počivališča za obi-
skovalce, vizualne označbe
sejmišča in posodobiti dvoran-
ski dizajn, predvsem pa zago-
toviti novo tehnično opremo
sejemskih postavljavcev. Oce-
nil je, da je skupni projekt me-
sta Celia, OZS in Celjskega
sejma letos na vseh področjih
dobil pravo podobo in dosegel
dobre rezultate. V OZS so za-
dovoljni z vsebinskim delom
obsejemskih prireditev — z od-
zivom vlade na zahteve po
ureditvi plačilne discipline,
lobiranjem za sprejem Zakona
o poklicnem izobraževanju in
pripombami na pospeševalno
mrežo za malo gospodarstvo
- prav tako pa tudi s stiki s tu-
jino.
Tudi župan Mestne občine
Celje Jože Zimšek je z 28. MOS
zadovoljen, meni pa, da v Ce-
lju zmorejo še več in bolje - ak-
tualne naloge do prihodnjega
sejma so tako zaključek lastni-
njenja podjetja Celjski sejem,
prostorska zaokrožitev sejmiš-
ča med Mariborsko, Staro
Dečkovo in Dečkovo cesto,
prometna ureditev območja in
še boljše skupno življenje sej-
ma in mesta. Za letos je pose-
bej pohvalil delo policistov in
redarjev, ki so nadzorovali
promet, saj je vseh 10 sejem-
skih dni minilo brez promet-
nih zamaškov in zastojev
v mestu in okolici sejmišča.
Z odločitvijo, da prevzamejo
generalno pokroviteljstvo nad
28. MOS so po besedah finanč-
nega direktorja Zlatka Zupan-
ca zadovoljni tudi v Jurmes
d.d. Šentiur. Za pokrovitelj-
stvo so se odločili zaradi razi-
skave, ki je pokazala, da je
med ljudmi ime podjetja in
blagovne znamke Yurij pre-
malo razpoznavno, ob zaključ-
ku sejma pa ugotavljajo, da so
svoj cilj dosegli.
Pred koncem meseca bo zak-
ljučna novinarska konferenca,
na kateri bodo organizatorji
28. MOS podali dokončne oce-
ne uspešnosti letošnje priredi-
tve. Vodja projekta 28. MOS
Breda Obrez-Preskar ocenju-
je, da bo takrat mogoče vsaj
približno oceniti tudi poslovno
uspešnost sejma, čisto natanč-
ne številke o sklenjenih poslih
pa ne bodo znane nikoli, saj so
v večini podjetij skrbno varo-
vana poslovna skrivnost.
»Če bi si sejemski obiskovalec
za vsakega od 1.753 razstav-
ljavcev vzel 5 minut časa, bi si
28. MOS ogledoval 165 ur. To
seveda ni mogoče, saj je bil
sejem dnevno po 10 ur odprt le
10 dni. Če torej preračunamo,
bi si najbolj natančni za vsa-
kega razstavljavca lahko pri-
voščili po 3 minute, za to pa bi
porabili 98 ur časa,« je bil
v ponazoritvi obsega letošnje-
ga sejma slikovit vodja službe
protokola Slavko Pukl, ki je šc
pojasnil, da se je obsejemskih
strokovnih prireditev udeleži-
lo kakšnih 4.500 ljudi, v 10 se-
jemskih dneh pa se je zvrstilo
94 dogodkov, od tega 52 po-
svetov, okroglih miz, strokov-
nih in poslovnih srečanj.
Carinska zakonodaja in promocija
Predstavniki Obrtne zborni-
ce Slovenije so se v času MOS
pogovarjali tudi z državno se-
kretarko v ministrstvu za eko-
nomske odnose in razvoj Voj-
ko Ravbar.
Največ pozornosti so name-
nili obravnavi carinske zako-
nodaje, ki bo začela veljati
s prvim januarjem. Obrtniki
želijo, da bi bila nova zakono-
daja takšna, da bi imeli čim
manj težav pri uvozu in izvozu
blaga oziroma opreme ter da
ne bi prihajalo do zapletov pri
opravljanju carinskih storitev.
V zvezi s promocijo v tujini
obrtniki menijo, da zaenkrat
ostajajo na obrobju, od države
pa pričakujejo finančno po-
moč pri predstavitvi malega
gospodarstva na tujih tržiščih.
Kot primer so navedli pomoč
bavarske države tamkajšnjim
obrtnikom, ki med drugim
delno financira najem razstav-
nih prostorov, stroške carine
in transporta.
Po besedah Vojke Ravbar
urad za promocijo, ki deluje
v okviru ministrstva, pri pro-
mociji zagotovo ne dela nobe-
nih razlik med malim in veli-
kim gospodarstvom, osnovni
kriterij za sodelovanje je vpra-
šanje, kaj je mogoče doseči na
posameznem tržišču. Namesto
tega, da bi delno sofinancirali
stroške za promocijo posamez-
nikov, ministrstvo organizira
predstavitve države Slovenije,
in v okviru teh srečanja gospo-
darstvenikov. Takšne predsta-
vitve so bile pred kratkim na
Poljskem in v Hrvaški, okto-
bra je predvidena predstavitev
v Budimpešti in zatem še
v Bratislavi ter na Dunaju. Vse
to je povezano s stroški, mini-
strstvo pa ima za letos na voljo
29 milijonov SIT za promocijo
in 99 milijonov SIT za odpira-
nje novih tržišč. Prodor na tu-
ja tržišča pa lahko tudi male-
mu gospodarstvu, po besedah
Ravbarjeve, olajšajo s podpisi
sporazumov o prosti trgovini.
Dosedanjim naj bi se v prihod-
nje pridružili sporazumi z bal-
tiškimi državami, v teku so
pogovori z Romunijo in Bolga-
rijo, še letos pa naj bi bili na-
rejeni prvi koraki za dogovore
s Turčijo in Izraelom.
Strokovna organiziranost
Obrtna zbornica Slovenije
povezuje svoje člane tudi po
dejavnostih, in sicer v 19 stro-
kovnih sekcij. Namen sekcij je
reševanje osnovnih problemov
obrti, pa tudi strokovnih vpra-
šanj v posamezni dejavnosti,
tako pri seznanjanju s tehno-
loškimi in drugimi poslovnimi
novostmi kot pri navezovanju
poslovnih vezi. Izredno po-
membna pa je njihova skrb za
redno in dopolnilno izobraže-
vanje članov, vključujejo pa se
tudi v oblikovanje programov
za poklicno izobraževanje.
V času Mednarodnega obrt-
nega sejma se je v okviru obse-
jemskih dejavnosti sestalo se-
dem izvršilnih odborov stro-
kovnih sekcij, in sicer sekcije
fotografov, čevljarjev, elektro
strok, lesnih strok, kemičnih
čistilcev, avtoservisno-re-
montnih dejavnosti ter sekcije
cementninarjev, kamnosekov
in teracerjev pri OZS. Glavna
tema srečanj pa je bilo poklic-
no izobraževanje, saj bo paket
nove šolske zakonodaje, ki je
v drugem branju, prinesel ve-
like spremembe. Obrti bo vrnil
že preizkušene oblike, kot so
vajeništvo, pomočništvo in
mojstrstvo.
Na izvršilnih odborih stro-
kovnih sekcij je bilo tako naj-
več govora o mojstrskih izpi-
tih, ki jih bodo morali opraviti
kandidati za posamezne obrt-
ne poklice. Nova obrtna zako-
nodaja je kot temelj obrti po-
stavila znanje, kar pomeni, da
bo obrtnik lahko le tisti, ki bo
mojster svojega poklica. Obrt-
no poklicno izobraževanje bo
obsegalo več praktičnega po-
uka, pretežni del pa se bo izva-
jal v obratovalnici ali podjet-
ju. To učencem omogoča, da se
dobro usposobijo in pridobijo
delovne izkušnje za opravlja-
nje poklica, obrtnikom pa, da
svoje bogato strokovno znanje
neposredno prenesejo na
mlade.
Obrtna zbornica Slovenije si
je dolgo prizadevala za ponov-
no uveljavitev poklicnega izo-
braževanja, pomočniških in
mojstrskih izpitov. Projekt
uvajanja mojstrskih izpitov, ki
ga je pred letom dni zastavila
Obrtna zbornica Slovenije ob
finančni podpori nemške vla-
de in strokovni pomoči Obrtne
zbornice za Munchen in Zgor-
njo Bavarsko, uspešno poteka.
Poleg tega pa so se na izvr-
šilnih odborih sekcij pogovar-
jali o multiplikatorjih ali pre-
našalcih znanj. OZS je namreč
preko svojih Območnih obrt-
nih zbornic izbrala svoje člane
strokovnjake za posamezne
poklice. Ti prenašalci znanj so
se v tehnoloških poklicnih
centrih bavarske obrtne zbor-
nice seznanili z nemškim siste-
mom poklicnega izobraževa-
nja, pomočniškimi in mojstr-
skimi izpiti, njihovo vsebino in
zahtevnostjo. Do konca tega
leta bo za 14 poklicev uspo-
sobljenih približno 200 multi-
plikatorjev, katerih naloga bo
priprava seminarjev in gradiv
za kandidate ter izvedba tako
praktičnega kot teoretičnega
dela mojstrskega izpita.
S strokovno pomočjo multi-
plikatorjev bo, kot načrtuje
OZS, v prihodnjem letu mogo-
če izpeljati prve mojstrske iz-
pite za poklic avtomehanik, za
katerega je doslej največ pri-
javljenih. Pogoj za to pa je
med drugim tudi sprejetje
Pravilnika o pogojih in načinu
opravljanja mojstrskih iz-
pitov.
Z mojstrskimi izpiti se bodo
tako uresničila pričakovanja
obrtništva po boljših kadrih,
kar zagotavlja tudi boljšo ka-
kovost obrtniških storitev.
Rekorden obisk
Obisk letošnjega Mednarodnega obrtnega sejma je presegel vsa pričakovanja organizatorjev'
tudi samih razstavljavcev. 28.MOS je namreč po zadnjih podatkih Celjskega sejma obiska1
269.800 ljudi. Pred pričetkom sejma so letos napovedovali približno 240.000 obiskovalcev.
Javna podoba obrti
Število obrtnih obratov v Sloveniji
narašča
Obrtna zbornica Slovenije
je v času MOS pripravila novi-
narsko konferenco, na kateri
so predstavili prvi podrobni
prikaz stanja v obrti po spreje-
mu nove zakonodaje.
Kot je povedal namestnik
generalnega sekretarja OZS
Pavel Sedovnik so podatki
zbrani na osnovi informacij iz
obrtnega registra, prvič je pri-
kazana tudi notranja struktu-
ra. V bistvu pomenijo te števil-
ke prvo jasno sliko o tem, kaj
slovenska obrt je, in koliko je
obrti na Slovenskem.
Po podatkih iz obrtnega re-
gistra je konec avgusta 1995
v Sloveniji poslovalo 50.685
obrtnih subjektov. Po registr-
skih podatkih opravlja dejav-
nost po obrtnem zakonu
44.436 samostojnih podjetni-
kov oziroma fizičnih oseb,
5.083 gospodarskih družb ozi-
roma pravnih oseb, v dokonč-
nem razčiščevanju pa je 1.166
obrtnih subjektov. 50.685 last-
nikov obrtnih dovoljenj zapo-
sluje približno 50 tisoč de-
lavcev.
Obrt ustvari približno 19
odstotkov slovenskega druž-
benega proizvoda, na 10 tisoč
prebivalcev odpade 255,5
obratov, kar je že blizu evroj
skega povprečja. Največja g<
stota obrtnih obratov je r
obalno kraški regiji, sledijo
goriška, notranjska, spodq
posavska, savinjska in osret
nja slovenska regija. Naj man
šo gostoto obrtnih obratov;
beležijo v pomurski, zasavsi
in koroški regiji.
V OZS so posebej zadovol
ni, ker zdaj razpolagajo tu
z natančnim prikazom notn
nje strukture dejavnosti. ?t-
datki kažejo, da je daleč of
močneje zastopano gradb®-
štvo, sledita promet in gostin-
stvo, močna je kovinska i
strojna dejavnost, prav tak
tekstil in storitve. Zanimiv j
podatek, da 49.519 obrato
opravlja kar 91.835 dejavnt
sti, kar pomeni, da v povprea
slovenski obrtni delavni
opravljajo po dve ali celo v<
dejavnosti. V obdobju od
marca letos, ko je obrtni zakc
postal operativen, do avgusl
1995, je na novo pričelo opra1
ljati obrtno dejavnost 660 sul
jektov, v istem obdobju pa
prenehalo z opravljanjem dt
javnosti 126 subjektov. Ti p<
datki dokazujejo, da števi
obrtnih obratov v Sloveni
Št. 38. - 21. september 1995
10
MOS '95
Maši nagrajenci
Zpri 22 nagradami in priznanji 28. MOS skoraj polovica priznanj na Celjsko
. ti sejemski dan je minil
kamenju najboljših raz-
' ijavcev med dobrimi, saj
slovesnosti v Modri dvo-
"; Celjskega sejma podelili
iska priznanja. Od skup-
22 sejemskih priznanj so
hrtniki in podjetniki iz celj-
La območja prejeli kar po-
vito, med nagrajenci pa je
'.j EMG d.d. Žalec, edina
J0jna nagrajenka, ki je za
^oj brezžičnega radijskega
^osnega terminala prejela
(jznanje Mestne občine Celje
.grebrni ceh OZS.
V imenu Mestne občine Ce-
e sta priznanja podeljevala
jpan Jože Zimšek in pred-
nik občinskega sveta Lojze
l^t, v imenu OZS predsednik
j,0rnice Miha Grah in pred-
dlnik zborničnega izvršnega
dbora ter sejemskega poslov-
na odbora Stanislav Kram-
(fger, v imenu podjetja Celj-
psejem, ki je letos prvič izre-
lo priznanje najodmevnejšim
jzstavljavcem, pa direktor
iag. Franc Pangerl in pred-
nik UO Celjski sejem d.o.o.
larko Brezigar.
' V nagovoru sejemskim na-
■ajencem je predsednik OZS
liha Grah poudaril, da bo tu-
. j v prihodnje za uveljavitev
trtnih izdelkov doma in na
\-jem trd boj, vendar pa je
poznanje, da le kakovost za-
stavlja uspeh, najboljša refe-
tnca slovenskega malega go-
I podarstva.
Spolnjujemo vrzeli
ia tržišču
j Podjetje HE-R-I d.o.o. iz
i torij je dobitnik zlatega ce-
•	W»jvišjega priznanja Obrt-
I vnTrnice Slovenije na MOS.
ZM ceh so prejeli za program
hilnih strojev s priborom za
trošenje žag in krožnih žag.
Herman Remic: Osnovna
Jijavnost našega podjetja, ki
s zaposluje 8 ljudi, je proizvod-
' [ja stikal za industrijo elek-
•ramotorjev in elektro indu-
strijo. Med drugim proizvaja-
: «o stikala za podjetje Tomos,
i »delujemo z MGA Nazarje
i ®oma s firmo Bosch. S to-
i istno proizvodnjo se ukvarja-
ii0 25 let. Zaradi težav, ki so
f pojavile ob razpadu jugo-
i danskega tržišča, težav
I kooperanti in problemov
1 plačili s strani naročnikov,
1 ®o se v zadnjem času začeli
(°datno ukvarjati še s progra-
! ""n brusilnih strojev. S tem
r°gramom zapolnjujemo vr-
■f' v ponudbi med velikimi in
^limi stroji, saj si denimo ti-
ki začenjajo svojo obrtno
javnost, na začetku najbrž
*	morejo kupiti velikih stro-
191 ■ Brusilni stroji so primerni
| ° za vse, od hobby programa
lo visoko zahtevnih del.
Zlati
ceh mi pomeni veliko
Znanje za dosedanje delo in
^dbudo za prihodnje, vsako
Poznanje pa po svoje pripo-
i0re tudi k poslovnemu
PPehu.
'Jjšek poslovnih
mnosti
ij J^ovinotehna Celje d.d. je
Ritnica priznanja Celjskega
Jtoa za kakovostno predsta-
in dolgoletno sodelova-
je na Mednarodnem obrtnem
generalni direktor Aleš lic:
Jvinotehna d.d. je tradici-
jo vezana na MOS, ta čas
leto predstavlja tudi vi-
komercialnih aktivnosti
k Vu*otehne. Letošnje prizna-
jo fiii osebno veliko pomeni,
deje lahko rečem, da sem so-
^°val tudi pri nastajanju sej-
ijj podoživi j al njegove
j^he. Žal se ob tej veliki se-
]j ski prireditvi pozablja na
Ql> ki so že pred 30 leti imeli
vizijo Celja kot sejemskega
mesta. Teh ljudi je bilo več, na
prvem mestu pa velja nespor-
no omeniti Fedorja Gradišni-
ka, na katerega Celjani prepo-
gosto pozabljamo. Za Kovino-
tehno velja, da je tudi materi-
alno veliko prispevala k raz-
voju sejma. Poleg sredstev, ki
so se zbirala z samoprispev-
kom, je Kovinotehna tudi di-
rektno investirala v razvoj
Mednarodnega obrtnega sej-
ma. Kot direktor Kovinotehne
in Celjan sem vesel, da je Celje
postalo prvo sejemsko mesto
v Sloveniji in da Celje resnično
živi z sejmom. MOS je za nas
seveda zanimiv tudi poslovno.
V tem času se srečamo prak-
tično z vsemi poslovnimi part-
nerji, s katerimi analiziramo
delo v tekočem letu, istočasno
pa pripravljamo tudi pogodbe
za prihodnje obdobje. Letošnji
MOS ocenjujem izredno pozi-
tivno, uresničena pa so tudi
naša poslovna pričakovanja.
Država bi morala
imeti več posluha
EMG d.d. iz Žalca je na le-
tošnjem MOS edini dobitnik
dveh priznanj: srebrnega ceha
Obrtne zbornice Slovenije ter
priznanja mestne občine Celje.
Obe priznanji so jim podelili
za brezžični radijski prenosni
terminal.
Janez Uplaznik: Brezžični
radijski prenosni terminal
omogoča brezžično on-line ko-
munikacijo z računalniškim
sistemom na razdalji 200 me-
trov od antene. Uporablja se
za poslovanje in spremljanje
poslovanja v trgovinah, v pro-
izvodnji, spremljanje medfaz-
nih premikov in za spremlja-
nje odpreme blaga v proizvod-
nih ter trgovskih organizaci-
jah, za naročanje, inventure in
podobno. Skratka, gre za evi-
dentiranje pretoka blaga v tr-
govini in industriji. Izdelek
omogoča velike racionalizacije
in sproti opozarja na morebit-
ne napake uporabnika, zanj
smo že dobili priznanje v Bru-
slju in Niirnbergu. Največji
prostor, ki ga v praksi pokri-
vamo s tem izdelkom, je
v Mercatorju, kjer gre za 7 ti-
soč kvadratnih metrov veliko
trgovino, v kateri deluje 10
brezžičnih terminalov. Prvi iz-
delek, za katerega smo dobili
priznanje, je bil čitalec mag-
netnih kartic leta 1991, ki še
danes uspešno služi v praksi
za evidenco delovnega časa,
nadzor pri vhodu in odpiranje
vrat. To smo nadaljevali s kr-
miljenjem NC in CNC nume-
ričnih strojev z izdelavo last-
nega krmilnika. Brezžični ter-
minal pa je najvišji dosežek na
tej poti razvoja. Trenutno ga
imamo na petih lokacijah v tr-
govini in proizvodnji. Menim,
da bi država za takšne izdelke
morala imeti več posluha in
namenjati več sredstev, na ta
način bi se lahko plasirali tudi
na tuje. Po strokovni plati lah-
ko stopamo v korak s svetom,
nimamo pa sami dovolj denar-
ja, da bi financirali prodor iz-
delka na tuja tržišča. MOS iz
leta v leto napreduje in je do-
ber pregled malih podjetij, iz
katerih je čedalje bolj sestav-
ljeno slovensko gospodarstvo.
Vsako leto novi
proizvodi
Zasebno podjetje Jekamin,
Ježovnik d.o.o. iz Teharij je
dobitnik srebrnega ceha, pre-
jeli so ga za vrtno garnituro in
cvetlično stojalo.
Ferdo Ježovnik: Naša obra-
tovalnica deluje na Teharjih
19 let. Ukvarjamo se s proiz-
vodnjo preko 170 različnih
lastnih betonskih izdelkov,
poleg tega pa prodajamo še
3 tisoč različnih izdelkov. Kot
obrtnik sem bil v Celju prvi
registriran kot zasebni podjet-
nik, danes podjetje Jekamin
Ježovnik zaposluje 8 ljudi. Na
Mednarodnem obrtnem sejmu
sodelujem vseh 19 let, s tem
sejmom sem povezan tudi kot
predsednik sekcije cementni-
narjev, kamnosekov in tera-
cerjev. Zadovoljen sem s sej-
mom, na katerem vsako leto
obiskovalcem pokažemo naj-
manj tri nove izdelke. Z naši-
mi izdelki se bomo predstavili
tudi prihodnje leto.
Spiralne stopnice
Mizarstvo Jurkovnik, obrt-
nika Janka Jurkovnika iz Ra-
ven pri Šoštanju, je za svoje
spiralne stopnice prejelo bro-
nasti ceh Obrtne zbornice Slo-
venije.
Janko Jurkovnik: Naša mi-
zarska obratovalnica deluje že
15 let, skupaj z ženo pa nas je
5 zaposlenih. Naš delovni pro-
gram obsega izdelavo spiral-
nih stopnic, opreme za lokale
in masivne notranje opreme,
vendar pa se zadnje čase sko-
raj v celoti posvečamo prav
spiralnim stopnicam, saj izde-
lava in montaža le-teh obsega
že 80 odstotkov vsega našega
dela. Spiralne stopnice so iz-
jemno primerne za dober izko-
ristek prostora, ker pa jih lju-
dje ne poznajo dobro, se jih
bojijo. V ničemer - razen v tem
seveda, da po njih ne hodimo
naravnost, ampak v zavojih
— se ne razlikujejo od navadnih
stopnic in so povsem varne.
Razvili smo lepljenje spiralne-
ga prijema na mestu montaže
spiralnih stopnic, zato se lah-
ko prilagodimo vsakemu pro-
storu. Nič iz našega delovnega
programa ne delamo v naprej,
vse izdelujemo zgolj po naro-
čilih. Veliko delamo tudi v tu-
jini, predvsem po Avstriji in
nekaj tudi v Italiji.
Na MOS smo prišli zato, da
nas ljudje spoznajo, da vidijo
kakšne prostorske rešitve po-
nujajo naše spiralne stopnice
in manj zato, da bi sklepali
konkretne posle. Kljub temu
pa sem vesel, da je zanimanje
za naše izdelke že na sejmu
veliko.
Turistično
informacijski sistem
Bronasti ceh Obrtne zborni-
ce Slovenije je T.R.I. d.o.o. iz
Škofje vasi prejelo za razvoj
turistično informacijskega si-
stema.
Miran Potočnik in Jani Lo-
jen: Naše podjetje obstoja že
3 leta, zadnji dve leti pa smo
intenzivno delali v razvoju.
Zaenkrat imamo le enega za-
poslenega in 4 stalne sodelav-
ce, vendar pričakujemo, da se
bomo kmalu razširili. Razvili
smo turistični informacijski
sistem, ki smo si ga zamislili
kot osnovno postajo, preko ka-
tere bi lahko izvedeli za vse,
kar se zanimivega dogaja
v mestu, kjer je postaja po-
stavljena, in njegovi okolici.
Informacijsko postajo, ki je iz-
delana iz kaljenega stekla in
lesa (zaradi tega jo je tudi tež-
ko poškodovati), sestavljata
terminal in telefonski priklju-
ček. Na terminalu so zvočni,
slikovni in tekstualni zapis
o vseh zanimivostih, priredi-
tvah in dogodkih v mestu in
okolici, turist pa lahko vse in-
formacije tudi telefonsko pre-
veri, s pritiskom na ustrezno
tipko. Menimo, da je naš turi-
stično informacijski sistem
najprimernejši za postavitev
v turistična središča, večja
mesta in z gradnjo slovenske-
ga avtocestnega omrežja tudi
na vsa počivališča na avtoce-
stah. S tem bi vsaj za krajši čas
pritegnili tudi tranzitne goste.
Zaenkrat je naš sistem postav-
ljen v treh jezikih (slovenščini,
angleščini in nemščini), v izde-
lavi pa je tudi italijanska ra-
zličica.
Družinsko podjetje
s tradicijo
Podjetje Kaiser iz Šoštanja
je na letošnjem Mednarodnem
obrtnem sejmu prejelo brona-
sti ceh Obrtne zbornice Slove-
nije. Podelili so jim ga za pa-
kirne in etikirne naprave.
Dipl. ing. Vladka Kaiser: Na
celjskem sejmu smo razstav-
ljali že petnajsto leto. V našem
podjetju pa že vse od začetka
dajemo prednost lastnemu
znanju in lastnemu razvoju,
ukvarjamo se z razvojem na
področju pakiranja, etiketira-
nja oziroma označevanja iz-
delkov. Trudimo se, da svojim
naročnikom čim bolj olajšamo
delo v zaključni fazi proizvod-
nje, torej pri pakiranju in eti-
ketiranju. Podjetje Kaiser je
sicer družinsko podjetje, pri
našem delu pa si pomagamo
tudi z zunanjimi sodelavci. Na
Mednarodni obrtni sejem red-
no prihajamo, po vseh teh letih
lahko rečem, da smo zado-
voljni.
Letošnji sejem je bil bistve-
no bolj pregleden, razstavljav-
ci niso več pomešani med se-
boj, skratka na sejmišču je za-
čel prevladovati red in tako bi
moralo biti tudi v prihodnje.
Razen tega nas preseneča iz-
jemno dober obisk sejma.
Priznanja Obrtne zbornice
smo seveda zelo veseli. Brona-
sti ceh je pohvala za dobro de-
lo celotnega podjetja in nena-
zadnje dokaz, da je mogoče tu-
di z lastnim znanjem in razvo-
jem v slovenskem gospodar-
stvu doseči dobre rezultate.
Žični program
Emkor d.o.o., Tovarna elek-
tromehanskih komponent iz
Rogatca je prejela bronasti ceh
Obrtne zbornice Slovenije za
navadne in kopalniške žične
radiatorje Eterm.
Ing. Stanko Šepič: Naše po-
djetje je bivši tozd Gorenja, ki
je še vedno naš stoodstotni
lastnik in več kot 90 odstotkov
naše proizvodnje je vezane na
njih. Glede na to, da obvlada-
mo tehnologijo žica cev, smo
pred petimi leti začeli razmi-
šljati, kaj bi delali za široko
potrošnjo. Tako smo patenti-
rali žični radiator, ki ga danes
izdelujemo serijsko. Žični ra-
diatorji so primerni za ogreva-
nje vseh bivalnih in poslovnih
prostorov, kot tudi gostinskih,
športnih in drugih objektov,
kot so šole, vrtci, bolnišnice.
Poleg tega pa smo razvili tudi
kopalniški žični radiator, ki je
namenjen izključno ogrevanju
kopalniških prostorov in služi
tudi za sušenje perila in bri-
sač. Pričenjamo tudi proizvod-
njo pohištvenega žičnega pro-
grama, namenjenega za opre-
mo trgovin in butikov, pred-
sob, garderob in otroških sob,
seveda v različnih barvnih
kombinacijah. Na obrtnem
sejmu smo letos prisotni že
tretje leto in nagrada, ki smo
jo prejeli tudi letos, je potrdi-
la, da smo na pravi poti.
Okolju prijazni spoji
Bronasti ceh OZS je prejelo
podjetje Kočevar&Thermo-
tron iz Polzele za stroje za toč-
kovno varjenje.
Zdenka Pečnik-Kočevar:
Naše podjetje proizvaja stroje
za uporovno, transformator-
sko in uporovno-kondenzator-
sko mikro in makro točkasto
varjenje. Gre za namenske
stroje, ki se uporabljajo v vsej
industriji, od težke kovinske
industrije, finomehanike, op-
tike, kleparstva do avtomobil-
ske industrije, skratka povsod
tam, kjer delajo s kovino in
želijo dobiti spoj dveh kovin.
Naši stroji so hitri in okolju
prijazni, saj ne proizvajajo no-
benih odpadnih plinov in dru-
gih odpadkov. V podjetju letos
praznujemo 30. obletnico, tre-
nutno pa imamo redno zapo-
slenih 15 ljudi, poleg tega pa
še nekaj pogodbenih delavcev
in zunanjih kooperantov. Lani
smo razvili in izboljšali velik
stabilni točkalnik za industrij-
ske namene ter velik ročni toč-
kalnik za industrijo. Pri svo-
jem delu uporabljamo najso-
dobnejšo mikroprocesorsko
tehniko - krmiljenje. Poleg te-
ga pa proizvajamo še specialne
temperaturne merilne sonde
za merjenje visokih tempera-
tur do 1700 stopinj Celzija, ki
jih uporabljajo v železarnah in
livarnah. Sonde izdelujemo
osem let, vendar to ni naša pri-
marna dejavnost. Od leta
1991, ko smo izgubili južno tr-
žišče, stroje tudi izvažamo na
nemški, avstrijski in češki trg.
Na celjskem sejmu smo poleg
strojev predstavili tudi elek-
trični obločni gorilnik za raz-
na priložnostna opravila, trdo
lotanje kovin, kovanje in me-
taliziranje. Sicer pa smo na-
grade na sejmu zelo veseli.
Nova kolekcija
Steklarska šola Rogaška
Slatina iz Rogaške Slatine je
prejela bronasti ceh Obrtne
zbornice Slovenije za serijo
vaz in namizni komplet.
Tatjana Horvat: Steklarska
šola je letos predstavila na sej-
mu izdelke iz svoje nove ko-
lekcije. V zadnjih nekaj letih je
v trendu barvno steklo, tako
da so izdelki oblikovalke Mar-
jane Bastašič prilagojeni stilu,
ki je v svetu trenutno v modi.
Predstavili smo vaze, ki so iz-
delane s posebno tehniko un-
terfang, in poleg tega še serijo
za široko porabo, ki je tudi
v kombinaciji prozornega in
dvobarvnega stekla, kobalt
modrega in amber rumene
barve. Izdelki so namenjeni za
dom in so dekorativnega in
hkrati uporabnega značaja.
Nagrade so dobra spodbuda za
vse razstavljavce, ki z veseljem
pokažejo nekaj novega, po
drugi strani pa tako ugotoviš,
da so bili izdelki opaženi in da
so dosegli odmev. In to je na
nek način priznanje za naše
izdelke tudi na domačem trgu.
Celjski obrtni sejem je za nas
zelo pomemben, ker si ga ogle-
da veliko število obiskovalcev
in kupci so tisti, ki narekujejo
modni trend, hkrati pa povedo
svoje mnenje o naših izdelkih.
Foto: MIŠO
Dobitniki zlatih, srebrnih in bronastih grbov Obrtne zbornice Slovenije, ob slavnostni podelitvi v Modri dvorani Celjskega sejma.
Informacije na cd
Gospodarska zbornica Slovenije je obrtnikom in po-
djetnikom v okviru spremljajočih prireditev MOS pred-
stavila informacijske storitve, namenjene gospodarstvu,
med drugim pa so udeležence seznanili tudi z novostjo,
izvozno uvoznim direktorijem Slovenije na disku cd rom.
Na njem so zbrane podrobne informacije o 2000 sloven-
skih podjetjih, seznam največjih slovenskih proizvajalcev,
preko 90 odstotkov izvozne realizacije Slovenije, seznam
pomembnejših podjetij s področja storitev ter priročnik
o slovenskem gospodarstvu.
Informacije so na voljo v slovenskem in angleškem
jeziku. Cena za slovenske naročnike je 16 tisoč SIT, za
angleško verzijo pa je treba odšteti 250 USD.
St. 38.-21. september 1995
DOGODKI
Ji
Hola, hola, mi smo tu!
Minilo je 360 let od II. kmečkih uporov na Slovenskem
V Grajski vasi so v soboto
s kulturnim programom in
znanimi govorci obeležili
360-letnico drugih kmečkih
uporov, ki so vzniknili prav
tam in ki jih uvrščajo v sam
vrh slovenske puntarije.
Zgodovina
Leto 1628. Čas splošnega
slabšanja položaja podložni-
kov in rast njihove samoza-
vesti sredi tridesetletne voj-
ne sta bila poglavitna vzroka
za vse večje nezadovoljstvo,
ki je zavladalo med zatirani-
mi. Vojaško organiziranje
desetnij, kompanij, bojni
red, vojaški pregledi z zapri-
sego, z zastavami, bobni,
godbo, s ponosno puntarsko
pesmijo »Hola, hola, mi smo
tu«, fanatizem posamezni-
kov, prekipevanje veselja ob
prvih uspehih, ki so jih
spremljale večdnevne brez-
mejne veselice, vse to ni mo-
glo biti dovolj za obsežne re-
volucionarne cilje: pokonča-
ti gradove, mitnice, uničiti
deželo gospode, tolči večni
upor za pravico vseh. Le ve-
liki uspehi bi napolnili geslo
stare pravde z jasno in moč-
no vsebino, teh pa ni bilo.
Brez njih je bilo kar naivno
početje puntarjev, ko so pi-
sma in obljube gospode o od-
povedovanju fevdalnim pri-
vilegijem izsiljevali, ko ven-
dar sami prej s strani plem-
stva in države od njih izsilje-
nih pogodb niso nameravali
spoštovati. Drugi slovenski
kmečki upor, ki ga je surovo
zatrla Krajišniška vojska, je
veljal tako državnim orga-
nom kot gospodi. Epilog tra-
gediji so s krvavimi rihtami
zapisovali državni sodniki.
Upor ni bil zadnja velika
slovenska podložniška pun-
tarija, vsekakor pa posled-
nja, ki je pretresla večino
Slovenije.
Začelo se je
v Grajski vasi
V spomin na znamenite
dogodke iz leta 1635 so se
pred cerkvijo v Grajski vasi
poleg množice domačinov
slovesnosti udeležili tudi ne-
kateri predstavniki sloven-
ske vlade, strank in občin, ki
so s svojo prisotnostjo potr-
dili pomen drugih kmečkih
uporov. Slovesni maši žup-
nika Martina Cirarja je sle-
dil kulturni program, ki ga je
s svojim govorom zaključil
predsednik SDSS Janez Jan-
ša. »Naša zgodovina kaže, da
smo Slovenci tudi v najtežjih
časih vedno gojili iluzije
o tem, da krivice povzročajo
samo tisti, ki jih poznamo,
tisti pri vrhu pa so brezma-
dežni,« je dejal Janša in po-
udaril, da je ta iluzija Slo-
vence v zgodovini precej sta-
la. Tako naj bi bilo vse do
leta 1991, ko smo dobili last-
no, samostojno in neodvisno
državo. »Prepričan sem, da
bi tako odločnost in vsaj ne-
kaj tiste enotnosti, ki smo jo
pokazali na plebiscitu leta
'90, potrebovali tudi danes,
ko bi morali kot država ure-
diti odnose s svojimi sosedi,
da najdemo svoje priznano
in spoštovano mesto v Evro-
pi in v svetu. Če se bomo
prepirali, se bodo tujci sme-
jali, prijatelji v svetu nas bo-
do pozabili, tisti pa, ki nam
ne želijo dobro, bodo tega
zelo veseli,« je med drugim
dejal Janša.
Prihod v Miklavž
Na vozovih s konjsko
vprego, peš ali pa z avtomo- -
bili so se novodobni puntarji
odpravili v Miklavž, kjer je
zbrane pozdravil minister za
kmetijstvo in gozdarstvo dr.
Jože Osterc ter skupaj z naj-
starejšo občanko, 78-letno
Terezijo Topovšek, slavnost-
no odprl novo 3,6 kilometrov
dolgo asfaltno cesto, ki po-
vezuje Grajsko vas in Tabor.
Projekt je stal okoli 35 mili-
jonov tolarjev, denar pa so
prispevali občani s prosto-
voljnimi prispevki, ostalo
tretjino pa sklad za demo-
grafsko ogrožena področja.
Osterc je v svojem govoru
poudaril pomen infrastruk-
ture za državno suverenost
in razvoj, česar se v tujini že
dolgo zavedajo. Po krajšem
govoru žalskega župana Mi-
lana Dobnika je novo cesto
župnik tudi blagoslovil,
zbrani pa so si lahko posku-
sili tudi puntarski golaž in
kozarček rujnega.
Na Ojstrico
Zadnje prizorišče priredi-
tve je bilo na Ojstrici, kjer j<
ob obširnem kulturnem pro-
gramu znameniti zgodovin-
ski dogodek osvetlil tudi li-
terat in poslanec državnega
zbora Tone Partljič. V slav-
nostnem govoru je predsed-
nik državnega sveta dr. Ivan
Kristan spregovoril o usodi
slovenskega naroda zadnjih
150 let, ko so se morali ne-
nehno boriti za svoj obstoj.
»Takšna upornost bi bila po-
trebna tudi v današnjih ča-
sih, ko se borimo za soglasje,
gospodarski in družbeni raz-
voj,« je zaključil Kristan.
Krojiti lastno usodo in ži-
veti od sadov svojega dela so
si želeli že davno v preteklo-
sti, vendar so bile to največ-
krat le neuslišane želje. Lju-
dje so bili za tisto, kar jim je
v resnici pripadalo, priprav-
ljeni žrtvovati življenja. Bre-
mena, ki so jim jih nalagali
zemljiški gospodje so postala
neznosna. V uporih se izraža
revolucionarna energija slo-
venskega ljudstva. Morda
puntarjev, kot so bili nekoč,
res ni več, a prizadevanja za
pravično stvar nikoli ne bo-
do zamrla.
BOJANA JANČIČ
Foto: SHERPA, T.TAVČAR
V Grajski vasi je zbrane nagovoril Janez Janša.
Dr. Jože Osterc in najstarejša občanka Terezija Topovšek sta
slavnostno odprla novo cesto.
Govor dr. Ivana Kristana ob zaključku prireditve na Ojstrici.
Najboljši maturanti v Gallusovi dvorani
Predsednik države Milan Kučan sprejel 127 najboljših slovenskih maturantov, med
njimi 11 iz treh celjskih srednjih šol
Z objavo maturitetnih rezultatov ko-
nec julija je minister za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber najavil, da bo septem-
bra za najboljše med uspešnimi posebna
slovesna podelitev maturitetnih spriče-
val s pohvalo, najboljše slovenske matu-
rante lanske generacije pa je v petek po-
poldne sprejel tudi predsednik države
Milan Kučan.
Popoldanskega sprejema pri predsed-
niku države in večerne slovesnosti v Gal-
lusovi dvorani Cankarjevega doma
v Ljubljani se je udeležilo 127 maturantk
in maturantov, ki so na maturi dosegli od
30 do 34 točk. Slovesnosti se je udeležilo
tudi 11 maturantov iz treh celjskih sred-
njih šol, skupaj s svojimi starši ter ravna-
telji oziroma razredniki matičnih sred-
njih šol. Med povabljenimi so bili: Jasna
But iz Gimnazije Lava, Suzana Verdel iz
Srednje ekonomske šole Celje - šola je
med redkimi v Sloveniji, ki je bila na
maturi 100-odstotno uspešna in ni bilo
potrebnih jesenskih rokov za maturitet-
ne popravne izpite - ter Vida Čoki, Alek-
sandra Maček, Mateja Kos, Alja Sotlar,
Tinca Štokojnik, Biserka Kišič, Janez
Kovačič, Alenka Stepišnik in Katja Rec-
ko iz I. gimnazije v Celju.
Tinca Štokojnik in Biserka Kišič pa
sta tudi dve od osmih slovenskih matu-
rantov, ki so na maturi dosegli vseh mo-
gočih 34 točk, hkrati pa je I. gimnazija
v Celju tudi edina v Sloveniji, ki je med
najuspešnejšimi imela kar dve svoji ma-
turantki. Osem najboljših maturantov je
ob maturitetnih spričevalih s pohvalo
prejelo tudi posebne nagrade, računalni-
ke, kot spodbudo za nadaljnje uspešno
učenje in delo.
Prihodnji četrtek, 29. septembra, pri-
pravlja za najboljše maturante celjskih
srednjih šol sprejem tudi župan Mestne
občine Celje Jože Zimšek. Sprejem
v dvorani celjskega Narodnega doma bo-
do združili s slovesom od direktorice
celjske območne enote Zavoda za šolstvo
Majde Urank, ki se bo s 1. oktobrom
upokojila.
IS
Kučan proti
Kučanu
LJUBLJANA, 14. sep.
tembra (Delo) - Predsednik
republike Milan Kučan ie
poslal Vitodragu Puklu
predsedniku komisije
raziskavo odgovornosti za
aretacije in obsodbe proti
Janši, Borštnerju, Tasiču in
Zavrlu, pismo, v katerem
napoveduje, da se bo ude-
ležil seje komisije, vendar
izraža pomisleke, da ga va-
bijo za pričo. Med naloga-
mi komisije, ki jih je dolo-
čil državni zbor, je namreč
konkretno opredeljeno, naj
prouči odgovornost glede
prikrivanja informacij ln
neresničnih pričevanj ta-
kratnega predsednika CK
ZKS Milana Kučana.
Neenotno
o otroškem
dodatku
LJUBLJANA, 14. sep-
tembra (Delo) - Pogajalci
koalicijskih strank se niso
uskladili glede izplačila
univerzalnega otroškega
dodatka. Po kompromis-
nem predlogu naj bi uni-
verzalni dodatek postopno
uvajali že januarja 1996,
polno pa z letom 1988 ali
1999. Glede tega sta dve
različici. Po prvi bi do do-
datka prišli vsi otroci po
določeni lestvici. Druga ra-
zličica pa predlaga, da 10
do 15 odstotkov tistih, ki
imajo večje družinske do-
hodke, ne bi bilo upraviče-
no do dodatka. LDS takega,
predloga za zdaj ni spreje-/
la. Po njihovem bi moral
prestaviti uvedbo univer-
zalnega otroškega dodatka
v naslednja leta.
Iz proračuna za
stanovanja
LJUBLJANA, 14. sep-
tembra (Večer) — Na tiskov-
ni konferenci po seji vlade
so pojasnili, da je vlada do-
končno ustanovila skupino
za preprečevanje oškodo-
vanja družbenega premo-
ženja (njen predsednik je
Tone Rop) in opredelili nje-
ne naloge. Vlada je sprejela
tudi sklep o najetju ugod-
nega posojila v višini 60
milijonov dolarjev od sku-
pine tujih bank, ki naj bi ga
porabili za pokrivanje dr-
žavnega proračuna, za po-
sojila za nakup, prenovo in
gradnjo stanovanj pa je
Stanovanjskemu skladu
RS namenila 2,3 milijarde
tolarjev. Zunanji minister
Zoran Thaler je zanikal tr-
ditve svoje italijanske ko-
legice Susanne Agnelli, da
naj bi evropskemu parla-
mentu poslal pismo, zaradi
katerega naj bi zastala bi-
lateralna pogajanja med
Slovenijo in Italijo.
Kandidati so se
predstavili
LJUBLJANA, 15. sep-
tembra (Republika) - Štirje
kandidati za ljubljanskega
rektorja so javnosti pred-
stavili svoje programe-
Prof. dr. Alenka Šelih,
prof. dr. Dušan Keber,
prof. dr. Niko Toš in prof-
dr. Alojz Kralj so tri ure
odgovarjali na vprašanja
navzočih. Strinjali so se, da
nova zakonodaja daje uni-
verzi večje možnosti avto-
nomnega delovanja kot do-
slej in da univerza nujno
potrebuje strokovno uspo-
sobljeno upravo.
Št. 38. - 21. september 1995

DOGODKI
Drne napovedi
so se uresničile
poplave so najbolj ogrozile šentjursko, šmarsko, konjiško ter laško občino
p0 črnogledih napovedih
eteorologov o močnem de-
ievju, je do tega tudi prišlo.
poplave v nekaterih predelih
celjske regije so bile med huj-
.jp,! v državi, najhuje pa je
^jjo v šentjurski, šmarski*, ko-
ijiški ter laški občini. Kaj se je
am dogajalo?
Močno deževje na območju
^ntjurske občine se je začelo
^e pretekli četrtek, v petek pa
jj je nadaljevalo. Kot običajno
seje najprej razlila voda iz po-
tokov Voglajna, Slomščica in
pesnica, tudi do tristo metrov
aokoli. Največja poplava je
jla na Grobelnem, kjer je vo-
da vdrla v dvanajst stanovanj-
ih hiš oziroma gospodarskih
poslopij. V Stopčah, pri Cera-
jevih, so imeli v stanovanju ter
v gospodarskem poslopju več
|jot pol metra vode. Voda se je
razlila tudi v Hruševcu, v ne-
posredni bližini nove šole, kjer
je vdrla v štiri stanovanjske
hiše. Voglajna je v Šentjurju
poplavila tudi Bohorjevo žago
ter furnirnico, voda pa bila
tam kar 70 centimetrov viso-
. Poplavilo je tudi v Vrbnem
in to obrat Mlina ter gospo-
darsko poslopje Mulejevih.
Na cestah je največ škode
očitno na nekategoriziranih,
povsod po občini. Poplavilo je
celo regionalno cesto v Črnoli-
ci, ki povezuje Šentjur s Plani-
oziroma s Kozjem - nepre-
vozna je bila kar nekaj ur. Kot
kaže je precej škode tudi na
tmetijskih površinah, zlasti
sm, kjer pridelka še niso po-
javili. Hudo deževje pa je
izročilo predvsem številne
zemeljske plazove. Prijavili so
»ove plazove v KS Dramlje,
Slivnica, Planina in Prevorje,
natančni podatki pa bodo zna-
ni prihodnji teden.
V	občinski stavbi so tudi to-
krat nezadovoljni, saj občani,
podjetja ter organizacije še
vedno ne obveščajo pristojnih
služb sprotno, gre pa za izred-
ni dogodek. To so namreč
dolžni storiti, po črki zakona,
tudi v pisni obliki. V občini se
zato pritožujejo, da to otežuje
zbiranje potrebnih podatkov
0 škodi ter hitrejši celovitejši
Pregled nastalega položaja.
V	šentjurski občini so konč-
at1 podatke v začetku tedna še
zbirali, komisije si bodo mora-
položaj na terenu ogledati
konca tega tedna, podatke
Pa morajo poslati tudi iz KS.
Končno poročilo o elementar-
ni nezgodi bodo nato iz občine,
^ko kot iz ostalih, poslali
Ljubljano, pristojnemu mi-
nistrstvu.
Po prvih podatkih sodeč je
veliko škode tudi na območju
?Pravne enote Šmarje pri Jel-
v novih občinah. Poplava
v Atomskih Toplicah je najbolj
Prizadela kamp, kjer je dopu-
?tovalo še veliko turistov. Zaš-
Cltna enota ter gasilci so takoj
začeli tudi z reševanjem pre-
moženja, avtomobile gostov pa
so rešili na višjo lego. Tisti, ki
so z dopustom nadaljevali, so
lahko bivali v hotelu na stro-
ške zdravilišča. Zaradi poplav
so v petek ustavili za nekaj
časa promet na magistralni ce-
sti med Mestinjem ter Rogaško
Slatino (pri Podplatu) ter med
Mestinjem ter Bistrico ob Sotli
(pri Hajnskem, Sodni vasi ter
Imenem). Na Smehovem klan-
cu, pri Belem, pa je magistral-
na cesta celo posedla in to
v dolžini nekaj metrov, v glo-
bino pa celo do dvajset centi-
metrov. Škodo na prometni
cesti so odpravili že naslednji
dan.
Predstavniki šmarske izpo-
stave za obrambo, ki kritične
poplavne točke poznajo, so se
takoj odpravili na teren ter
ponudili pomoč. Pri Polju ob
Sotli je voda vdrla v stano-
vanjske prostore Rakovčevih,
bistriški gasilci pa so bili
v pripravljenosti ves čas. Po-
zorni so bili tudi gasilci v Ro-
gaški Slatini, zlasti na kritično
točko pri Steklarni. Z zaporni-
cami so uspeli preprečiti veli-
kansko škodo v tovarni ter
bližnji okolici. Že v petek po-
poldan so odšli na teren tudi
predstavniki upravne enote za
kmetijstvo ter varstvo okolja,
končne podatke pa še zbirajo.
Voda je poplavila velike povr-
šine, škoda pa bo najbrž pre-
cejšnja. Precej škode bo tudi
zaradi plazov, ki jih po prvih
prijavah sodeč ni malo.
V konjiški občini ta teden še
odstranjujejo posledice popla-
ve in ocenjujejo škodo. Kot je
povedal referent za komunalo
in ceste Gorazd Fric, so bile
najbolj prizadete ceste na ob-
močju Loč, Kraberka, Tolste-
ga Vrha, Sojeka in Kamne Go-
re. Ocenili so že škodo na ce-
stah Slovenske Konjice-Ver-
pete, Loče-Ostrožno, Loče-Li-
poglav in na lokalni cesti M10
v Zečah. Na teh cestah je ško-
de za 2 milijona 215 tisoč to-
larjev. Sicer pa so povsod za-
gotovili prevoznost najkasneje
v nekaj urah, z vdori, zemelj-
skimi plazovi, zamašenimi
propusti in podobnim pa bo še
veliko dela.
Tudi tokrat, tako kot ob
vsakem večjem deževju, je
bregove prestopila reka Dra-
vinja in njeni pritoki. Poplavi-
la je predvsem kmetijska zem-
ljišča od Draže vasi proti Lo-
čam in Zbelovemu, do občin-
ske meje v Spodnjih Lažah,
skupno približno 55 hektarjev.
Poplavljene so bile pretežno
travniške površine (60 odstot-
kov), kjer ne bo letošnje tretje
in četrte košnje. Škodo so oce-
nili na 900 tisoč tolarjev. Na
njivah je največ škode na ko-
ruzi za silažo, škodo pa so oce-
nili na 810 tisoč tolarjev.
Močno deževje je tokrat pri-
zaneslo občini Laško. Bilo je
sicer nekaj manjših poškodb
na nekaterih cestah, poseben
problem pa še naprej pred-
stavljajo plazovi, ki so spet za-
čeli drseti. Kljub temu v občini
ocenjujejo, da škoda ne bo ve-
lika. Najbolj kritično je v Vrhu
nad Laškim, kjer zemeljski
plaz ogroža stanovanjsko hišo,
v kateri prebivajo tri starejše
ženske. Zemeljski premiki so
potrgali vodovodno napeljavo
in po ocenah geologov hiše ne
bo več mogoče rešiti. Drugi
plaz drsi po hribu nad tovarno
Dekorativna v Laškem in se
pomika ob Videcovi hiši, kjer
živi ena sama stanovalka. Hiša
sicer še ni neposredno ogrože-
na, vendar bo treba plaz čim-
prej sanirati.
Tako kot ob vseh dosedanjih
močnih nalivih je Savinja tudi
tokrat prestopila breg v Jago-
čah, poplavljena pa sta bila
tudi podvoz v Marija Gradcu
in nov železniški podvoz na
magistralni cesti Laško-Rim-
ske Toplice v Laškem. Cesta iz
Laškega v Marija Gradec je
bila nekaj ur zaprta za ves
promet, zaradi poplavljene
magistralke pa so morali nare-
diti obvoz. Promet med La-
škim in Rimskimi Toplicami je
lahko zopet normalno stekel
že v petek zgodaj popoldne.
BJ, MBP, JI
Foto: SHERPA
Zreče imajo
grb in zastavo
Na seji občinskega sveta
Zreče minuli četrtek so svetni-
ki potrdili in sprejeli odlok
o dveh najpomembnejših sim-
bolih vsake skupnosti - občin-
skem grbu in zastavi. Grb ima
obliko ščita in je obrobljen
z zeleno barvo. Na sredini gr-
ba je na zlatorumeni podlagi
zeleno srce, v srcu pa dve stili-
zirani valoviti črti, ki pred-
stavljata zeleno Zreško Pohor-
je. Sprejeta grb in zastava ta-
ko ponazarjata geslo: »Zreče,
zeleno srce Pohorja«.
Sicer pa so svetniki na zad-
nji seji zreškega občinskega
sveta tudi prvič obravnavali
odlok o ustanovitvi Javnega
zavoda Vrtec Zreče. Vanj naj
bi bilo po novem vključenih 11
zreških oddelkov, med temi
tudi dva dislocirana oddelka
na Stranicah. Svet zavoda naj
bi štel devet članov in sicer po
tri predstavnike iz vrst usta-
novitelja, zaposlenih in
staršev.
Po hitrem postopku so svet-
niki občine Zreče sprejeli tudi
predlog odloka, da se območje
Rogle razglasi za klimatsko
- termalno naravno zdravilišče
Rogla. Odlok bodo morali po-
trditi tudi na Ministrstvu za
zdravstvo Republike Sloveni-
je, svetniki pa so prepričani,
da bodo na podlagi številnih
dolgoletnih raziskav in rezul-
tatov potrditev tudi dobili. Ta
bi tudi bistveno pripomogla
k hitrejšemu in lažjemu razre-
ševanju denacionalizacijskih
postopkov, saj bi v tem prime-
ru vračanje v naravi lahko do-
končno izključili.
ALEŠ LEDNIK
Tudi Rdeči križ
proti kajenju
Letošnji teden Rdečega kri-
ža (od 14. do 21. septembra) je
namenjen zdravju škodljivi
razvadi — kajenju, spremlja pa
ga geslo »Aktivnosti Rdečega
križa Slovenije za omejevanje
in preprečevanje kajenja«.
Širina gesla omogoča šolam,
da ga predstavljajo učencem
in dijakom na različne načine,
cilj vseh pa je, da jih vzpodbu-
jajo pri krepitvi takega zdrav-
ja, ki podpira način življenja
brez škodljivih razvad. Rdeči
križ je poskrbel za dovolj upo-
rabnih gradiv, osnovno gradi-
vo pa obravnava trenutno naj-
večje probleme na področju
tobačne politike, kot so zakon
o omejevanju uporabe tobač-
nih izdelkov, omejevanje re-
klame za tobačne izdelke, to-
bačno politiko, preprečevanje
kajenja in vzgojo nekadilskih
generacij, opuščanje kajenja,
razširjenost in škodljivost ka-
jenja in vpliv na zdravje, pose-
bej nastanek bolezni, raka.
Prav v času sprejemanja odlo-
čitve v državnem zboru, kak-
šen bo Zakon o omejevanju
uporabe tobačnih izdelkov, ki
ga je slovensko ministrstvo za
zdravstvo želi uveljaviti, je še
toliko bolj pomembno, kako
posamezniki razumejo skrb za
svoje zdravje.
V prizadevanja za zmanjša-
nje škodljive razvade se vklju-
čuje cela vrsta organizacij in
posameznikov. V času Medna-
rodnega obrtnega sejma so
Nacionalna koordinacija za
boj proti kajenju, Društvo ne-
kadilcev Celje, Zavod za
zdravstveno varstvo Celje ter
Srednja zdravstvena šola Celje
pripravili zanimivo razstavo
majic iz različnih držav, ki
z različnimi napisi opozarjajo
na boj proti kajenju. Razstava
Preprečevanje kajenja Alpe
Jadran je vzbudila veliko za-
nimanje. Prav tako na sejmu
pa je tudi humanitarna orga-
nizacija ADR A razdelila 1250
kompletov brošuric na temo
kako opustiti kajenje.
MB
0 domačih križih in težavah
V	ponedeljek se je, prvič po poletnih
počitnicah, sestal šentjurski občinski
svet. Seznanili so se z najaktualnejšim
dogajanjem v občini. Tokrat je župan
Malovrh govoril o telefoniji v južnem
delu, gradnji doma upokojencev,
o problematiki Eleganta, težavah s ce-
sto ob Slivniškem jezeru, plinifikaciji,
pa tudi o posledicah petkovih poplav.
V	krajevnih skupnostih južnega dela
občine so za priključitev na telefonsko
omrežje podpisali nad šesto pogodb,
ponekod že delajo, posamezne naroč-
nike pa so celo priključili. V Šentjurju,
Pod Vrbco, pa se je zapletlo v zvezi
s tamkajšnjo lokacijo doma ostarelih.
Včasih je bila parcela napoti starejšim
občanom, ker so menili, da je preblizu
pokopališča, tokrat pa vre med stano-
valci ulice. Občinski svetnik Vrečko je
v imenu tamkajšnjih stanovalcev žu-
pana opozoril, da lokaciji ter načrto-
vanemu dostopu nasprotujejo, ker naj
ne bi bila primerna. V celoti gre za 470
milijonov SIT vredno naložbo, katere
nosilec je ministrstvo za delo ter soci-
' alne zadeve, nekaj pa bodo plačali tudi
iz občinskega proračuna. Predstavniki
občine so se že dvakrat sestali s pred-
stavniki ministrstva, do sestanka
z razburjenimi stanovalci pa, po Malo-
vrhovi trditvi, ni prišlo zato, ker konč-
nih odgovorov ministrstva niso vedeli.
Razpis za pridobitev izvajalca del na-
merava občina objaviti jutri.
Nekaj pozornosti so na seji posvetili
tudi dogajanju v Elegantu, ki je v ste-
čaju, novo podjetje pa se imenuje E-
šport. Kot je znano je direktorica od-
stopila, njeno mesto je prevzela Sonja
Uljarevič, sicer pa se po novem pojav-
ljajo kot družbeniki občina, delavci ter
IBN, bivši Jugotekstil. Slednji je želel
postati večinski lastnik, česar pa v ob-
čini ne želijo. V novem podjetju je 160
zaposlenih, poslujejo pa s pozitivno
ničlo. Z Banko Celje, večinskim hipo-
tekarnim upnikom, se bodo morali še
sestati, med večjimi upniki pa se po-
javlja tudi Triglav ter še drugi.
Precej besed so namenili problema-
tiki obnovitve ceste ob Slivniškem je-
zeru, ri čemer je prišlo do pobude
naravo rstvenikov iz društva Rado-
živ, ki že. "> pod cesto cevi za prehaja-
nje ogrožei '■» žab. Cevi naj bi položili
na vsakih ne* j metrov, posamezna pa
bi stala več kot tisoč mark tolarske
protivrednosti, so izvedeli svetniki.
Naložbo v obnovitev ceste bi to podra-
žilo za 8 milijonov tolarjev, zato se
pojavljajo različni dvomi. Župan pa je
svetnike seznanil tudi o dopoldanskem
pogovoru s predstavniki Evroplina ter
o možnostih za plinifikacijo v Dram-
ljah, Slivnici, Ponikvi, Planini ter dru-
gih večjih naseljih. V Novi vasi pa bi
s polaganjem plinovoda končali konec
prihodnjega meseca. Podobno kot na
preteklih sejah so tudi tokrat govorili
o načrtovanem vodovodu v Hrastju,
pri čemer gre za dva pogoja občini.
Občina bo zemljišče lastnika Franca
Škoberneta-Džimija lahko odkupila
pod pogojem, da ta dobi poleg kupnine
še koncesijo za kamnolom, drugega pa
postavlja KS Loka pri Žusmu. Tam
zahtevajo za pridobitev njihovega,
krajevnega soglasja posodobitev ceste
Loka-Dobrina-Cerovec in to prihod-
nje leto.
BRANE JERANKO
V zvezi s petkovimi poplavami v šentjur-
ski občini je župan dejal, da škode še niso
ocenili, iz KS pa poročajo o novih plazo-
vih. Največ škode je nastalo na komunal-
ni infrastrukturi ter na zemljiščih.
Celjski slikarski tedni
Letošnji osmi Celjski mednarodni slikarski tedni so se
začeli 4. septembra v Portorožu in se bodo končali 6.
oktobra, na njih pa tudi tokrat sodelujejo priznani umet-
niki iz različnih evropskih držav.
Ideja za mednarodni simpozij je nastala v Celju in ima
vseskozi izdatno pomoč v generalnem sponzorju Kovino-
tehni. Akcija je izjemnega pomena, saj dobi mesto z njo
vsako leto približno tridesetih novih umetniških del med-
narodno priznanih avtorjev. Žal doslej odgovorni v Celju
se niso našli prostora za primerno predstavitev celotne
zbirke, zato jo hrani Muzej novejše zgodovine, ki je bil
Pripravljen na sodelovanje.	j
Po končanih slikarskih tednih se dela umetnikov vsako
leto predstavijo v Celju in letos bo to decembra v galeriji
Keleia. Razstavljali bodo Carol Rhodes s Škotske, Ferdi-
nand Penker iz Avstrije, Gerhard Quinn iz Anglije,
Gustav Gnamuš iz Slovenije, Ivica Krošlakova s Slovaške,
Josip Vaništa iz Hrvaške in Paul Schwer iz Nemčije.
TC
Št. 38. - 21. september 1995
KULTURA
10
Sluga dveh gospodov na Deškem
SLG Celje gost na 50-letnlcl gledališča Slovacko divadlo
Celjski ansambel letošnjo
novo gledališko sezono zače-
nja z enotedenskim gostova-
njem na Češkem. V Uherske
Hradište in v Prago ga je pova-
bilo Slovacko divadlo, ki slavi
letos 50-letnico gledališča. Fe-
stival domačih in gostujočih
gledališč se je začel že v nede-
ljo zvečer, ko so Celjani prvič
nastopili s komedijo Sluga
dveh gospodov, ki jo bodo
v tem tednu pred češkim ob-
činstvom še zaigrali.
Slovacko divadlo Uherske
Hradište in Slovensko ljudsko
gledališče Celje že nekaj let
gojita prijateljske stike, izme-
njavo predstav in tudi režiser-
jev. In čeprav naveza traja še
iz socialističnih časov, ni nič
manj trdna kot je bila na sa-
mem začetku, ugotavljajo tako
v celjskem kot češkem gleda-
lišču. Za obe velja, da želita
tudi na tak način doseči
evropski gledališki vrh, kar
zlasti za češko gledališče velja,
da je v takem elitnem evrop-
skem gledališkem prostoru ne-
koč že bilo.
Celjani so na Češkem prvič
gostovali še pred njihovo ža-
metno revolucijo, leta 1986,
tudi takrat s komedijo, z Bolho
v ušesu, drugič leta 1989 z Vol-
ponejem, tokrat bodo tam-
kajšnje občinstvo razveselje-
vali z uspešnico izpred dveh
let Carla Goldonija delom
v adaptaciji Andreja Rozmana
Roze, Sluga dveh gospodov.
V naslovni vlogi nastopa Re-
nato Jenček. S to komedijo so
celjski gledališčniki veliko go-
stovali tudi po Sloveniji in do-
mače občinstvo nasmejali še
na Dnevih komedije. Tako se
je Sluga uvrstil med uspešnice
teatra. Ansambel je predstavo,
režiral jo je Franci Križaj, zai-
gral že več kot 50 krat.
Goldoni pač pri občinstvu
vedno naleti na dober odziv in
če v tekst poseže še Andrej
Rozman Roza, kot se je to zgo-
dilo v celjskem primeru, uspeh
(smeh) skoraj ne more izostati.
Zgodbe o slugi dveh gospodov
pa se gledalci tudi nikoli ne
naveličajo. Ker je predstava
dinamična, gledalca nenehno
zaposluje živahno dogajanje
na odru in ker jezikovne pre-
grade v tem primeru skoraj ne
bo čutiti, se je na gostovanju
na Češkem nadejati uspeha
celjskih gledališčnikov in sme-
ha med občinstvom. V Slugi
dveh gospodov ob Renatu
Jenčku še igrajo: Miro Podjed,
Vesna Jevnikar, Stane Potisk,
Bojan Umek, Anica Kumer,
Primož Ekart, Zvone Agrež in
Vesna Maher.
Na Češkem pa se ob tehnič-
nem in umetniškem delu an-
sambla mudi tudi vodstvo gle-
dališča, ki bo celjsko gledališ-
če, z njim pa tudi mesto Celje,
kar najbolje predstavilo gosti-
teljem in drugim gledališčem
in predstavnikom mest,, kjer
bodo gostje Celjani. Po vrnitvi
s turneje na Češkem pa pri-
hodnji teden čaka celjski an-
sambel nadaljevanje že zače-
tih vaj za predstavo Draga
Jančarja Halšat, v režiji Fran-
cija Križaja, s katero bodo za-
čeli novo umetniško sezono
1995/96
MATEJA PODJED
Marjeta Zajec v Laškem
V Salonu zdravilišča v Laškem poteka razstava slik
Marjete Zajec iz Ljubljane.
Slikarka je po osnovni izobrazbi arhitektka, študirala je
v Ljubljani, kjer je bila leta 1941 tudi rojena. Do upokoji-
tve je bila zaposlena v različnih podjetjih kot projek-
tantka in urejevalka notranjih prostorov. Na tem
področju se je uveljavila tudi na širšem področju bivše
Jugoslavije, v Nemčiji in Franciji.
Na razstavi prikazuje svoja dela, ki jih je naredila
v različnih tehnikah. Slikam na svili, oljem in akvarelom
je skupno, da prikazujejo motiv cvetočih rož, pri čemer se
Zajčeva pogosto odloča za izrez samega cveta. Ker gre za
dela večjega formata, so tudi motivi v nadnaravni veliko-
sti. Slikarki se pozna, da ima bogate risarske izkušnje
v arhitekturi, saj ima zelo natančno potezo, s katero zao-
kroža posamezne likovne prizore. Njeno dolgotrajno
ukvarjanje s slikarsko problematiko je razvidno tudi pri
nanosu barvnega spektra. Ozadja menja, bodisi da gre za
svetlejša ali temnejša, na katera v dinamični in uravnote-
ženi formalni obliki nanese cvetje. Uporablja široko
barvno paleto, v posameznih delih pa daje poseben
poudarek sozvočju in kompatibilnosti med izbranim kolo-
ritom. Zajčeva sicer izhaja iz realizma, ki ga v določenih
segmentih nadgrajuje z ekspresivnim izrazom, zato se
včasih že povsem približuje abstraktnemu slikarstvu.
BORIS GORUPIČ
Ob koncu tedna
- glasba in strip
Jutri zvečer bosta laško kul-
turno sceno obogatila še dva
dogodka. V Kulturnem centru
bo nastopila svetovno znana
pianistka Dubravka Tomšič-
Srebotnjak, v razstavišču La-
ški dvorec pa bodo odprli raz-
stavo stripa in risanega filma
Mikija Mustra.
Dubravka Tomšič bo v La-
škem prvič izvedla svoj nov
klavirski recital, s katerim se
bo v prihodnjih dneh predsta-
vila tudi v ljubljanskem Can-
karjevem domu. Izvajala bo
dela Mozarta, Ravela in Cho-
pina. Koncert, ki je že nekaj
dni v celoti razprodan, bo izje-
men dogodek za Laško tudi
zato, ker bo Dubravka Tomšič
promovirala nov koncertni
klavir znamke Steinway, ki ga
je za potrebe grajskih priredi-
tev in Kulturnega centra kupi-
la Pivovarna Laško.
Akademiki kipar, karikatu-
rist in mednarodno znani in
priznani risar stripov Miki
Muster se bo v Laškem dvorcu
predstavil z razstavo, ki so jo
pripravili v Dolenjskem muze-
ju. Razstava, ki je že bila na
ogled v Novem mestu, bo v La-
škem gostovala štirinajst dni,
nato pa jo bodo postavili še
v Mariboru in nekaterih dru-
gih slovenskih mestih. Ob
otvoritvi bo glavne junake
Mustrovih stripov Zvitorepca,
Lakotnika in Trdonjo predsta-
vila novomeška lutkovna sku-
pina.
JI
Simbolična hiša
Septembrski termin so
v celjskem Likovnem salonu
namenili predstavitvi del, ki
jih je naredil Željko Opačak.
Umetnik je bil rojen v zgod-
njih šestdesetih letih v Banja
Luki, študiral pa je v Beogra-
du. Že šest let živi in ustvarja
v Celju in je tudi član Zveze
združenja slovenskih likovnih
umetnikov. Priredil je večje
število samostojnih razstav,
sodeloval pa je tudi na več kot
štiridesetih skupinskih raz-
stavah.
Njegovo najnovejše delo
— instalacija postavljena v Li-
kovnem salonu -ima naslov Hi-
ša. Avtor je na tla galerije raz-
poredil v linijah opeke eno po-
leg druge v več vrstah. Kon-
strukcija, ki jo je sestavil, ima
arhitekturno zasnovo in spo-
minja na spodnji, temeljni del
rieke zgradbe. Opeko je Opa-
čak praktično razmestil po ce-
lotnem prostoru in gledalcu ga
ostane kaj malo, da se lahko
giblje v njem. Ob tej talni po-
stavitvi je v ambient namestil
še en objekt. Ta je sestavljen iz
ogledal in z lučjo na vrhu, ki se
v enakomernem ritmu vžiga in
ugaša, njena funkcija pa očit-
no ni v osvetljevanju, marveč
v proizvajanju določenega vi-
zualnega efekta. S to postavi-
tvijo je umetnik naredil svoje-
vrstno interpretacijo hiše kot
človekovega bivališča, v kate-
rem preživimo večino svojega
časa. Za gradnjo objekta je
uporabil materiale, ki so tudi
sicer sestavni del zgradb, in
pri tem še posebej izpostavil
opeko. V njegovem primeru
gre seveda predvsem za sim-
boliko, v kateri lahko gledalec
odkriva različne asociacijske
vezi med subjektom in ambi-
entom, ki ga je Željko Opačak
uredil kot celostno umetnino.
BORIS GORUPIČ
Festival petja in
plesa v Bolgariji
V bolgarskem mestecu Sun-
ny beach je bil od 4. do 11.
septembra 2. mednarodni fe-
stival petja in plesa z nazivom
>Magic song<. Festivala so se
udeležili predstavniki 23 dr-
žav, v kategoriji do 14. leta pa
je Slovenijo zastopala Sanja
Mlinar iz Velenja, ki se je uvr-
stila na četrto mesto. S koreo-
grafijo Igorja Jelena >Pobegni-
mo v svetlejšo prihodnost< sta
se predstavili tudi plesalki
Plesnega teatra Igen Studia za
ples Celje.
N.V.
Iz akademije v svoj atelje
V petek, 15. septembra so v Galeriji sodobne umetnosti
ob zaključku razstave Forma Eterna pripravili razgovor
z naslovom >Iz akademije v svoj atelje<.
Razgovor je ob svoji 30-letnici pripravila Akademija za
likovno umetnost, na njem pa so o problemih prehoda
mladih umetnikov iz akademije v novo delovno okolje
spregovorili profesorji in bivši študentje likovne akade-
mije.
Umetnik Darko Golija je dejal, da je prehod odvisen od
posameznikove lastne delovne iniciative in od materialnih
dejavnikov, poudaril pa je tudi, da akademija študenta
izolira od okolja, v katerega se mora po končanem študiju
vrniti. Umetnica Huiquin Wang, ki je končala likovno
akademijo na Kitajskem in v Sloveniji ter se pri tem
soočila z različnima kulturama, je dejala, da je za umet-
nika najvažnejše, da najde svojo lastno pot ustvarjanja in
se ne ozira na to, kaj se zdi drugim pravilno.
Izpostavili so tudi problem komunikacije med umetni-
kom in javnostjo, kajti delo umetnika poteka v samoti
njegovega ateljeja. Galeristi jim pri tem pomagajo tako,
da skušajo z razstavami in predavanji približati sodobno
umetnost širšemu občinstvu.	NATAŠA VERK
Se spominjaš,
Dolly Bell?
Zlati časi vzhodnoevropske
umetnosti, kamor sodi kajpa-
da tudi slovenska, so definitiv-
no minili. Hej, a se spominjate
prvih korakov, ki so jih v svet
svetovne umetnosti, v orbito
zahodnoevropskih galerij, ta-
cali člani skupine Irwin. In
Laibacha, ki je dobesedno
okupiral Evropo. Pa vseh ti-
stih slovenskih slikarjev, pes-
nikov, glasbenikov, ki so za en
dan, en teden, cel mesec reci-
mo, zasedali pomembnejša
evropska mesta. In Združene
države Amerike. Hej, a se spo-
minjate tistih zlatih časov, ko
smo z neizmerno požrešnostjo,
lakoto, če hočete, požirali za-
hodnoevropsko umetnost, ki je
sicer po kapljicah, pa vendar-
le, curljala tudi na to stran
berlinskega zidu. Hja, točno
to. Odkar ni več tistega zidu,
ki ga je bilo od vseh zidov na
tem svetu, še najtežje preple-
zati, nas umetnost, ki prihaja
denimo z one strani Atlantika,
ne more več očarati. Začarani
svet se je tako rekoč odčaral.
In gostovanje slovenskega
umetnika v newyorški galeriji
ni več nobena redkost. Se več,
medtem ko smo o takih gosto-
vanjih nekoč brali celo na pr-
vih straneh vseh pomembnej-
ših slovenskih časopisov (če je
šlo kajpak za »uradno« umet-
nost), danes temu ne posveča-
mo praktično nobene pozorno-
sti več. Medtem, ko smo se še
pred šestimi, sedmimi leti ve-
selili vsakega prevoda sloven-
skega pisca v kakšen tuj jezik,
v angleščino, nemščino, itali-
janščino, francoščino in
španščino, v zahodnoevropske
jezike skratka, nas danes to-
vrstni podvigi pustijo povsem
hladne. Povsem neprizadete.
Ja, očaranost nad zahodom,
nad osvajanjem »divjega zaho-
da«, je po padcu berlinskega
zidu, po koncu hladne vojne,
po prvih surferskih izkušnjah
po internetu, po okusu kabel-
ske televizije... definitivno in
dokončno minila. Pa velja tudi
obratno? Hm, Slavenka Dra-
kulič bi bila najbrž povsem
»navadna« pisateljica in ese-
jistka, če ne bi izhajala iz
vzhodne Evrope. Oziroma, če
njene knjige Kako smo preži-
veli komunizem in se celo sme-
jali ne bi prevedli v anglešči-
no. Še več, če bi njeno knjigo
brali izključno v hrvaškem
oziroma v slovenskem jeziku
bi jo potem, ko bi se enkrat
preriflili od prve do zadnja
strani, preprosto odložili ^
knjižno polico, in se je spom.
nili le takrat, kadar bi ob bri.
sanju prahu, nenamerno trčili
vanjo. Hočem skratka poveda-
ti, da je bila pričujoča knjigi
Slavenke Drakulič uspešnica
zgolj zato, ker je pisateljica
prihajala iz vzhodne Evropa
ker je bila knjiga po tovrstnem
čtivu. Hrepeneli? Ja, točno to.
Hrepeneli. Danes jih knjiga
Slavenke Drakulič ne bi več
zanimala.
Reakcija je torej obojestran-
ska; vzhodnjakov več ne očara
zahodna umetnost, zahodni
dosežki, zahodnjaki pa so po-
stali popolnoma indiferentni,
kadar gre za kulturne in umet-
niške izdelke z vzhoda. Zahod
in vzhod sta se združila. Tam,
kjer je nekoč dominiral zahod,
so si svoj delež vzeli vzhodnja-
ki in obratno, tam, kjer je ne-
koč vladal »vzhod«, se danes
»štulijo« zahodnjaki. Košarka,
na primer. Ker kdo bi pa prec
šestimi leti recimo sploh raču-
nal na kakšne Nemce ali Fran-
coze? Ali bognedaj na kakšni
Belgijce? Oziroma drugače,
računalniki in televizija sti
nas združili. In to tako zelo, di
smo vzhodnjaki počasi že po-
zabili na lastno identiteto, h
če hočemo ali ne, to danes edi-
no še zanima zahodnjake; ka-
ko zelo prevzemamo njik
način življenja tudi na vzhck.
Pise: Tadej Ca ter
Prvi vitez
Režija: Jerry Zucker, Glavne vloge: Richard Gere, Julia
Ormond, Sean Connery
V epski pripovedi o večnem in tragičnem ljubezenskem
trikotniku se trojica sreča v zlatem mestu Camelot. Lan-
celot (R. Gere) je idealen vojščak, saj ne pozna obveznosti,
sovražnikov ali strahu. V Camelot ne pride zaradi slave ali
viteštva, čeprav oboje najde, pač pa zaradi ljubezni do
ženske, ki je ne more imeti — lepe in priljubljene lady
Guinevere Leoneške (J. Ormond). Guinevere pa je že
obljubila roko kralju Arturju (S. Connery), ne le zato, ker
bo njegova vojska varovala njeno družino, temveč ker ga
iskreno ljubi zaradi njegove modrosti in dobrote.
Ko se pripravlja, da bo vstopila v Camelot kot bodoča
kraljica, naključno srečanje z Lancelotom v njej zbudi
zapletena in burna čustva. Guinevere predstavlja za
Arturja življenjsko priložnost, da najde iskreno ljubezen
in občudovano kraljico za svoje kraljestvo. Tudi kralj
spozna, da je Lancelot dostojanstven in pogumen, kot se
za pravega viteza spodobi. Sprejme ga v svoje mesto in
srce se ne zaveda, kako si bo s svojo neizmerno naklonje-
nostjo in zaupanjem nakopal izdajstvo.
Prvi vitez je romantična pripoved o ljubezni, časti,
izdajstvu in strasti v legendarnem čarobnem kraljestvu
Camelot - zgodba, ki je stoletja burila duhove in navdiho-
vala pesnike, pisatelje, dramatike in skladatelje, se tokrat
razlikuje od ostalih po liku Lancelota. Scenarist William
Nicholson si je Lancelota zamislil ne kot viteza, pač pa kot
potepuha brez korenin in s temačno preteklostjo. Za vlogo
Lancelota so izbrali Richarda Gerea, ki je na filmskem
platnu debitiral 1. 1978 v z oskarji nagrajenem filmu Davs
of Heaven, med zvezde pa ga je izstrelila vloga v filmu
Oficir in gentleman 1. 1982.
Razstava Adija
Arzenška v Žalcu
V okviru Taborskih kultur-
nih dnevov so v petek zvečer
v Savinovem likovnem salonu
v Žalcu odprli razstavo likov-
nih del Adija Arzenška.
Po uvodnih besedah direk-
torice Zavoda za kulturo Ža-
lec, Anke Krčmar, je o razstavi
in Adiju Arzenšku spregovori-
la umetnostna kritičarka Mar-
len Premšak in med drugim
dejala: »Adi je svojo roko vodil
s skrajno disciplino in vešče,
s popolnim obvladanjem iz-
branega načina izražanja in
občutkom za barvno harmoni-
jo. Ob tem pa ni puščal vnemar
niti okvirjev, v katere je umeš-
čal svoje gravure, morali so bi-
ti v oblikovni in barvni ubra-
nosti, plemeniti in popolni.
Adijev motivni svet je razno-
vrsten, avtor gledalca očara
z misteriozno religioznimi pri-
zori, drugič ga z nostalgijo po-
pelje med domača obzorja, ni-
za pred njim bujna tihožitja in
fantastične katedrale, videnja,
ki se previjajo v neizčrpnih, do
zadnje nadrobnosti izobliko-
vanih različicah, v živahnem
ritmu njegovih tako značilnih
in nezamenljivih potez, s kate-
rimi se je z lastnimi močmi
povzpel med slovenske umet-
nike in pustil vidno sled v so-
dobni slovenski likovni
ustvarjalnosti.«
Razstavo, ki bo odprta do
30. septembra, je odprla žena
pokojnega slikarja Marica Ar-
zenšek, v kulturnem programu
pa sta nastopila Tanja Mi-
klavc, violina in Srečko Lav-
bič, klavir. Na sliki: Razstavo
je odprla žena pokojnega sli-
karja Adija — Marica Arzenšek.
T. TAVČAR
St. 38.-21. september 1995
iTv
KULTURA
Glasbena šola
Celje odpira vrata
J7besedah ravnatelja prof. Vida Marcena se je celjska
iiasbena šola na to šolsko leto dobro pripravila
^jjub številnim kadrov-
* problemom, ki so v slo-
skih glasbenih šolah, je
'ijjreči, da smo uspeli kvali-
mo pokriti naše potrebe,« je
1 edal prof. Vid Marčen, rav-
"telj celjske glasbene šole. »S
Sodniškega dopusta se je vr-
tu profesorica violine, na no-
pa smo zaposlili tudi nekaj
Jjjl, nekdanjih učencev, ki
a;0 sedaj že visoko izobraz-
0	Tudi v prihodnje namera-
jmo zaposliti kar nekaj naših
ekdanjih učencev, ki uspešno
odirajo na Akademiji za
aSbo v Ljubljani, na Visoki
ji v Gradcu in drugod. Ima-
|0 pa tudi večje število peda-
lov iz Maribora in Ljublja-
( ki nam pomagajo pri po-
čevanju, zlasti na srednji
lopnji-«
Sprejemni preizkus učencev
šola opravila že junija, za
anudnike pa še v začetku
iptembra in tako zaključili
pis. »Žal obsega dejavnosti
e smemo širiti, zato zgornja
ifr števila učencev na osnov-
istopnji še vedno ostaja 650.
ti število pa krepko presega-
lo na srednji glasbeni šoli, saj
oiskuje prva generacija že
retji letnik srednje stopnje,«
azlaga prof. Marčen. Kljub
mejitvi števila učencev na
prejemnem preizkusu zavr-
[jo le tiste učence, ki imajo
reskromne dispozicije za vpis
glasbeno šolo. «Tako je ob
ičetku vpisanih tudi nekaj
»učencev, saj iz izkušenj ve-
li, da pride že kmalu do osi-
j^Miko učencev se namreč
1	airaja še s celo vrsto drugih
ifjavnosti. Starši in otroci
talu ugotovijo, da vsega ne
m mogoče izpeljati, pogosto
[a otroci tudi nimajo dovolj
trajnosti za redno vadbo.«
Začetek pri sedmih
i
»Največ otrok je sprejetih
sedmim letom starosti, spo-
ibnejše vpišemo tudi prej,
nekaterim instrumentom,
nt so violončelo, kontrabas,
asovska trobila in druga, ki
frjajo tudi večjo fizično spo-
lnost, pa sprejmemo tudi
starejše učence,« je pojasnil
prof. Marčen in dodal: »Ideal-
no bi bilo, če bi se lahko otrok
ob nauku o glasbi oz. teoriji
pričel takoj učiti instrumenta,
kar pa vedno ni mogoče. Še
vedno je največ povpraševanja
za pouk klavirja in kitare, zato
je prav na te instrumente po-
trebno nekaj časa tudi poča-
kati. V tem času pa lahko otro-
ci obiskujejo pouk blok flavte,
kar večina tudi stori, saj le-ta
pomeni že prvo srečanje z in-
strumentalno igro.«
K številnim klasičnim in-
strumentom, ki jih poučujejo
v glasbeni šoli, se bodo po rav-
natelj evih besedah pridružile
še klasične orgle, kar naj bi
bila pomembna pridobitev.
Nekaj povpraševanja je tudi
za pouk folklornih instrumen-
tov, kot so diatonična harmo-
nika, citre, tamburaški instru-
menti itd., vendar do nadalj-
njega teh instrumentov še ne
bodo poučevali, kar velja tudi
za nekatere elektronske in-
strumente. »Želimo dati po-
udarek tipičnim orkestralnim
instrumentom, kot so pihala,
trobila, godala in nekaterim
drugim klasičnim instrumen-
tom. Prav to izhodišče nam
daje možnost za skupinsko
muziciranje.« Na šoli tako ob
otroškem pevskem zboru delu-
je tudi šolski pihalni orkester,
komorna zasedba klasičnih ki-
tar, harmonikarski orkester in
številne druge komorne za-
sedbe.
Kako v prihodnje?
»Naša načelna opredelitev
je postopno in sistematično or-
ganizacijsko in vsebinsko de-
lo, ki bo imelo trdne temelje in
dolgoročno zaznavne rezulta-
te,« pravi prof. Marčen. »Plod
takega dela je številčen in
uspešen pihalni orkester, ki bo
prej ali slej prestopil šolski
prag in postal pomemben de-
javnik v celjskem prostoru in
širše, v bližnji prihodnosti pa
načrtujemo tudi postavitev
Mladinskega simfoničnega or-
kestra. Tudi srednja glasbena
šola terja svoje. Postopoma že-
limo imeti svoje kadre, hkrati
pa v razvojnem konceptu ne
želimo pretiravati s številom
vpisanih,« je povedal prof.
Marčen in dodal: »Želimo kva-
liteten nivo vpisanih učencev,
ki jim bo omogočil uspešno
nadaljevanje glasbenega štu-
dija. Preprosto ne želimo pre-
hitevati, ampak kvalitetno iz-
peljevati in dograjevati tisto,
kar nam je bilo doslej za-
upano.«
Tako se bo po besedah rav-
natelja tudi celjska glasbena
šola s svojimi organizacijskimi
in vsebinskimi oblikami vklju-
čila v širši slovenski prostor,
rezultat tega pa naj bi bile
večje možnosti izpopolnjeva-
nja in dodatnega izobraževa-
nja njihovih učencev, dijakov
in pedagogov. »Rad bi povabil
vse ljubitelje glasbe, da se nam
kdaj pridružijo pri poslušanju
naših učencev in dijakov na
številnih javnih nastopih, še
posebej pa na rednih mesečnih
produkcijah in koncertih, ki so
brezplačni in odprti za jav-
nost,« je zaključil prof.
Marčen.
BOJANA JANČlC
Ponovni uspeh Vinka Skaleta
Pred nekaj dnevi je znani
celjski mojster umetniške fo-
tografije Vinko Skale prejel iz
Danske, od 7. mednarodnega
fotosalona The Golden obve-
stilo, da je njegova fotografija
z naslovom Pred kosilom iz
znanega ciklusa Korenine,
prejela nagrado za najboljši
esej na tem fotosalonu, ki je
najvišje kategorije v klasifika-
ciji fotosalonov mednarodne-
ga združenja FIAP za umetni-
ško fotografijo.
Poleg tega pa je Vinko Skale
na tem fotosalonu, ki bo s svo-
jo razstavo obšel kar šest dan-
skih mest, prejel tudi bronasto
plaketo za fotografijo Kore-
njak iz istega ciklusa. Obe fo-
tografiji sta novejšega datuma
in tako kontinuirano dopol-
njujeta ciklus Korenine, ki je
vedno v nastajanju, v Celju pa
smo ga prvič videli na razstavi
v Muzeju novejše zgodovine
marca 1993. leta.
V tem umetniškem ciklusu
avtor predstavlja "življenje lju-
di na obrobju civilizacije,
v naši neposredni bližini, ki pa
še dandanes živijo tako, kot so
živeli pred sto in nekaj leti.
Torej brez elektrike, radijev,
televizorjev, hladilnikov in
ostalih potrošniških dobrin.
Na prvi pogled so zato za mar-
sikoga nekam čudni, pa ven-
dar je njihovo življenje pristno
domače in neposredno. In to
življenje je v svoj umetniški
objektiv ujel in ga ovekovečil
Vinko Skale.
Med poletjem pa je na 23.
FIAP-ovem bienalu mono-
kromne (črno-bele) fotografije
v Andori Slovenija osvojila 21.
mesto med 46. udeleženimi dr-
žavami. Uvrstitve v drugo po-
lovico sta jo rešila s svojimi
umetniškimi fotografijami
Vinko Skale in Rafael Podob-
nik iz Nove Gorice. Vinko pa
je na tem bienalu osvojil tudi
FIP-ovo diplomo za posamez-
nika v kategoriji Človeške pr-
vine prav s prispevkom foto-
grafij iz ciklusa Korenine.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Zabavno in poučno
Založba Mladinska knjiga je
v preteklih tednih izdala več
knjižnih novosti domačih in
tujih avtorjev, namenjenih
mlajšim ljubiteljem knjig.
Najmlajšim je namenjena
zbirka Cviliknjižica, v kateri
sta dve novosti manjšega for-
mata in s stranmi iz kartona.
Zajček je lačen in Račkini pri-
jatelji je njim naslov, pripove-
di o majhnih živalcah pa so
podane v kratkih verzih. Po-
sebnosti knjižic so tudi gumi-
jaste figure, vlepljene na plat-
nice, ki se oglašajo z značilnim
zvokom.
Za predšolske otroke, željne
znanja je primerna Igra s šte-
vili. Komplet vsebuje živo-
barvne ilustrirane karte, ki jih
je mogoče uporabiti za različ-
ne igre, hkrati pa se lahko eno-
stavno in na zabaven način
naučijo prepoznavati števila
od 0 do 10 ter štetja z njimi.
Moja prva knjiga o glasbilih
je knjižica večjega formata, ki
mlade talente uvaja v svet
glasbe. Njena posebnost je
v tem, da prikaže, kako je mo-
goče iz vsakdanjih predmetov,
kot so steklenice, cvetlični
lončki, svinčniki in podobno,
izdelati glasbila, na katera
lahko igramo različne melo-
dije.
Potepuh in nočna lučka je
pravljica Svetlane Makarovič,
zgodbo pa je ilustriral Marjan
Amaletti. Knjižici je priložena
tudi avdio kaseta, za katero je
songe in glasbo napisala prav
tako Svetlana Makarovič.
Izdali so tudi tretji in četrti
del od desetih romanov Lorne
Hill Baletni copatki. V zgod-
bah Španski ples ter Drzna za-
menjava so opisani dogodki
deklic, ki so se vpisale na zna-
menito baletno šolo Sadler's
Wells, kjer so začele svojo ka-
riero mnoge slavne balerine.
BORIS GORUPIČ
V Domu kulture v Velenju bo
danes ob 17. uri, v okviru Piki-
nega festivala, gostovalo MGL
iz Ljubljane s predstavo Svet-
lane Makarovič z naslovom
Show strahov. Jutri, v petek
ob 17. uri, pa Primorsko dram-
sko gledališče s predstavo
Zvezdica zaspanka.
V	Kristalni dvorani Zdraviliš-
ča v Rogaški Slatini bo danes
ob 20. uri, koncert Syring pi-
ano tria iz Ljubljane. V soboto
ob 20. uri, pa bo zaključni
koncert Rogaškega glasbenega
poletja '95 — z večerom musica-
lov in cabaretov, v izvedbi so-
pranistke Nike Vipotnik-
Rampre, baritonistom Wolf-
gangom Wagneriem z Dunaja,
klaviaturistom Žaretom Prin-
čičem, saksofonistom Hugom
Šekoranjo, trobentačem To-
mažem Grintalom in basistom'
Sašom Borovcem.
V	Kulturnem centru Laško bo
danes zvečer ob 19.30, prvi
koncert v okviru I. Abonmaja
polk in valčkov v Sloveniji,
kjer bodo nastopili zmagovalci
treh festivalov domače zabav-
ne glasbe v Števerjanu, Vurbe-
ku in Ptuju. Nastopili bodo tu-
di najboljši harmonikarji iz
Zlate harmonike in Zlatih ci-
ter v Grižah.
Na Gradu Tabor (ali v Kultur-
nem centru, v primeru slabega
vremena) bo v soboto ob 20.30,
še zadnji koncert v okviru le-
tošnjih Grajskih poletnih pri-
reditev. Nastopila bo pianist-
ka Dubravka Tomšič-Srebot-
njak.
V	knjižnici v Šentjurju bodo
danes ob 19. uri, odprli razsta-
vo Božidarja Ščurka. Na ogled
bo do 20. oktobra.
Na gradu v Velenju razstavlja-
ta Anita Kranjc in Boris
Oblišar.
V	Občinski matični knjižnici
v Žalcu bodo v ponedeljek, 25.
septembra ob 18. uri, odprli
razstavo likovnih del Marjana
Dečmana.
V	galeriji Vegrad v Velenju bo
do 6. oktobra na ogled razsta-
va slikarke Lidije Zohar-Prah.
V	likovnem salonu gradu
v Slovenski Bistrici bodo jutri,
v petek ob 17. uri, odprli raz-
stavo dokumentarnih fotogra-
fij z naslovom Jakutski utrin-
ki, avtorja Danila Utenkarja.
V	avli osnovne šole Frana
Kranjca na Polulah si lahko do
1. oktobra ogledate razstavo
akvarelov domačina Jurija
Godca z naslovom Podobe mo-
jega kraja.
V	Zdravilišču Laško je odprta
razstava slik na svili ter akva-
relov, olj in aranžmajev dipl.
ing. arhitekture Marjete Zajec.
V	Savinovem likovnem salonu
v Žalcu bo do 30. septembra
odprta razstava likovnih del
Adija Arzenška.
V	Likovnem salonu v Celju si
lahko do ponedeljka ogledate
razstavo avtorskega projekta
Željka Opačka z naslovom Hi-
še ah Vhod v dva svetova.
V	Osrednji knjižnici bo do
konca septembra še na ogled
razstava Gimnazija skozi čas.
V	Galeriji Mozaik v Celju bo
do 29. septembra na ogled 3.
Mozaikova slikarska kolonija.
V	Cafe galeriji v Celju in v Pop
teatru v Celju bosta do 28. sep-
tembra odprti razstavi nadar-
jenih, ki so se v likovni šoli
Umbra pripravljali na preiz-
kuse na visokih šolah in aka-
demijah.
V	Muzeju novejše zgodovine
v Celju si lahko ogledate raz-
stavo Ob petdesetletnici konca
druge svetovne vojne, do kon-
ca leta pa bo v otroškem muze-
ju Hermanov brlog, še na
ogled razstava o denarju.
V	galeriji AC v Žalcu je na
ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Ace Markoviča iz
Žalca.
V	hotelu Dobrna do nedelje še
razstavlja dela slikarka Jožica
Tomazini, od ponedeljka dalje
pa bo odprta razstava slikar-
jev 14. Ex-tempore na Dobrni.
V	Pokrajinskem muzeju v Ce-
lju je odprta razstava Meščan-
stvo v provinci.
V	restavracijskih prostorih
Bolnišnice Celje so na ogled
dela Mitje Kovačiča iz Morav-
skih toplic.
Na Celjski koči razstavlja dela
v mešani tehniki Raj ko Mli-
narič.
V	Termah Zreče so na ogled
dela Alice Javšnik.
V	prostorih Pošte Celje do
konca septembra razstavlja
dela Vlado Renčelj-Ver.
V	hotelu Merx v Celju razstav-
lja svoja dela Vinko Pajek-Paj.
V	prostorih Zdravstvenega do-
ma v Celju pa razstavlja dela
Maximilijan Nezman.
V	Galeriji sodobne umetnosti
v Celju je do konca septembra
odprta razstava Forma eterna,
likovna dela mladih sloven-
skih umetnikov.
Union 21. do 25.9. ob 16. in 18.
uri ameriški film Casper, ob
20. in 22.15 pa ameriški film
Prvi vitez, od 26.9. dalje pa ob
16. in 18. uri ameriški film Ca-
sper, ob 20. uri pa ameriški
film Prvi vitez; Mali Union 21.
do 27.9. ob 18. in 20. uri ameri-
ški film Zloba; Metropol 21.
do 27.9. ob 16., 18.30 in 21. uri
ameriški film Najini mostovi.
(Kinopodjetje Celje si pridržu-
je pravico do spremembe pro-
grama).
Kino Dobrna 23. ob 19. uri in
24.9. ob 17. uri ameriški film
Braddyjeva klapa.
Kino Rogaška Slatina 22. in
23. ob 18. in 20. uri ter 24.9. ob
18. uri ameriški film Batman
za vse čase.
V	Zdravilišču Laško bo v so-
boto ob 19.30 folklorni večer
slovenskih pesmi in plesov
s Folklorno skupino iz Kompol
nad Štorami, pod vodstvom
Jožeta Grmeka, ob njihovi 15-
letnici delovanja, s podelitvijo
jubilejnih Maroltovih značk _
ter priznanj ZKO nekaterim
folkloristom za dolgoletno,
aktivno delo.
Na Dobrni bo v nedeljo ob 14.
uri, turistična povorka ob 40-
letnici Turističnega društva
Dobrna.
Na Pikinem festivalu v Vele-
nju bo danes, v četrtek ustvar-
jalno Pikino dopoldne in po-
poldne z Legom v Rdeči dvo-
rani, ob 16. uri bo pred to dvo-
rano igrala Godba na pihala iz
Laškega, ob 17. uri pa bo na
Pikinem odru nastopila Plesna
skupina Šlauf, ob 17.30 pa še
Megathernium, Zoran Predin
in Avtomobili. Jutri, v petek
bo ob 16. uri pred Rdečo dvo-
rano igrala Delavska godba
Mozirje, na Pikinem odru pa
se bo predstavila Glasbena šo-
la Velenje z baletom Peter in
volk ter Prima, Irena Vrčkov-
nik in Don Mentoni Band.
V	soboto ob 17. uri pa bo še
Pikina parada in ob 18. uri Pi-
kina zabava. Že od 10. ure na-
prej bodo potekale Pikine de-
lavnice, postavljena bosta Ve-
liki in Mali Pikin oder, na njih
pa bo toliko zanimivih gostov
in nastopajočih, da jih ni moč
našteti.
Št. 38. - 21. september 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
10
Glavna naloga je hiti družinski zdravnik
Tako pravi dr. Ivan Djurič iz Uboj, ki se je odločil za zasebno zdravniško prakso
Doktor Ivan Djurič se je za
zdravniški poklic odločil v če-
trtem razredu osnovne šole.
Takrat so v šoli pripravljali
igrico, v kateri je igral zdrav-
nika. Ivan se je v to vlogo tako
vživel, da bi sošolcu, ki je med
igrico dejal, da ga boli zob, le-
tega s kleščami skoraj izpulil.
Poleg tega ga skozi življenje
vodi želja pomagati ljudem.
Tudi njemu namreč v življenju
ni bilo postlano z rožicami.
Njegov oče je umrl tisti dan,
ko se je Ivan rodil, mama dva
meseca pozneje, zanj ter za se-
stro in brata pa je pozneje skr-
bela stara mama, ki je umrla,
ko je bilo Ivanu trinajst let. Od
takrat se je preživljal sam. Za-
to ve, kaj je življenje. In zato
zna pomagati drugim.
Začetki
»Vsi smo študirali; jaz sem
se, kot najmlajši odločil za
študij medicine,« se dr. Ivan
Djurič spominja iz mladosti.
Tudi zanj je bil, pravi, kljub
temu, da je v času, ko je študi-
ral, opravljal tudi težka fizič-
na dela, da je lahko preživel,
čas, ko je študiral, najlepše ob-
dobje v življenju.
Študiral je na fakulteti
v Sarajevu, po končanem štu-
diju pa je moral na služenje
vojaškega roka v Zagreb, kjer
so ga vzeli v redno vojaško
službo. Tam je kot vojaški
zdravnik opravil tudi staž.
»Spomladi leta 1975 sem pri-
šel v Celje. Najprej sem dve
leti in pol delal v Konjicah,
kjer sem spoznal svojo ženo
Ljudmilo. Ljudmila mi danes
pomaga v ambulanti. Ureja
kartoteke, vodi računovodske
posle in vse ostalo, kar je po-
trebno urediti v ambulanti.
Kot medicinska sestra pa je
pri meni zaposlena Inge Kobe.
Po dveh letih in pol v Konji-
cah sta se Ivan in Ljudmila
preselila v Petrovče, kjer živi-
ta še danes. Dva otroka imata;
sin, ki je star šestnajst let, obi-
skuje gimnazijo in je odločen,
da bo postal zdravnik, hči pa
je, pravi dr. Ivan Djurič, še
premlada, da bi se že odločila
za poklic. »Mogoče pa bo tudi
ona...« reče potihem in iz čr-
nih oči, ki se ves čas svetijo,
zašije še čisto poseben lesk...
Danes
Doktor Ivan Djurič je z za-
sebno prakso pričel pred pet-
najstimi meseci. Prepričal ga
je kolega, doktor Janez Cuki-
ati s Polzele, ki je z zasebno
prakso začel mesec dni prej.
V Libojah je doktor Ivan Dju-
rič kot zdravnik žalskega
Zdravstvenega doma delal
dvanajst let, za zasebno prak-
so pa se je odločil predvsem
zato, ker je tako lahko svojim
bolnikom na voljo dan in noč.
In ker je tako lahko tudi dru-
žinski zdravnik.
O tem, da se je odločil pra-
vilno, dokazujejo tudi bolniki.
Družine, katerih zdravnik je,
so iz Konjic, Dobrne, Žalca,'
Šempetra, iz Celja, Liboj...
»Ljudje, ki živijo v Libojah,
v glavnem izvirajo iz rudar-
skih družin. Dosti jih je, ki ni-
majo lastnega prevoza, avto-
bus pa vozi zelo malokrat. Če
hočejo v Žalec po zdravila,
morajo včasih tudi peš,« pravi
dr. Ivan Djurič in razloži, da je
želja po tem, da bi jim ta pota
olajšal, eden glavnih razlogov,
zaradi katerih se je odločil za
zasebno zdravniško prakso.
Poleg tega pa si je vedno želel
postati družinski zdravnik.
»Biti družinski zdravnik je po
mojem mnenju glavni namen
zdravnika. Tako poznaš težave
cele družine; tako zdravstvene
kot tudi socialne, finančne...
Potem je lažje delati; dostikrat
lahko pomagaš že z nasvetom,
s pogovorom... Včasih kdo
pride k meni v ambulanto, do-
mov, ali pa pokliče in že, ko se
z njim pogovorim, pravi, da
mu je bolje, da je zdrav...«
Med prebivalci Liboj so,
pravi doktor Ivan Djurič, po-
goste predvsem kronične bo-
lezni, v zadnjih treh letih pa so
se močno razširila tudi rakava
obolenja. »Vsakomur, ki pride,
skušamo pomagati in največje
veselje za zdravnika je, če lah-
ko bolnika ozdravi. Najhuje
pa je, če veš, da ne moreš stori-
ti ničesar, temveč lahko le laj-
šaš bolečine. Ampak, tudi to je
naša dolžnost.«
Načrti
Letos je bil doktor Ivan Dju-
rič star petdeset let. Kar nekaj
načrtov še ima; trenutno pred-
vsem v zvezi s posodobitvijo
ambulante. Želi si svoj labora-
torij, EKG, pred kratkim pa je
od lekarniške zbornice Slove-
nije dobil tudi dovoljenje za
lekarno, ki jo bo v Libojah od-
prl predvsem zato, da ljudem
ne bo po zdravila več treba
hoditi v Celje ali Žalec. In
medtem, ko je razočaran nad
visoko najemnino, ki jo mora
plačevati za ambulanto, ter
nad kompenzacijskim delom,
ki je, kot pravi, obvezno le
v Žalcu, je vesel, ker dobro so-
deluje z zdravniki specialisti
iz celjske bolnišnice. »Po no-
vih predpisih ima družna
zdravnik pravico, da paci^
odpravi k izbranemu specJ
stu. Le-ta pacienta pregl^
ima pa tudi pooblastilo
zdravljenje in terapijo, pQt.
pa obvešča družinske«
zdravnika. Specialisti se u
predpisov v glavnem držij,
tako da z večino z veselja
sodelujem. Poleg specialist,,
iz Celja moram pohvaliti ty(
žalsko patronažno služ^
predvsem patronažno sesti
Cvetko Kneževič. Sicer c
upam, da mi bo, ko bom of
navijal pogodbo z Zavodom 2
zdravstveno zavarovanj,
uspelo doseči, da bo kompet
zacijsko delo v Žalcu ukinjen
in da bodo zdravnikom noče
dežurstva dodeljena glede n
število pacientov.«
Ivan Djurič je človek, 1
svoje delo opravlja z ljubezni
jo. Nič mu ni pretežko. Čepra
je praktično noč in dan v služ
bi, si želi predvsem, da bi s
čim bolj osamosvojil. Rad bi s
odprl še več možnosti, da k
»svojim« pacientom nudil čir
več, jim lahko še bolj poma
gal... Za to živi. To piše v nje
govih očeh, ki se vselej svetij(
To so oči, ki izražajo optimi
zem, voljo do življenja, topli
no... Oči, ki izražajo vse tisto
kar lahko začutiš le ob Člove
ku. In doktor Ivan Djurič j
človek, ki ga ne pozabiš ka
tako.
NINA M. SEDLAI
V Celju predstavitev
kmečkih obrti
V soboto, 16. septembra je
bila v Celju na Glavnem trgu
že tretje leto zapovrstjo pred-
stavitev slovenskih kmečkih
obrti. V sodelovanju s celjskim
turističnim društvom jo je pri-
pravil aktiv kmečkih žena iz
Celja, v demonstraciji svojih
spretnosti in izdelkov pa so se
predstavili tudi okoličani.
Obiskovalci so si lahko ogle-
dali lončarske izdelke, starin-
ske kmečke predmete kot so
likalniki na oglje, lesene skri-
nje, slike, moleki, kolovrat,
stare ure in posodje, mogoče
pa se je bilo seznaniti s spret-
nostjo kleklarstva, pletarstva
in izdelave glinenih izdelkov.
Kupiti in ogledati si je bilo
moč ročna dela, prtičke, umet-
ne šopke, lutke v narodnih no-
šah, glinene vrčke in piščalke,
lonce in košare, pa na pogled
zelo atraktivne dobrote iz
kmečke kuhinje.
Marica Lesjak, razstavljav-
ka, ki je pripravila šopke, je
prireditev označila takole:
»Sicer smo iz Laškega, na pri-
reditvi v Celju pa smo pod
okriljem tukajšnjega turistič-
nega društva. Malce nam je
načrte prekrižalo vreme, ven-
dar nam ni hudega, saj smo si
našli streho. Tu nas je kakšnih
sedem, prišli pa smo predvsem
zato, ker si želimo pokazati, da
se še. spoznamo na kmečka
opravila iz preteklosti, ki se-
daj čedalje bolj izginjajo v po-
zabo. V Celju smo na taki
predstavitvi že tretjič, se pa
sicer skozi celo leto trudimo
tudi med mladimi obuditi že
skoraj pozabljeno tradicijo.
Večkrat gremo namreč tudi na
šole, s tem kar znamo, pa smo
se prestavljali tudi že po Nem-
čiji.«
DOMINIKA SAMBOLIČ
Foto: SHERPA
Klic v sili - kmalu tudi v Žalcu
V	žalskem centru za socialno delo se
intenzivno pripravljajo na organizacijo
lastne službe za klic v sili.
V	žalski okolici sta tovrstna centra že
' dva, in sicer v Celju ter Velenju, Irena
Pražnikar, direktorica Centra za social-
no delo Žalec, pa je povedala, da bo žal-
ski telefon za klic v sili najbrž lahko
pričel delovati že čez kakšen mesec.
Pravkar še čakajo na posebno štirimest-
no telefonsko številko, ki bo lažje za-
pomljiva in za katero že imajo odobritev
Telekoma. V tem času se selijo v nove
prostore, ki bodo v novem žalskem po-
slovnem centru na Mestnem trgu.
Irena Pražnikar pravi, da so se za
vzpostavitev samostojne linije za klic
v sili odločili zato, ker se vsakodnevno
srečujejo z otroki in mladostniki, ki se
neposredno težko zaupajo odraslim ozi-
roma neznanim osebam. »Po telefonu je
komunikacija lažja, ker ni tako nepo-
sredna,« je mnenja direktorica Pražni-
karjeva. Na centru so zaskrbljeni, ker se
stopnja nasilja nad mladimi zvišuje, pa
najsi gre za nasilje v družini, med samimi
mladostniki ali žal vse pogostejše spolno
nasilje. Prav zato si želijo, da pogovori
z ljudmi v stiski ne bi ostali le na ravni
golih besed, ampak da bi sčasoma lahko
prišlo tudi do osebnega kontakta in s ta
posredovanja v situaciji, do obravnave ii
reševanja. Med drugim si prizadevajo tu-
di na takšen način povezati z vseslover-
skim telefonom, da bi bilo klicanje šte-
vilke klica v sili zastonj.
Zaenkrat bodo na telefonu delovali
uslužbenci Centra, ki so za to delo uspo-
sobljeni že z naravo svoje izobrazbe, a so
se že pred leti tudi dodatno usposabljali
Imajo tudi širok krog zunanjih svetoval
cev in sodelavcev: dijake 4. letnikov, što
dente, brezposelne in tiste, ki so vključe
ni v Javna dela — učno pomoč, imeli pa na
bi vsaj peto stopnjo izobrazbe.
DOMINIKA SAMBOLK
Pomembna pridobitev za invalide
V Šentjurju odpirajo Varstveno-delavni center
V šentjurski občini je veliko
invalidov, med njimi tudi du-
ševno prizadetih, ki bivajo
v domačem okolju. Zato se je
porodila potreba po strokovni
pomoči omenjenim občanom
ter njihovim svojcem. Na po-
budo prizadevnega šentjur-
skega Društva za pomoč du-
ševno prizadetim so začeli
pred nekaj leti razmišljati
o Varstveno-delovnem centru.
Po obnovi ter jutrišnjem slo-
vesnem odprtju bo center
v ponedeljek začel z rednim
delom.
Na celjskem območju imajo
podobne centre na celjskem
Golovcu, ki je internatskega
značaja, primerljive oddelke
dnevnega varstva pa v Žalcu,
Mozirju ter Velenju. Šentjur-
ski spada v delovni okvir do-
mačega Centra za socialno de-
lo.
Direktorica Cvetka Jager je
povedala, da so se v šentjur-
skem Centru, po pobudi Dru-
štva za pomoč duševno priza-
detim odločili za ustanovitev
pred tremi leti, ko so občino
prosili za potrebne prostore.
Skupaj so se odločili za po-
slopje tako imenovanega sta-
rega internata, v Zgornjem tr-
gu, kjer so bili pred tem skla-
dišče Rdečega križa ter stano-
vanja. Poslopje je bilo v izred-
no slabem stanju, zato je bila
obnova dolgotrajna, stroški pa
visoki.
Z obnavljanjem so začeli 1.
1993, ko so v I. fazi prenovili
celotno pritličje, v II. fazi pa
nameravajo obnoviti celotno
zgradbo. Hišo bo namreč mi-
nistrstvo za delo in socialne
zadeve za potrebe Centra od-
kupilo. Obnovo pritličja so
zaključevali v začetku tedna.
Okvirna vrednost celotne na-
ložbe znaša približno 18 mili-
jonov tolarjev, v celoti pa jo je
plačalo omenjeno ministrstvo.
Z rednim dnevnim varstvom
ter delom bodo začeli v pone-
deljek, 25. septembra. Varo-
vanci bodo po svojih zmožno-
stih opravljali najrazličnejša
dela, zato iščejo v Centru za
socialno delo možnosti koope-
rantskega dela za potrebe
obrtnikov ter podjetnikov, pri
čemer imajo ti ugodnosti, saj
gre za neprofitno ustanovo.
V sedanji, I. fazi, bo v varstvo
ter delo vključenih 12 varo-
vancev, večinoma iz šentjur-
ske občine, en občan pa bo tu-
di iz šmarske. Z varovanci bo-
sta delala dva strokovna d(
lavca.
Slovesno odprtje Varstvene
delovnega centra bo juti
v petek 22. septembra, ko b
domači župan, Jurij Malovn
predstavil pomembno pridob
tev za domače invalide. Tra
bo prerezala ministrica za del
in socialne zadeve, Rina ^
nar, pričakujejo pa tudi druj
ugledne goste. Slovesnost s<*
v okvir praznovanja šentjtf
skega občinskega praznika.
BRANE JERANK'
15 let kompolske folklore
Foklorna skupina iz Kom-
pol nad Štorami letos beleži
15-letnico svojega delovanja.
Spomladi leta 1980 so na po-
budo, predvsem deklet iz
Kompol in pa Metke ter Jožeta
Grmeka, ustanovili folklorno
skupino, ki je v vseh teh letih
vzgojila najmanj 200 plesalcev
narodnih plesov.
Trenutno je vključenih 24
aktivnih članov v starejši sku-
pini, ki pa jo v bistvu sestav-
ljajo sami mladi, v starosti do
30 let, v letošnjem letu pa so
ustanovili tudi otroško fol-
klorno skupino, v kateri pleše
11 parov osnovnošolcev iz
• Kompol in okoliških krajev.
Kompolska folklorna skupina
na leto pripravi osem do deset
samostojnih nastopov, v kate-
rih plešejo predvsem štajerske
ljudske plese pa tudi prekmur-
ske in gorenjske. Nastopajo
v domačem kraju in v krajih
v okolici Štor, poznajo jih tudi
v zdraviliščih Dobrna, Laško
in Podčetrtek, pa tudi v domo-
vih za ostarele v Šmarju ter
Grmovju. Mladi plesalci in
štirje muzikantje delujejo pod
mentorskim in strokovnim
vodstvom obeh neumornih po-
budnikov te dejavnosti v kra
ju, Metke in Jožeta Grmeka
Svojo 15-letnico bodo f°
kloristi iz Kompol prosla^
na slavnostnem nastopu to s'
boto, 23. septembra, ob 19-^'
uri v Zdravilišču Laško, ko ^
Zveza kulturnih organiza^
Celje nekaterim njihovim
nom za pet, deset in petnajs,
letno delo podelila jubilej1'
bronaste, srebrne in zlate N*
roltove značke - priznal'
Združenja folklornih skupjj
Slovenije pri Zvezi kulturi
organizacij Slovenije.
ŽIVKO BEŠKOVN0
St. 38.-21. september 1995

NASI KRAJI IN LJUDJE
Hmelj je grenka roža
htKOve vasi
prago Gajšek se s hmeljar-
.001 ukvarja že 18 let, ko sta
st? n0 po tastovi smrti prevze-
\ kmetij0 in nasade hmelja.
!wli sam 'zhaia 'z hmeljarske
Ližine, vendar pa o tem, da bi
^ gojil hmelj, sprva sploh ni
Lnišljal.
Zaposlen sem bil v držav-
i m pa tudi zasebnem podjet-
?f pa vam lahko povem, da je
j.jtežje prav kmetovati. Lju-
jje mislijo, da hmeljarji dela-
i ' je tri mesece v letu, preo-
stali čas pa počivamo, vendar
; s? presneto motijo. To govorijo
jjsti, ki o hmelju vedo zelo ma-
lo ali pa sploh nič. Delamo na-
i Jjjreč čez vse leto,« je pripove-
1 ioval Drago.
' Zelo ponosen je na ženo in
svoja dva sinova, ki predstav-
Mjajo glavno delovno silo, na
•	katero se lahko zanese. Mlajši
i jjoštjan gre letos v osmi razred
•	^ovne šole in je vsa leta od-
! [ičnjak, starejši Simon pa je
i |etos uspešno maturiral na
i Srednji tehniški šoli v Celju,
i jfetobra pa bo nadaljeval štu-
jjj v Mariboru. Drago meni,
■	jj mu bo znanje iz strojništva
šekako koristilo, saj je strojni-
štvo tudi sam študiral. Agro-
' nomije se je izučil kasneje, saj
i je za takšno delo potrebno
•	precej znanja in izkušenj. »De-
! jati je treba s srcem in strastjo,
! »veda pa brez znanja ne gre.
Menim, da bi morala biti viso-
ka izobrazba nujen pogoj za
nakogar, ki se ukvarja s kme-
■	uvanjem. Sicer pa danes že
rako delo zahteva natančno
joznavanje in široko razgle-
danost,« je poudaril Drago.
lie iz lastnih žepov
Posestvo je veliko 10 hek-
N»p>. Poleg stanovanjske hiše
©hlev, shramba za krmo in
silnica, saj ves hmelj posuši-
jo doma. V hlevu je 13 glav
živine, vendar Gajškovi pravi-
jo, da se od mleka ne da živeti.
Tisti denar zadostuje le za
položnice, da o drugih stroških
sploh ne govorim. Problem je
v zamudnem plačevanju naših
odjemalcev, saj plačila za lan-
skoletni pridelek še sedaj ni-
smo dobili.« Letos so kupili
nov traktor, pa tudi ostala me-
hanizacija je lastna. Izjema so
le sejalnica za koruzo, silo-
tombajn in namakalne napra-
ki so skupne. »Včasih se mi
zdi pravično, saj smo v ne-
enakopravnem položaju s ti-
himi, ki so dobili ta sredstva
države. Prav zato sem ogor-
čen nad pisanjem v časopisju
"ugodnostih, ki naj nam bi jih
nudila država. Vse to je le pe-
sek v oči vsem, ki to berejo. To
lahko odkrito povem, saj sem
vse to izkusil tudi pri gradnji
sušilnice,« je povedal Drago in
dodal, da se je interes države
pokazal tudi na zadnjih dveh
skupščinah hmeljarjev, kjer ni
bilo ne župana ne pristojnih
z ministrstva. »Prav zato smo
se hmeljarji odločili, da o na-
ših težavah tudi javno sprego-
vorimo. Žičnice so stare, de-
narja od amortizacij za obno-
vo le-teh pa nikjer ni. Vsega
bremena sami pač ne zmore-
mo, zato smo se odločili, da
amortizacij ne bomo več pla-
čevali,« je bil odločen Drago.
Padanje cen in
ekologija
Padanje nakupnih cen hme-
lja predstavlja po Dragovih
besedah drugo največjo težavo
za vse hmeljarje. »Cena hmelja
na svetovnem trgu neprestano
pada in pri tem smo nemočni.
Gojimo najnovejše sorte hme-
lja, ki so najvišje kakovosti.
Prav zato je nezainteresira-
nost države še bolj neupravi-
čena,« je dejal Drago. »Včasih
je bilo za hmeljarje dosti več
ugodnosti, danes pa o teh
sploh ne moremo govoriti. Ce-
ne repromateriala se ne znižu-
jejo, cene hmelja pa iz leta
v leto padajo. Poprečna cena
hmelja v predprodaji je 6 mark
na kilogram, medtem ko smo
lani za kilogram dobili marko
več. Proizvajalec je tako v pri-
merjavi s trgovci vedno znova
v zapostavljenem položaju,« je
povedal Drago in dodal, da so
k temu verjetno precej pripo-
mogle tudi razprtije v Savinj-
ski dolini. Vse več pa se pojav-
lja tudi velikih kupcev. »Kon-
kurenca je vse večja, kar lahko
zopet prinaša več škode kot
koristi, zlasti kadar imamo vi-
ške. Takrat hmelja nihče ne
vzame.«
V korak s časom
Škropljenje je po Dragovih
besedah delo, ki ne dovoljuje
površnosti, ampak se je treba
strogo ravnati po strokovnih
navodilih. Gajškovi že več let
tudi redno sodelujejo z Inšti-
tutom za hmeljarstvo in pivo-
varstvo iz Žalca. Hmelj so po-
skusno škropili z zmanjšano
količino škropiva, število
škropljenj pa zmanjšali za po-
lovico. »Ce hočemo s časom
naprej, moramo biti čimbolj
ekološko usmerjeni, čeprav
nam sedanja sredstva, ki so že
precej zastarela, tega ne omo-
gočajo. Škropimo smotrno, pri
tem pa upoštevamo nasvete
strokovnjakov in uporabljamo
lastne izkušnje, ki jih ni prav
malo.«
To se pozna tudi na pridel-
ku, saj naj bi bil letošnji kljub
neugodnim vremenskim pogo-
jem za okoli 10 odstotkov večji
kot lani. Hmelj jim odkupuje
podjetje Export iz Žalca, s ka-
terim imajo podpisano tudi
petletno pogodbo.
Delovni dan traja 12
ur
»Dela je ogromno, zato dela-
mo vsi. Dan se začne ob šesti
uri zjutraj, ko je treba najpre;
v hlev. Žena pomolze, sam pa
postorim ostalo. Če je dela ve-
liko, vstajamo tudi prej. Obi-
ramo v glavnem sami, pomoč
potrebujemo le pri težjih opra-
vilih in še to največ 10 dni v le-
tu. Delamo 12 ur dnevno. Dar
se zaključi znova v hlevu in
tako mineva čas. Z ženo bova
delala tako dolgo, dokler bova
pri močeh, potem pa bosta tra-
dicijo nadaljevala sinova, ki
lahko tudi sama vidita, da je
takšno delo vse prej kot lahko.
Kmet je ves čas odvisen od
vremena, zato se lahko trenut-
ki radosti in pričakovanja kaj
kmalu sprevržejo v trenutke
trepetanja. Najprej trepetaš,
ko zraste kobula, hmeljarjeva
radost, kot pravimo. Nato tre-
petaš pred vsako nevihto, ko
ne veš, kaj bo. Oddahneš si še-
le, ko je ves pridelek varno
spravljen v sušilnici. Vendar
pa s tem še ni konec nevarno-
sti. Neredko se zgodi, da v po-
slopje udari strela in takrat si
lahko v nekaj minutah ob vse.
Prav zato smo temeljito poskr-
beli tudi za požarno varnost.
Kot vidite, zeleno zlato vse
bolj bledi in postaja grenka
roža, ki bo grenka tako dolgo,
dokler zanjo ne bodo imeli več
posluha,« zaključi Drago
Gajšek.
BOJANA JANČIČ
Grintovci: planinski vodnik
Do južnih pristopih
' Večini Slovencev so naj-
"žje visoke gore prav Grin-
l»vci v Kamniško-Sa vin j-
8ltih Alpah. Sem sodijo njen
"ajvišji vrh Grintovec (2558
^ s sosednjima Kočnama
®ad Jezerskim, tostran Ko-
lega sedla pa Kalška go-
ta 'n Kalški greben s Krvav-
in sosednjimi vrhovi.
'°ti vzhodu se širijo grebe-
Štruce in Skute do
J^ske gore in Brane nad
^•nniškim sedlom. Dalje
/^ijo v to skupino še Pla-
s]aya in grebeni do Ojstrice
^sokimi planotami južno
z1 tod. Na jugovzhodnem
^®delu pa se razprostirata
^ika in Mala planina s šte-
timi planšarijami in pre-
dli.
T.^i založbi Sidarta iz
pijane je pred kratkim
0 el planinski vodnik, ki
ppuje 51 lažjih in težjih
finskih in izletniških poti
v tem predelu naših planin.
Rokopis za ta vodnik je pri-
pravil znani planinski avtor
Andrej Stritar, ki je ob opisu
vsake poti predstavil še naj-
važnejše podatke, ki so zani-
mivi za pohodnike: nadmor-
ska višina izhodišča in naj-
višje točke ter višinska razli-
ka. Vsak opis avtor končuje
s priporočilom za najprimer-
nejši-čas in oceno težavnost-
ne stopnje ter dolžino poti
posameznih odsekov z vsemi
planinskimi zavetišči na
poti.
Knjiga je opremljena
z enobarvnimi risbami reli-
efov obravnavanega področ-
ja z rdeče vrisanimi potmi
v obe smeri ter številnimi
barvnimi fotografijami vr-
hov, pogorij in naravnih
znamenitosti, ki jih srečuje-
mo na poti. Prispevali so jih
znani slovenski planinski fo-
tografi kot so Miha Debevc,
Peter Janežič, Matjaž Kačič-
nik, Stane Klemene, Peter
Mrše, Marko Prezelj, Janez
Skok idr. Na koncu knjige je
objavljeno abecedno imen-
sko kazalo najvažnejših
v knjigi omenjenih pojmov
ter bogat seznam literature.
Na začetki knjige pa najde-
mo pregleden zemljevid tega
področij, ki ga je pripravil
IGF FAGG.
Za jesenske dni bo ta vod-
nik prišel še kako prav mar-
sikateremu planincu, druži-
ni ali skupini, ki rada odhaja
za kratek čas ali pa več dni
v te naše prelepe gore. Za-
ložba pa v prihodnje obljub-
lja podobne planinsko-izlet-
niške vodnike tudi za druga
gorstva, za Kamniško-Sa-
vinjske Alpe pa opise poti
tudi z drugih smeri.
CIRIL VELKOVRH
Jesenska igra narave
Leopold Černoša iz Nove vasi, iz okolice
Šmarja pri Jelšah, je pred dnevi skupaj z do-
mačimi delal na njivi. Med delom so na robu
našli več kot štiri kilograme težko krmilno
peso, pa ne kakršnokoli. Njen konec je v obliki
roke s prsti. Narava je gotovo največja umetni-
ca, čemur so se čudili tudi Černoševi sosedi.
V uredništvu smo zanimiv pridelek fotografi-
rali.	BJ
Praznik gasilstva v Laškem
S slavnostno akademijo, ki je bila v soboto zvečer
v Kulturnem centru, so laški gasilci proslavili 125 let
delovanja. Na prireditvi, ki so jo obiskali številni Laščani,
so najzaslužnejšim članom društva podelili priznanja in
odlikovanja.
Gasilska zveza Slovenije je za posebne zasluge v gasil-
stvu odlikovala Rudija Cestnika, gasilsko odlikovanje 1.
stopnje je dobil Karli Križnik, gasilsko odlikovanje 2.
stopnje pa sta prejela Doroteja Križnik in Franci Rezec.
Zveza je podelila še sedem gasilskih plamenic 2. stopnje in
dve 3. stopnje, posebno plaketo pa so prejeli tudi gasilski
veterani Peter Cvek, Franci Flander in Milan Kolarec.
Nekatere od svojih članov je odlikovala tudi občinska
gasilska zveza. Odlikovanje 1. stopnje so dobili Božo
Baloh, Mladen Bokan, Alojz Ojstršek in Lidija Pavšek,
odlikovanje 2. stopnje sta prejela Milica Mlakar in Stanko
Romih ml., odlikovanje 3. stopnje pa Franci Hrastnik in
Marko Valant.	JI
30 let KS Pod gradom
Minuli petek je bila v prostorih OŠ Frana Kranjca na Polulah
slavnostna seja sveta KS Pod gradom, ki letos praznuje 30.
obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so pred spominsko obeležje
položili tudi venec padlim v NOV in izvedli krajši kulturni
program.
Krajevna skupnost, ki spada v mestno občino Celje, je naj-
večja in šteje preko 3400 prebivalcev, 1100 gospodinjstev ter 26
večjih kmetij, ki se pretežno ukvarjajo z živinorejo. Krajani so
posebej ponosni na tamkajšnji vrtec in OŠ, ki 18. septembra
slavi svojo 40-letnico. Po besedah predsednika sveta KS Vladi-
mirja Ljubka naj bi bil posebej spodbuden močan porast števila
zasebnikov in aktivno delo prostovoljnega gasilskega društva
Zagrad-Pečovnik, delavsko prosvetnega društva Svoboda in
krajevnih organizacij Rdečega križa.
BOJANA JANČIČ
Za praznik asfaltirane ceste
V KS Prebold praznujejo krajevni praznik 4. septembra
v spomin zapisov v krajevni župnijski kroniki iz leta 1392.
S praznovanjem so pričeli že minulo soboto s skupno slavnostno
sejo sveta KS in upravnega odbora gasilskega društva Groblje
ob 70-letnici uspešnega delovanja. V ponedeljek so v kinodvo-
rani Prebold pripravili glasbene šansone Ervina Fritza, ki so jih
prepevali Meri Avsenak, Jerca Mrzel in Vita Mavrič z glasbeno
spremljavo Bojana Adamiča.
Praznovanje krajevnega praznika so zaključili v Mariji Reki
z otvoritvijo treh novih odsekov asfaltiranih cest v skupni
dolžini 6 km. Ceste je s prerezom traku predal namenu predsed-
nik sveta KS Prebold Franc Kukovnik, blagoslovil pa jih je
preboldski župnik Franc Serec. Po otvoritvi ceste in krajšem
kulturnem programu, je bila Osina podoknica Nedeljskega
Dnevnika, kjer so sodelovali Franc Pestotnik, ansambel Henček
in ljudski pevci iz Marije Reke.
T. TAVČAR
Na Resevni bo stolp
Planinsko društvo Šentjur pripravlja slavnostno položitev
temeljnega kamna za bodoči planinski stolp na Resevni. Prire-
ditev bo v soboto, 23. septembra, v planinskem domu pa si bo
mogoče ogledati pripravljene načrte. Planinski dom bo odprt
ves dan, pripravljajo pa tudi družabno srečanje. Začetek bo ob
17. uri, s položitvijo temelja pa obeležujejo tudi šentjurski,
občinski praznik.	gj
Obnova podčetrteške
pošte
V občini Podčetrtek živi več kot 1600 prebi-
valcev, v njenem zdravilišču ter na turističnih
kmetijah pa se ustavljajo tudi številni turisti.
Zadnja leta pošta turističnemu kraju ni bila
v ponos, zato so se pretekli petek veselili od-
prtja prenovljenega poslopja.
Podčetrteško pošto so prenovili v celoti. Po-
skrbeli so za novo centralno kurjavo ter opre-
mo, edini telefonski govorilnici so dodali dve
novi, uredili so dostop za invalide, pridobili pa
so tudi terminal za denarno poslovanje. Obno-
vili so jo v treh mesecih, v času obnove pa je
poslovala v gasilskem domu. Vrednost naložbe
znaša približno 10 milijonov tolarjev. Pošta,
kjer delajo upravnik Franc Cvetič ter še štirje
zaposleni za okencem oziroma na področju
dostave, bo odprta v zimski sezoni od 8. do 18.
ure, ob sobotah pa med 8. ter 12. uro.
Trak je na petkovi slovesnosti prerezal žu-
pan, Marjan Drofenik, slavnostni govornik, di-
rektor družbe Pošta Slovenije, Alfonz Podgo-
relec, pa je poudaril posebni pomen poštnih
storitev v turističnih krajih.
BRANE JERANKO
V Ljubljani razstava
o srcu
Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije
prireja od 10. oktobra do 14. januarja veliko
mednarodno razstavo z nazivom >Vse o srcu<,
ki bo v prostorih ljubljanskega Muzeja novejše
zgodovine - Cekinov grad.
Razstavljenih bo približno tisoč domačih in'
tujih eksponatov, ki so že bili na podobnih
razstavah v Salzburgu, Dornbirnu in na Duna-
ju. Razstava bo sestavljena iz večih tematskih
sklopov, njen namen pa je čimbolj pripomoči
k zmanjšanju bolezni srca in ožilja, zato vabijo
k ogledu kar največji krog obiskovalcev.
N.V.i
St. 38.-21. september 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
H
Majhne možnosti
za nadstandardne storitve
Zaradi prostorske stiske in slabe opremljenosti v bolnišnicah ne moremo zahtevati
privilegijev
V primeru, da nam v bolniš-
nici ne morejo nuditi storitev,
ki nam jih zagotavlja nadstan-
dardni paket dodatnega pro-
stovoljnega zdravstvenega za-
varovanja, dobimo zavaroval-
nino povrnjeno. Osnova za iz-
plačilo je šestdeset odstotkov
cene nemedicinskega dne bi-
vanja v bolnišnici. Povprečno
dnevno izplačilo, ki ga zavaro-
vanec prejme, ker ni mogel ko-
ristiti nadstandardnih stori-
tev, znaša 1800 tolarjev. Vsota
se podvoji, če z njim v sobi ni
mogel bivati tudi kateri od
svojcev.
Sistem zdravstvenega zava-
rovanja, ki ga je z zakonom
opredelil slovenski parlament,
zagotavlja vsem državljanom
zavarovanje večine zdravstve-
nih tveganj in sicer z obveznim
zavarovanjem. S tem pa se vse
storitve ne pokrijejo in tudi ne
v celoti. Zato se zavarujemo na
različne načine in tako skuša-
mo zmanjšati naše stroške.
Zavarujemo lahko tudi tista
plačila, ki nastanejo zaradi
dodatnih, nestandardnih in
posebnih storitev. Kakšna so
ta zavarovanja in kaj nam nu-
dijo, smo se pozanimali na Za-
vodu za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije v Celju in se
omejili na dodatni prostovolj-
ni zavarovanji, imenovani
nadstandard A in B.
Zavarovanci, ki so plačali
takšno zavarovanje, so upravi-
čeni do enoposteljne sobe s te-
levizijskim sprejemnikom in
telefonom, do dodatne nege in
bivanja z družinskim članom.
To velja za bivanje v bolnišnici
in v zdravilišču. Ty pa se za-
plete, saj bolnišnice nimajo
dovolj prostora in ne potrebne
opreme, da bi takšne storitve
lahko zagotavljale, čeprav za-
varovancem to pripada. Kot
nam je povedala vodja oddel-
ka za prostovoljno zdravstve-
no zavarovanje v Celju Dam-
jana Jager, je bil zavod pri
sklepanju pogodb o zagotav-
ljanju nadstandardnih storitev
svojim zavarovancem z zdra-
vilišči bolj uspešen kot z bol-
nišnicami. Zdravilišča imajo
vse pogoje za nudenje takšnih
storitev, tako da tam teh pro-
blemov ni. »Bolj problematič-
no je v bolnišnicah, kjer
ustreznih sredstev, kot so do-
ločena pri nadstandardnem
zavarovanju, nimajo. Zato
smo na zavodu predlagali, da
bi ta sredstva priskrbeli mi ter
jih dali v uporabo bolnišni-
cam. Konkretno to pomeni, da
bi našemu zavarovancu, ki bi
prišel na zdravljenje in bi imel
omenjeno zavarovanje, v sobo
dali televizijo in telefon in mu
na željo omogočili tudi bivanje
z enim od družinskih članov,
seveda če to ni v nasprotju
z zdravnikovimi priporočili.
Pobudo za takšen način sode-
lovanja smo že dali in lahko
rečem, da je bila pozitivno
sprejeta. Potekajo še številni
razgovori, do sklenitve pogodb
pa naj bi prišlo v septembru.
Zavarovanci pa nadstandard-
ne usluge že lahko koristijo
v bolnišnici v Slovenj Gradcu,
saj smo z njimi pogodbo že
podpisali, veljati pa začne pr-
vega septembra. Kako bo
s celjsko bolnišnico še ne ve-
mo, trenutno pa nadstandard-
nih storitev ne more nuditi, ra-
zen delno na ginekološkem od-
delku. Mislim pa, da smo do
zavarovancev korektni in jim
posredujemo točne informaci-
je o uveljavljanju zavaroval-
nin, tako da spornih primerov
zaenkrat še nimamo,« pravi
Damjana Jager in dodaja, da
je bilo v enem letu približno
deset primerov, ko zavarovan-
ci niso mogli koristiti nadstan-
dardnih uslug.
Kaj vse vam torej nudi zava-
rovanje, ki se imenuje nad-
standard A? Nudi vam višji ni-
vo storitev, pridobitev kvali-
tetnejših pripomočkov in
zdravil ter vam daje možnost
uveljavljanja pravic v času, ki
ni vključen v obvezno zdrav-
stveno zavarovanje. Poleg že
prej omenjenih zahtev (enopo-
steljna ali dvoposteljna soba,
televizija, telefon) lahko dobi-
te tudi dodatno nemedicinsko
nego, postrežbo in prehrano
v času zdravljenja, zdravila
z negativne liste, ki so vam
predpisana na recept. Za vsa
zdravljenja in obiske zdravni-
kov specialistov morate biti
napoteni od osebnega zdravni-
ka, torej z napotnico. Zdrav-
nik, pri kateremu iščemo po-
moč, mora imeti sklenjeno po-
godbo z zavodom. Zavarova-
nje nadstandard B pa obsega
zavarovanja za osnovne
zdravstvene storitve zoboz-
dravnika, zdravnika, ki ni naš
osebni zdravnik, v samoplač-
niški ambulanti ali pri zdrav-
niku, s katerim Zavod nima
sklenjene pogodbe. Prav tako
pa tudi storitve pri zdravniku
brez napotnice in storitve pri
zdravniku v tujini (skupaj
z zdravili). V zavarovanje so
vključena še vsa registrirana
zdravila, ki nam jih predpiše
zdravnik, ki nas zdravi. Pri
obeh zavarovanjih je čakalna
doba tri mesece (časovno ob-
dobje, v katerem zavarovanec
ne more uveljavljati pravic iz
zavarovalne pogodbe), zavaro-
valna doba pa je tri leta. Zava-
rovancem Zavod za zdravstve-
no zavarovanje izplača zava-
rovalnino glede na osnovo, pri
čemer mora sam plačati od de-
set do dvajset odstotkov so-
udeležbe. Za različno letno
premijo so predvidene različne
letne zavarovalne vsote, do
katere se lahko zavarovalnina
uveljavlja.
Kako postopati kadar niste
deležni storitev, ki vam jih si-
cer vaše zavarovanje za nad-
standard zagotavlja? Na Za-
vod za zdravstveno zavarova-
nje napišete ustrezno prošnjo
ter priložite odpustni list bol-
nišnice ter izjavo, da teh stori-
tev niste mogli koristiti. Po-
vračilo zavarovalnine lahko
dobite še isti dan ali v nasled-
njih nekaj dneh, najkasneje pa
v štirinajstih dneh.
DAMJANA SEME
Revija za alpinizem,
športno plezanje in treking
Ob bogati slovenski planin-
ski bibliografiji (v lanskem le-
tu z najširšim kriterijem prek
100 enot), med katerimi sta tu-
di periodiki Planinski vestnik
in Alpinistični razgledi, ki jih
izdaja Planinska zveza Slove-
nije, je pred kratkim začela
izhajati nova revija GRIF, na-
menjena ljubiteljem alpiniz-
ma, športnega plezanja in tre-
kinga. Letos bosta izšli še dve
številki, od prihodnjega leta
dalje pa bo revija izhajala
šestkrat letno.
Naj na kratko predstavimo
vsebino prve številke. V prvem
prispevku poročajo udeleženci
odprave na Anapurno I, zadnji
osemtisočak, ki so ga Slovenci
do letos še nismo osvojili, o do-
gajanjih na gori in o svojih vti-
sih pri tem napornem podvigu.
V drugem Matej Mejovšek piše
o premagovanju najtežji ple-
zalnih smeri na svetu in pri
nas ter o njihovih zmagoval-
cih. V nadaljevanju revija pri-
naša pogovor Tadeja Goloba
z Vanjo Furlanom, uradno
najboljšim slovenskim alpini-
stom v letu 1994 ter pogovor
Mateja Mejovška z Markom
Lukičem, vsestranskim alpini-
stom in športnim plezalcem.
Metka Lukančič, naša najbolj-
ša alpinistka predstavlja Am-
fiteater v Kotečniku, eno iz-
med naših najtežjih plezalnih
smeri. V članku z naslovom
Rojen pod radovedno zvezdo
Marko Prezelj predstavlja
v besedi in sliki premagovanje
prvenstvenih smeri v južno-
ameriški Patagoniji. Predvsem
začetnikom, ki jim primanjku-
je časa za obisk plezališč v vi-
sokogorju, Tadej Golob in Ma-
tej Mejovšek predstavljata
starodavne mestne utrdbe
v Velenju in v Ljubljani, pri-
merne za tovrstno vadbo. Sle-
dijo krajše domače novico
s področja alpinizma. Miha
Praprotnik pa predstavi 4. po-
novitev smeri Jolly Roger, ple-
zalni dosežek leta 1993 v naši
državi, ki sta ga dosegla Janez
Jeglič in Miha Praprotnik.
Proti koncu prve številke To-
mo Česen poroča o domačih in ,
tujih prvenstvih v športnem
plezanju. Albin Simončič pri-
poveduje kako, kdaj in koliko
je potrebno trenirati pred od-
hodom na treking; Boštjan
Gomboc pa predstavlja popo-
tovanja okrog Anapurne, kjer
je le "še v čudoviti pokrajini
Namaste toliko popotnikov,
kot v okolici Everesta. Zelo
zanimiva pa je tudi fotorepor-
taža s svetovnega prvenstva
v športnem plezanju v Ženevi.
Nova revija bo prav gotovo
veliko prispevala k populari-
zaciji teh, predvsem visoko-
gorskih športov. Kvaliteta ti-
ska, fotografij, ki so v večini
primerih delo Mateja Mejov-
ška, ter imena avtorjev, samih
vrhunskih alpinistov, reviji
zagotavlja uspeh in dolgo do-
bo izhajanja. Glavni in odgo-
vorni urednik Tadej Golob, ki
nima profesionalnih sodelav-
cev, pač pa se je naslonil na
izdajateljsko in založniško hi-
šo Mythos d.o.o. iz Ljubljane,
je uspel že na prvem koraku.
Zanimivo pa je le še vprašanje,
zakaj revija ne izhaja pri Za-
ložbi Planinske zveze Sloveni-
je, saj je večina, če niso prav
vsi sodelavci pri novi reviji že
veliko sodelovali tudi pri akci-
jah PZS.
CIRIL VELKOVRH
Pikin festival v najbolj pikastem zamahu
V ponedeljek, 18. septembra, so v Velenju slovesno odprli 6. Pikin festival, na katerem letos
pričakujejo največji otroški obisk doslej. V šestih festivalskih dneh se bodo zvrstile številne
lutkovne predstave in glasbene prireditve, otroci pa bodo prav vsak dan ustvarjali v domiselno
organiziranih lego delavnicah. Pol milijona kock so jim pripeljali naravnost iz Švedske... Danes,
v četrtek popoldne, si bodo lahko ogledali Show strahov Svetlane Makarovič v izvedbi MGL
Ljubljana, jutri pa bo Primorsko dramsko gledališče nastopilo z Zvezdico zaspanko. V soboto se
bo Pikin festival poslavljal, obenem pa najbolj zaživel. Ob zanimivi prireditvi za otroke in Pikini
pisani paradi bodo predstavljene Pikine slikarske umetnije, njeni cekini, banka, trgovina,
lepotilnica, tudi tulipani, gumbošivnica in njeno okno v svet. Prav do otroških oken pa naj bi ta
dan poletelo tudi več kot 500 golobov miru.	KL, Foto: L. OJSTERŠEK
Na pilštanjski sejem
Pilštanjski kulturniki, ki se odlikujejo po odlično p^
pravljenih prireditvah pripravljajo za soboto, 23. septem,
bra, živinski ter kramarski sejem.
Postavili bodo kramarske stojnice, prodajali ter kup0.
vali živino, pripravljajo kulinarično prodajno razstavo
različne sejemske igre ter bogat srečolov. Posebnost boga^
tega programa bo prikaz obdelovanja vinograda po sta-
rem, zato bodo na prireditvi tudi rezali, kopali, kolin
škropili, vezali ter trgali, ob spremljavi pevcev ter godcev
seveda.
Začetek prireditve bo ob 10. uri, z njo pa obujajo izjem-
no bogato sejemsko preteklost, ki temelji v letu 1431.
BJ
Srečanje mladih planincev
V soboto, 30. septembra, bo v planinski postojanki Hoi
srečanje mladih planincev.
Srečanje organizirajo člani mladinskega odseka Planinskeg
društva Zabukovica, posvečeno pa bo 45-letnici delovanja tej
društva, 25-letnici prvega svečanega sprejema mladih v PD te
20-letnici prve podelitve zlatega znaka pionir-planinec. Pri^
ditev se bo pričela ob 14. uri. Na Homu bodo podelili priznanj
najboljšim ekipam v orientaciji, tekmovanje bo v sobot
dopoldne, v planinsko organizacijo bodo sprejeli najmlajš
člane, podelili značke Mladi planinec ter obudili spomin n
prehojene poti, še zlasti prvi skupni izlet mladih na Uršljo gor
pred 25 leti.
II
Umetniki v Gornjem Gradu
Gornji Grad bo 23. in 24. septembra prizorišče ustvarjanj
petnajstih slovenskih slikarjev in kiparjev. Material za slikai
sko-kiparsko delavnico bo prispevala trgovina z likovnij
materiali Limit Štore, celotno dogajanje pa bo vodila gornji
grajska akademska slikarka Tereza Bastelj. Še to nedeljo bod
umetniki predstavili svoja dela na razstavi v Osnovni šoli Goi
nji Grad.
»i	n
Pravilna imobilizacija hrbtenice
rešuje življenja
Sekcija zdravstvenih tehnikov-reševalcev pri Zbornici zdrai
stvene nege Slovenije pripravlja v velenjskem Domu kultui
v sredo, 27. septembra, strokovni seminar o imobilizaciji hrbti
niče, ki ga namenjajo vsem zaposlenim v slovenski reševali
službi. Po končanem teoretičnem delu si bodo udeleženci sem
narja ogledali praktičen prikaz reševanja vkleščenega poškodt
vanca iz avtomobila, pri katerem bodo sodelovali tudi gasilcii
Velenja.	tj
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBRNA
praznuje 40-letnico
in prireja v nedeljo, 24. septembra ob 14. uri, na Dobrni
TURISTIČNO POVORKO,
ki se je bodo udeležili:
folklorne skupine, mažoretke, godbi na pihala, aktivi
kmečkih ter turističnih društev z Dobrne in sosešči-
ne z okrašenimi vozovi in kočijami.
Prireditev bodo zaključili z veselico na ploščadi pred
Zdraviliškim domom, kjer bo za zabavo skrbel ansam-
bel Dori in Vesele Štajerke.
Družno vas pričakujemo na Dobrni!
Zavarovalnica SLOV ENICA v poslovalnici
v Celju nudi vse vrste zavarovanj,
od premoženjskih, avtomobilskih, transportnih do
življenjskih in prostovoljno pokojninskih.
K sodelovanju vabimo ambiciozne in komunikativne
sodelavce, pogodbene
A GENCIJE IN ZASTOPNIKE
za sklepanje zavarovanj na področju Celja, Žalca,
Laškega, Velenja, Mozirja, Si Konjic.
Če imate registrirano zastopniško agencijo ali najmanj
srednješolsko izobrazbo, veselje do dela s strankami ter
željo po dobrem zaslužku, pošljite pisno prijavo s kratkim
življenjepisom na naš naslov do 5. oktobra 1995.
SLOVENJCA zavarovalniška hiša d.d.
Poslovalnica Celje
ul.XIV. divizije 14
63000 CEUE
tel. :063/443-354, 443-355
Št. 38. - 21. september 1995
T*
NASI KRAJI IN LJUDJE
Vsak dan je praznik
,iako bi tekli včasih, ko se je živelo mnogo boli skromno,
gravi Danica Šibanc s Frankolovega
godila se je v Ljubnem pri
gavinji, kjer je preživela tudi
večino otroštva. Od četrtega
leta so zanjo namreč skrbeli
stari starši, medtem ko so
0'ce, mati in obe sestri živeli
„a Frankolovem. Na Ljub-
nem je Danica obiskovala
tudi osemletko in jo uspešno
končala.
»V otroških letih mi ni šlo
slabo, delati pa je bilo treba,
delati,« je dejala Danica. Pri
gibančevih so imeli namreč
veliko kmetijo in brezdelja
niso poznali. Ko je bila stara
18 let, je prišla na Frankolo-
vo, kjer živi sedaj. Izučila se
je za šiviljo in si tako služila
vsakdanji kruh. »Šivanka
me je pravzaprav spremljala
vse življenje, saj sem za ši-
valnim strojem delala več
kot 50 let,« je povedala Da-
nica. »To je bil edini vir do-
hodka, saj nikoli nisem bila
zaposlena. Poročila sem se
pri devetindvajsetih, kar je
bilo precej pozno za tiste ča-
se. Danes je drugače. Mladi
bolj razmišljajo o svoji pri-
hodnosti, se najprej izšolajo
in šele nato mislijo na po-
roko.«
Danica se dobro spominja
vojnih časov, ko največkrat
sploh niso vedeli, kdo so
Nemci in kdo partizani. »To
so bili časi polni trepetanja
in negotovosti,« je pripove-
dovala Danica, ki se še ved-
no spominja stotih žrtev
nemškega nasilja in skriva-
nja po kleteh. »Takrat se je
živelo res skromno. Zato se-
daj mladim velikokrat re-
čem, da živijo tako, kot da bi
bil vsak dan praznik, nekoč
ija smo bel kruh videli le ob
ložiču in veliki noči. O, ja,
tistih časov se še kako spo-
minjam. Čeprav so bili stari
starši precej strogi vzgojite-
lji, mi je bilo lepo. Edino raz-
vedrilo so bili nedeljski po-
poldnevi, ko smo se s prijate-
ljicami odpravile na celjski
grad ali na grad Lindek, naj-
rajši pa smo se hodile kopat
na Dobrno. Tudi kasneje, ko
sem že živela na Frankolo-
vem, sem se vedno rada vra-
čala nazaj. Sedaj,ko se lahko
gibljem le s pomočjo bergel,
pa to ni več mogoče.«
Danica je pred leti zbolela
za osteoporozo in od takrat
lahko hodi le s pomočjo ber-
gel. »Sprva je bilo zelo hu-
do ,« se je spominjala, »potem
pa sem se s tem sprijaznila.
Veliko mi pomagata tudi si-
nova, ki me skupaj s svojima
družinama redno obiskujeta.
Ko me obiščejo, mi vedno
postorijo vse po hiši in me
preskrbijo z vsem potreb-
nim, zato sem jim zelo hva-
ležna.« Sicer pa Danici tudi
drugače ni dolgčas, saj sko-
rajda ne mine dan, da je ne
bi obiskala kakšna prijate-
ljica. Čas si krajša tudi
z branjem časopisov in knjig,
ki jih v hiši ne manjka.
»Na kuhinjski mizi je ved-
no Novi tednik, na katerega
sem naročena že več kot tri-
deset let. In čeprav so nanj
tudi sami naročeni, ga do-
mači vedno berejo, kadar
pridejo na obisk. Sama naj-
raje začnem brati kar zadaj,
ter ga najprej površno prele-
tim. Najprej preberem tisto,
kar me najbolj zanima:
zdravniški kotiček, osmrtni-
ce in kroniko, potem pa vsak
dan ponovno pregledam, če
sem še kaj izpustila,« je po-
jasnila Danica. »Časa za
branje imam dovolj in ker
šivati ne morem več, mi dru-
gega tako ne preostane. Vča-
sih sem rada šivala vnukom,
sedaj pa so že preveliki in
imajo svoje zahteve. Vem, da
jim gre sicer danes bolje kot
nekoč, vendar pa imajo tudi
svoje probleme. Vedno večji
je namreč psihološki pritisk
nanje, pa naj bo to v šoli ali
na delu. Ljudje se skoraj ne
znajo več smejati, zato me
najbolj razveseli, ko vidim
nasmejani obraz svojih
vnii&ov.«
BOJANA JANČIČ
V Lesičnem telovadnica
V osnovni šoli Lesično,
v novi občini Kozje, so učen-
ci v petek prvič telovadili
v šolski telovadnici. Tri de-
setletja stara šola je bila do-
slej brez prave telovadnice.
Jutri, v petek 22. septembra,
bodo tudi uradno odprli pri-
vlačni prizidek, kjer bodo
nova šolska telovadnica, je-
dilnica, kabineti ter knjiž-
nica.
Prvih petnajst let, odkar
so šolo zgradili, so bili učen-
ci brez kakršnega koli pri-
mernega prostora za športno
vzgojo, naslednjih petnajst
pa so telovadili v novozgra-
jenem kulturnem domu.
Dom ni prav blizu, otroci so
bili tam brez sanitarij, vmes
je prometna cesta, v šoli pa
so beležili vse več prehlad-
nih obolenj. Za izgradnjo te-
lovadnice so si prizadevali že
od 1. 1982, v državni pro-
gram pa so se uvrstili šele 1.
1993.
V I. fazi so zgradili lani
odprti šolski prizidek s štiri-
mi učilnicami, v II. pa telo-
vadnico. Z gradnjo objekta
so začeli lani septembra,
končali pa z letošnjim šol-
skim letom. Okvirna vred-
nost naložbe v II. fazo znaša
107 milijonov tolarjev, pohi-
štveno opremo za jedilnico,
kabinete ter knjižnico pa
pričakujejo do konca sep-
tembra. Za obe fazi je pri-
spevala polovico denarja
bivša šmarska občina, drugo
polovico pa šolsko ministr-
stvo. Ravnateljica Angelca
Čepin opozarja tudi na na-
klonjenost nove občine Koz-
je, ki je pripomogla pri ku-
povanju opreme s pomočjo
kredita.
Uradno odprtje prve lesi-
čenske telovadnice bo jutri,
ob 12. uri, slavnostna govor-
nika pa bosta predsednik dr-
žavnega sveta, dr. Ivan Kri-
stan, ter državna sekretarka
šolskega ministrstva, mag.
Teja Valenčič.
BRANE JERANKO
Obnovili so
kužno znamenje
na Gubnem
Na Gubnem pri Lesič-
nem so ta mesec zaključi-
li obnovo starega kužne-
ga znamenja, ki je pred
časom razpadlo.
Kamnit steber so resta-
vrirali v Zavodu za var-
stvo naravne in kulturne
dediščine Celje, kovano
kapelico so obnovili ko-
vači z Gubnega, nov kip
je prispeval Marjan Ma-
rinšek, pobudnik te akci-
je, plastiko razmišljajo-
čega Kristusa, pa je izde-
lal rezbar Milojko Kumer
iz Šoštanja. V nedeljo, 10.
septembra, je obnovljeno
znamenje prejelo tudi
blagoslov. Ob tem dogod-
ku, ki ga je popestril mo-
ški pevski zbor s Kozjega,
se je zbralo kakih 300 lju-
di iz bližnje in daljne
okolice.
KL
Vrtec na Rečici je v stiski
Danes, 21. septembra, bodo mozirski svetniki razpravljali
tudi o tem, kako naj bi razrešili prostorsko stisko, ki je nastala
v vrtcu na Rečici ob Savinji.
Problem bi lahko razrešili z odprtjem začasnega dodatnega
oddelka. Načeli pa bodo tudi nekatere druge teme, denimo
vprašanja različnih občinskih komisij in odborov, njihovih
nalog ter pristojnosti. Izbrali naj bi tudi izvajalca za moderniza-
cijo ceste na Dobrovlje ter obravnavali pritožbo glede že izbra-
nega izvajalca za vzdrževanje gozdnih cest v občini Mozirje.
KL
Otroški avtobus v Gardaland
V	organizaciji Občinske zveze prijateljev mladine Celje bo
v soboto, ob 4. uri zjutraj, s parkirišča na Glaziji septembrski
otroški zabavni avtobus odpeljal v zabaviščni center Garda-
land.
V	teh dneh pa v Občinski zvezi prijateljev mladine Celje
otroke (od vrtca naprej) vpisujejo tudi v tečaje angleščine in
nemščine ter likovno delavnico, šolarjem pa ponujajo še
inštrukcije oziroma pomoč pri učenju slovenščine, matematike
in nemščine.
Za jesenske počitnice (starše naj spomnimo, da bodo šolarji
prvič počitnikovali od sobote, 28. oktobra, do nedelje, 5. novem-
bra) pa razpisujejo v Celju, Štorah in Vojniku dnevno počitni-
kovanje med 10. in 14. uro. V ponedeljek, 30. oktobra, priprav-
ljajo likovno delavnico, dan kasneje nameravajo šolarje pope-
ljati na izlet, v četrtek, 2. novembra, pripravljajo orientacijski
pohod z iskanjem zakladov, zadnji počitniški dan pa zabavne
igre. Cena za dnevno počitnikovanje ob udeležbi vsaj 5 otrok je
2 tisoč tolarjev.
IS
Hudourničarstvo
v novi monografiji
V četrtek, 14. septembra, so
»a Inštitutu za gozdno in lesno
gospodarstvo v Ljubljani
Predstavili monografijo Po-
gubna razigranost, katere na-
stanek sovpada s 110 leti orga-
niziranega hudourničarstva
na Slovenskem.
Več let intenzivnega dela
smo potrebovali, da smo pri-
pravili prvo celovito in izvirno
delo o organiziranem hudour-
ničarstvu na Slovenskem, so
ob predstavitvi knjige zapisali
v Podjetju za urejanje hudour-
nikov. Ta dejavnost namreč
zajema skoraj polovico Slove-
nije, kar 17.800 kilometrov
hudournikov. Tako so v tej
monografiji, ki obsega 276
strani z izvirnimi prispevki,
več kot 350 ilustracij in števil-
nih prvič objavljenih doku-
mentov v slovenščini, pred-
stavljena območja od sloven-
ske Istre, Posočja, Gorenjske,
Ljubljanice-Save, Zgornje Sa-
vinjske doline do Koroške in
Zgornje Drave. Knjiga prinaša
vsebinski, časovni in strokovni
prerez stroke, ki so jo v prete-
klosti in današnjem času zaz-
namovali številni spopadi
z naravo, še zlasti pa želja, da
bi dež, sneg in plazovi povzro-
čili v Sloveniji čim manjšo
škodo.
KL
Le še redki vztrajajo
Miha Fiiavž iz Bukoveli pri Stranicah Je eden redkih,
ki se še vedno ukvarja z žganjem apna
»Včasih so apno žgali na mnogih kme-
tijah, danes pa se praktično nihče več ne
ukvarja s tem,« je povedal Miha Fijavž iz
Bukovelj pri Stranicah, ki se sicer pre-
življa s kmetovanjem. Z apnarstvom se
ukvarja že od leta 1967 in to še vedno rad
počne. Pravi, da je vsak dodaten tolar
dobrodošel, čeprav se samo od apnarstva
ne da živeti. »Z ženo nisva zaposlena, saj
živimo v precej hribovitih in odmaknje-
nih krajih in redna zaposlitev skorajda
ne pride v poštev. Živimo od kmetije in
verjemite, dela nam ne manjka,« je pri-
povedoval Miha.
Na kmetiji imajo 18 glav živine in ne-
kaj zemlje, zato delajo pri Fijavževih
prav vsi. V veliko pomoč sta hčerki, ki
sta obenem zelo pridni tudi v šoli. Pri
žganju apna Mihi pomaga prijatelj,, saj
pravi, da je takšno delo za ženske pre-
težko.
Za tiste, ki o žganju apna ne vemo prav
veliko, je Miha na kratko opisal posto-
pek. Za takšno delo je treba imeti najprej
prostor, ki ga ogradijo z deskami in ilov-
ko. Pri tleh je potrebno narediti manjšo
odprtino, skozi katero se kuri. V ta pro-
stor navozijo kamen, iz katerega naredi-
jo velb, nanj naložijo les, odpadke ah
celo železno ogrodje in pokrijejo z zem-
ljo. Vsak kamen za žganje ni dober, saj
mora imeti pravo strukturo. Uporablja
se apnenec, ki ga vozijo s Konjiške gore.
Nazadnje narejeno kopo zakurijo in ap-
no kuhajo tri do štiri dni, ob slabem
vremenu pa še dlje. Prav zato se žge le
v poletnih, pomladnih in jesenskih mese-
cih, ko zunaj ni toliko vlage. Apno se
kuha oziroma žge pri temperaturi 1200
stopinj Celzija. »Ves ta čas moram biti
navzoč, kar je lahko včasih zelo napor-
no,« pravi Miha. »Ko je apno končano, ga
je treba v najkrajšem možnem času pro-
dati, saj začne drugače že po dveh dneh
razpadati. Naenkrat naredim tudi do 9 in
pol ton apna. Stranke so posamezni ku-
pci iz okoliških krajev, ki sicer kupujejo
manjše količine, a prodam praktično vse.
Cene industrijskega apna so namreč pre-
cej višje, pa tudi po kvaliteti se ne more
primerjati z doma žganim apnom.« Sicer
pa nam vse pove dejstvo, da v cerkvah
nikoli niso zidali z umetnim, ampak le
z doma narejenim apnom.
BOJANA JANČIČ
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča je bil prizor iz filma
Maratonci tečejo zadnji krog,
igralec pa Pavle Vujisič. V po-
štev za žreb je tokrat prispelo
42 kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Marjan Mijatovič iz
Okrogarjeve ulice v Celju, ma-
jici NT&RC pa bosta prejela:
Alenka Čoki iz Ponikve 19 in
Boris Robič iz Slatine
lav Dobju.
Vljudno prosimo, da se po
sodček laškega piva oglasite
v naš oglasni oddelek, medtem
ko vam bomo majici poslali po
pošti!
Št. 38.-21. september 1995
ŠPORT
§
»Slovenski baseball
zelo hitro napreduje«
Ameriški trener univerzitetnega basebaiiskega moštva v Sloveniji
O baseballu je v Sloveniji
malo znanega, čeprav imamo
kar pet članskih, enajst ka-
detskih in osem mladinskih
baseball ekip, povrhu pa še
tri ekipe softballa. Že drugo
leto zapovrstjo pa je Slove-
nijo obiskal Shawn Maguire,
predstavnik organizacije
Major League Baseball In-
ternational, ki si prizadeva
razširiti baseball tudi izven
meja ZDA.
Baseball - ne več le
ameriški
28-letni Shawn Maguire,
sicer učitelj in trener base-
baiiskega moštva na West-
brook College v ameriški
zvezni državi Maine, je
k nam prišel v spremstvu
svojega tovariša Matta Ric-
hardsona, ki pa se je v ZDA
vrnil že 21. junija. Ameriški
trener je tri mesece svojega
tukajšnjega bivanja izkori-
stil za treniranje naših base-
ball ekip, saj je njegova na-
loga v Sloveniji, da s svojimi
izkušnjami poklicnega tre-
nerja pripomore k dvigu slo-
venskega baseballa na čim
višjo raven.
Ker je sicer stalno zapo-
slen na že omenjenem ameri-
škem collegeu, so njegova
potovanja v službi baseballa
omejena na poletne mesece.
Tako je bil že v Moldovi, Ro-
muniji, Bolgariji, Budimpe-
šti in v nizozemskem Harle-
mu, pa na Dunaju, na Hrva-
škem, v Italiji in celo v Do-
minikanski republiki. Tudi
v Grčiji je že pristal, ampak
tam ni nobenega pravega ba-
seballa, ve povedati.
Vendar pa mu nobena pot
ni odveč, kadar gre za base-
ball, saj ta zavzema po-
membno mesto v njegovem
življenju. Zanj je več kot le
poklic, kajti v njegovi domo-
vini je ta šport že del naci-
onalne kulture, nekakšna
vse-ameriška igra. »Vsak oče
že od mladih nog dalje uči
svojega sina; najprej lovlje-
nja žoge, kasneje pa udarja-
nja. To je kot smučanje
v Sloveniji ali nogomet
v Evropi,« pove ameriški
trener.
Slovenci vse boljši
Prav zaradi te svoje lju-
bezni do baseballa, si tudi
s slovensko reprezentanco
močno prizadeva, to pa se
pozna tudi po uspehih: Slo-
venija je med vzhodnoevrop-
skimi državami v baseballu
številka ena. Evropski base-
ball se namreč deli na A in
B ligo, in ker je lani Sloveni-
ja v B ligi zmagala, je to leto
nastopila v A ligi, kjer pa je
pristala na desetem mestu.
Prva je Nizozemska, druga
pa Italija, kjer pa je pouda-
rek na baseballu dosti večji
kot pri nas.
Shawn Maguire, ki je bil
letos izbran za našega držav-
nega trenerja, pravi, da bodo
morali slovenski igralci ba-
seballa še precej delati na
nekaterih najbolj osnovnih
prvinah baseballa, predvsem
na udarcih. Vendar prizna-
va, da je izpopolnjevanje še
posebej otežkočeno, ker slo-
venska moštva nimajo pogo-
sto priložnosti, da bi se meri-
la s hudo konkurenco zahod-
noevropskih ekip. Toda slo-
venski igralci baseballa
kljub temu ne ostajajo le
znotraj državnih meja. Ame-
riški trener je letos dve naj-
boljši moštvi odpeljal na
olimpiado v nizozemski Har-
lem, z mladinsko državno
ekipo je odšel na Dunaj,
ljubljanska >Ježica<, naše
najboljše moštvo, je z njim
odšla v Pariz, v Varaždin pa
je še pred svojim povratkom
v ZDA odpeljal ekipo >Zajč-
kov< iz Ljubljane.
Shawn Maguire sicer me-
ni, da slovenski baseball
morda še ni čisto zrel za na-
stanek profesionalne lige, so
pa nekateri posamezniki do-
volj dobri za igranje v ameri-
ških univerzitetnih moštvih
—	to pa je vedno dober zače-
tek, je prepričan. Upa tudi,
da bo država nekoč našla
sredstva za izgradnjo pri-
merno opremljenega base-
baiiskega igrišča, saj bi to
nedvomno pripomoglo
h kvalitetnejši igri sloven-
skih moštev.
2e drugič pri nas
Kar se tiče Slovenije in bi-
vanja pri nas, je Američan
več kot zadovoljen, saj je tu-
di zato tu že drugič. »Slove-
nija mi je zelo všeč, saj sem
se tukaj zelo zabaval in
spoznal veliko novih prijate-
ljev, preko baseballa in tudi
mimo njega,« pomigne proti
dekletu Saši, ki sedi ob njem
in takoj nato doda, da se na-
merava k nam še vrniti
—	morda že za božič, gotovo
pa naslednje leto. In zabavno
se mu zdi, kako je sploh izve-
del za Slovenijo: »Leto dni
preden sem dobil službo
v Major League Baseball In-
ternational sem delal v po-
letnem kampu za nogomet
v ameriškem mestu Water-
ville. Vsako sredo smo odha-
jali v disko in nekega večera
me je neko deklo prosilo, naj
z njo sodelujem v plesnem
tekmovanju. Povedalo mi je,
da je iz Ljubljane, Slovenije,
jaz pa nisem imel pojma, kje
je to - mislil sem, da je to
mogoče Slovaška... No,
v tekmovanju sva zasedla
drugo mesto, ona pa mi je
nekoliko več povedala o Slo-
veniji, potem pa je morala
nazaj. Kot zanalašč pa sem
že leto dni kasneje dobil pri-
ložnost, da odpotujem
v Vzhodno Evropo in med
drugim tudi v Slovenijo.
Zdaj pa vem, kje je,« v sme-
hu pove Shawn Maguire.
DOMINIKA SAMBOLIČ
Baseball klub Celje bo drugo leto praznoval že svojo deset-
letnico. Sestavlja ga približno trideset članov, od tega polo-
vica kadetov, igrišče - žal brez klubskih prostorov - pa imajo
na Hudinji ob avtocesti. Še posebej si zato prizadevajo za
izgradnjo primernega basebaiiskega igrišča, pa tudi prido-
bivanja novih članov ne puščajo ob strani. Njihov cilj bi bil
dosežen, če bi jim uspelo, da bi baseball prišel v šole in
zasedel podobno mesto, kot ga imajo drugi ekipni športi.
Lani so se baseballa na njihovo pobudo lotili v Športni šoli
v Celju, še naprej pa se trudijo ta šport uveljaviti v Gimna-
ziji Celje. Oprema se pri nas že dobi, pa še pretirano draga
ni. Igralec baseballa in trener celjske kadetske ekipe Tomaž
Raznožnik pravi, da za ceno para smuči dobiš celotno base-
ball opremo, in sploh so v celjskem klubu z njo trenutno
dobro založeni. Majhna omejitev pri vpisu je le starost, saj
naj bi bili kandidati stari vsaj deset let, še posebej pa bodo
veseli deklet, ker si ravnokar prizadevajo sestaviti celjsko
ekipo softballa. Celjani, ki so sicer edini klub izven ljubljan-
skega področja, so bili lani v državnem merilu peti, letos pa
bodo po vsej verjetnosti igrali za tretje mesto. V letnem
proračunu imajo milijon tolarjev in pravijo, da bi vsaj
z delom tistega denarja, ki ga Slovenija namenja drugim
ekipnim športom, lahko pripravili plodna tla za še večji
razcvet baseballa pri nas. Konec koncev je baseball eden
redkih ekipnih športov, v katerih se Slovenija prebija med
najboljše.
Shawn Maguire v našem ured-
ništvu.
Celjska ekipa s svojim gostom.
Na celjskem igrišču.
Z energijsko majico in glavo!
Ultramaratonec Dušan Mravlje ljubi samotni tek in pivo
Kakšno voljo, kondicijo in
energijo mora imeti človek,
da se udeleži teka trans
Amerika, da s tako ogromno
prednostjo preteče vse tek-
mece, da preteče skoraj 5000
kilometrov počez čez Sever-
no Ameriko in še razmišlja
o večjih podvigih?
Pred dnevi, ko smo ga pol-
nega energije in dobre volje,
pa pripravljenosti za klepet,
ujeli pred mikrofon in foto-
aparat, se mu to zastavljeno
vprašanje ni zdelo nič čud-
nega. Odgovor pa smo ven-
darle dobili: »Čeprav sem bil
močno motiviran, psihično
in fizično dobro pripravljen
za tek čez neznane predele
Amerike in čeprav sem imel
na sebi Vitalisovo energijsko
majico in hlačke, v kar za-
upam, mislim, da se najpo-
membnejše zgodi v glavi.
V malih možganih. Ljudje,
pa tudi sotekmovalci in or-
ganizatorji, ki sem jim bil
očitno trn v peti, so me kar
nekam očitajoče ogledovali,
tipali, me spraševali, kakšne
energijske napitke in hrano
uživam in zlasti Japonci so
me tipali za gumb moje ener-
gijske majice in se čudili, kaj
neki je v meni. Kaj takega ni
imel nihče na sebi in čeprav
sem zmagal zaradi samega
sebe, verjamem, da sem tudi
zaradi teh pripomočkov. Pa
tudi zato, ker sem bil z mobi-
telom povezan z domom in
domovino. Vse to mi je lajša-
lo muke in napore, ki sem jih
prestajal na poti skozi raz-
nolike dežele Amerike, skozi
različne temperaturne paso-
ve, ko sem pretekel kilome-
tre in kilometre njiv s krom-
pirjem in koruzo.«
Letina bo letos v Ameriki
dobra, se je pošalil Dušan
Mravlje, ko nam je pripove-
doval utrinke s poti. Načrtu-
je seveda že nov maraton.
V to sploh nismo dvomili.
Tedaj bo na pot vzel tudi že-
no. Letos ga je misel nanjo,
da ga bo čakala na cilju, vle-
kla in vlekla dalje. »Podobno
kot misel in želja po hlad-
nem pivu. Na koncu poti, na
cilju, sem laško pivo objel
skupaj z ženo. Ti >nori< Ame-
rikanci, ki se po nekaterih
deželah Amerike gredo sko-
raj čisto prohibicijo, pa bi mi
na cilju ženo skoraj zaprli,
ker je odprla veliko stekleni-
co šampanjca. No, pa smo
mojo zmago zalili tudi s pi-
vom, saj organizatorji niso
vedeli, kaj se skriva v zeleni
pločevinki z rogom.«
Dušan Mravlje je o poti
čez Ameriko še povedal, da
je občutek zmage sicer neiz-
meren, da pa šele zdaj, ko
zbira koščke in detajle vidi,
kako slaba je bila organiza-
cija, saj so morali udeleženci
maratona, razen bedne po-
stelje v kakšni telovadnici
s ščurkom v kotu, za vse
ostalo poskrbeti sami. Šele
po takih zgodbah, ko Dušan
pove, da niti za zdravniško
pomoč ni bilo poskrbljeno,
kaj šele za varnost na poti po
nevarni deželi, ko kilometre
in kilometre čez pustinje,
hribe in doline, prometne ce-
ste, tečeš sam, človek razu-
me, kakšna psiho-fizična
pripravljenost je potrebna za
udeležbo na takem marato-
nu. Kaj šele za zmago! Česti-
tamo tudi mi in na zdravje
z laškim pivom!
MATEJA PODJEO
Foto: SHERPA
Št. 38. - 21. september 1995
rit
ŠPORT
prvaki še vedno premočni?
Znvo rokometno prvenstvo se začenja z derbljem Gorenje-Celje Pivovarna Laško - Končnica za naslov prvaka spet s štirimi moštvi
y igrah z žogo so se krepko
majala dosedanja razmerja,
l\& v rokometu so preseneče-
ia pred sobotnim startom še
cAn° izključena: Celje Pivo-
varna Laško še petič državni
L pokalni prvak.
jesenska polsezona bo tri-
krat prekinjena s kvalifikaci-
ji za EP, za bližnji tekmi
5 Turčijo pa so na Požunovem
seznamu Strašek, Jeršič, Šafa-
^ Leve, Šerbec, Tomšič,
puiigartnik, Vugrinec (vsi Ce-
lje pivovarna Laško), Lapajne
(Gorenje), Novak, Glavač
/glovan), Denič, Stojakovič
(pobova), Ficko (Kodeljevo),
Senčar (Rudar) in Banfro
(Amicitia).
Celje Pivovarna
Laško: brez bonusa
Plus deset je bila značilnost
lanske sezone, v novem prven-
stvu pa ne bo dodatnih premij
za zmago z dvomestno razliko,
marveč je bonus predviden sa-
mo za sezono brez poraza.
Zadnji prvenstveni neuspeh se
je zgodil 19. marca 1994 v Hr-
peljah (18:22), v neprekinjeni
seriji je zdaj 42 tekem brez po-
raza, nova sezona brez nule pa
je realna.
Nova zvezdica se zdi samo-
umevna, Zovkov poglavitni
problem v prvenstvu in pokalu
pa ne bodo toliko tekmeci,
marveč četrti tujec, ki bo mo-
ral na tribune. Načinovič,
Ivandija, Perič ah Stefanovič?
Na igrišču je prostor samo za
tri (Puc igra s slovenskim dr-
žavljanstvom), vsak je po svoje
pomemben del ekipe, težave
pa se bodo stopnjevale pred
Euro tekmami, ko bo potrebno
uigravanje posameznih taktič-
nih variant.
»Odločal se bom glede na
okoliščine. Za stvari, ki bodo
v danih trenutkih najbolj po-
trebne,« pravi celjski trener, ki
ekipe za Velenje še ni določil.
»V prvenstvu bi več morali
igrati mladi, predvsem Vugri-
nec, ki bi v pokalu prvakov
lahko zapolnil nekatere vrzeli
in je v zelo resnih kombinaci-
jah tudi za tekme z najmočnej-
šimi ekipami. Burdian po po-
škodbi še ni nared za resnejše
dvoboje, toda nova sezona mo-
ra na površje dvigniti tudi
kakšnega mlajšega igralca.«
Slovenske Konjice in Laško
sta zadnja dva tedna centra
naših prvakov, s krajšimi pri-
pravami pa bo Zovko nadalje-
val tudi med prvenstvom in
naj bi bile vsaj delno nadome-
stilo za pomanjkanje težkih
tekem. »Sezona brez poraza?
Ekipa je objektivno močnejša
kot lani, torej je neke vrste
dolžnost nadaljevati s serijo
zmag, čeprav je slovenski ro-
komet bogatejši za nove igral-
ce in trenerje,« pravi celjski
strateg, ki pred velenjskimi
grožnjami ne trepeta. »Potre-
bujemo močne tekme, Gorenje
je bilo vedno neugoden na-
sprotnik, toda z resnim pristo-
pom bomo zmagali.«
Gorenje: napredek
v obrambi
Fantastična serija - 12 zmag
in remi s češkim prvakom Du-
klo - je pred štartom podkrepi-
la želje po uspehu v nedelj-
skem derbiju s Celjem Pivo-
varno Laško. »Zmagali bomo,«
pravi trener Bojan Požun,
predsednik Franc Plaskan pa
je za prvi par točk obljubil do-
datno nagrado - 10.000 mark!
Gorenje je največ pridobilo
z vrnitvijo Kimčenka, njihova
glavna obramba je zdaj 5-1
z visokim Rusom v sredini in
realno so za Celjani druga slo-
venska ekipa. »Razlika je
manjša kot lani,« meni Požun
in optimizem gradi prav na tr-
di in nepopustljivi igri pred
vrati Lapajneta, ki je na štartu
v rahli prednosti pred Anži-
čem. Cilji so 2. mesto po red-
nem ligaškem delu prvenstva,
v pokalu finale in v Evropi
častno slovo z Lemgom, ob
vsaj eni zmagi s sosedi iz Celja
pa bi bile pozabljene težave
s prestopom Lapajneta.
Plaskan bo v nedeljo zane-
sljivo igral, več neznank pa je
povezanih s kolenom Iliča.
V njegovi odsotnosti se je
v vlogo organizatorja igre pre-
selil Krejan, usoda letošnje
okrepitve iz Umaga pa bo zna-
na šele v četrtek. Specialisti so
že nekaj dni zadržani, sezona
ne bo izgubljena, toda na štar-
tu zaradi dveh tednov prisil-
nega počitka njegovi meti
z razdalje zanesljivo ne bodo
preveč udarni.
Zaradi zasedenosti Rdeče
dvorane ekipa že ves teden
trenira v Šaleku, kjer se je lani
poškodovalo več igralcev, ne-
jevoljo pa je pregnala porav-
nava lanskih dolgov. V novo
sezono se bo tako štartalo
praktično z ničle, z večjim šte-
vilom kvalitetnih igralcev pa
je forma že odlična.
»Prejšnja leta smo napredo-
vali skozi tekme, zdaj na tre-
ningih lahko enakovredno
igrata dve ekipi, igralci so ve-
liko pridobili na splošni teles-
ni moči in v normalnih okoliš-
činah bi morali biti drugi,« na-
poveduje Bojan Požun.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Celjski tekmec v pokalu prva-
kov Lulin je na štartu bolgar-
skega prvenstva premagal
povprečno ekipo Keramika
z 22:16, nasprotnik Velenjča-
nov v pokalu pokalnih zmago-
valcev Lemgo pa je v 2. krogu
Bundeslige pri zmagovalcu
pokala mest Niederwiirzbachu
igral 22:22.
V prvih tekmah predtekmova-
nja pokala je Celje Pivovarna
Laško B premagala Veliko Ne-
deljo s 30:26 (12:14; Pajovič
11, Šantl 7, Pinter 5, Ivanovič
in Bon po 3, Buhanec 1), Gore-
nje B pa je izgubilo z Rudar-
jem 23:27 (8:13). Povratni tek-
mi sta bili sinoči.
Velenjsko-celjski derbiji so že po tradiciji razburljivi, za nedeljsko zmago pa imajo rokometaši
Gorenja obljubljeno še posebno nagrado.
■iJeš Leve bo kljub omahovanju nadaljeval z reprezentančno
kariero, v domačem prvenstvu pa bo eden ključnih mož
v obrambi.
Vaš intervju: Rastko Stefanovič
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal rokometaš Rastko Ste-
fanovič, ki je letošnja okrepi-
tev Celja Pivovarne Laško, že
več let reprezentant ZR Jugo-
slavije in je bil na medcelin-
skem pokalu Georges Marrane
izbran za najboljšega posa-
meznika turnirja.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Helena Javornik, kolesar
Iztok Melanšek, košarkarji
Boris Gorenc, Marko Tušek in
Veljko Petranovič, nogometaš
Drago Čelič, rokometaš Dejan
Perič, smučar Mitja Kune, te-
lovadec Aljaž Pegan in nekda-
nji atlet Branko Vivod. Za po-
novni pogovor v Petici ste še
enkrat predlagali atlete Britto
Bilač, Brigito Bukovec in Mira
Kocuvana, košarkarja Marka
Miliča, rokometaša Rolanda
Pušnika in veslača Iztoka
Čopa.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili košarkarju
Matjažu Cizeju, smo razdelili
tri darilne bone v skupni vred-
nosti 6000 tolarjev. Nagrajen-
ci: Marija Kronovšek iz Bra-
slovč, Jožica Osolnik iz Celja
in Barbara Murk iz Šentjurja.
Športi v treh skupinah
Sprejeti kriteriji za financiranje športa na državni ravni — Cankarju polletna
štipendija iz sklada olimpijske solidarnosti MOK
Izvršni odbor Olimpijskega
komiteja Slovenije, združenja
sPortnih zvez je minuli teden
sPrejel kriterije za financira-
le športa na državni ravni, po
peterih se bodo v naslednjem
etu delila sredstva. Odbor je
"stino podprl v predlagani
°bliki, čeprav je pripombe po-
sredovalo 21 panožnih zvez,
a so se večinoma omejevale na
>krivičen< položaj njihovih
panog.
Osnovo načelo je delitev
športnih panog na tri skupine,
meril za vrednotenje pa je bilo
dvanajst. Zadnje pomisleke je
pregnal direktor smučarskih
reprezentanc Tone Vogrinec
s kratko pripombo, da že štiri
leta živimo v samostojni drža-
vi, a šport še vedno nima krite-
rijev za financiranje na držav-
ni ravni. »Štiri leta so doba
enega rodu, vsako zavlačeva-
nje pa bi pomenilo novi zastoj
v razvoju vrhunskih športni-
kov,« je bil konkreten Vogri-
nec, ki se je seje udeležil kot
gost.
OKS-ZŠZ je z odločitvijo
pohitel tudi zaradi zagotovitve
rednega pritoka sredstev in
napovedal sprotne popravke
po rednih pregledih učinkovi-
tosti. V prvi skupini so medna-
rodno uveljavljene panoge: at-
letika, gimnastika, plavanje,
smučanje, kajakaštvo na div-
jih vodah, veslanje, kolesar-
stvo, namizni tenis, tenis, ja-
dranje, alpinizem in športno
plezanje, judo, rokomet, ko-
šarka, nogomet, hokej na ledu
in odbojka.
Panoge, v katerih naši
športniki po tradiciji dosegajo
odmevne uspehe in imajo za-
gotovljene materialne in ka-
drovske razmere - balinanje,
kegljanje, letalstvo, ples, strel-
stvo in vaterpolo - bodo v drugi
skupini, v tretjo pa sodijo vsi
ostali športi. V bistvu gre samo
za sofinanciranje, kajti država
je običajno lahko finančno po-
krila največ do 20 odstotkov
potreb posameznih športnih
panog, večji del sredstev pa bo
slovenski šport še tudi v pri-
hodnje moral nabrati drugje.
Iz sklada olimpijske solidar-
nosti MOK bodo polletne šti-
pendije prejemali kajakaš
Boštjan Žitnik, strelec Raj-
mond Debevec in telovadec
Aljaž Pegan, verjetno pa tudi
celjski atlet Gregor Cankar,
saj ga bronasta kolajna z uni-
verziade uvršča med morebit-
ne udeležence olimpijskih
iger.
Dvojni atletski naslov
Mladinski ekipi Kladivarja Cetisa sta na domačem šta-
dionu osvojili naslova ekipnih državnih prvakov in si tako
tudi za leto 1996 zagotovili nastop v evropskem pokalu.
Ženska ekipa je že bila okrepljena z metalko Olgo
Ribionkino, ki bo nastopila tudi v Ostravi, med mladinci
Pa je bil prvak odločen šele v zadnjih disciplinah. Za
celjski ekipi so posamične zmage dosegli Drozg (200 m),
Topolovčan (daljava, troskok), Grosek (kopje) ter Matu-
lova (100 in 200 m), Jurčakova (400 m), Djumičeva (800
tt*), Gluvičeva (1500 m), Valantova (troskok), Ribionkina
(krogla, disk), Randjelovičeva (kopje) in obe štafeti.
Velenjska ekipa je bila med dekleti tretja (zmaga Steblov-
*iikove v teku na 400 m z ovirami), fantje pa so zasedli 5.
fluesto.
KUPON
Vprašanje za Rastka Stefanoviča:
Predlog za naslednjega gosta:
Ime in priimek:
Naslov: _
Kupone do 1. oktobra pošljite na naslov Novi tednik,
Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju
Št. 38. - 21. september 1995
ŠPORT
lit
Grafična košarka
V sredo evropska premiera košarkaric Celja — Barbara Polutnlk o tekmi
z Wolfenbiittlom, vsaj enem finalu in nastanku klubskega znaka
Atletika, judo, kegljanje,
nogomet, odbojka in rokomet
so Celje že zastopali v evrop-
skih pokalih, v sredo pa se bo
predstavila še košarka. V 2.
krogu pokala Ronchetti bo
ženska ekipa Celja v dvorani
STŠ ob 19.30 uri gostila nem-
ški Wolfenbiittel, ki se je okre-
pil s hrvaškima reprezentant-
kama Baranovičevo in Kovčo,
a so tudi Celjanke močnejše za
Juršetovo in Kokoljevo.
»Nemške ekipe ne poznamo,
obeh hrvaških košarkaric še
nisem videla igrati in zato je
vsaka napoved tvegana. Do-
mača dvorana bo zanesljivo
prednost, najbolj zadovoljna
pa bi bila seveda z zmago. Ne
bo lahko, toda nismo brez
možnosti,« evropsko premiero
pod celjskimi koši napoveduje
Barbara Polutnik (26 let, 183
cm).
Sezona 1994/95 je bila
v marsičem prelomna, s tre-
nerjem Borisom Kraljem pa
ste ujele tudi Evropo.
Pred začetkom prvenstva je
bil cilj osvojitev 4. mesta, za
malenkost smo zaostale za pri-
čakovanji in šele po končani
sezoni so na zvezi potrdili našo
uvrstitev v pokal Ronchetti.
Premik navzgor nam je torej
uspel, v vsakem primeru pa so
bile lanske igre dragocene iz-
kušnje za novi prodor proti
vrhu.
Ženska košarka je dolgo ži-
votarila med prvo in drugo li-
go, preporod pa je sovpadal
z ustanovitvijo samostojnega
kluba. Naključje, ali so se
stvari pomembno spremenile
na bolje?
Razmere so neprimerno
boljše. V vseh strukturah se je
popravil predvsem odnos do
dela, v mladih selekcijah je več
trenerjev. Skozi vso sezono je
zagotovljena določena konti-
nuiteta, skupne priprave in ni-
smo več na obrobju, marveč
smo prava prvoligaška ekipa.
Kolektivna igra in prijatelj-
stvo med vsemi košarkaricami
sta naši največji vrednoti, zdaj
nas tudi nesrečen ali nepriča-
kovan poraz ne bo iztiril.
Kakšna bo podoba Celja
1995/96?
Branilska dvojica Metka
Obrovnik-Simona Jurše je
najboljša v državi. Tudi druge
nočemo zaostajati, zdaj je
v ekipi najmanj šest kvalitet-
nih igralk in vsem je veliko
lažje. V napadu bo več prosto-
ra, nevarne bomo z vseh polo-
žajev in za mete se bomo lahko
odločale po izdelanih akcijah.
Za mano so že mnoge sezone,
toda nikoli še nisem igrala
v tako zdravem kolektivu.
Kakšni so letošnji načrti?
Evropo bomo samo spozna-
vale, doma pa bo drugače. Je-
žica je v seštevku še vedno
pred vsemi, za 2. mesto pa naj
bi se po oceni mnogih strokov-
njakov borile skupaj z Mari-
borom in Ilirijo. Liga bo izena-
čena bolj kot kdaj koli poprej,
z uvrstitvijo v končnico prven-
stva pa bi bil največji del oseb-
nih želja že izpolnjen.
Po prikazanih igrah bi že
pred časom morala zaigrati
v reprezentanci, zato je tovrst-
no razočaranje najbrž veliko?
Najbolj razočarana sem bila
lani. Ne zaradi izbora ekipe,
marveč zaradi samega odnosa
odgovornih do reprezentance
in nenazadnje ženske košarke.
Obveščanje igralk je katastro-
falno, nekatere smo v službi in
daljšo odsotnost moremo na-
povedati vnaprej. Preveč je bi-
lo negotovosti, zato sem o re-
prezentanci prenehala razmi-
šljati.
Ženska košarka se v Celju
vzpenja, bo pri novih uspehih
sodelovala tudi Barbara Po-
lutnik?
Eno, največ dve sezoni bom
še igrala, potem pa bi se rada
na kakšen drugačen način
vključila v delo kluba. Moji
želji sta s Celjem finale prven-
stva ali pokala, z malo sreče
nam lahko uspe že v letošnji
sezoni, v Evropi pa na odmev-
nejše rezultate v prvem ob-
dobju ne računam.
V vsakem primeru bo ostala
trajna sled: klubski znak.
Po poklicu sem diplomirana
grafična inženirka. Design ni
moje specialno področje, toda
doma z računalnikom občasno
za zabavo naredim kakšno
stvar. Tudi klubski znak je na-
stal spontano. Iz pripadnosti
Celju in košarki, podobnih za-
dev pa se v prihodnje ne bom
več lotevala.
ŽELJKO ZULE
Z zmago proti Iliriji z 59:58
(39:29) so se košarkarice Celja
uvrstile na zaključni turnir
pokalnega tekmovanja in bodo
tudi kandidirale za organiza-
cijo prireditve, ki bo 13. in 14.
januarja 1996. Strelke: Obrov-
nik in Polutnik po 17, Jurše 14,
Germ 9, Kokalj 2.
Nov klubski znak - delo Bar-
bare Polutnik.
Celjani hitri v »Jugi«
Na 47. kolesarski dirki Po Jugoslaviji je reprezentanco
Slovenije zastopala ekipa Celja, ki je zasedla 2. mesto.
Celjani so dosegli več kot polovico etapnih zmag (dve
Lauk, po eno Odrinski in Baloh), estonska okrepitev Lauk
je osvojil lovoriko najboljšega etapnega kolesarja, med
posamezniki pa je bil šesti Šmerc, sedmi Melanšek, deveti
Odrinski, enajsti Lauk in trinajsti Baloh.
Kragelj niza zmage
Z zmago na predzadnji dirki državnega prvenstva v moto-
krosu do 125 ccm je Sašo Kragelj na Škednju še tretjič zapored
postal državni prvak. Uspeh sta v četrtlitrskem razredu dopol-
nila Peršoh in Pelko (vsi Banex), ki sta se uvrstila na 2. in
3.mesto, branilec naslova Juhant (Lemberg) pa je bil šele četrti.
Kragelj je naslednji dan na Hrvaškem dobil še dirko pokala
Alpe-Jadran in ima celo nekaj možnosti za skupno zmago.
Pet milijonov zelencev
Drugi nasprotnik polzelskih košarkarjev v Koračevem pokalu Je v prenovo ekipe
vložil milijone dolarjev — Kako prebiti široko cono Efes Pilsna?
Povratno tekmo 1. kroga Koračeve-
ga pokala so Polzelani v Szekesfehr-
varju odigrali neodločeno (74:74; Til-
ler 20, Petranovič, Cizej 14, Stavrov
12, Kobale 2), potem ko so sredi druge-
ga polčasa že zaostajali z nevarnih
47:61. Kovinotehna se je s skupnim
izidom 164:146 uvrstila v drugi krog in
bo v sredo v domači dvorani gostila
Efes Pilsen iz Carigrada.
Turki so letos v popolno prenovo
ekipe vložili 5 milijonov dolarjev in
želijo igrati v finalu državnega prven-
stva in Koračevega pokala. V Italiji so
osvojili tri turnirje, enega v Nemčiji in
na Polzeli posneli prvo tekmo med Ko-
vino tehno in Szekesfehervarjem. »Nič
ne želijo prepustiti naključju, toda naš
cilj še naprej ostaja premagati eno vo-
dilnih evropskih ekip,« je neomajen
domači trener Boris Zrinski.
Efes Pilsen (pokrovitelj je največja
turška pivovarna) je bil predlani pre-
senečenje evropske lige in se je uvrstil
v četrtfinale, zadnje prvenstvo Turčijo
pa je s 4. mestom pomenilo veliko ra-
zočaranje. Iz Bennetona so za dva mi-
lijona dolarjev vrnili branilca Naumo-
skega, za poldrugi milijon kupili viso-
kega McGeeja, na evropskem prven-
stvu so imeli Oyguca (210 cm), Turkca-
na (206 cm) in Evlyagloua (192 cm), po
operaciji tetive se vrača mojster trojk
Sarica...
»Turki so močnejši od lanskega Ira-
klisa, naš cilj pa je tekmo odigrati nor-
malno in tudi v primeru minimalnega
poraza v Carigradu ne bomo brez mož-
nosti. Efes Pilsen z visoko postavo igra
široko cono, zato bomo morali hitreje
prenašati žogo in poskušati z nasprot-
nimi napada. V obrambi bo najbolj
pomembno zaustaviti Naumoskega, ki
je bil na vseh turnirjih prvi igralec in
strelec ter letos zelo resen kandidat za
odhod k Portlandu. Turke moramo
prisiliti na dolge napade,« pravi
Zrinski.
ŽELJKO ZULE
Na zadnjem treningu pred odhodom
na Madžarsko se je huje poškodoval
Klemen Zaletel, ki bo moral počivati
še najmanj dva tedna. Pri polaganju
na koš si je zlomil podlaht in je bila
potrebna celo operacija, med katero so
polzelskemu branilcu v kost vstavili
ploščico.
Nogomet	|
I.	liga
8. krog: Publikum-Gorica
2:1 (1:0); Sešlar (5), Goršek
(62); Mura-Rudar 1:1 (0:0); S.
Javornik (80); Primorje-Olim-
pija 0:3, Izola-Maribor 1:1,
Korotan-Beltinci 1:1. Vrstni
red: Mura 16, Primorje, Gorica
14, Publikum, Rudar 12, Olim-
pija, Korotan 11, Maribor 9,
Beltinci 7, Izola 1.
II.	liga
6. krog: Era Šmartno-Za-
gorje 4:0 (1:0); Delameja (14,
77), Mešanovič (63), Druškovič
(74); Naklo-Šentjur 1:0 (1:0),
Železničar (Lj)-Radeče 7:0
(2:0), Črnuče-Vevče 2:2, Dom-
žale-Drava 3:2, Nafta-Mengeš
1:1, Rudar (T)-Piran 0:0, Že-
lezničar (Mb)-Koper 2:1. Vrst-
ni red: Črnuče 14, Železničar
(Lj) 12, Nafta 11, Era Šmart-
no, Drava 10, Domžale, Piran
9, Šentjur, Radeče 8, Koper,
Železničar (Mb), Naklo 7, Ru-
dar (T) 6, Vevče, Zagorje 4,
Mengeš 3.
III.	liga
5. krog: Dravinja-Bistrica
3:0 (1:0), Unior-Bakovci 1:0,
Odranci-Steklar 2:1, Kovinar-
Pohorje 0:2, Beltrans-Turnišče
2:1, Dravograd-Paloma 3:1,
Kungota-Aluminij 1:1. Vrstni
red: Dravinja 13, Dravograd
12, Pohorje, Bakovci 10,
Odranci 9, Turnišče 8, Alumi-
nij 7, Beltrans, Unior 6, Kovi-
nar(-)5,Kungota4,Steklar(-),
Bistrica 3, Paloma 1.
MNZ Celje
Pokal - druge tekme 1. kro-
ga: Brežice-Usnjar 3:5 (1:1, po
11-m; naprej Usnjar s 6:4),
Tim Laško-Odred 5:0 (naprej
Tim Laško s 6:0), Kiv Vran-
sko-Šmarje 6:2 (naprej Kiv
Vransko z 11:2), Kovinar-Kr-
ško 3:2 (naprej Krško z 8:4).
Košarka
A-1 liga
Moški - 2. krog: Rogaška-
Satex 83:74 (36:42); Mičuno-
vič 21, Novakovič 18, Jurkovič
14, Sušin 11, Lerič 7, Tabak 5,
Petrovič 4, Mesič 2; Litija-Ko-
vinotehna 62:72 (29:27); Ja-
godnik 24, Tiller 18, Petrano-
vič 16, Stavrov 7, Rovšnik 6,
Kobale 3, Cizej 2; Republika-
Olimpija 80:79, Litostroj-Tri-
glav 93:77, BWC-Interier
95:91, Helios-Idrija 74:69.
Vrstni red: Kovinotehna, Heli-
os 4, Litostroj, Idrija, Olimpi-
ja, Rogaška, Interier, Litija,
BWC 3. Republika, Satex, Tri-
glav 2.
A-2 liga
2. krog: Loka-Pivovarna
Laško 75:79 (41:39); Tovornik
45, Durnik, Jeras 9, Vujovič 8,
Gole 4, Starovasnik 3, Čop 1,
Kraški zidar-Comet 84:75
(48:32); Šporar 20, Plevnik 17,
Benič, Železnikar 11, Sivka 7,
Nerat 5, Kožar 4; Celje-Krka
70:116 (32:57); Jesenek 14, Ki-
tek 11, Herman, Čeko 10, Gra-
hovec 8, Nidorfer 7, Jurak 5,
Drobnik, Gregi 2, Gombač 1;
Ilirija-Zagorje 71:69, Ježica-
Koper 87:78, Slivnica-Olj^
ja ml. 80:74. Vrstni red: Sli'
niča, Pivovarna Laško, n^
4, Krka, Loka, Zagorje, d*
met, Ježica, K. zidar 3, K0rw
Celje, Olimpija ml. 2.
B liga
Vzhod - 2. krog: Kemoplast
Elektra 92:74, Bistrica-Pilttj
57:73, Janče-BP 10395
Hrastnik-Starše 97:67, Brežj.
ce-Maribor 67:51. Vrstni w|
Brežice, Plima 4, Maribor,
moplast, BP, Bistrica, Hrast,
nik, Janče 3, Elektra, Starše 2
Sobota, 23. 9.
Kegljanje
Trbovlje: Rudar-CP Celje (1
krog I. moške lige, 16); Rudar
Miroteks (1. krog I. ženske li
ge, 13. 30).
Košarka
Maribor: BWC-Kovinoteh
na (4. krog A-1 moške lige, 20)
Celje: Celje-Ilirija (19. 30)
Maribor: Slivnica-Comet
Ljubljana: Olimpija ml-Pivo
varna Laško (4. krog A-2 mo
ške lige, obe 17. 30); Velenje
Elektra-Janče (18), Prebold
Plima-Hrastnik (3. krog B mo
ške lige, 19).
Nogomet
Zreče: Unior-Dravinja, Ro
gaška Slatina: Steklar-Bel
trans, (6. krog III. lige, obe 15)
Kozje: Odred-Brežice, Šo
stanj: Usnjar-Tim Laško
Vransko: Kiv Vransko-Šmar-
je, Krško: Krško-Koviar
(3.krog MNZ Celje, vse 16).
Rokomet
Škofije: Burja-Žalec (2
krog I. ženske lige, 18).
Nedelja, 24. 9.
Kegljanje
Celje: Miroteks II-Cerknic
(1. krog II. ženske lige, 14).
Košarka
Rogaška Slatina: Rogaška
Interier (4. krog A-1 moške li
ge, 17), Maribor: Maribor-Ke
moplast (3. krog B moške lig*
11).
Nogomet
Velenje: Rudar-Primorj«
Beltinci: Beltinci-Publikufl
(9. krog I. lige); Šentjur: Šent
jur-Rudar (T), Ljubljana: B3
deče-Era Šmartno (7. krog 5
lige, vse 14. 30).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Celje P1
vovarna Laško (1. krog I.
ške lige, 17).
Sreda, 27. 9.
Košarka
Polzela: Kovinotehna-Efe
Pilsen (prva tekma 2. krog1
Koračevega pokala, 20), Celi«
Celje-Wolfenbiittel (prva tek
ma 2. kroga pokala Ronchetti
19).
Rokomet
Velenje: Vegrad-Mlinot^
(3. krog I. ženske lige, 19).
Izstop Kranja
Neposredno pred začet-
kom državnega prvenstva
za rokometašice je iz lige
izstopila ekipa Kranja, iz-
praznjeno mesto pa zaradi
časovne stiske ne bo zapol- ,
njeno. Tako bo v vsakem
krogu ena ekipa prosta;
v soboto Velenjčanke,
v sredo pa Žalčanke.
Št. 38. - 21. september 1995
[ž
ŠPORT
Čelič odhaja
zaradi spora?
reljski prvoligaš osial brez najbolj zveneče okrepitve — Jarc:
posamezniki se morajo podrediti kolektivu- Celic: »No
rommentl«
»Zaradi spora s trenerjem in težav s prilago-
ditvijo na novo okolje se je Drago Čelič odločil,
ja predčasno zapušča Publikum,« je v soboto
poročilo vodstvo celjskega prvoligaša, ki po
Jabi četrtini prvenstva ostaja brez najbolj
i jveneče okrepitve, saj Čelič svoje odločitve ne
oauicrava spremeniti in je sina že izpisal iz ene
oljskih osnovnih šol.
Zadeva se je zakuhala ob polčasu tekme
- Rudarjem, ko se je v slačilnici dialog med
kličem in Jarcem končal z igralčevim protest-
jjjm metanjem dresa po tleh. Trener je razbur-
,enega Hrvata poslal iz slačilnice in ga zame-
šal z Baumanom, dokončno pa se je položaj
jaloihal v petek, ko je Čelič trenerju Jarcu in
Jirektorju Florjaniču sporočil, da zapušča
Celje-
»Nisem videl uradnega sporočila kluba, ne
tem kaj piše, toda s Čeličem se nisem spri,« so
se v nedeljo v Borutu Jarcu mešali občutki
razočaranja, jeze in začudenosti. »Igralca sem
zaradi nešportnega obnašanja odstranil iz sla-
čilnice in na petkovem sestanku je kot razlog
želje po odhodu navedel prav dogodek z meta-
njem dresa, ki ga v prihodnje iz spoštovanja do
kluba ne more nositi. V vsebinskem smislu se
je naši igri delno prilagodil, sčasoma bi se
iahko še bolje, toda Publikum ni Real, Bayern
ali Milan. Dokler bom trener na Skalni kleti,
se bo vsak posameznik moral podrediti kolek-
ivu,« pravi Jarc.
Celjski strateg ima znotraj kluba vse moč-
lejšo opozicijo, ki sicer priznava njegovo mar-
\^»st, a je >premlad in neizkušena Klarič je
ircu za zmago proti Gorici čestital kar skozi
ienske rešetke (!), drugi so bili nezadovoljni
ligro in negodovali nad bunkerjem, ki je zad-
nje četrt ure branil minimalno vodstvo. »Okri-
i so me za remi z Mariborom, vendar takrat
plci niso poslušali navodil o manj napadalni
ijri. Z Goričani je bilo drugače, doma so ostale
se tri točke, pa spet ni v redu,« počasi izgublja
potrpljenje Jarc.
Drago Čelič - menda je eden redkih igralcev,
ki je v celoti dobil denar za dveletno pogodbo
-jebil zadržan in ni želel komentirati zadnjih
dogodkov. Počasi je na dan prišla tudi infor-
macija, da v Celje ni prišel iz avstrijskega
J^nza, marveč iz hrvaškega drugoligaša Usko-
ka iz Klisa in očitno bo še ena v nizu zgrešenih
"ivesticij iz tujine tipa Borovič, Krstičevič,
Grgič, Njeguš, Kršek...
Prašnikar kamenjan
Rudar je na derbiju v Murski Soboti v zadnji
minuti ostal brez zmage in v 85. minuti brez
trenerja Bojana Prašnikarja. Ko je ob robu
igrišča delil navodila igralcem, ga je v glavo
zadel kamen, ki je priletel s tribun in velenjski
strateg je padel kot pokošen. Bil je v tako
hudem šoku, da se ni mogel udeležiti novinar-
ske konference po koncu tekme, mladi repre-
zentant Jernej Javornik pa ima po grobem
naletu Ingmarja Bloudka na večih mestih
zlomjeno nogo in se zdravi v Kliničnem centru
v Ljubljani.
Prvi derbi po letu 1964 *
Dravinja je z Bloudkom edino neporaženo
moštvo tretje lige, Unior je z dvema zaporedni-
ma zmagama v sredini lestvici, v soboto pa bo
v Zrečah veliki derbi sosedov. V nevarnosti bo
dosedanji konjiški rekord iz leta 1985, ko je se
ob gostovanju Crvene zvezde zbralo 1500 ljudi,
tekmeca pa se bosta za prvenstvene točke po-
merila prvič po sezoni 1963/64. Konjice so
takrat premagale Zreče s 5:1 in 7:0, kluba sta
potem razpadla, toda tradcionalno rivalstvo je
ostalo. V zadnjih letih je bila v pokalu boljša
Dravinja s 3:2 (0:0, po 11-m) in 2:0, mnogi
nekdanji igralci konjiškega ligaša pa si zdaj
v vijoličastem dresu Uniorja (Videčnik, Gom-
boc, Vogelsang, Kranjc, brata Kokol, Boldin,
Matavž) želijo zmago, ki bo v letošnji sezoni
v Dravinjski dolini najbolj ceniena.
ZELJKO ZULE
Foto: SHERPA
publikovna uprava je na torkovi seji sprejela
odločitev Čeliča, ki se o prestopu že dogovarja
, dvema prvoligašema, a se zaradi dveletne
pogodbe s Celjani lahko zaplete okrog odškod-
nine.
Velenje je zaradi finančnih težav odpovedalo
tekmo mladih reprezentanc Slovenije in Ukra-
jine, tekma naših in hrvaških upov pa bo 14.
novembra zanesljivo v Celju.
Med tednom je Šoškiča na klopi Olimpije Šo-
škiča zamenjal dr. Verdenik, zaradi nezdruž-
ljivosti funkcij klubskega trenerja in selektor-
ja reprezentance pa je NZS sporočila, da bo
konca meseca imenovala novega selektorja.
Drago Čelič.
Savinja za
odbojko
Neurejeni odnosi in prere-
kanja v edinem celjskem od-
bojkarskem klubu so v največ-
ji meri botrovali k ustanovitvi
novega kluba, ki bo deloval
pod imenom Savinja. Projekt
je vodil Franc Kovačič, ki je
vrsto let prvi mož celjske od-
bojke in tudi častni predsed-
nik, zdaj pa je predsednik Sa-
vinje. Novi klub se bo v prven-
stva vključeval s pionirkami,
kadetinjami in mladinkami,
svoja središča pa bo imel v Ce-
lju, Laškem, Vojniku, Štorah
in Žalcu.
Rekreativno
drsanje
V petek se bo v Mestnem
parku začela sezone rekreativ-
nega drsanja.
Uvodni dan bo vstop prost:
od 10. do 11.30 za osnovnošol-
sko mladino, od 20. do 21.30
pa za srednješolce in odrasle.
Skozi vso leto bo rekreativno
drsanje omogočeno ob petkih
od 20. do 21.30 ure ter ob so-
botah in nedelj ah v dopoldan-
skem terminu od 10. do 11.30
ure ter v popoldanskem termi-
nu od 15. do 16.30 ure. Vstop-
nina bo 300 in za otroke 200
tolarjev.
Šport za zdravje
Slovencev
Ministrstvo za šolstvo in
šport je pripravilo akcijo Te-
den športa-šport za zdravje
Slovencev, ki bo potekala od
22. septembra do 1. oktobra.
Na ministrstvu so ugotovili, da
se v naši državi aktivno ukvar-
ja s športom 12 odstotkov pre-
bivalcev, v Evropi pa skoraj
dve tretjini. Zato so prepriča-
ni, da se v Sloveniji lahko od-
stotek zviša in prvi korak bo
omenjena akcija. Nosilci ak-
tivnosti morajo biti klubi, za-
vodi, društva...
Portorož: na zadnji dirki dr-
žavnega prvenstva v kartingu
je Alen Pevec tekmece prehitel
kar za dva kroga in znova po-
stal prvak v kategoriji formula
125 ccm.
Tacen: na mladinskem dr-
žavnem prvenstvu v spustu je
v K-l zmagal Javornik pred
Kuraltom, šesti je bil Plevnik
(vsi Nivo), celjska trojica pa je
bila najboljša v moštveni vož-
nji 3xK-l.
Laščani prvoligaši
Na kvalifikacijskem turnirju za popolnitev mladin-
ske lige v košarki je Pivovarna Laško premagala Koper
s 74:71 in Litijo s 74:56 ter se uvrstilo v prvo ligo,
v kateri sta že Comet in Polzela.
Po škandalu s pokalom (prvotni žreb je bil razve-
ljavljen, predsednik TK Kune pa odstavljen) je do
zapleta prišlo tudi na štartu prvenstva. Republika je
tekmo z Litijo izgubila z 0:2, ker oba tujca zaradi
nepopolne dokumentacije nista imela pravice nastopa,
vendar že lahko nastopata za moštvo iz Postojne.
. MNZ Celje: v 2. krogu Kro-
^j-Rola 3:3, Galero-Ješovec
p, Štraus-Oplotnica 6:7, Or-
«an prost. Vrstni red: Oplotni-
!ja 6, Krošelj in Rola 4, Ješovec
jStraus, Galero (-), Orkan (-)
.Celje: v 17. krogu Skavti-
^artno 3:4, Pelikani-Klateži
b:1, Umetniki-Stalin 2:1, Ma-
j^ero-Č. baron 0:7, Ščurek-
Jewin 3:2, Sokoli-Cosmos 3:3.
18. krogu Č. baron-Pelikani
2> Cosmos-Ščurek 3:7, Kla-
pi-Umetniki 3:3, Stalin-So-
6:1, Šmartno-Marinero
A Kevvin-Skavti 2:1. Vrstni
pe(J: Klateži 40, Marinero 39,
fellkani 35, Sokoli 33, Kewin
J Ščurek 28, Č. baron 24,
:lalin 23, Šmartno 20, Umet-
^ 18, Cosmos 14, Skavti 6.
k Laško: v 11. krogu Koln po-
t^Goldhorn 5:7, Cosmos-Zla-
>g 5:19, Breze-Gren 0:4,
^nžerji-Komunala 10:2,
JJišek-Strmca 3:6. Vrstni
Goldhorn, Zlatorog 20,
ai*žerji 16, Strmca 13, Koln
pobi 11, Cosmos 10, Gren 9,
Breze 6, Zimšek 3, Komunala
1.
Slovenske Konjice: v 3. kro-
gu Konjice-Mineral 1:2, Do-
brava-Unimont 1:1, Loče-Žiče
7:1, D. vas-Vitanje 2:2, DSV-
Nirvana 2:0, Florjan-Bazar
0:2. Vrstni red: Mineral 9, Vi-
tanje, D. vas 7, Loče, DSV 6,
Dobrava, Žiče 4, Konjice, Ba-
zar 3, Florjan, Unimont 1, Nir-
vana 0.
Šentjur: *v 3. krogu Macro-
rom-Maratonik 1:1, Ronex-
Dramlje 2:1, Ahac-Loka 5:4,
Jakob-Tratna 4:1, Slivnica-
Vodruž 8:5. Vrstni red: Ronex
9, Maratonik 7, Jakob 6 itd.
Šmarje: v 13. krogu Zibika-
Rodne 3:1, Janina-Kostrivnica
1:1, Alatnica-Atom 0:3, Dobo-
vec-Štraus 4:0, K. vrh-Rebus
1:1. Vrstni red: Dobovec 32,
Alatnica, Atom 24, Zibika 23,
Janina 20, K. vrh 19, Štraus
17, Rebus 15, Kostrivnica 5,
Rodne 1.
Kegljaški start
Konec tedna se bo v večini
lig začelo novo kegljaško pr-
venstvo, zaradi manjšega šte-
vila klubov pa bodo šele sredi
oktobra štartale igralke v tret-
ji ligi ter moštva območne lige,
iz katere sta izstop napovedala
Dobrna in Metka.
Ženska ekipa Miroteksa upa
še na deseti zaporedni naslov
državnih prvakinj, mesec dni
pred svetovnim pokalom na
Dunaju (organizatorji še ved-
no niso sporočili popolnega
seznama nastopajočih klubov)
pa so v zelo dobri formi Kardi-
narjeva, Tkalčičeva, Petakova
in Seškova. Za preostali dve
mesti s približno enakimi
možnostmi kandidirajo Gro-
belnikova, Zupančeva in mla-
da Ledinekova, ki bo na uvod-
nem srečanju v Trbovljah še
rezerva.
Derbi z Gradisom bo na
sporedu že v 5. krogu, nepo-
sredno po svetovnem pokalu.
»Priprave v Kranjski Gori se
že obrestujejo, v primerjavi
z zadnjo sezono pa je najbolj
napredovala Šeškova. Pred
Dunajem sem lahko optimist,
čeprav se v mesecu dni forma
tudi lahko pokvari. Najbolj
pomembno bo skozi prven-
stvene dvoboje dobiti peto in
šesto igralko, v času sejma pa
smo v Golovcu vendarle lahko
opravili nekaj treningov,« me-
ni trener Lado Gobec.
Moška ekipa z novim pokro-
viteljem in vrnitvijo Milca
(Žalec) ter Topičem (Petrol)
starta na uvrstitev v sredino
lestvice, Cestno podjetje pa
zahteva vsaj 6. mesto. V drugi
ligi bodo letos tekmovali Žal-
čani ter med ženskami Miro-
teks II, v tretji ligi pa Šoštanj,
prvič Konjice in v ženski kon-
kurenci po izpadu iz višje kon-
kurence Komcel in Miroteks
III.
St. 38.-21. september 1995
REPORTAŽA
V breznu kavk
Velenjski jamarji so se prejšnji mesec vrnili z uspešne odprave
v Makedoniji - Obljubljena dežela v tridimenzionalnem svetu vlage In teme
— Odkrili so 16 globokih brezen
»Jamarstvo je nekaj po-
dobnega kot primerjava
kraškega masiva z dreve-
som. Jamarji vstopamo vanj
skozi najtanjše vejice na vr-
hu krošnje in napredujemo
proti deblu, proti izviru.
Kljub temu da smo še viso-
ko v krošnji, ko poznamo
samo odseke tega drevesa,
jih moramo videti kot del
enega sistema. Jamarji smo
geografi kraškega podzem-
lja, opisovalci tridimenzi-
onalnega spleta votlin,« je
dejal Željko Pompe, član
velenjskega jamarskega
kluba Speleos. Nekateri
pravijo, da so jamarji alpi-
nisti navzdol, saj obojni
uporabljajo približno ena-
ko opremo in tehniko. A al-
pinisti vedo, kam in kako
visoko gredo, pred jamarji
pa se odpira skrivnostni
svet vlažnega podzemlja.
Jamarska ekipa, v kateri
so bili vodja odprave Raj ko
Bračič, člani Željko Pompe,
Martin Jelenko, Primož
Areh, Jože Tišler, Vojko Bi-
tenc in snemalec Milan Ma-
ric, se je zadnji julijski dan
v zgodnjih jutranjih urah
odpravila na pot proti Ma-
kedoniji. Zastavili so si ve-
like cilje, najtežje uresniči
ljivo pa bi bilo doseči ma-
kedonski globinski rekord
na še neraziskanem ob-
močju.
»Na skopskem letališču
smo doživeli prisrčen spre-
jem, po katerem so nas
predstavniki Speleološke
zveze Makedonije in inšti-
tuta Peoni odpeljali v 16 ki-
lometrov oddaljeno Matko,
kjer je turistično rekreacij-
ski center,« je pripovedoval
Željko Pompe. »Članom od-
prave so gostoljubni doma-
čini pokazali jamo Ubavi-
ca: »Deviško bela jama
s prečudovitim jamskim
nakitom, z zelo lepimi he-
laktiti, kapniki čudnih
oblik, bi se v našem jeziku
imenovala krasotica. Tako
lepe jame marsikdo izmed
nas še nikoli ni videl.«
2. avgusta naj bi odšli na
prostor načrtovanih razi-
skav, na območje Jablanice,
pa je bil ravno Ilin den, ve-
lik makedonski praznik, in
gostitelji so želeli, da jim
jamarji prikažejo vrvno
tehniko na 70-metrski ver-
tikalni steni. Atraktivno
predstavo si je ogledalo
skoraj 2 tisoč ljudi, posnela
pa jo je skopska nacionalna
televizija »Dobro jutro, Ma-
kedonija«. A že naslednje
jutro navsezgodaj, potem
ko so jih domačini pospre-
mili na pot s smehom in po-
ljubi, so se v landroverju
odpeljali proti Jablanici,
vmes pa se malce spominja-
li, kako so jih Makedonke
naučile plesati oro.
Garanje zaman
»Po cesti Skopje-Tetovo-
Struga smo prispeli do vasi
Labunište,« je nadaljeval
z opisom dogajanj član ve-
lenjske odprave. Z zanima-
njem so prisluhnili zgod-
bam domačinov, ki so pri-
povedovali o izredno globo-
kih jamah na tem območju,
in se podali v raziskovanje:
»Na planino Jablanica, na
višino 1650 metrov, smo
prispeli po dveh urah vož-
nje s traktorjem in postavili
bazni tabor.«
Obkrožala jih je prečudo-
vita pokrajina, ki so ji dali
poseben pečat prijazni pa-
stirji ovac, ko so jim rado-
darno stregli z ovčjim in
kozjim sirom ter mlekom.
Člani odprave so se tudi
prepričali, da ni to območje
nič kaj varno. Okrog njiho-
vih šotorov so, sumljivo bli-
zu, radi tacali ogromni
medvedi.
S konji so prenesli opre-
mo še nekoliko višje in po-
stavili tabor na višini 2100
metrov, od koder naj bi za-
čeli raziskovati. Čakala pa
jih je vrsta razočaranj, kajti
brezna so bila plitka. Deni-
mo jama, ki naj bi bila po
pripovedovanjih globoka
več kot 100 metrov, je meri-
la le 18 metrov... Strah ima
velike oči še zlasti v tem-
nem podzemlju, tako da
ljudje marsikdaj vidijo ja-
me precej globlje, kot so
v resnici.
Neradi so ugotovili, da je
to območje manj zanimivo,
kot so pričakovali, a se
kljub temu lotili napornega
garanja. Ničesar niso našli
in morali so oditi, še prej pa
so se vzpeli na vrh Stržak in
fotografirali Jablanico. Vr-
nili so se v Labunište, v ra-
dijskih poročilih pa slišali:
»Knin je padel...«
Stara legenda
preseka pot
Nova smer odhoda jih je
gnala v Tašmanište, kjer so
se ustavili, da bi se spočili.
Nagovoril jih je makedon-
ski učitelj in omenil nena-
vadno prošnjo. Raziščejo
naj staro legendo, ki pripo-
veduje o skopskem in
ohridskem begu.
Prvi beg je bil bolj pri-
ljubljen in ljudje so ga imeli
rajši, zato je ohridskega za-
jelo močno ljubosumje.
Skopskega bega je napadel,
mu uničil posest, vse njego-
ve ljudi pa pobil, razen
dveh hčera. Ti dve naj bi
begova zloba zaprla v brez-
no. Po legendi o begovem
maščevanju naj bi se ena iz-
med hčera uspela rešiti iz
jame.
»Raziskali smo to brez-
no,« je povedal Željko Pom-
pe, »in na dnu našli člove-
ške kosti ter v kamen vrisan
križ. Izhoda iz jame pa ni-
smo odkrili.« Morda bo le-
gendo zmotila še kakšna
novejša beseda makedon-
skih zgodovinarjev.
Nenavadne pustolovšči-
ne, ki je bila zanimiv pre-
dah v njihovi odpravi, pa še
ni bilo konec. Spoznali so
človeka, ki je medicinski fe-
nomen. Gero Cecarovski
ima namreč srce na desni
strani. Mnogi medicinski
inštituti na tujem bi si radi
tega moža podrobneje ogle-
dali, velenjski jamarji pa so
prav tako radovedno pri-
sluhnili bitju srca na desni
strani. Ta možakar je bil
izreden tudi zaradi svojih
plezalnih sposobnosti, saj je
steno, ki je po zahtevnosti
ocenjena s sedmico, preple-
zal v navadnih jermenastih
opankah.
Jamarski eldorado
»Po prihodu v vas Luko-
vo smo se razdelili v dvojke
in pričeli raziskovati to ob-
močje. Na dan smo preho-
dili v povprečju po 20 kilo-
metrov in našli 37 objektov,
vendar nobene vertikalne
jame,« pravi Željko Pompe.
Po neuspešnih iskanjih, ko
so naleteli le na ogromno
kač in škorpijonov, so se
odpravili nazaj v Matko pri
Skopju: »Na terenu smo bili
že precej dni, naredili pa
nismo nič omembe vredne-
ga. Zato smo od speleološke
zveze Makedonije zahteva-
li, naj nam omogoči razi-
skovanje na 2538 metrov
visoki gori Solunska glava,
kjer je dosežen makedonski
globinski rekord.« Tudi iz
te moke ni bilo kruha, saj
imajo tam vojaški učni
center.
Kot izhod v sili so izbrali
območje Debra, kajti slišali
so, da naj bi bilo obe-
tavno ...
Odprava je trajala že de-
set dni: »Izvedeli smo za
brezno, ki naj bi bilo globo-
ko najmanj 80 metrov, in se
odpravili do vasi Bitoše, tik
ob albanski meji. Ker je to
obmejno območje, smo mo-
rali tabor postaviti zraven
vojaške karavle na višini
990 metrov. Dovoljenja, da
bi tabor postavili na višini
2200 metrov, pa nismo do-
bili. Tako smo morali s pol-
no opremo vsak dan znova
premagovati 1300 metrov
relativne višine v zahtevnih
stenah, da bi prišli do ob-
močja raziskav. A naši na-
pori so bili tokrat poplača-
ni, kajti pred nami se je od-
prl pravi jamarski eldo-
rado.«
Brezna kavk
V sedmih dneh so razi-
skali 25 objektov, od tega
16 brezen, globokih do 100
metrov. Brezna, ki so jih
odkrili, so bila za razisko-
vanje tako zahtevna, da so
ostali celo brez posnetkov:
»Prvo brezno smo poimeno-
vali Brezno kavk, saj je bilo
v njem na tisoče planinskih
vran, ki so plahutale nao-
krog. Preostalim breznom
smo nadeli le še zaporedne
številke. Določili smo na-
tančne lokacije vseh novo-
odkritih jam in vse po-
membnejše parametre.
S seboj smo odnesli tudi
primerke jamskih živali, ki
jih bodo slovenski strokov-
njaki v nadaljnji analizi po-
drobno proučili.«
Globinskega rekorda ni-
so uspeli doseči, pa vendar
je z odkritjem globokih bre-
zen njihova odprava doži-
vela uspeh. Makedonski -ja-
marji so bili začudeni nad
tem dosežkom, še zlasti nad
izjemno dobro kondicijsko
pripravljenostjo velenjskih
jamarjev. Po 6 urah vsa-
kodnevnega nošenja opre-
me so zmogli še dovolj moči
za 10 ur raziskovanja. Se-
dem dni zapored je bilo ta-
ko. Vsi močno shujšani so se
21. avgusta odpravili proti
domu, prepričani, da je bilo
vredno truda. Ko so odšli iz
Makedonije, so o njih poro-
čali malodane vsi mediji,
medtem ko ob prihodu ni
zanje vedel skoraj nihče.
Načrti v jamarstvu se
lahko kaj hitro spremenijo.
Zato, pravijo geografi kra-
škega podzemlja, ker nikoli
ne vemo, kakšen je tridi-
menzionalni svet, ki se bo
odprl pred našimi očmi.
KSENIJA LEKIČ
Na Ilin den so gostoljubnim Makedoncem prikazali svojo
vrvno tehniko na vertikalni, 70 metrov visoki steni.
Posebnost ene izmed čudovitih jam v Jablanici so aragonitni ježki in bogato kapniško
okrasje. Veliko lepot na majhnem prostoru.
Jamarji so raziskovali tudi v Matki na obrežju Treske. Čolna ni bilo od nikoder. Po
napornih raziskavah, ki niso obrodile sadov, jih je tisti dan čakalo še skoraj deset
kilometrov utrudljive hoje po blatu.
Jablanica. Brezna v še neraziskanem območju so se prehitro zaključevala, odpravi pa se
je iztekal odmerjen čas. Prav so imeli, ko so verjeli, da se bo vendarle zgodilo nekaj
odločilnega.
Nt
Krajani v
energnD
Že več kot
kar so kraja,
hribovskega
Šmartnim oh
zorili, da jj.
elektrika ^
težave. Luči
enkrat delali
Seveda so ?a
gijo plačeva|j
kot vsi ostali,
Pred kakšn
se razmere še
si prebivalci
skupen transi
za Mali Rovt
tijskih in j
strojev. Njihc
bolj oddaljen
menil le to, (i
še manj elei
kar najbolj ot
v tem zaselk
kmetiji Valen
njem Viclovni
Poleti 195
skupnost Šma
Elektrodistril
slovila pripor
električne na
Rovtu, saj so
oskrba z elekt
tem območju;
no kritična,
z Elektra Ce
v tem zašel
predvidevajo
za izboljšanje
trične energij
dali, da naj l
formatorske
priključki vki
obdobje 1991
potrpežljivo c
to pa se spel
bo z gradnjo
postaje. Do d
ostal pod ei
s tem da se ra
šajo, saj pa
Pel
in
Di
pe
in
od
Če se je ne
je mlajša sest
hitela starejš<
usodno za sta
Ljudje so j
je s ta starš*
ima? Tako za1
pa je veljalo
niso bili poti
Čeravno Slovi
li nismo bili n
jaškim stanoi
pomenilo biti
dec. Takšno
žatosti se vleč
nin. Takrat,'
nje še strani
poslitev mos
mladosti do
samo norčki H
li vojaki. To
v rodovni sk^
čina še ni bil'
Odkar pa
oboroženi de'
ganizem
vselej nabori
so se moral' 1
s stalnimi v°'
tudi z vpokl'c
vrst svojih P°
vek iz sredi®
čletja je vp^l
sarske vojšča*
pce (Landsk11
žili do sivih 1*
li le pobiti i".'
in nesposob^
dobili cesars*5
Št. 38. - 21. september 1995
REPORTAŽA
20,21
rai brez napetosti
anvt pod Menlno že več kot deset let prosijo za bolj kakovostno električno
J naposled obljublja rešitev
Mip v dolini venomer na-
energ1^ v
rašča-
Kmetija brez strojev
c icmetije Valentijevih, naj-
ii prikrajšane za električno
b°ergijo med vsemi 13 kmeti-
en j v Malem Rovtu, se odpira
čudovit razgled na celotno
7adrečko dolino in del Savinj-
ke oko pa seže tudi do Pohor-
5 in daleč proti Novemu me-
stu. »Res je lep pogled,« pravi
Bruno Valenti ob našem pri-
hodu, »a kaj, ko na kmetiji ni
moč doseči nobenega napred-
ka. Polovico tega razgleda bi
zamenjal za dobro električno
energijo.«
V sedmih letih, odkar so se
Valenti j evi preselili iz Velenja
na kmetijo pod Menino, jim je
pomanjkanje elektrike pov-
zročilo veliko skrbi in škode.
Menjati so morali tri hladilne
skrinje zaradi okvare elektro-
motorja, hladilno omaro, tri
elektromotorje na hidroforju,
tri elektromotorje in tri pro-
gramatorje na pralnem stroju,
ročno krožno žago, ročno kot-
no brusilko, grelec vode ter vr-
sto gospodinjskih strojev. Te-
levizijski sprejemnik imajo
večkrat v popravilu kot v upo-
rabi, pred kratkim pa je poka-
dilo še iz glasbenega centra.
Toliko je bilo dejanske škode,
še več pa take, ki jo je nemogo-
če natančno izračunati.
»Ko smo se odločili, da bo-
mo pričeli kmetovanjem, sem
nakupil najnujnejše kmetijske
stroje, vendar jih nismo mogli
pričeti uporabljati. 4-kilovat-
ni motor je le za silo migetal.
Ne moremo si omisliti niti
stroja za molžo, kaj šele pu-
halnika ali sušila za krmo, vse
bi zgorelo,« pripoveduje Bru-
no Valenti. Tudi v gospodinj-
stvu takšna elektrika ne za-
došča. Marija Valenti porabi
5 ur za eno samo pranje, s tem
da mora perilo pred tem kuha-
ti na štedilniku, ker zmore
stroj opraviti samo izplakova-
nje. Električna napetost je
prešibka tako za mikrovalov-
no pečico kot brivski aparat.
Položnice v dveh mesecih pa
kljub temu znesejo kakšnih
5 tisoč tolarjev.
Na kmetiji, veliki 32 hektar-
jev, pogrešajo elektriko skoraj
pri vsakem opravilu. Gozda
imajo kar 24 hektarjev, pa mo-
rajo les žagati drugje in to dra-
go plačati. Lani so posekali 60
. kubikov lesa, in ker ga zaradi
•slabe mehanizacije niso mogli
sami predelati pravočasno, je
prvovrstni les izgubil na ceni.
Napadel ga je lubadar in Va-
lentijevi so namesto 11 tisoč
zanj dobili le še 5 tisoč mark.
Bruno in Marija Valenti sta
imela veselje do kmetovanja,
zato sta se, misleč, da bosta
zmogla ustvariti trdno kmeti-
jo, ki bi omogočila zaslužek
tudi njunima otrokoma, iz me-
sta preselila na planino. »Nič
ni tako, kot sva pričakovala,«
pravita danes, »delati sva pri-
pravljena od jutra do večera,
pa nimamo pravice niti do do-
bave takšne električne energi-
je, kot jo imajo povsod drug-
je.« Razmišljata, da bi kmetijo
pustila in odšla nazaj v mesto.
Življenje na višinski kmetiji
je že samo po sebi težje kot
v nižini. »Vsakemu pravim,« je
dejal Bruno Valenti, »pridi
v mrzlem zimskem jutru in na-
pravi prvo gaz...«
Elektro Celje na
potezi
V Elektru Celje so v petih
letih pri Valentijevih opravili
tri meritve električne napeto-
sti, vendar kljub temu, da so
napetosti nihale od 50 do 150
voltov še niso pričeli sanacije.
S problemom tega zaselka je
dobro seznanjen tudi Ivan
Purnat, župan občine Nazarje,
ki je junija letos ponovno opo-
zoril Elektro Celje, naj dobavo
električne energije naposled
ustrezno razrešijo. »Minilo je
že več kot četrt leta, pa iz
Elektra nismo prejeli niti od-
govora,« je povedal Purnat in
tudi dodal, da je občina pri-
pravljena projekt v Malem
Rovtu sofinancirati. Župan pa
je aprila letos o problemu ob-
vestil tudi pristojnega elektro-
energetskega inšpektorja
Zlatka Mraza v izpostavi Celje
Republiškega energetskega in-
špektorata.
»Julija sem se sestal s pred-
stavniki Elektra Celje in od
tehniške službe zahteval, da
v skladu s pravilnikom
o splošnih pogojih za dobavo
električne energije iz elektro-
energetskega omrežja Sloveni-
je ustrezno ukrepajo, saj so
zahteve krajanov malega Rov-
ta utemeljene,« je povedal
Zlatko Mraz. »Odgovora iz
Elektra še do danes nisem do-
bil. Če do konca tega meseca
ne bodo odgovorili, bomo
v elektroenergetski inšpekciji
kljub finančnim težavam elek-
trodistribucije prisiljeni ukre-
pati tako, da bomo izdali ure-
ditveno odločbo.« Po tej odloč-
bi bi bili v Elektru Celje dolžni
poskrbeti za Mali Rovt.
KSENIJA LEKIČ
Elektro Celje je na potezi že
več let, tako da so trenutek za
pravočasno ukrepanje že
idavnaj zamudili. Franc Ko-
želj. vodja razvoja v Elektru
Celje, je ° razreševanju pro-
blema v Malem Rovtu pove-
dal: »Pred dvema letoma smo
napisali projektno nalogo za
rešitev tega problema, do izvr-
šitve naloge pa praviloma mi-
nejo tri leta. Tudi v tem prime-
ru je največji problem po-
manjkanje denarja. Navsezad-
nje smo se odločili, da bomo
skušali najti začasno rešitev
problema. V teh mesecih, za-
gotovo še pred zimo, bomo po-
ložili 1000-metrski samonosni
kabel in s tem izboljšali nape-
tost. Opravili bomo tudi meri-
tve, in če bodo rezultati dobri,
bo tako ostalo morda dalj ča-
sa. Trajna rešitev pa bi bila
izgradnja daljnovoda 20 kV in
transformatorske postaje Mali
Bovt.«
Na Celjskem ta čas najbolj
kritični zaselki, v katerih jim
elektrika povzroča hude teža-
ve, so naslednji: Sladka Gora
v občini Šmarje, Laška vas pri
Štorah, Lindek pri Frankolo-
vem, Lepa Njiva v mozirski
občini in Hom v občini Gornji
Grad. Na Elektru Celje vsako
leto evidentirajo približno 30
takih zaselkov, v katerih je po-
trebno izboljšati dobavo elek-
trične energije. Letno zgradijo
od 30 do 40 transformatorskih
postaj. Toliko zaselkov torej
sanirajo, vendar se vedno zno-
va pojavljajo novi nujni pri-
meri, tudi zaradi zastarele
opreme v razdelilnih transfor-
matorskih postajah, ki jo je
treba obnoviti.
Viclovnikova kmetija leži na 725 metrih nad Zadrečko dolino.
Previsoko, da bi imela zagotovljeno dovolj kakovostno dobavo
električne energije? Z enakim problemom se srečujejo še na 12
kmetijah v zaselku pod Menino.
Bruno in Marija Valenti sta pred sedmimi leti prevzela kmetijo
Zgornji Viclovnik v Malem Rovtu. Kljub njuni zagnanosti kme-
tija ne napreduje, saj zaradi šibke električne napetosti ne
moreta imeti niti najobičajnejših kmetijskih strojev.
ivljov merim, paleov pet...
■a starši,
tovar'ši!
devetnajst let,
tim, paleov pet,
dostave
re.
(France Prešeren: Soldaška)
smeli v domači fari beračiti.
Kajti prihrankov >soldnarji<
Praviloma nikoli niso imeli,
čeprav so bili pogosto udeleže-
ni pri vojnem plenu. Solde so
jjni sproti pobrali kvartaški
dolgovi, >marketendarice<, ki
so kot kramarice spremljale
v°jake v miru in vojni in so
Poleg pijač, tobaka in raznih
drobnarij prodajale tudi same
Kako so svoj čas novačili
jante za >sold<? Lovili so jih
^ko, da so se vojaški agentje
P° gostilnah šopirili z denar- •
1®m> slikali mladim petelinom
sladkosti vojaškega poklica,
°Prezali za nesrečno zaljublje-
nastavljali zanke pri
f^artanju, celo takšne, ki so
M zaradi česa iskali sodnijski
'riči, so reševali v vojaško
pknjo. Ravno tako so >reševa-
. * Zasledovane golobrade pod-
anike, ki so ubežali zemljiški
Sospodi in se potikali ali skri-
nj Po okolici.
" naših krajih so začeli vpe-
ljati splošno vojaška dolž-
; 0sj °d cesarice Marije Terezi-
ja	Spočetka so še bile
Zr*e izjeme. Oproščeni so bili
si Prvorojenci med na-
fcurt k* kmetov in obrtnikov,
dol?entje bogoslovja in po-
sl Sčasoma je vojaška
J^ba čakala vsakega mlade-
a> ki je bil spoznan za zdra-
vega - telesno in duševno. In od
takrat se je začelo utrjevati
mnenje, da je nepotrjen mla-
denič nekakšen >izvržek<, prav
tako so mu tudi rekli, da je bil
pri naboru izvržen. Toda koli-
kor je v kakšnem času smrdelo
po smodniku, manj je takšen
predsodek veljal. V nevarnih
časih so fantje in možje iskali
vse mogoče zvijače, da bi se
ubranili vojaščine. Delali so se
neprištevne, se celo pohabili,
da bi ne bili sposobni za
orožje.
Na laškem starem gradu Ta-
bor je do ureditve v restavraci-
jo rasel v Evropi zelo redek
strupeni ruj, s katerim so si
v izogib vojaščini vtrli kožo,
da se jim je grdo zgnojila in
>obotavljala<. Marsikdo si je
s tem oskrbel odlog - pa tudi
nehoteno pohabo.
No, v časih dolgega premora
med vojnimi spopadi pa se je
nepotrjenega mladeniča držal
slab sloves.
»Se k vojakom ga nočejo,«
so si prišepetovala dekleta.
Odhod k naboru je bil za
fante dogodek družbene velja-
ve. Fant je po potrditvi na na-
boru sicer ostal fant, vendar je
veljal za možatega. Da je spo-
soben, >tauglih< so rekli še do
nedavnega. Svoje dni se je
vznemirila vsa vas, vsa občina,
ko so šli fantje >na štel'ngo<,
kot so še iz avstrijske dobe de-
jali naboru. Vsako leto je dolo-
čen letnik fantov >dozorel<.
Kakor v katerem času, no, obi-
čajno so bili klicani k naboru
pri osemnajstih ali devetnaj-
stih letih, v vojnih letih tudi
pri šestnajstih, sedemnajstih.
V večjih vaseh, kjer je bilo
več nabornikov, so se na od-
hod pripravljali kar več dni.
Kakšen vaški veljak je dal oče-
diti loj trni voz in hlapcu uka-
zal temeljito zloščiti konjsko
opravo. Potem so vaška dekle-
ta voz >okrancala< z zelenimi
venci, svežim ali suhim cvet-
jem ter s trakci v narodnih
barvah. Kakšen naborniški
voz je ozaljšan tudi po kolesih,
na ročice voza so navadno pri-
bili smrečice, prav tako pisano
okrašene. Podolž so na voz po-
stavili klopi ali čvrste deske za
sedeže. Dekleta so preskrbela
za >pušelce<. Navadno so bili iz
dišečega in zimzelenega zele-
nja, svežih nageljnov ali faj-
gelčkov, če teh ni bilo, spet
s suhim papirnatim cvetjem.
Pušeljci so bili povezani s svi-
lenimi trakci. Nekateri so po-
krivali kar celo oprsje junaka,
ki se je šel pokazat vojaški ko-
misiji. Tudi klobuke so jim
ovenčali vsaj s trakovi, če ne
tudi z zelenjem. Po te pušeljce
so se odpravili nekateri fantje
k dekletom pod noč. Drugim
so jih prinesle k hiši, kjer so se
zbirali. No, nekaterim bolj
plašnim so čast reševale sestre
ali ženske iz domače hiše.
Pri odhodu na nabor ni bilo
solznih dekliških oči. Kvečje-
mu kakšni materi se je utrnila
solza, ker se je šele zdaj oved-
la, da ji je sin zrasel pod vrh.
Ko so prihajali k zbirališču, so
naborniki vriskali, zbrani
okoli voza pa zapeli po nekaj
fantovskih, navadno z vojaško
vsebino, kot: Fantič sem star
šele osemnajst let, Oj zdaj gre-
mo, Cesar mi je pošto dal in *
podobne. Med petjem je kroži-
la majolka iz rok v roke, od ust
do ust, včasih kar prepogosto-
ma naokoli, da so bili vriski
vse bolj zahripani, pesem zate-
gla... Vendar je pri naboru te-
klo manj vina in solz kot poz-
neje ob vpoklicu.
Ko je spredaj na prečno klop
sedel vaški odbornik, ki je bil
odgovoren za privod mladeni-
čev v občinsko središče, so se
na voz povzpeli tudi mladeni-
či, mednje je sedel še godec in,
hlapec je pognal vprego. V tr-
gu ali mestu, kjer se je v kakš-
nem večjem prostoru namesti-
la komisija, so potem mladeni-
či oropani oblačil in vsega
okrasja stopali kot od matere
rojeni pred stroge oči vojaške-
ga zdravnika in oblastnih za-
stopnikov. Samo tri odločitve
so bile mogoče: potrjen, začas-
no zavrnjen ali stalno nespo-
soben.
Po naboru so zavili v gostil-
ne ali pa so si dali duška kar
pri svojem vozu, na katerem je
hlapec varoval sodeč ali ple-
tenko. Tudi korajžo, pesti in
mišice so marsikje preizkusili,
zato so ob nabornih dneh žu-
pani iz previdnosti priskrbeli
okrepitev domačemu straž-
mojstru. Nekateri so se oglasili
pri trškem fotografu, da jih je,
bodoče vojake, >gor vzel<.
Domov grede sta se med pe-
sem in juckanje mešali ponos
in tesnoba. Malce obojega pri
tistih, ki bodo čez leto šli
v daljne kraje v kasarne. Tes-
noba je trla predvsem odklo-
njene. Ali pa sreča, če se je
zgrinjalo nad njimi zlovešče
znamenje:
Rdeči so oblaki, le kaj po-
menijo?
Vsaj petdeset do sedemdeset let je stara ta fotografija. Pet potrjenih nabornikov se je postavilo
pred fotografom. Vsi so bogato dekorirani. Prvi, tretji in zadnji z leve imajo za klobukom še
uradno potrdilo o sposobnosti, drugi pa se je v znamenje odraščenosti dal slikati s cigareto.
Fotografija je bila najdena v Laškem. Veseli bomo sporočila kdo so ti fantje, ki resni zrejo v nas
v drži >na mestu prosto!<
Št. 38. - 21. september 1995
RADIO

41. rojstni dan
RC
V torek, 19. septembra
smo takorekoč mimogrede
opravili še z našim radij-
skim rojstnim dnevom.
Številka ni okrogla, zato ji
tudi nismo namenili skoraj
nobene pozornosti.
Ker pa gostujemo na ra-
dijski strani Novega tedni-
ka, se spodobi, da se podpi-
sani v imenu vseh celjskih
radijcev, zahvali poslušal-
cem za zvestobo. Radijci pa
obljubljamo, da bomo še
naprej »v službi« naših po-
slušalcev.
MITJA UMNIK
Oddaje za
invalide
S tiskovnim predstavnikom
Sveta invalidskih organizacij
Slovenije Borutom S. Pogačni-
kom smo se dogovorili, da bo-
mo skupno oblikovali cikel
posebnih oddaj, ki bodo na
sporedu za začetek vsak mesec
ob torkih dopoldne.
V teh oddajah »v živo« bomo
predstavili dejavnosti različ-
nih invalidskih društev in
združenj, predvsem pa bodo
o tem spregovorili sami invali-
di; torej bo njihov prispevek
v oddaji njihovo lastno izku-
stvo. Tako nameravamo v letu
dni praktično v radijskem pro-
gramu »obdelati« vsa invalid-
ska društva in združenja, od
članov društev slepih in slabo-
vidnih do paraplegikov, civil-
nih invalidov vojne, vojnih in-
validov, duševno prizadetih in
drugih.
Verjamemo, da bodo te od-
daje naletele na dober odmev
ne samo med invalidi, za kate-
re upamo, da sodijo med naj-
bolj zveste poslušalce radij-
skega medija, ampak med vse-
mi našimi poslušalci.
UM
Z novo zakonodajo nad talote
V torek smo v goste povabiti ministra za notranje zadeve Andreja Štera
V času MOS je bilo v Celju
na obisku kar nekaj mini-
strov. Minister za notranje
zadeve Andrej Šter je v to-
rek, pred obiskom sejma,
opravil še pogovor z vod-
stvom UNZ Celje na temo
Zakona o policiji, ki naj bi
ga poslanci bojda sprejeli še
letos, ter bil eno uro gost tu-
di v studiu Radia Celje.
Poslušalce je najbolj zani-
malo ali minister Šter že ima
vozniški izpit. Odgovor je še
vedno nikalen. Imel pa ga ne
bo vsaj dotlej, dokler bo mi-
nister, je povedal po torko-
vem intervjuju.
Minister Šter se je izkazal
za zelo prijetnega sogovorni-
ka, ki pa se kot dober politik
na taktičen način tu in tam
izmakne konkretnim odgo-
vorom. Glede sprejemanja
Zakona o policiji, ki je bil
v državnem zboru že v pr-
vem branju, do drugega pa
kar noče priti, se je strinjal,
da bo moral biti sprejet še
letos, ker bo leto 1996, leto
državnozborskih volitev,
takšnim zakonom gotovo ne-
naklonjeno. Kljub temu je
prepričan, da bo zakon letos
»šel skozi«, v Državnem zbo-
ru pa naj bi ga drugič obrav-
navali na oktobrski seji.
Zakon o policiji bo po mi-
nistrovih besedah prinašal
novo organiziranost policije
v prostoru ter določal, kako
naj se policija odziva na
konkretne primere v okolju.
»V okviru celotne države gre
razmislek tudi v smer pove-
čanja števila policistov. Celj-
ska in mariborska UNZ naj
bi dobili kar precej delovnih
mest, gre predvsem za pre-
razporeditev kadrov iz dru-
gih UNZ, predvsem iz Go-
renjske. Velja namreč, da se
prometni tokovi spreminja-
jo, in da so se okrepili na
relaciji Prekmurje proti Pri-
morski,« ugotavlja minister
Šter.
Zakon o policiji naj bi po
ministrovih besedah našel
razmejitveno točko do pri-
stojnosti lokalne samoupra-
ve s komunalnim nadzor-
stvom ali z mestno policijo.
»Zakonodajni okvir je dan,
napolnjen pa mora biti
s konkretnim v tem smislu,
da bo občan natančno vedel,
kdo je tisti, ki bo varoval ze-
lenico, kdo bo čuval parkir-
no mesto in kdo bo posredo-
val ob prometni nesreči, pre-
prečeval kriminal, preven-
tivno deloval z mladino, da
se narkomanija ne bo tako
naglo širila.«
Minister Šter pravi, da so
hkrati na ministrstvu dolžni
s temeljitim premislekom
opredeliti delovna mesta, za-
gotavljati racionalno porabo
proračunskega denarja ob
hkratni zahtevi, da se storj
tve občanom ne sme zniževa"
ti. Nasprotno. »Veseli bom0
če nam bo varnostno kultur'
uspelo dvigniti. Delo poliCj°
sta je odgovorno, težko ^
nevarno in prav je, da ga
stehtamo in ga postavi^
v primerjavo z ostalimi p^
dobnimi poklici. Nekateri to
rešujejo z višjimi plačami
nekateri s krajšo pokojni^
sko dobo. v Italiji, na primer
njihovi policisti kupujejo
v posebnih trgovinah s po.
sebnimi popusti. Pri nas bi
to delovalo kot socialna eks.
plozija. Zato je potrebno
najti slovensko vrednotenje
tistega, kar predstavlja
družbeno verifikacijo polici-
je in policista,« je za Radio
Celje, v pogovoru z novinar-
ko Natašo Gerkeš, dejal mi-
nister Andrej Šter.
Foto: SHERPa
V času MOS sejemski Radio Celje
Celjanka je bila v času MOS delno rezervirana tudi za sejemski studio Radia Celje. V njem je od
jutra do večera vseh deset sejemskih dni kraljeval šef radijske tehnike Bojan Pišek, ki smo ga
s številnimi prispevki izmučile novinarke Vesna Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed in Nataša
Gerkeš. Prvi dve z oddajami o sejemskem dnevnem utripu, drugi dve pa s številnimi gosti iz vrsi
razstavljavcev. V sejemskem studiu smo gostili tudi celjskega župana Jožeta Zimška (na slik
v pogovoru z Natašo Gerkeš, v ospredju tehnik Bojan Pišek), ki je v sredo gostil v Celju devel
županov slovenskih mestnih občin in bil tudi sicer vsak dan prisoten na sejmu, ki ga je obiskale
vse, kar je pomembnega v slovenskem gospodarstvu in politiki. In kjer so pomembni, tam mor;
biti, in je, tudi Radio Celje.	N.G
Foto: SHERPA
Špela Pretnar po glasbeno
Šola se je že začela, po-
slanci že zasedajo svoja me-
sta v parlamentu, sneg je že
pobelil gore in ne bo dolgo,
ko bomo spet začeli stiskati
pesti in navijati za naše smu-
čarje. In smučarke, seveda.
V oddajo Glasba je življe-
nje bom tokrat povabila eno
izmed najboljših slovenskih
smučarskih cvetk, Špelo
Pretnar, ki žal, poleg svojih
uspehov, slovi tudi po svojih
poškodbah.
Smučarji so znani kot
uspešna, homogena skupina,
ki se zna tudi odlično zaba-
vati. K temu je precej dopri-
nesel Jure s svojimi glasbe-
nimi stvaritvami, saj so pri
njegovem projektu sodelova-
li tudi ostali smučarji. Špela
pravi, da jo glasba spremlja
na vsakem koraku: na tre-
ningih za boljši elan, pred
tekmo za koncentracijo,
v bolniški postelji za prega-
njanje dolgega časa, v disko-
teki ... Ko bo imela več časa
bo obiskala čim več koncer-
tov svetovnih glasbenih ve-
ljakov, z veseljem pa bi za-
pela skupaj z Magnificom.
Pa še glasbeno kubistični
vic o kvartetu.
»Kaj pa trenutno počneš?«
»Igram v kvartetu!«
»Koliko vas pa je?«
»Trije!«
»Kdo?«
»Brat in jaz.«
,»Kaj imaš brata?«
»Jaz, ne!«
Simona H20
Odgovorni urednik: Mitja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc.
Uredništvo: Simona Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Lejič,
Sergeja Mitič, Mateja Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in
Tone Vrabl.Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442-500.
_Studio. 441-310, 441-510._
5t. 38.-21. september 1995
[g
PISMA BRALCEV
izjava za
javnost III.
V LDS-u nam je cilj in izziv
konkretno delo za napredek, ne
ukvarjanje z nepomembnimi
stvarmi- Zato tudi sama vsebi-
na izjave za javnost g. Malovr-
ha nebi zaslužila nobene omeni-
la pozornost pritegne dejstvo,
ja se takega nivoja poslužuje
človek, kije posebej odgovoren
23 razvoj občine. To je vredno
obžalovanja in se ne zdi prav nič
tako kot njemu, smešno.
Res je, da smo bili večkrat
otroško naivni, saj smo verjeli
v dogovore z njim, ki žal neka-
teri niso držali. O tem je že bilo
govora v javnosti.
Pri sprejemanju amandmajev
It predlogu državnega proraču-
na smo se trudili zagotoviti pod-
poro na osnovi pisnega dogovo-
ra z njim. G. poslanec se tudi tu
očitno spreneveda. Saj bi mo-
ral dobro vedeti, da je bil s ci-
ljem zmanjšanja prevelike jav-
ne porabe in ustvarjanja stabil-
nejših pogojev za gospodarstvo
in podjetništvo sprejet spora-
zum med strankami koalicijskih
partneric. Ene izmed njih je član
tudi on. Ta sporazum žal ni bil
naklonjen katerimkoli amand-
majem, saj je določal višino pro-
računa, ter prepolovitev celo
najnujnejših predlogov iz odbo-
rov državnega zbora. Z zelo ve-
likimi naprezanji občinskega
odbora iz Šentjurja smo pri po-
slankah in poslancih LDS uspeli
doseči podporo k amandmajem
za šentjursko obvoznico, ne da
bi izpadli drugi, že tako okrnje-
ni predlogi za ceste Prevorje -
Lesično, Planina - Sevnica, ter
kklošter - Dežno. Vedeti je
treba, da je bila večina drugih
mdmajev zavrnjena. Za na-
teprizadevanje se nam je župan
in poslanec dvakrat javno zah-
valil. Med drugimi tudi na ob-
činskem svetu, o čemer je pisa-
lo v časopisu. Ko pa smo se ob
priložnosti pohvalili še sami, je
kar na enkrat isti človek snedel
svoje besede in popolnoma obr-
nil zgodbo.
Tudi mi se veselimo začetka
aktivnosti na področju telefoni-
je, ki so po naših zelo resnih
večkratnih prizadevanjih stekle.
Zal z grenkim priokusom manj
ugodnih pogojev, kot v času g.
Grdine. In to zopet za najmanj
razviti predel naše občine.
Naši predstavniki v občin-
skem svetu dajemo zelo resne
Predloge, ponudbe in vprašanja,
se vsi nanašajo na probleme
naŠih ljudi. Zato se jih ne boji-
mo dati na ogled javnosti. Če to
župan jemlje kot provokacije, s
tem sam kaže svoj odnos do ta-
kih vprašanj.
Prerekanje okrog zaslug je
»rezplodno početje. Saj gre za
denar davkoplačevalcev. Z njim
?yo dolžni narediti čim več.
Morda je ta občutek bolj izrazit
Pfi tistih, ki od tega denarja ne
*'vimo. Prepričani smo, da iz-
brani način g. poslanca in žu-
pana še najmanj koristi občini,
^orda pa bolj njemu osebno, saj
Prav ta struktura že sedaj vse
b°'j govori o volitvah prihod-
ke leto.
JOŽEF ARTNAK,
predsednik občinskega
odbora LDS Šentjur
v
žalostna smrt
na Dobrovljah
i. pripovedovanju starejših
je bila ta zgodba izpred 43
i resnična. Zgodila seje pa na
^hji na vrhu Dobrovelj pri
rkvi sv. Janeza in Pavla. Pi-
sali so se Matevžak, njihovo hi-
šno ime pa je pri Zacerkovnik,
kar pa pisec te takratne zgodbe
ni navedel. Ti ljudje so sedaj že
pokojni.
Ta popravek navajam zato,
ker je pri nas hišno ime pri Ma-
tevžak, pišemo pa se Dežnikar.
Živimo ob vznožju Dobrovelj in
tudi nismo bili z njimi v nika-
kršnem sorodstvu.
Toliko v vednost vsem oprav-
ljivcem, zato popravite to napa-
ko, da me ljudje ne bodo po kri-
vici obsojali.
VIDA DEŽNIKAR
Da ni azilov, je
kriva država
Nič koliko sovraštva med
ljudmi in njih sovraštva do ži-
vali bi odpadlo, če bi v Slove-
niji imeli državne azile za za-
puščene živali - seveda pod lu-
po njenih varstvenikov. Že 30.
marca 1977 sva z ing. Božičem,
kot tedanja funkcionarja repub-
liškega DPMŽ, začela naslavlja-
ti na oblasti vloge za izgradnjo
azilov pri nas. Torej 18 let bre-
zuspešno! Zamenjalo se je nič
koliko vlad, vendar sindrom su-
rovosti do živali je v Slovencih
genetsko pogojen. Je potem kaj
čudnega, da se varstveniki živali
za pomoč obračamo na tuje dr-
žave? Ali ni že dovolj, da smo
po Evropi razvpiti zaradizločin-
skih transportov živine, zaradi
mučenja lipicanskih konj, zara-
di trpljenja laboratorijskih psov
beaglov na farmi "Krka", zara-
di trpljenja medvedov v privat-
nih ujetništvih, da ne govorim
o likvidacijskih akcijah pobija-
nja psov in mačk kar po cestah...
Tako kot je moral predstav-
nik OIPA-e g. Dušan Graifoner
prositi za pomoč avstrijsko
DPMŽ pri reševanju medvedke
iz diskoteke v Ribčah, ki jo je
še vedno pripravljeno sprejeti v
oskrbo in nego, tako je tudi
problem reševanja 150 psov pri
Močivnikovi. Sramota za Slo-
venijo, da se mora Močivniko-
va kot ranjena žival vlačiti s tro-
pom izmučenih psov iz Visoke-
ga v Bukovžlak, v Bistro itd. V
tem času seje za pomoč zavze-
lo Obalno DPMŽ Koper ob so-
delovanju italijanskih varstveni-
kov živali. Bralci naj zvedo, da
je italijanska TV hiša o tej slo-
venski sramoti posnela doku-
mentarni film, ki bo prikazan
onstran naših meja.
Na mojo pisno intervencijo
pri dr. Drnovšku sem že pred
dvema letoma prejela odgovor
namestnice šefa predsednikove-
ga kabineta Mojce Osolnik (akt
št. 1344-94), da je za realizaci-
jo te naloge zadolžena gospa
Miša Kranjc, svetovalka vlade
RS. Ker jemljem cit. dopis po
preteku skoraj dveh brezplodnih
let kot ignoranco in norčevanje,
sem zaradi kalvarije zapuščenih
in potem od Močivnikove reše-
nih več kot 150 psov, prosila za
intervencijo svojo matično or-
ganizacijo, Svetovno zvezo za
varstvo živali (WSPA) London.
Ta je 19. julija 95 dr. Drnovš-
ku, predsedniku vlade RS, na-
slovila dve strani dolgo inter-
vencijo. Med drugimi argumen-
ti je WSPA poudarila, da v sve-
tu reševanje problematike brez-
domih živali financirajo iz dr-
žavnih proračunov, torej na kul-
turen način, ne pa s pobiranjem
le teh.
"V vašem primeru pa ne sa-
mo, da oblasti niso pripravlje-
ne nič pomagati, še ovirajo ak-
tiviste proti mučenju živali, da
bi sami na svoje stroške kaj na-
redili" - pravi intervencija
WSPA in nadaljuje:
"Kot članica Sveta Evrope bi
si Slovenija morala prizadevati
uskladiti svojo prakso in zako-
nodajo z zakoni in standardi, ki
veljajo v Svetu Evrope. Takšno
početje zakonite oblasti namreč
zelo škoduje ugledu Slovenije.
Znotraj Sveta Evrope in Evrop-
ske unije je področje varstva ži-
vali deležno velike pozornosti"
- zaključuje svoj apel WSPA
London Sekcija za Centralno in
Vzhodno Evropo ter hkrati pri-
čakuje od premierja dr. Drnovš-
ka povratno pojasnilo.
Upam, da bo ta intervencija,
ki je na vlado RS prispela pred
mesecem dni, uspešno pripomo-
gla k rešitvi živali - seveda, če
se odgovorni ne bodo spet po-
tuhnili in molčali na vse v srce
segajoče članke ter na pisne tu-
kajšnje in inozemske interven-
cije. Potem pa vnovič segli po
nasilju nad živalmi, ki same ni-
so krive, da niso modre krvi, po
kakršnih segajo le snobisti. Ves
ta čas pa živali živijo v pomanj-
kanju; v njih imenu bo njihova
varuhinja hvaležna za vsako
konzervo s hrano in vsak tolar
pomoči vse dotlej, dokler živali
ne bodo preseljene v državni
azil.
LEA EVA MUELLER,
WSPA LONDON,
Ljubljana
Sv. Trije Kralji
Pohorje, mogočna slovenska
gorska planota - pljuča Štajer-
ske - bogastvo narave s svojo
neizmerno floro in favno. Naša
pot se je začela v Oplotnici
(manj znana pot), skozi Ča-
dram, mimo cerkvice Sv. Mo-
horja do vasice Kebelj, marka-
cija nas je vodila mimo vasice
Kebelj proti planoti Cezlak do
lepe planote Kot. Med vasica-
ma Kebelj in Kot je razvalina
Zajčki grad. Škoda je tega po vi-
dezu nekoč mogočnega obram-
bnega okroglega z linami odpr-
tin čuvarja proti Oplotnici in
Konjicam, visokega cca 10 do
15 m, z 1.50 m debelim kamni-
tim zidom, na katerem sedaj ra-
stejo tudi smreke, trava itd. Se-
daj je zajčjega gradu samo še
polovica, po pripovedovanju
domačina so polovico kamenja
uporabili za gradnjo osnovne
šole v Keblju, verjetno pred sto
ali več leti.
Lepe domačije z okrasnim
cvetjem te prevzamejo, da po-
zabiš na pot, ki si jo prehodil iz
doline do skoraj 1.000 m viši-
ne. Križišče cest proti Osanka-
rici, Trem Kraljem ter Oplotni-
ci. Tu se ustavimo pri spomeni-
ku, na katerem komaj prebere-
mo: "Ni nas noč zbrisala s črni-
mi prsti, z ogledala včerajšnje-
ga dne, tu stražimo, kot nemin-
ljiv spomin na stopnišču tihe sa-
mote."
Nadaljujemo pot mimo mo-
gočne domačije proti našemu
prvemu cilju Stuhčevem domu
na višini 1185 m, kjer stoji mo-
gočna cerkev Sv. Trije Kralji z
lepo urejeno okolico ter lepo
urejenimi vikendi. Tuje tudi re-
kreacijsko smučarsko središče
slovensko-bistriških delavcev,
planinci, ki obiščejo dom pri Sv.
Treh Kraljih, pa doživijo prije-
ten, velik dom z lepo urejeno
notranjostjo ter solidno doma-
čo postrežbo. Od tu vodi več po-
ti in sicer: proti Osankarici,
Šumniku ter Arehu.
Pot nadaljujemo mimo cerk-
ve Sv. Trije Kralji po lepo mar-
kirani poti proti Črnemu jeze-
ru, kjer je hoje za 45 minut, med
potjo pa lahko nabiramo zdra-
vilne rastline: materino dušico,
šentjanževko itd. Tudi gobam se
ne odrečemo med našo potjo.
Črno jezero je naravni rezervat,
kije bil obnovljen v 1. 1993, ob-
novilo ga je PD Slovenska Bi-
strica, ki tudi srbi za poti, ki vo-
dijo po bistriškem Pohorju. V
takšnem pogorju se pohodnik
počuti varnega, saj je za poti in
markacije dobro poskrbljeno.
RUDI MRAZ,
Celje
RTV računi
prihajajo
pravočasno
Zadnje mesece ugotavljam,
da so računi za rtv naročnino
pravočasno izstavljeni in odpo-
slani(!) naslovnim poštam. RTV
Slovenija je vse od leta 1991 do
aprila 1995 zelo pozno v teko-
čem mesecu pošiljala rtv raču-
ne v plačilo rtv naročnikom. Na-
vedel bom nekaj podatkov za le-
to 1994. V omenjenem letuje
datum rtv računa trikrat prika-
zan osmega in petkrat sedmega
v mesecu. Hudo problematičen
Čas za plačilo rtv računov pa sta
bila meseca avgust in december
94. Menim, da so bili le v me-
secu juniju 1994 računi izstav-
ljeni in odposlani pravočasno.
Na njih je zabeležen datum ra-
čuna 3.6.94. RTV Slovenije ve-
činoma ni odpošiljala isti dan
rtv računov, kot jih je izstavila.
Zanimivo je tudi, da so računi
sedemkrat izstavljeni v petek.
Pošta potrebuje določen čas za
dostavo. En dan, dva dni ali ce-
lo več. Na območju države ob-
stajajo tudi izpostavljeni pre-
dalčniki, kjer uporabniki iz ze-
lo oddaljenih krajev (hribov)
posredno sprejemajo pisemske
pošiljke (tudi rtv račune). Pošta
ob nedeljah in praznikih ne po-
sluje za vplačila, v soboto pa
skrajšano. Izjema je le sezonski
delovni čas za nekatere pošte.
RTV naročniki so tudi ostareli
in bolni ljudje, ki poredko gre-
do na pošto ali pa sami sploh
ne morejo. Vse to je prispeva-
lo, da so bili računi (ne vsi) pla-
čani prepozno. Takšno pozno
pošiljanje računov pa se je
RTVS dodobra poplačalo. Čim
je bila naročnina prepozno pla-
čana, so sledile visoke zamud-
ne obresti. V Sloveniji je bilo
leta 1990 604.707 radijskih na-
ročnikov in 442.546 televizij-
skih naročnikov. Sedaj je več
kot 550.000 televizijskih naroč-
nikov in nekaj sto tisoč radijskih
naročnikov. Tudi pri objavi v
10.000 TV Dnevniku je bilo šte-
vilo tv naročnikov zaokroženo.
Upam, da bo Radiotelevizija
Slovenija ob 20.000 TV Dnev-
niku pridobila toliko "korajže",
da bo objavila natančno število
rtv naročnikov. RTV Slovenija
- služba za rtv naročnino spra-
šujem, koliko denarja ste prido-
bili v letu 1994 od zamudnih
obresti, ko so rtv naročniki do
zadnjega v tekočem mesecu pla-
čali rtv naročnino? Sprašujem
Vas tudi, koliko rtv opominov
ste v letu 1994 razposlali rtv na-
ročnikom - imetnikom, ko so do
petnajstega oziroma do zadnje-
ga v tekočem mesecu plačali ra-
čun za rtv naročnino?
JURIJ CVIKL
Dobrna
Končana
obnova
svetinskih orgel
S slovesno mašo in blagoslo-
vom orgel je Odbor za popravi-
lo orgel na Svetini zaključil pr-
vi del skupnih prizadevanj, to
je restavriranje orgel, dragoce-
nega kulturno zgodovinskega in
sakralnega spomenika, starega
preko 200 let.
Celoten projekt obnove
vključno s sponzorskimi in pro-
mocijskimi aktivnostmi bo vre-
den skoraj 6.000.000 SIT. Re-
konstrukcija orgel je po pogod-
bi znašala 36.750 DEM, torej
cca 3,1 milijona SIT.
Celotna sredstva so bila zbra-
na pri firmah in drugih dobrot-
nikih brez kakršne koli pomoči
občine, republike ali kulturno-
varstvenih institucij.
Člani Odbora si za svoje an-
gažiranje dragocenega prostega
časa, kakor tudi za številne pre-
vožene km, niso ničesar zaraču-
nali.
Denar, katerega so prispevali
Svetinčani in drugi dobrotniki
preko župnijskega urada, osta-
ja v celoti neporabljen in bo še
kako koristno naložen za vzdr-
ževanje župnišča - farofa ali za
druge cerkvene potrebe.
Zato velja posebna zahvala
vsem za veliko materialno in
moralno podporo.
Zlate piščali smo podelili:
Etolu in Kovinotehni Celje kot
generalnima sponzorjema, Ko-
mercialni banki Triglav Ljublja-
na, Župniji Svetina, Ateljeju oz.
oblikovalcema Marini Bezgov-
šek in Radu Škofu, posmrtno
Ivanu Ulagi, dolgoletnemu ka-
pelniku svetinske godbe na pi-
hala.
Srebrne piščali so prejeli:
Cestno podjetje Celje, Petrol
TOE Celje, RC Inženiring &
Tecum k.d. Celje. Bronaste piš-
čali pa: Celjski sejem d.o.o., Al-
pos Cevarna Šentjur in Stano-
vanjski sklad občine Celje.
Vsem dobitnikom piščali ka-
kor tudi dvajsetim dobrotnikom
pa so dodeljena posebna priz-
nanja.
Imena sponzorjev in dobrot-
nikov so bila pogosto omenje-
na v številnih medijih, zlasti ob
podpisu slavnostne listine, za
kar gre posebna zahvala novi-
narjem, snemalcem in drugim.
Prav tako pa so firme in vsi,
ki so tako korajžno in plemeni-
to podprli naša prizadevanja,
trajno zapisani v "slavnostni li-
stini", ki visi v cerkvi ter zlati
plošči na orglah.
Posebna zahvala velja Resta-
vratorskemu centru RS iz Ljub-
ljane ter restavratorju Boštjanu
Cernetu za hitro in kvalitetno
obnovo orgel.
Veseli smo, da nam je kvali-
teto obnove potrdil poznavalec
mehanskih orgel evropskega
slovesa prof. Jaroslav Tuma iz
Prage. Ta je v okviru prve med-
narodne poletne šole za orgle s
svojimi študenti obiskal Sveti-
no in po maši izvedel krajši kon-
cert. Gospod profesorje bil z re-
konstrukcij® zelo zadovoljen.
JOŽE JELENC,
predsednik odbora
Denacionalizaci-
ja v Čretu
30. decembra 1993 sem v No-
vem tedniku postavil javno
vprašanje bivšemu županu na-
še občine gospodu Rojcu. Po 15
mesecih nisem dobil javnega
odgovora v zvezi z nacionalizi-
rano parcelo v bivšem Čretu.
Sedanjega župana g. Zimška
sem v polurnem razgovoru sez-
nanil s problemom štiriletnega
zavlačevanja pri denacionaliza-
ciji parcele v Čretu. Zahvalju-
jem se mu, ker je bil prijazen,
pozoren in korekten. Obljubil
mi je, da bo zadolžil g. Drozga,
da naj to preveri in uredi in tudi
javno odgovori v NT ter meni
osebno.
Pri dvakratnem obisku v pi-
sarni g. Drozga sem bil zelo ra-
zočaran.
V skoraj 4 letih nisem nikjer,
na nobeni vlogi, razen leta 1990,
omenjal hiše, temveč samo par-
celo, a g. Drozg mi je stalno
omenjal in odgovarjal za hišo,
kije že 15 let zrušena. To hišo
je leta 1980 odkupil Razvojni
center. Problem je v tem, daje
bil g. Drozg takrat direktor Raz-
vojnega centra, danes pa je di-
rektor Zavoda za planiranje in
izgradnjo občine Celje.
Odgovor sem sicer dobil ko-
nec maja od g. Drozga, ampak
kakšnega! Z eno besedo ne ome-
nja treh vprašanj, ki sem jih jav-
no zastavil in sicer: zakaj se je
moja dokumentacija v 4 letih
dvakrat delno izgubila; kateri
bivši Jugoslovan v prejšnjem
enoumju, sedaj v demokratični
Sloveniji, je dobil plačano par-
celo, kije bila 1958 nacionali-
zirana z odločbo 8178-60. G.
Drozg izjavlja lažno, da so pla-
čali leta 1980 ob kupoprodajni
pogodbi z RC. Ta sporna par-
cela je bila po tej odločbi ob-
činska oz. ljudskega premože-
nja. G. Drozg naj mi tudi točno
pove, po čem so mi plačali kva-
dratni meter parcele, kar sem
ustno zahteval.
Odgovarjate, da je bila hiša
(zopet hiša brez parcele) pošte-
no plačana in ocenjena. Čista
laž. Prve dni po sprejemu od-
ločbe sem dal pritožbo. V 14
dneh sem dobil še skoraj 10.000
din - takratnih doplačila leta
1980, brez, daje cenilec ponov-
no cenil - zakaj?
Po pogodbi bi moral 1981 od-
klop vode in odklop elektrike
plačati prodajalec, to sem bil jaz
z ženo. Takrat sem vam osebno
izjavil, da ne plačam, pa tudi če
me zaprejo. Do danes me niste
tožili za vrnitev teh stroškov -
zakaj?
Vi, g. Drozg ste me strašili,
da v kolikor ne bom podpisal,
mi boste dali stanovanje v blo-
ku in obdržali 70 % kupnine na
mojo zgubo, danes to zanikate
- zakaj?
Prvič ste mi občinarji kradli
v Čretu pri prvih meritvah 4,6
m2. Drugič so mi ukradli 46 m2
za ulice, prej Čret 116, nato
Kolmanova ul. št. 6. Tretjič ste
mi ukradli 321 m2 z odločbo o
nacionalizaciji leta 1958. Po pri-
tožbi nisem dosegel nič. Povem
pa še to, da niti v enem slučaju
nisem nič podpisal, najmanj pa
na sodišču.
Obveščam pa vse člane zdru-
ženja lastnikov razlaščenega
premoženja, da nas bivši komu-
nisti na današnjih pomembnih
delovnih mestih ovirajo na vsa-
kem koraku z birokratskim ve-
denjem oz. posegi.
GOBEC MARIJAN,
Celje
Le kaj smo vam
storili?
Prejšnjo nedeljo se je v Ma-
rija Gradcu pri Laškem odvija-
la prireditev Kmečkih opravil in
običajev. Ljudje, ki so to lepo
sončno popoldne obiskali to pri-
reditev, so lahko videli marsi-
kaj. Mladi so spraševali, kaj pa
je to in zakaj tako.
Skupine so prikazale razna
opravila, za katere mladi rod že
ne bi več vedel, če ne bi bile pri-
kazane na tak način. Verjetno se
bodo obiskovalci še kdaj spom-
nili prijetnega popoldneva, a
grenak priokus je ostal za neka-
tere nastopajoče. Ko sem imela
priliko videti videoposnetek iz-
pred let, ko je bilo to praznova-
nje v Škofcah, sem opazila, da
se še do danes delajo s strani or-
ganizatorja iste napake. Namreč
med skupinami je bila tudi Fol-
klorna skupina Lipa iz Rečice,
ki je bila pozabljena že ob bra-
nju in podelitvi priznanj, prav
tako v prejšnji številki Novega
tednika niti omenjena ni.
Tudi pred leti je bilo tako in
tako je večkrat. V katerem gr-
mu tiči zajec ne vem, vem le to,
da se je Lipa tudi pripravljala,
se trudila kot vsi ostali, da so
ljudje z zanimanjem opazovali
izdelavo "štrozoka", pa vendar
te skupine uradno v Marija
Gradcu ni bilo.
Le kaj smo vam storili?
UDELEŽENKA PRIKAZA
(naslov v uredništvu)
Št. 38. - 21. september 1995
KRONIKA

•	Prejšnjo sredo dopoldne
je nekdo napadel Šmartin-
sko jezero, ko je streljal
vanj. Policisti so tam našli
Nesiba A. in mu zasegli
plašilko, s katero je ustra-
hoval ribiče in gobarje. Se-
veda bo šel Nesib še k sod-
niku za prekrške.
•	Isto sredo popoldne je
Branko s Pohorske ulice
utišal svojo pijano in glas-
no ženo tako, da jo je focnil
po ustih. Žene so lahko
glasne in pijane, možje pa
jih morajo potrpežljivo
prenašati, zato bo k sodni-
ku za prekrške šel samo
Branko.
•	13. septembra zvečer so
klicali iz Pečovnika. Tam je
vpil in razgrajal domačin
Branko, ki se bo v kratkem
srečal s sodnikom za pre-
krške.
•	Prejšnji petek zvečer je
bila potrebna intervencija
v bistroju Justi na Dobrni,
kjer je Gregor otipaval
tamkajšnjo natakarico in
si, v družbi dveh pajdašev,
sam točil žgane pijače ter
se sploh drzno vedel ter
grozil lastniku bistroja.
•	Marija je bila v petek
ponoči vsa iz sebe, ker ji je
nekdo trkal na vrata stano-
vanja na Mariborski cesti.
Policisti so neznanega tr-
kača hoteli zasačiti pri de-
janju, pa se jim je vsakič
uspešno izmuznil, kar po-
meni, da ni trkal z dobrimi
nameni.
M.A.
Pregrete glave v diskoteki
V pretepu hudo ranjena gost na plesišču In redar
V diskoteki Jack v Kasazah je 16. sep-
tembra okoli 2.50 ure prišlo do pretepa,
v katerem je sodelovalo več oseb, dve pa
sta utrpeli hude telesne poškodbe. Poli-
ciji že dobro znani naslineži bodo morali
pred sodnika za prekrške in na sodišče,
sicer pa jih je preiskovalni sodnik po
zaslišanju spustil na prostost.
Začelo se je, ko je 16-letni Alen M. iz
Velenja ocenil, da eden izmed gostov na
plesišču, 21-letni Dean O. iz Žalca, nad-
leguje njegovo sorodnico. Seveda pri tem
ni šlo za nikakršno nedlegovanje, ampak
zgolj za iskanje vzroka za pretep. Skupi-,
na Velenjčanov, v kateri je bil Alen, je
namreč že od prejšnjega večera v velenj-
skih lokalih iskala povod za ravsanje in
prišla v nadaljevanju pijančevanja go-
stovat še v Kasaze.
Na plesišču je Alen s komolcem sunil
Deana v predel vratu in ga s tem zbil na
tla ter ga še obrcal. Pri tem mu je poma-
gal 17-letni Mario B. iz Velenja. Redar
v diskoteki, 31-letni Ferdinand Š. iz Žal-
ca, je ukrepal tako, da je Maria potiskal
proti izhodu iz lokala, pred stopniščem
pa se je Mario opotekel in padel. Takoj se
je na tem mestu znašla še četverica mla-
dih nasilnikov, Vito R. (22) iz Velenja,
Anton Dj. (19) iz Velenja Boris K. (26) iz
Maribora in Džamsad S. (24) iz Velenja.
Ti so se zakadili v redarja s steklenicami
in pepelniki, eden pa mu je grozil s pišto-
lo. Ker se je podivjani množici redar do-
kaj dobro upiral, je Vito R. zgrabil za stol
ter ga z njim udaril po glavi in mu priza-
dejal hudo telesno poškodbo. Na prizo-
rišče je stopil še drugi redar, ki je o pre-
tepu obvestil policijo, kar so nasilneži
slišali in jo karseda hitro odkurili v nez-
nano. Beg pa je bil kratek, saj so straho-
petce v Velenju prijeli velenjski policisti,
ki so takoj ugotovili, da gre za njihove
stare znance. Hude telesne poškodbe je
poleg redarja Ferdinanda Š. utrpel tudi
Dean O.
MARJELA AGREŽ
Vlak je Iztiril
Strojevodja Anton S. \
13. septembra okoli 5 4!
ure peljal prazno kompo*j
cijo potniškega vlaka s p0"
staje v Celju proti ŽalCl)
Pri kretnicah v neposre^
bližini žalske železni!^
postaje pa je pri prevože.
nju prve ip druge kretnic
prišlo do iztirjenja gibljj.
vega dela vlaka. Gmotna
škoda na vlaku ni nastala
z utirjenjem in pregledom
vlaka pa je nastalo za okoli
500 tisoč tolarjev stroškov
Vzrok iztirjenja je bila na.
paka na elektronskem me.
hanizmu za kretnice.
Posiljeval devetletno deklico
Te dni so kriminalisti UKS UNZ Celje
prišli na sled še enemu zločincu, ki ima na
vesti posilstvo oziroma kaznivo dejanje
Spolnega napada na otroka, na devetletno
deklico.
»Spolni napad na otroka je zločin. Zgodi
se, ko odrasla oseba ali nekdo, ki je večji od
otroka, uporabi svojo moč ali vpliv nad
otrokom, ali izrabi njegovo zaupanje ali
spoštovanje, da ga pritegne v spolno dejav-
nost. Pri tem se lahko posluži prevare, pod-
kupnine, grožnje ali včasih tudi fizične sile.
Spolni napad na otroka lahko zajame vrsto
spolnih aktivnosti, vključno z ekshibici-
onizmom, ljubkovanjem genitalij, mastur-
bacijo, oralnim seksom, vaginalno ali anal-
no penetracijo s prstom, penisom ali kakš-
nim predmetom,« je zapisano v knjižici, ki
so jo izdali v Ministrstvu za notranje zadeve
Slovenije.
Preiskovalni sodnik je zoper osumljenega
storilca odredil pripor.	M.A.
Posiljevalec prijet
V prejšnji številld Novega
tednika smo poročali o posil-
stvu, ki se je zgodilo 6. sep-
tembra nekje v hribih nad
Šoštanjem, ko se je storilec
nad svojo mladoletno žrtvijo
izživljal na izredno brutalen
in ponižujoč način.
Policisti in kriminalisti so
sicer vedeli, kdo je storilec,
so pa po sredstvih javnega
obveščanja pozivali dva oči-
vidca posilstva, da se javita
in pomagata pri razjasnitvi
dogajanja.
Neposredno po prijavi po-
silstva osumljenega storilca
niso mogli prijeti, ker je zbe-
žal in se skrival na širšem
območju Slovenije, 18. sep-
tembra pa so ga le odkrili in
prijeli v Velenju. Gre za Mir-
ka N., 42-letnega Velenjča-
na, Slovenca, ki so ga 19.
septembra s kazensko ovad-
bo privedli k preiskovalne-
mu sodniku. Preiskovalcem
je bil in še bo v pomoč tudi
eden od očividcev, ki je re-
agiral na javni poziv UNZ
Celje.
M.A.
V	noči na 13. september je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avto znamke yugo, ki je bil
parkiran na dvorišču stano-
vanjske hiše na Kovaški cesti
v Zrečah. V vozilu je demonti-
ral trisistemske 100 wattne
zvočnike in polico z zadnjega
dela vozila. Lastnica Bernarda
D. iz Zreč je oškodovana za
okoli 40 tisoč tolarjev.
V	sredo 13. septembra po-
poldne oziroma zvečer je bilo
v času rokometne tekme vlom-
ljeno v dva osebna avtomobila
znamke golf, ki sta bila parki-
rana na parkirišču pred Rdečo
dvorano. Iz enega golfa je vlo-
milec ukradel avtoradio kase-
tofon, ojačevalec, dva zvočni-
ka, poslovni kovček in osebne
dokumente lastnika vozila, iz
drugega golfa pa ni odnesel ni-
česar. Z vlomoma in tatvino
sta lastnika vozil, Tomaž Č. iz
Celja in Aleksander K. iz Vele-
nja, oškodovana za približno
250 tisoč tolarjev.
V	noči na 14. september je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil znamke ford, ki
je bil parkiran na parkirišču
hotela Planja na Rogli. Ukra-
del je avtoradio kasetofon
znamke blaupunkt, s tem pa
lastnika Matjaža S. oškodoval
za 45 tisoč tolarjev.
Prejšnji četrtek ponoči je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil znamke yugo, ki je stal na
parkirišču v Spodnjem Gru-
šovlju. Z vozila je demontiral
sprednje vetrobransko steklo,
oba žarometa, steklo zaključ-
ne luči ter metlici brisalcev.
V vozilu je demontiral avtora-
dio kasetofon znamke pioneer
ter lastnico Simono H. iz Slo-
venske Bistrice oškodoval za
okoli 130 tisoč tolarjev.
V	soboto, 16. septembra, je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil yugo, ki je bil
parkiran na Teharski cesti
v Celju. Iz vozila je ukradel
avtoradio kasetofon in CB po-
stajo z anteno. Lastnik Marjan
T. je oškodovan za približno
150 tisoč tolarjev.
V	soboto ponoči je nekdo
vlomil v osebni avtomobil
znamke golf, ki je bil parkiran
na Trgu mladosti v Velenju.
Ukradel je digitalni avtoradio
kasetofon in moško denarnico
z dokumenti. Lastnik Zvonko
G.	je oškodovan za okoli 35
tisoč tolarjev.
V	noči na 17. september je
neznani storilec vlomil v oseb-
ni avtomobil yugo, parkiran
blizu gostilne Krivec v Zida-
nem Mostu. Ukradel je avtora-
dio znamke blaupunkt in s tem
Darka U. oškodoval za okoli
45 tisoč tolarjev.
V	zgodnjih nedeljskih jutra-
njih urah je nekdo vlomil
v osebni avtomobil znamke to-'
yota, parkiran pred hotelom
Evropa v Celju. Iz vozila je
ukradel fotografski aparat
znamke fuji, moško vetrovko
in 5 steklenic vina. Nemški dr-
žavljan Johan R. je oškodovan
za okoli 30 tisoč tolarjev.
V	noči na 18. september je
nekdo vlomil v osebni avtomo-
bil znamke R4, last Bogdana
H.	iz Celja. Vozilo je bilo par-
kirano v stanovanjski soseski
Pod kostanji v Celju, lastnik
pa pogreša različno delovno
orodje v skupni vrednosti oko-
li 60 tisoč tolarjev.
Tatovi konj prileti
Ukradena vozila »skladiščili« v najeti
garaži
K preiskovalnemu sodni-
ku so delavci UNZ Celje te
dni privedli trojico, dva Ce-
ljana in enega Velenjčana.
Osumljeni so, da so od aprila
do septembra letos kradli
osebne avtomobile. Sodnik
je po zaslišanju vse tri izpu-
stil.
Gre, konkretno, za pet na
območja mesta Celje ukra-
denih avtomobilov: za R4,
dva volkswagnova golfa,
mazdo in oplovo vectro. Po
številnih preiskovalnih
opravilih so policisti in de-
lavci kriminalistične službe
prišli do garaže in imena na-
jemnika tega prostora, kjer
so našli enega od ukradenih
golfov, tam pa so bile tudi
registrske tablice ostalih
ukradenih vozil.
Tatvin osebnih avtomobi-
lov so osumljeni: Janko Z.
(25) iz Velenja, ki naj bi bil
glaVni organizator poslov,
ter Celjana Aleš S. (18) in
Dejan K. (20).
M.A.
Teden izginulih
avtomobilov
V	sredo, 13. septembra v do-
poldanskem času, je nekdo
ukradel temno rdečega golfa
JXD, ki je stal na parkirišču
pri vratarnici Pivovarne v La-
škem. Registrska številka tega
vozila je CE 34-62D, lastnik
Marko G. iz Laškega pa je
oškodovan za okoli milijon
200 tisoč tolarjev.
V	sredo je nekdo ukradel tu-
di terensko vozilo znamke nis-
san terrano, temno rdeče ko-
vinske barve, z reg. št. LJ 11-
46J. Vozilo je bilo parkirano
na parkirišču ob Dečkovi cesti
v Celju, s tatvino pa je lastnik
Drago K. iz Boštanja oškodo-
van za okoli 5 milijonov to-
larjev.
V	četrtek zgodaj zjutraj je
neznani storilec ukradel oseb-
no vozilo VW passat, bele bar-
ve, z reg. št. CE 85-48L. Vozilo
je bilo parkirano pred stano-
vanjsko hišo na Ostrožnem
v Celju, lastnik Ivan H. pa je
oškodovan za približno 2 mili-
jona 700 tisoč tolarjev.
Minuli četrtek popoldne je
neznani storilec ukradel oseb-
ni avtomobil znamke mitsu-
bishi pajero, reg. št. MB D9-
290, last Jožeta Č. iz Oplotni-
ce. Avtomobil je bil parkiran
na Dečkovi cesti v Celju, last-
nik pa je oškodovan za okoli
5 milijonov tolarjev.
V	noči na soboto je nekdo
ukradel osebni avtomobil
znamke renault espace, ki je
bil parkiran pred hotelom
v Žalcu. Vozilo je rdeče-rjave
metalne barve, avstrijske reg.
št. KL-PFAFFI. Lastnik vozi-
la, avstrijski državljan Otmar
S., je oškodovan za približno
5 milijonov 200 tisoč tolarjev.
V	ponedeljek, 18. septembra
zvečer, je nekdo na Rimski ce-
sti v Laškem ukradel terensko
vozilo znamke mitsubishi pa-
jero, črne barve, z reg. št. CE
N7-777, lastnica pa je Laščan-
ka Marija S.
M.A.
Ukradel motorkl
Nekdo je v noči na 13. sep-
tember vlomil v skladišče po-
djetja Biodom in podjetja Ko-
stanj na Oblakovi ulici v Celju
in tam ukradel dve ročni mo-
torni žagi, znamk Tomos Hu-
squarna in Jonsered. Omenje-
ni podjetji je oškodoval za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Grozil z igračo
V	Pekarni Klasje v Rogaški
Slatini se je sredin delovni dan
pričel precej bučno, ko sta se
ob 7.40 uri sporekla delavca
Igor S. in Zdravko Š., oba do-
ma iz Rogaške Slatine. Med
prepirom je Igor S. šel tako
daleč, da je Zdravku zagrozil,
da ga bo ubil, resnost svoje
namere pa izrazil tako, da je
segel za pas, kjer je imel
spravljeno pištolo. Zdravka je,
jasno, popadel strah, kasneje
pa se je ugotovilo, da pištola
sploh ni bila prava, ampak sa-
mo plastična igrača. Kljub te-
mu bo moral Igor svoje početje
obrazložiti na sodišču.
Okradel Kontejnerje
V	noči na četrtek, 14. sep-
tembra, je neznani storilec
kradel v podjetju Emo Kontej-
nerji na Bežigrajski ulici v Ce-
lju. Odpeljal je varilni stroj
znamke Varstroj, vreden pri-
bližno 400 tisoč tolarjev.
Sreča opoteča
Velenjčan Bogdan B. (32) je
bil aktiven v četrtek ponoči,
ko je najprej poskušal vlomiti
v samopostrežno prodajalno
Market na Efenkovi cesti v Ve-
lenju, potem pa se je odpravil
še v Šalek. Po neuspelem pr-
vem poskusu vloma, si je v Sa-
leku izbral prodajalno Uršula
in si natovoril še večjo količino
cigaret, spotoma pa je pobral
še za 5.500 tolarjev drobiža.
Ker so ga policisti odkrili, so
mu vse, kar si je nakradel, za-
segli.
Segel pod pult
Prejšnji četrtek med 19. in
19.30 uro je neznani storilec
izkoristil trenutek nepazljivo-
sti prodajalke v lokalu Mešič
v Podčetrtku, segel pod pult in
iz predala pobral 43 tisoč to-
larjev.
Pobral drobiž
Neznani storilec je v noči na
15. september vlomil v resta-
vracijo Gambrinus na Trgu
mladosti v Velenju. Ukradel je
17.600 tolarjev menjalnega de-
narja in dve škatli cigaret
marlboro ter s tem Branka R.
oškodoval za okoli 18 tisoč to-
larjev.
Vlomil v vikend
V	času od 1. do 16. septem-
bra je neznani storilec vlomil
v vikend Antona S. v Podgori
pri Šmartnem ob Paki. Med
ogledovanjem prostorov se je
odločil za barvni televizijsfc
sprejemnik in nekaj različneg
orodja. S tem je lastnika oško
doval za približno 30 tiso
čakov.
Iz zapuščene hiše
V	dneh od 2. do 17. septeni
bra je neznani storilec vlomi
v staro in zapuščeno stano
vanjsko hišo Marije R. P<x
gradom v Celju. Iz hiše je zvle
kel star kos pohištva z ogleda
lom in hladilnik. Lastnica j
oškodovana za okoli 80 tiso
tolarjev.
Sejemska tatvina
Na letošnjem MOS so sice
zabeležili razmeroma malo ta
tvin, ena večjih pa je gotov
tista, ki se je zgodila v noči n
17. september. Takrat je na
nani storilec z razstavneg
prostora ukradel 3 prenosu
računalnike znamke philips ii
drugo računalniško oprezni
v skupni vrednosti okoli mili
jon 200 tisoč tolarjev. Raču
nalniki in oprema so last p-
djetij PCX Computers iz Ljub-
ljane in Gorenje Point iz Ve
lenja.
Odstranil semaforja
Nekoga je morala hudo mo
titi prometna signalizaciji
postavljena na gradbišču n
magistralni cesti v Zidana
Mostu. V noči na 18. septeni
ber je namreč neznanec od
stranil dva pomična semafoi
ja, ki sta urejala enosmen
promet preko gradbišča. En<
ga od odstranjenih semaforje
so policisti našli, močno p<
škodovanega, na nabrežini r(
ke Save, o drugem pa še j
sledov. Podjetje Elektrarn i
Radencev je oškodovano z
okoli 550 tisoč tolarjev.
Ribji tat
V	ponedeljek, 18. septembr
zjutraj, je neznani storile*
verjetno pa jih je bilo več, i
gojitvenega bazena ribigojnic
v Dobriši vasi ukradel od 30
do 400 postrvi. S tem je Hm«
zad-Kmetijstvo iz Žalca oško
doval za okoli 200 tisoč to
larjev.
Vlomil v zaboj
V	času od 13. do 18. septetf
bra je nekdo vlomil v zab<
z orodjem na železniški posta;
v Šentvidu pri Grobelnem- j
zaboja je ukradel vodno črp®
ko, 6 različnih klešč in akun»u
lator za delovni stroj. Podjetj
ZRMK iz Ljubljane je oškodo
vano za približno pol milijo1*
tolarjev.
Žago in plašč
Nek dela željan občan f
v dneh minulega vikenda vi"
mil v stanovanjsko hišo v Zb*
lovski Gori, last Rudnika w
nita Velenje. Ukradel je roči"
motorno žago znamke Tom°s'
Husquarna in delovni plašč ^
s tem lastniku povzročil ^
okoli 80 tisoč tolarjev gmot"'
škode.
Št. 38. - 21. september 1995
£
KRONIKA
izterjevalec ukrepal po svoje
^udUJOdrobnosU
j naslovom Eksplozija
P". neizterjanega dolga
1 minuli teden poročali
-„i detonaciji, ki jo je 7.
flibra okrog dveh ponoči
torišč" stanovanjske hiše
19'ka V. v Paki pri Velenju
^ročilo takrat še neznano
pozivno sredstvo.
jicijsko-kriminalistična
ckava je v mnogih elemen-
fgovorila o veliki verjetno-
da je šlo za nasilno in ne-
mo dejanje pri izterjavi dol-
v torek pa so nam na novi-
ki konferenci, ki jo je skli-
1 načelnik UNZ Celje Stane
Lger, postregli s popolnejšo
formacijo, saj so storilca pri-
J in s tem v glavnem zaklju-
'Jl preiskovalna dejanja
trog tega primera.
Eksplozija, ki je odjeknila
v tistem ranem jutru, je poško-
dovala del stanovanjske hiše
in nekaj tam parkiranih oseb-
nih avtomobilov, tako da
skupna gmotna škoda znaša
okoli 2 milijona tolarjev. Zdaj
se že ve, da je šlo za dve ročni
bombi, ki ju je na dvorišče od-
vrgel osumljenec, 28 let star
Boštjan G. iz Celja, Slovenec
po rodu in zaposlen v Celju.
Boštjan G. je očitno svoj do-
datni in dober zaslužek videl
v dejavnosti, ki je z zakonom
v navzkrižju. Šel se je izterje-
valca dolgov, pri tem uporab-
ljal tudi najbolj grobe metode,
vključno s tisto, ki jo je načr-
toval in uresničil v noči na 7.
september. Naročilo za izter-
javo domnevnega dolga od
Srečka V. je dobil že sredi av-
gusta letos, ko je pričel s tele-
fonskimi grožnjami, ki so po-
stajale vse bolj grobe in zlo-
vešče.
Naročnik izterjave mu je go-
voril o vsoti 28 tisoč nemških
mark, Boštjan pa je to višino
domnevnega dolga samovoljno
povečal na 38 tisoč mark. Poli-
cisti se v preiskavi niso spuš-
čali v dejansko razmerje med
naročnikom izterjave in oško-
dovanim Srečkom V., ki trdi,
da ni ničesar dolžan, civilna
pravda na sodišču pa se že vle-
če nekaj let. Ker ni kazalo, da
bi v kratkem prišel do svojega
denarja, je domnevni upnik
naročil izterjavo, ki jo je po-
tem na nasilniški način in svo-
jevoljno uresničil Boštjan G.
Ta je domnevnemu dolžniku
grozil po telefonu še po izve-
deni eksploziji, ta pogovor pa
smo udeleženci novinarske
konference tudi slišali, saj so
ga kriminalisti prestregli in
posneli na magnetofonski
trak.
Boštjan G., ki je Slovenec, je
govoril v dobri srbohrvaščini,
svoj glas je vsakič »zamaski-
ral«, izrečene grožnje pa so bi-
la takšne in tako prepričljive,
da so resnično vlivale strah
v kosti.
Osumljenega Boštjana G. so
s kazensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku, ki
se je odločil za pripor. Osum-
ljen je dveh kaznivih dejanj,
izsiljevanja in povzročitve
splošne nevarnosti, naročnik
izterjave, Robert K. iz Velenja,
ki se je tudi sam vključil v po-
licijsko oziroma kriminalistič-
no preiskavo in bil pri tem
v precejšnjo pomoč, pa za kaz-
nivo dejanje napeljevanja k iz-
siljevanju.
MARJELA AGREŽ
padel v krop
IVlinulo soboto ob 20.40
mi je v Emo Kemija v Celju
prišlo do delovne nezgode,
v kateri je ena oseba utrpe-
la posebno hudo telesno
poškodbo.
Juro J. (36) iz Celja je
čistil okolico granulacijske
jame, pri tem pa mu je spo-
drsnilo. Izgubil je ravno
težje in padel v odprto ja-
mo globine 2 metra, v njej
pa je bila do višine 1,6 me-
tra vroča voda. Nesrečni
Juro J. se je z rokama ujel
za rob jame, tako da je bil
v kropu samo do pasu. Re-
šila sta ga sodelavca, v celj-
ski bolnišnici pa so ugoto-
tili, da je opečena kar po-
lovica njegovega telesa.
M.A.
Sreča na tirih
Samo velika sreča je 12. sep-
tembra okoli 14. ure spremlja-
la 65-letnega Jožeta O. iz Stra-
nja, ko se je s kmetijskim trak-
torjem s priklopnikom peljal
po kolovozni poti proti svoji
njivi.
Ko je hotel prečkati enotir-
no železniško progo, je namreč
z njegove desne strani pripe-
ljal motorni potniški vlak in
prišlo je do trčenja, v katerem
je traktor prelomilo, voznik in
njegova žena, ki je sedela na
priklopniku, pa sta ostala ne-
poškodovana. Cestno-železni-
ški prehod, kjer je prišlo do
opisane sreče v nesreči, je za-
varovan z andrejevim križem.
Gmotna škoda na traktorju in
vlaku znaša okoli 700 tisoč to-
larjev.
Z iglami ne bo nič
V Kanadi so se lotili zelo obširnega boja proti AIDS-u.
Med drugim naj bi vsak mesec med zasvojence z mamili
razdelili 40 tisoč brezplačnih injekcijskih igel, kar pa se
ne uresničuje. Humanitarno akcijo, ki je imela široko
družbeno podporo, so namreč prekinili - po besedah vodje
organizacije iz Vancouvra DEYAS (Downtown Eastside
Youth Activities Society) Johna Turveya zato, ker niso več
mogli trpeti mačehovskega odnosa in nenehnega nadlego-
vanja policije.
Kaplja čez rob je bila aretacija zdravstvenega delavca,
bolniške sestre in fotografa znamenitega National Geo-
grafic Magazina, ki je spremljal vožnjo in razdeljevanje
igel med zasvojenci. V trenutku, ko sta se avtomobilu
približala dva kanadska Indijanca, narkomana, jih je
obstopila policija, ki je preprečila razdeljevanje igel ter
jih zasegla, vsi pa so bili deležni še drugih neprijetnosti.
Enako se je zgodilo pred časom tudi nekemu drugemu
delavcu, ki so ga prijeli, ker ga je policija zamenjala za
prekupčevalca z mamili. (Sled)
^k,^	i r
logleneli televizor
Minulo soboto popoldne je prišlo do požara v stanovanju hiše
i kraju Primož. Goreti je začelo v spalnici na televizijskem
sprejemniku, ko je prišlo do kratkega stika. TV sprejemnik je
ws pogorel, uničen pa je tudi strop ter talne obloge, zavese in
draga oprema. Lastnik Roman N. je oškodovan za okoli 100
koč tolarjev.
Otrok in vžigalnik
. Minulo nedeljo popoldne je izbruhnil požar v stanovanju
/anje P. na Prešernovi cesti v Velenju. Do požara je prišlo
. »tem, ko sta mati in njen triinpolletni sin spala in ko se je sinko
v irvi zbudil, našel vžigalnik ter se kratkočasil tako, da je prižigal
.Pačila, položena na fotelju. Oblačila so se vnela, ogenj pa se je
. fltem razširil po celotnem stanovanju. Zgorelo je stanovanjska
/prema in stavbno pohištvo. Požar so pogasili sostanovalci in
j [asilci iz Velenja, gmotna škoda pa znaša okoli 3 milijone
. °larjev.
M.A.
Prijeli storilca
velikih tatvin
Policisti PP Velenje so v so-
delovanju s kriminalisti Urada
kriminalistične službe UNZ
Celje izsledili M.K. in zoper
njega podali kazensko ovadbo
za dve kaznivi dejanji velike
tatvine.
Prvo kaznivo dejanje velike
tatvine naj bi bil M.K. storil
v prvi polovici junija letos, ko
je v Velenju vlomil v prodajal-
no Metka in odnesel večjo ko-
ličino cigaret in drugih manj-
ših predmetov (sladkarij)
v skupni vrednosti 85.720 to-
larjev. Ukradene cigarete in
čokolado je kasneje ponudil
v prodajo nekemu zasebnemu
gostincu.
Drugo kaznivo dejanje veli-
ke tatvine je M.K. storil spet
v Velenju, ko je zadnje dni av-
gusta vlomil v prodajalno Me-
tro in lastniku ukradel za 60
tisoč tolarjev gotovine, pobral
pa je tudi več kosov salam, ne-
kaj zabojev vina ter različne
kozmetične proizvode in higi-
enske pripomočke v vrednosti
25 tisoč tolarjev.
Osumljenemu M.K. je bila 6.
septembra odvzeta prostost,
tega dne pa so ga tudi privedli
k preiskovalnemu sodniku.
M.A.
Tragedija bolne žene
V soboto zvečer so mimoido-
či imeli priložnost videti na
cesti v Zavodni, kako je pijani
mož Maks Cvikl iz Razlagove
ulice suval in pretepal svojo,
na pljučih težko bolno ženo.
Prizadeti ženi so priskočili na
pomoč mimoidoči. Nato je
Cvikl odvedel bolano ženo na
svoje stanovanje, kjer jo je za-
prl. Sledečega dne popoldne se
je vrnil zopet v zelo vinjenem
stanju, na kar se je njej posre-
čilo uteči.
Ta notoričen pijanec že vsa
leta od osvoboditve skrajno
grdo in surovo ravna s svojo
ženo in to njeno bedno življe-
nje je povzročilo, da je težko
obolela. Med njeno odsotnost-
jo v zdravilišču v Novem Celju
je razprodal večinoma njenih
boljših oblek, katere je zapil in
daroval nemoralnim ženskam,
ki so zahajale k njemu. Tokrat
ji je še preostalo obleko in tudi
neke od oblasti izdane legiti-
macije uničil. Tega človeka
dobro poznajo sostanovalci hi-
še št. 2 v Razlagovi ulici, kakor
tudi osebje zdravilišča v No-
vem Celju, kjer se je ona naha-
jala, ker jo je celo tja hodil
zmerjat in pretepat, tako da
mu je končno uprava zdravi-
lišča prepovedala vstop.
Bolna žena, mati treh malih
otrok, ni več varna pred svo-
jim možem, ki je v pijanosti
zmožen povzročiti najhujše.
Pijan pa je zadnje čase vsak
dan, ker zahaja k svojemu oče-
tu, ki je kletar v nekem vin-
skem podjetju v Celju. Pri
njem se opijani tako, da pride
ves divji domov, nato napada
ženo, ki je pribežala k sorodni-
kom in prosila za zaščito.
Potrebno bi bilo, da se temu
neznosnemu stanju napravi
konec.
Savinjski vestnik, 12. julij 1952
Seksualni impulzi,
dragi kot žafran
Delavci Policijske postaje
Celje so te dni prekinili seri-
jo vročih telefonskih pogo-
vorov, ki so Telekom Slove-
nije »prikrajšali« za najmanj
4 milijone tolarjev.
V Telekomu so sredi sep-
tembra opazili, da je z dve-
ma javnima telefonskima
govorilnicama v Celju, s tisto
na Glavnem trgu in z ono na
Iršičevi ulici na Lavi, nekaj
hudo narobe. V vsaki od teh
govorilnic so namreč izmeri-
li veliko več impulzov, kot
pa je bilo v aparat spuščenih
žetonov. Ko so ugotavljali
razliko, so prišli do številke
4 milijone tolarjev in še čez.
O tem nenavadnem pojavu
so obvestili policijsko po-
stajo.
Skladno s pooblastili in
v sodelovanju s Telekomom
so potem policisti izvedli po-
ostreni nadzor nad omenje-
nima govorilnicama in kma-
lu razvozlali skrivnostno
uganko. V govorilnici na
Glavnem trgu so 17. septem-
bra ob 22.55 uri opazovali
22-letnega Petra iz Celja in
počakali, da je končal pogo-
vor. V preiskavi je Peter po-
vedal, da je vedno klical na
eno samo telefonsko števil-
ko, to pa je bila ena od precej
razširjenih vročih linij, ki
našim državljanom in držav-
ljankam nudijo ustrezne na-
sladne užitke. Seveda je imel
Peter vso pravico vzpostaviti
telefonsko zvezo s »hot line«,
delal je le to napako, da je na
žetone dosledno »pozabljal«
in da po končanem pogovoru
telefonske slušalke ni nikoli
odložil, ampak jo je pustil
viseti na vrvici. Tako so se
včasih tudi po sedem ur in še
dlje množili telefonski im-
pulzi na račun oškodovane-
ga Telekoma. Kako je Peter
v javnih telefonskih govoril-
nicah tehnično izvedel svojo
potegavščino, pa nam ni
uspelo izvedeti.
MARJELA AGREŽ
Ustrelil brata
Dogodek, ki je precej vzne-
miril soseščino in ki bi se bil
lahko tudi tragično končal, se
je pripetil 17. septembra okoli
21. ure.
Takrat je na dvorišče stano-
vanjske hiše v kraju Sopote na
Šmarskem prirohnel 2 2-letni
Dušan K. iz Podčetrtka, obo-
rožen z lovsko puško. Nekaj
časa je na dvorišču vpil, stano-
valci, med katerimi je bilo tudi
njegovo nekdanje dekle, pa so
iz strahu pred njim zbežali
v hišo. Med vpitjem je grozil,
da bo vse pobil, ker ga ni upal
nihče spustiti v hišo, pa je
s puško razbil steklo na vhod-
nih vratih in ustrelil v notra-
njost hiše. Na srečo ni nikogar
zadel, nadaljnje streljanje pa
je Dušanu poskušal preprečiti
njegov brat, 27-letni Franc K.
Med prerivanjem pa je Dušan
ustrelil Franca v levo nogo in
mu prizadejal lažjo telesno po-
škodbo, potem pa je bratu
Francu in njegovemu tastu le
uspelo odvzeti napadalcu
orožje in ga s tem onemogočiti.
Razoroženi Dušan je potem
pobegnil čez mejo na hrvaško
stran, a se tam ni mogel zadr-
ževati dolgo. Kmalu ga je iz-
sledil eden od njegovih bratov
in ga privedel na policijsko
postajo. Policisti so zoper
osumljenega Dušana K. napi-
sali kazensko ovadbo za kaz-
nivo dejanje povzročitve
splošne nevarnosti.
V nepreglednem
ovinku
Na lokalni cesti zunaj nase-
lja Ravne pri Šoštanju se je,
v sredo 13. septembra ob 00.50
uri, pripetila nezgoda, v kateri
sta bili dve osebi težko ranje-
ni, na vozilu pa je škode za
okoli 400 tisoč tolarjev.
Sebastjan Š. (19) iz Raven
pri Šoštanju je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Pristave proti
Ravnam. Ko je v Ravnah pri-
peljal v levi nepregledni ovi-
nek, je zavozil z vozišča in trčil
v drevo ob cesti. V nesreči sta
se sopotnika, Roman S. (31) in
Damjan A. (21), oba iz Gaberk,
hudo telesno poškodovala.
Smrtno trčenje
Do smrtne prometne nesreče
je prišlo v četrtek, 14. septem-
bra popoldne, na magistralni
cesti v kraju Pondor.
Franc J. (59) iz Arclina je
vozil tovorno vozilo s priklop-
nikom (cisterno) v koloni vozil
po magistralni cesti iz smeri
Vranskega proti Žalcu. Ker je
voznik osebnega avtomobila,
ki je vozil pred njim, zmanjšal
hitrost, je pričel Franc J. zavi-
rati in se umikati v levo, pri
tem pa ga je zaneslo na na-
sprotni vozni pas, tam pa je
s sprednjim levim delom vleč-
nega vozila silovito trčil
v sprednji levi bok osebnega
avtomobila, ki ga je iz na-
sprotne smeri vozil 48-letni
Bernard D. iz Šempetra pri
Gorici. Po trčenju je osebni
avtomobil odbilo desno z vo-
zišča, tovorno vozilo pa je še
naprej peljalo po levem pasu
in čelno trčilo še v osebni avto-
mobil, ki ga je iz smeri Celja
vozil 30-letni Nenad G., dr-
žavljan Hrvaške. Po trčenju je
tovornjak zrinil Nenadovo vo-
zilo z vozišča, sam pa se je
prevrnil in obstal na boku na
travniku. V nesreči je bil voz-
nik Bernard D. na mestu mr-
tev, hudo telesno poškodovani
pa so bili voznik Nenad G. in
sovoznici v njegovem avtomo-
bilu, 40-letna Biserka K. in
40-letna Mara G., obe držav-
ljanki R Hrvaške. Voznik to-
vornjaka je bil lažje ranjen.
Zbil motorista
Na regionalni cesti v Stenici
pri Vitanju se je, v nedeljo 17.
septembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, škoda na vozilu pa znaša
okoli 150 tisoč tolarjev.
Karli K. (24) iz Ljubnice je
vozil osebni avtomobil iz sme-
ri Vitanja proti Stranicam. Ko
je pripeljal v Stenico, je v bla-
gem desnem ovinku zapeljal
na levi vozni pas, to pa se je
dogajalo v trenutku, ko mu je
nasproti pripeljal voznik mo-
tornega kolesa, 32-letni Miro-
slav J. iz Vinske Gorice, ki ga
je avtomobil zadel v levo nogo
in ga zbil po vozišču. Voznik je
pri tem utrpel hude telesne po-
škodbe.
$t. 38. - 21. september 1995
GLASBA
I
Smeri razvoja na kompaktni plošči
Konec živahnih in za nekatere tudi
precej razburljivih osemdesetih, so se
v uredništvu dnevnika Večer odločili, da
bodo pobliže spremljali takratno mla-
dinsko sceno. Nastala je rubrika Punk je
mrtev, ki je ob ponedeljkih ponujala celo
časopisno stran poročanj in komentarjev
o civilnodružbenih dogajanjih tistega ča-
sa, vse skupaj pa je bilo začinjeno še
z informacijami o rockovslu sceni na se-
verozahodnem delu Slovenije.
Ob spremembi »režima« in osamosvo-
jitvi Slovenije se je stran Punk je mrtev
preimenovala v Smeri razvoja, ki pa se še
vse do danes, ob sedmi obletnici, ukvarja
s »prezrtimi« umetnostmi — strip, video,
fotografija..., najpomembnejšo vlogo pa
je obdržala rokovska glasba. Ob petde-
setletnici izhajanja Večera se je vodstvo
te časopisne hiše sredi julija odločilo za-
ložiti kompaktno ploščo »Smeri razvoja«
domačih rock&roll skupin. Gre za kom-
pilacijski izdelek, na katerem sodeluje
kar 21 bendov, večina jih pa navdih za
svoje stvaritve črpa iz alter rockovske
godbe, značilne za sredino osemdesetih.
CD »Smeri razvoja« otvarjajo ormoški
Pridigarji s posrečeno in poskočno ska-
punkovsko »Mi nismo sami«. Laški It's
Not For Sale so prispevali komad »Time
Comes«, ki prihaja iz njihovega pred
kratkim objavljenega istoimenskega LP.
Pet let stara zasedba Sleazy Snails nam
postreže z energičnim garažnim rockom
v skladbi »24 Hours«, z bolj novovalov-
sko, tisto is prve polovice osemdesetih
obarvano ročk godbo, pa se v komadu
»Let's dance« trudijo Hello Misery.
Mindcracker se je na »Smeri razvoja«
uvrstil z najdaljšo skladbo (4:06) »Fre-
edom«, njihova mešanica hard-cora in
funka pa v slovenski prostor ne prinaša
nič novega. Še manj lahko v bodoče pri-
čakujemo od skupine Delware, nič boljše
pa se tokrat s komadom »Barve« niso
odrezali veterani slovenske alter scene
Center za dehumanizacijo. Scuffy Dogs
bi lahko s svojo glasbo brez problema
nastopili na Novem rocku 86, kar pa ne
velja za skupino Wasserdicht, ki bo mo-
rala, sodeč po komadu »Prazne besede«,
še precej trenirati. Precej bolj uigrano
delujejo letošnji udeleženci Novega roč-
ka A je to... (na sliki) v skladbi »Him-
na«. Legendarni dolenjski alter rockerji
Polska malca z novim pevcem in bobnar-
jem zvenijo prepričljivo kot v svojih naj-
boljših časih, uigrani, a nič kaj razburlji-
vi, pa so tudi V okovih. Priredba Breclje-
ve »Higijene« celjskih Strelnikov kar ne-
kako ne spada v koncept albuma, saj je
poleg basa, bobnov in kitare slišati še
druge instrumente, izvedba in produkci-
ja pa je vsaj za eno stopnjo nad ostalimi
sodelujočimi. Lanski udeleženci Novega
ročka, ljubljanski bend Baby Can Dance,
'so za »Smeri razvoja« odstopili priredbo
pesmi »White Rabbit«, ki so jo v original-
ni verziji leta 1966 izvajali Jefferson Air-
plane. Glasba petčlanskega benda iz
Grosuplja, Dicky B. Hardy, v ničemer ne
odstopa od povprečja zgoščenke, nekoli-
ko bolj zanimivo^ a precej kaotično, pa
zvenijo Žoambo Zaet VVorkestrao in nji-
hova »Heminguela«. Absent Minded še
vedno prisegajo na zgodnje hard-core
obrazce, nekoliko modernejše se slišijo
Želozobeton, Totnkamra pa so malo hi-
trejši punk začinili z melodičnim petjem.
»Smeri razvoja« zaključujejo Sobočahi
Psyho Path z brezvezno »Eating Worms«.
STANE ŠPEGEL
Zmagovalci festivalov v Laškem
Danes, 21. septembra se bo v Kul-
turnem centru Laško začel prvi slo-
venski abonma domače zabavne glas-
be Vrtiljak polk in valčkov, ki bo na
sporedu vsak mesec tretji četrtek od
septembra do aprila.
Na prvem koncertu, ki se bo začel
nocoj ob 19.30, se bodo predstavili ne-
kateri nagrajenci z vseh slovenskih
uradnih festivalov domače zabavne
glasbe ter srečanj na Ljubečni in
v Grižah. Laščani bodo tako tisti, ki
bodo prvi lahko na kupu videli vse
najboljše, kar so ponudile letošnje
glavne glasbene prireditve, kjer izva-
jajo domačo zabavno glasbo.
Festival v Vurberku bosta predstav-
ljali skupini Fantje izpod Vurberka, ki
so osvojili Zlatega zmaja oziroma so
bili najboljši po mnenju občinstva ter
Dan in noč iz Velenja, ki je dobil na-
grado novinarjev za najboljšo melo-
dijo.
Festival v Števerjanu bodo pred-
stavljali Primorski fantje, ki so zma-
gali po mnenju občinstva, festival na
Ptuju pa ansambel Ekart, ki je osvojil
kar štiri glavne nagrade in še zlatega
Orfeja. Ekart je bil najboljši prvi dan
pri občinstvu ter drugi dan pri stro-
kovni žiriji in drugi pri občinstvu, na-
grado pa sta dobili tudi pevki.
Predstavila se bo tudi domača sku-
pina Vigred, ki je nastopila v Vurber-
ku in na Ptuju ter osvojila zlatega Or-
feja.
Zlato harmoniko Ljubečne bo zasto-
pala zmagovalka občinstva Bernarda
Podlesnik iz Ljubnega, srečanje ci-
trarjev Griže pa mojster citer Jurij
Marjetic iz Novega mesta. Vsekakor
zanimiv pregled dela najboljšega, kar
se je pojavilo na letošnjih slovenskih
festivalih domače zabavne glasbe. Po-
krovitelji so Pivovarna Laško, NT&RC
in Trgovina Šentlenart Danice in Va-
lentina Deželak.
TV
Piščanček Picek Pacek
Nova kaseta Alexa Bassa z glasbo za otroke
Če na celjskih ulicah srečate
fanta, lri v desnici drži oguljen
kovček z bas kitaro, v levici pa
ogromno črno beležko in za-
spano stopa v novi dan, je to
zagotovo Alex Bass, ki gre ver-
jetno na vaje.
Poklicni basist »čarlinova-
kovskega« enostavnega igra-
nja, katerega skopo odmerje-
ne, a na pravo mesto postav-
ljene bas tone lahko slišimo na
posnetkih Don Mentony ban-
da, Janka Ropreta, Veronique,
v zadnjem času pa tudi na
dveh otroških kasetah. To sta
kaseti »Škratek Soldatek«, ki
jo je Alex pri založbi Amadeus
izdal lani, ter »Piščanček Pi-
cek Pacek«, ki je izšla pred
kratkim, skupaj s slikanico, ki
jo je ilustriral Alex kar sam.
To je že njegova 7. kaseta in
zanimiv je podatek, da je od
oktobra 1992 do danes izdal že
51 skladb. Alex pravi, da je
»Škratka« naredil kar tako,
ker ga je pač zamikalo, da bi
naredil nekaj za otroke. Eno-
stavno: sedel je, napisal deset
pesmic, glasbo za vse to, šel
v studio in vse sam odigral in
odpel. »Škratek« je bil precej-
šen uspeh in Alex še danes do-
biva pisma, v katerih mu otro-
ci, pa tudi vzgojiteljice iz vrt-
cev povedo, da imajo Škatka
Solatka radi. Prav zato se je
Alex pred kratkim odločil, da
bo delal izključno za otroke.
Njegova nova kaseta, »Piščan-
ček Picek Pacek« je bila pos-
neta v studiu Romana Zeliča
v Preboldu 1. aprila letos. Vse
instrumente je odigral in vse
vokale odpel v živo Alex sam,
v enem kosu, kot temu rad sam
reče. V pesmicah se prepleta
kantavtorstvo, countryrock,
pa tudi zafrkantsko polko je
mogoče najti ob funkyju in
bluesu. Na kaseti je deset
skladbic z večidel šaljivo vse-
bino, kot na primer Piščanček
Picek Pacek, Ravbarji, Striček
Alex Bass, Sarina soba...
Ker Alex v studiu ne mara
nobenih posebnih učinkov,
posveča tem večjo skrb izbiri
glasbil. Na njegovih kasetah
zato vedno nastopajo legen-
darna imena iz sveta kitar in
basov: Fender, Gibson, Ric-
kenbacker. Alex igra na in-
strumente stare od 20 do 40
let.
Trenutno igra Alex Bass oz.
Aleksander Cepuš bas z dvema
bendoma: z rokenrolerji »Un-
dertaker« (prva kaseta z na-
slovom Undertaker — Blu-
es&R'n'roll party je izšla lani)
ter s komercialisti »Rokovnja-
či«, ki so šele začeli z delom.
Seveda pa je na prvem mestu
družina," predvsem petmeseč-
na hčerka Anja, ki je njegova
največja inspiracija.
Otroci, ki bi Alexa radi kaj
povprašali ali povabili na na-
stop, lahko pišejo na naslov:
Striček Alex Bass, Robova 13,
Celje.
SIMONA BRGLEZ
Štajerski večer
Kulturno društvo France Prešeren v Vojniku in ansa
bel Francija Zemeta bosta 6. oktobra pripravila 1. Šta
ski večer domače zabavne glasbe. To je poskus vm,v'
takih prireditev v kraj, ki je po njih že pred leti slovel '
samo na celjskem, temveč tudi širše.
Prvi Štajerski večer bo v dvorani kulturnega <j0ft
s pričetkom ob 18. uri, nastop pa so obljubili Brat
Poljanšek, Vinko Cverle, Podkrajski fantje, Bistriž
odmev, ansambel Sredenšek, Cvet iz Radeč, trio Pogla^
Vesele Štajerke in soorganizator Franci Zeme.
Victory bi ukali
perverzno
Victory je mlada, uigrana
slovenska glasbena skupina,
ki se je z igranjem prekalila
doma in po celi Evropi. Gre za
eno najpopularnejših pop sku-
pin pri nas, na področju tech-
na pa imajo monopol. Skupaj
so štiri leta, sicer pa je skupina
obstajala že prej z imenom
Šarm.
Ime so. si nadeli na otoku
Rabu pred odhodom v tujino.
Potrebovali so ime brez šum-
nikov in sičnikov. Ime Victory
se jim je zdelo najbolj primer-
no. Osvajati nove vrhove, zme-
raj kaj novega odkrivati, ple-
zati na neodkrite predele...
Prva leta svojega delovanja
se je skupina Victory potepala
samo po Skandinaviji in za-
hodnih državah Evrope, nato
pa so se vrnili v Slovenijo. Ma-
ja 1994 so izdali prvo kaseto in
kompaktno ploščo s prepro-
stim naslovom Victory, na ka-
teri je bilo zbranih veliko
uspešnic s slovenskih pop le-
stvic; priredba znane pesmi
Beatlov Back in the U.S.S.R.,
Dolge vroče noči, Le kje, le kje
in Svet brez solza, ki so jo
predstavili tudi na mednarod-
nem festivalu Grand Prix Ča-
kovec 94. Sicer pa je ta sklad-
ba tudi na njihovem novem
CD in kaseti Ukal bi. Tekst je
napisal Adi Smolar.
Poleg nastopov po celi Slo-
veniji in sosednji Avstriji so
nastopali tudi na TV Slovenija
v oddajah Sobotna noč, Poglej
in zadeni, Nedeljskih 60, Je-
senski 3 x 3 in Izbor za Miss Slo-
venije '94.
Victory na številnih živih
nastopih venomer izžarevajo
energijo, ki se odraža tudi
v njihovi glasbi. Poleg lastnih
skladb igrajo tudi najrazlič-
nejšo plesno glasbo od valčka,
foxtrota, techna do rock'n-
'rolla.
Letošnja uspešnica skupine
Victory je poslovenjen svetov-
ni hit Cotton Eye Joe skupine
Rednex, ki se mu po naše reče
Ukal bi in je bila štiri tedne na
prvem mestu lestvice Airplav
Slovenija, popevka tedna, Po-
dalpski biser na Radiu Ce-
lje... Sedaj predvsem veliko
stavijo na novo avtorsko
skladbo Dhjeendhjee za kate-
ro bodo v kratkem posneli tudi
videospot. Aleš Čadež je bese-
do Dhjeendhjee prvič slišal na
potovanju po Afriki in v njej
našel neko spolno privlačnost,
nekaj v povezavi s človeško in-
timo.
Minulo leto so se na festiva-
lu Melodije morja in sonca
v Kopru predstavili s sklac
Poletne mačke, ki je post
kar nekakšen hit poletja. 1
tos so stavili na sklac
.. .ME. Te tri pikice lahko]
menijo karkoli, npr. kot pra
jo fantje Na plaži me ali
Poglej me...
Svojo drugo kaseto in
Ukal bi, ki je izšla 15. julija
založbi Helidon, so predsta'
na velikem promocijski
spektaklu na Ljubljansfc
gradu 2. septembra. Avtor i
madov Aleš se je, kot prn
potrudil, da so komadi »c
bolj dobri in čim bolj perva
ni«. Sicer pa pravijo: »Ob vi
ku piva smo se dobili, l
Evrope prevozili, kdaj pa k(
se ga napili in vam ta izde
podarili - Vaši Victory Rob(
Aleš, Miki, Cveto in Boštjai
Skupini Victory lahko ti
pišete na naslov: Victory - i
club, Rudija Papeža 1, 64(
Kranj.
SIMONA BRGL
Ansambel Francija Zeffl
bo v nedeljo, 24. septeni!
pripravil promocijo svoje P
nje kasete pri bistroju Sv. f
Štefke Bajec na Teharjih. S
čanje se bo začelo ob 15.1
bo pa to prva predstavitev!
sete Francija Zemeta v nje]
vem rojstnem kraju.
Celjski instrumentalni k*
tet, ki ga vodi Mirko Polutr
bo ob jubileju pripravil
koncertov, vsi pa bodo ob p
kih od 10. novembra do
vidoma 8. decembra. Za<
bodo 10. novembra v Vojn'
ter nadaljevali 17. v Šentjui
26. Vitanju, 1. decembra vi
škem in 8. v Celju. Poleg ju
lantov bodo na vseh koncef
nastopili tudi mnogi g°5
s katerimi je CIK v dolgih
sodeloval.
Vokalna skupina medicj
skih sester Cvet iz Celja bo
oktobra gostovala v Vatika*,
kjer bo zapela tudi pap61
Skupino bo na poti spremW
tudi mlada harmonikarka 1
nja Čretnik s Frankoloveg3
Št. 38. - 21. september 1995
n
GLASBA
Denar za nesrečne Bosance
so prejšnji teden zbirali tudi
na televizijskem in koncert-
nem spektaklu v italijanski
Modeni, rojstnem mestu oper-
nega velikana LUCIANA PA-
VAROTTIA, ki je bil, kot že
dvakrat do sedaj, spet glavni
protagonist tega izrednega do-
godka. Poleg Pavarottia so na
tem dveurnem koncertu nasto-
pili še nekateri najpopularnej-
ši irski godci, Bono, The Edge
(U2), Dolores 0'Riordan
(Cranberries) in The Chiefta-
ins, italijanske barve sta za-
stopala Jovanotti in Zucherro,
iz Amerike pa sta prišla Meat
[Loaf in Micheal Bol ton. Prav
^slednji se je še posebej izkazal
pri petju napolitanskih operet,
, odlična pa je bila tudi Dolores
^ 0'Riordan (na sliki). Plošča
s tega koncerta bo izšla tik
pred Božičem, na njej pa bo
Vud\ skladba »Miss Sarajevo«,
ki sta jo posebej za to prilož-
nost napisala Bono in Brian
Eno.
Komaj tri dni po izidu se je
LP »Help« zavihtel na prvo
mesto angleške lestvice najbo-
lje prodajanih albumov. Gre
za kompilacijsko ploščo
z dvajsetimi skladbami, ki so
jih prispevali nekateri trenut-
no najpopularnejši britanski
glasbeniki (Paul McCartney,
Blur, Oasis, Paul Weller...).
Ves material za »Help« je bil
posnet v samo petih dneh, že
prvi dan pa je založba Go!
Discs prodala rekordnih
71.000 primerkov in s tem že
dosegla načrtovani dobiček
1,5 mio dolarjev. Ves denar,
zaslužen s to ploščo, bo name-
njen bosanskim otrokom. Na
drugo mesto angleške lestvice
LP se je ta teden prebila sku-
pina CHARLATANS z isto-
imensko ploščo, tretji so folk
rockerji The LEVELLERS (na
sliki) in njihova »Zeitgeist«, na
četrto mesto pa so se s prven-
cem »Said And Done« uvrstili
irski pop zvezdniki BOYZO-
NE. Na vrh lestvice malih
plošč se je nepričakovano uvr-
stil MICHAEL JACKSON
z balado »You Are Not Alone«,
tik za njim so N TRANCE in
»Stavin' Alive«, tretje mesto
pa je tokrat v lasti skupine
REMBRANTS in pesmi »I'll
Be There For You«.
Dobitnik številnih glasbe-
nih nagrad in eden izmed naj-
bolj cenjenih ameriških pro-
ducentov ter skladateljev
QUINCY JONES, te dni kon-
čuje s pripravo materiala za
svoj novi album. Pri nastaja-
nju plošče »Q's Jokk Joint« so
61-letnemu Jonesu pomagali
Bono, Phill Collins, Gloria
Estefan, Collio, Queen Lati-
fah, Brandy, Chaka Khan,
manjkala pa seveda nista tudi
stara Quincyeva prijatelja,
Herbie Hancock in Ray
Charles.
Britanski sodniki so v začet-
ku tega meseca skupini OASIS
in njihovi založbi Creation
prepovedali objavo skladbe
»Step Out« na albumu »Mor-
ning Glory«. Omenjena sklad-
ba naj bi bila na moč podobna
pesmi »Alright«, ki jo je že
davnega leta 1965 posnel Ste-
vie Wonder. Belgijski sklada-
telj Yves Swolfs pa toži Miche-
la Jacksona, saj meni, da je
skladba »Give In To Me« z al-
buma »Dangerous«, plagiat
njegove osem let stare skladbe
»Boulevard Des Reves Brives«.
Eno izmed najbolj vročih
heavy metal zasedb, skupino
MACHINE HEAD, je zapustil
Chris Kontas. Baje iz zdrav-
stvih razlogov, ki so skupini
tudi preprečili nastop na le-
tošnjem festivalu Monsters Of
Ročk v angleškem Doningto-
nu. Machine Head so letos me-
talsko sceno presenetili z od-
ličnim albumom »Burn My
Eyes«, ki je pred kratkim že
presegel magično mejo milijon
prodanih kopij.
Najboljši in najpopularnejši
ameriški beli rap bend BEA-
STIE BOYS bo odslej deloval
kot kvartet. MCA-ju, Mikeu
D-ju in Adrocku se je za stalno
pridružil še klaviaturist Mark
Ramos Nishita, ki je z Beastie
Boys sodeloval že leta 1992, na
plošči »Check Your Head«.
STANE ŠPEGEL
Za jubilej Jubilejna
Tineta Lesjaka ljubiteljem
domače zabavne glasbe ni tre-
ba posebej predstavljati. Na
glasbeni sceni je že deset let,
toliko let pa se z glasbo trudi
profesionalno ukvarja. Doma
je v idilični vasici Kebl nad
Oplotnico, kjer je v družini
(bilo je sedem otrok), kjer se je
veliko in lepo pelo, dobil prve
glasbene inštrukcije, ki jih
pridom uporablja še danes in
dopolnjuje s svojim bogatim
znanjem. Vodi popularno sku-
pino Bratje iz Oplotnice, ki
prav letos proslavlja deset let
igranja. Ob tej priložnosti je
izdal tudi kaseto in CD z na-
slovom Jubilejna, na obeh pa
so resnično izbrane viže, ki go-
vorijo o dozorelem avtorju in
članih ansambla.
Na jubilejnem CD, ki ga je
izdala RTV Slovenija, Založba
kaset in plošč, je 22 pesmi. Za
petnajst pesmi je glasbo napi-
sal Tine Lesjak, pripravil je
štiri priredbe narodnih, tri pe-
smi pa so kot avtorji dodali
Dare Hering, Cita Galič in Bo-
ris Terglav, medtem ko so tek-
ste napisali M. Kumrej, T. Ga-
beršček, J.F. Smrekar, L. Leš-
nik, J. Galič, J. Zrimšek, M.
Rainer in M. Stare. Tine Les-
jak je eden redkih avtorjev, ki
pri svojih skladbah na Jubilej-
ni nima niti enega teksta tre-
nutno najbolj aktivnega slo-
venskega tekstopisca Ivana
Sivca. Producent je bil tudi to-
krat Tomaž Tozon, tonski moj-
ster pa Drago Hribovšek.
Bratje iz Oplotnice so nekaj
let redno sodelovali na festiva-
lih in pobirali najvišje nagra-
de, najbolj pa so bili veselih
tistih, ki so jih dobili pri ob-
činstvu. »Naše pesmi delamo
za občinstvo, ne za komisije in
zato smo veseli odziva tistih,
katerim so skladbe namenje-
ne,« pojasni odnos do številnih
nagrad Tine Lesjak. Vse na-
stope bi težko preštel, ljudje
pa jih radi vabijo v svoje kraje,
ker so pristni ambasadorji do-
mače zabavne glasbe z lepim
fantovskim petjem in vrhun-
skim muziciranjem, kjer ni
v ospredju tehnika, ampak
glasbenikovo srce.
Ob igranjih, ki jih je največ
koncem tedna, pa Tine Lesjak
še poučuje harmoniko in sicer
v petih krajih: ob ponedeljkih
v domači Oplotnici, torkih na
Ptuju, sredah na Ljubnem, če-
trtkih Slovenj Gradcu in ob
petkih v Vuhredu. Trenutno
ima 90 učencev, najbolje pa se
učijo tisti, ki se za harmoniko
odločijo pri osmih letih.
Redno obiskuje tudi priredi-
tve, kjer je v ospredju domača
zabavna glasba, saj mu je to
tudi del življenja. Harmoniko
vozi vedno s seboj, »saj je to
družinski instrument, ki ga je
igral tudi že oče«, pojasni vlo-
go svoje sopotnice.
In kdaj je Tine Lesjak naj-
bolj srečen? »Najbolj lepo mi
je, ko se zberemo vsi doma ob
kakem rojstnem dnevu ali
drugem prazniku in kot dobra
slovenska družina zapojemo.
Družinsko petje danes, žal,
manjka.«
V letu, ko ansambel Tineta
Lesjaka slavi 10-letnico, ver-
jetno ne bo pripravil posebne-
ga jubilejnega koncerta: »Za-
me je vsak koncert jubilej,
praznik, ko se srečam z ljudmi,
ki imajo radi glasbo. V danem ?
trenutku mojo in našo. Kaj še
hočem več?« TONE VRABL
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 27. septembra ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Š«. 38.-21. september 1995
ZA AVTOMOBILISTE
5
Središče sveta je Frankfurt
Letošnji frankfurtski avto-
mobilski salon, doslej na spo-
redu že 56., je v marsičem kar
opazen mejnik: ker je število
povsem novih avtomobilov
morebitni dokaz, da se avto-
mobilski industrij znova piše-
jo dokaj mirni časi, ker neka-
terih novih avtomobilov prej
niso pokazali niti avtomobil-
skim novinarjem (vsaj večini
ne) in ker se v ozadju dogaja
marsikaj. Ampak ta marsikaj
je namenjen bolj resnim oko-
liščinam, kot si jih je moč
predstavljati na ogromnem
frankfurtskem avtomobilskem
razstavišču. Tam bo vse do ne-
delje 24. septembra avtomo-
bilsko središče sveta.
Letošnji Frankfurt (IAA) si
je prijetno ogledati, čeprav to
zahteva nekaj vztrajnosti (več
kot 200 tisoč kvadratnih me-
trov razstavnih površin). No-
vosti, tistih, ki bodo v trgovine
pripeljale že prav kmalu, je
veliko; še več onih, ki jim pro-
dukcijsko življenje napovedu-
jejo čez nekaj mesecev ali mor-
da leto dni. In kot se za domači
»teren« spodobi, so bile
v opaznem ospredju nemške
avtomobilske hiše. Pokazale
so veliko novosti.
.. .Nemške
avtomobilske
hiše...
Audi je dopolnil svojo serijo
A4 in tudi A6 z nekaterimi no-
vimi motorji, a je bilo največ
oči uprtih v preskusno vozilo
z oznako TT.
Gre za aluminij asti kupe 2+2
s stalnim štirikolesnim pogo-
nom, motorjem z močjo 150
KM in obljubo, da naj bi bil
avtomobil na voljo za kakšnih
50 tisoč DEM. Sicer pa gre
Audi ju prodaja med vsemi to-
varnami koncema Volksvva-
gen najbolje od rok. Sam
Volkswagen je ponudil limu-
zinsko izvedenko tržno zelo
uspešnega pola z oznako clas-
sic. Avto je dobil zadek in ve-
lik prtljažnik, zato (verjetno)
tudi nove kupce. Škoda, ki je
tudi znotraj koncema VW, je
pod luči salona pripeljala ško-
do felicio combi, avtomobil, ki
je na slovenskem že v prodaji.
Seat, četrti člen v tej avtomo-
bilski verigi, pa je ponudil na
ogled cordobo SX, ki bo na
voljo s tremi različnimi mo-
torji.
BMW, prvak med nemškimi
avtomobilskimi tovarnami te-
daj, ko gre za poslovno uspeš-
nost, se je dičil s povsem novo
serijo 5. Prijetne, ne posebej
revolucionarne karoserijske
poteze, zelo dobra izdelava in
napoved, da bo šel avto dobro
v promet. Na prodaj bo z mo-
torji od najmanj 150 do največ
193 KM, za doplačilo si bo mo-
goče omisliti tudi stranske
zračne varnostne blazine, pri
nas pa naj bi bil avto po seda-
njih napovedih na voljo no-
vembra ali decembra.
Pri Mercedes Benzu, tovar-
ni, ki ji znotraj koncema Dai-
mler Benz jemljejo blišč
uspešnosti (koncem je imel
v šestih mesecih 1,6 milijarde
mark izgube, Mercedes Benz
pa skoraj toliko dobička), so
rekli, da je kvaliteta pred
kvantiteto. Na ogled so posta-
vili prenovljeni roadster SL,
vse avtomobile novega E, pa
novi izvedenki v razredu C (C
230 kompresor in C 250 turbo-
dizel), posebne pozornosti je
bil nedvomno vreden dirkaški
E 50 AMG s 5-litrskim osem-
valjnikom in močjo 347 KM
ipd.
Opel, ki za nekatere ni »či-
sta« nemška tovarna (ker je
pač v lasti ameriškega General
Motorsa), je prav tako imela
kaj pokazati. Predvsem po-
vsem novo vectro tako v limu-
zinski kot kombilimuzinski iz-
vedenki, kot tudi karavansko
različico, ki pa na trg pripelje
nekaj kasneje. Ob tem so pred-
stavili corso z motorjem, ki
porabi vsega 3,4 litre goriva,
kar je podatek, ki ima v Nem-
čiji veliko vrednost. Ta corsa
je za sedaj šele prototip, kar
pomeni, da je serijska proiz-
vodnja še oddaljena.
Ford, prav tako v naročju
matičnega, torej ameriškega
Forda, je ponujal povsem novo
fiesto. Obnova je dokaj stere-
otipna, sicer pa gre za tri in
petvratni različici z različnimi
motorji (tudi 1,25 litra velik
motor iz lahke litine z močjo
75 KM). Po napovedih uradne-
ga uvoznika Fordov v Sloveni-
jo bo nova fiesta slovenskim
kupcem na voljo januarja ali
v začetku februarja.
.. .pa francoske____
Francoske avtomobilske to-
varne se z nemško konkurenco
na nepravi strani Rena seveda
niso mogle kosati, a prav izra-
zito tudi niso zaostajale.
Renault se je predstavil
z meganom, avtomobilom, ki
bo nadomestil dovolj uspešni
R 19. Za sedaj sta na ogled (in
z napovedjo o začetku prodaje
v marcu prihodnjega leta) le
kupe in petvratna izvedenka,
kasneje pa bodo ponudili še
kabriolet, majhen večnamen-
ski (MPV) avtomobil in konč-
no limuzinsko različico.
Velike pozornosti je bil pri
Peugeotu deležen 406. Ta bo
nadomestil tudi uspešni pe-
ugeot 405, se pa zdi, da so
s 406 posegli v nekaj višji ra-
zred, kot je bil doslej name-
njen peugeotu 405. Oblika je
sodobna, v marsičem podobna
tistemu, kar ponuja večji 605,
vsekakor elegantna.
Morda so bili še najbolj
skromni pri Citroenu. Tam je
bila na voljo karavanska izve-
denka znane xantie z oznako
break. Prijeten, morda celo lep
avtomobil, ki pa prihaja dokaj
pozno, kajti xantia v kombili-
muzinski izvedbi se po cestah
vozi že dobrih 24 mesecev.
.. .in zatem
italijanske...
Italijansko avtomobilsko in-
dustrijo v veliki meri pred-
stavlja torinski Fiat, ki je ne-
kaj svojega »streliva« porabil
' (vsaj tedaj, ko so v mislih avto-
mobilski novinarji) že pred
frankfurtskim avtomobilskim
salonom.
Bravo in brava, nadomestilo
za tipo, sta kljub temu zbujala
dovolj pozornosti, hkrati sta
marsikomu dokazovala, da je
Fiat prav v tem avtomobil-
skem razredu daleč najmoč-
nejši. Pri Alfa Romeo so ponu-
dili na ogled alfo 145 quadri-
foglio, ki se utegne priljubiti
predvsem zaradi svoje boljše
opremljenosti (15-colska lita
platišča, trikraki in usnjen vo-
lanski obroč ipd.) in s tem je
bil pregled novosti z Apeninov
že bolj ali manj pri kraju.
.. .vsekakor tudi
japonske...
Avtomobilske hiše iz dežele
vzhajajočega sonca so bile na
določen način zadržane, če-
prav se ve, da japonske avto-
mobilske tovarne niso posebej
navdušene nad pompom pri
predstavljanju novih avtomo-
bilov.
Honda je tako predstavila
obnovljeno hondo civic s tremi
in štirimi vrati. Obnova ni po-
sebej očitna in občutna, gre
bolj za karoserijske popravke
nežne vrste. Novi civic bo slo-
venskim kupcem na voljo sredi
oktobra, kar pomeni, da bo to
ena tistih novosti, ki bo pri nas
najhitreje dosegljiva.
Pri Mazdi ni bilo povsem
novih avtomobilov, pač pa je
tovarna ponudila v xedosu
9 nov motor z gibno prostorni-
no 2,3-litra in zmogljivostmi,
ki so enake tistim pri 3,3-litr-
skih motorjih.
Nissan je postavil na ogled
almero, nadomestilo za sunny-
ja. Almera bo naprodaj v tri,
štiri in petvratni izvedenki, to-
varna pa pravi, da je novi av-
tomobil prostornejši, daljši in
seveda tudi boljši od predhod-
nika; avto poganjajo motorji
z močjo od najmanj 75 do naj-
več 100 KM.
Subaru je na IAA pripeljal
justy 4x4, ki je v bistvu suzuki
swift, vendar s stalnim štiriko-
lesnim pogonom, s katerim
imajo pri Subaruju tako ali ta-
ko veliko izkušenj. Tovarni,
torej Subaru in Suzuki, sta ta-
ko dokazali, da z napovedjo
o sodelovanju mislita resno.
.. .pa
južnokorejske...
Južnokorejske avtomobilske
tovarne so tako ali tako v veli-
kem zagonu, pri čemer i^,
veliko zgledov in tudi volje *
Hyundai, največja korej^L
avtomobilska tovarna, je Jj
Nemško pripeljala laJjj
v kombilimuzinski izvede^
poleg tega pa je bilo videti tj
karavansko različico s prepr?
sto oznako combi. Ta je 2ei
všečna in vsekakor drži, da
utegne posebej priljubiti tj!
slovenskim kupcem.
Pri Daewooju, ki prav tat,
z velikimi koraki osvaja sv^
tovne in tudi evropski trg(;
nekaj pozornosti zbujal pro^
tip štirisedežnega kabriolet;
z oznako No.l, narejen na oj,
novi nexie. Kdaj naj bi se av.
tomobil pojavil na trgu, še n
znano.'
Kia je predstavila obnovijo
no sephio, limuzino, ki jo do.
volj dobro poznamo tudi pr
nas.
Avtomobilski salon v mesti
ob Maini pa je ob zloščeni pfo
čevini ponudil tudi veliko dru.
gega. Predvsem se je veliko go.
vorilo o nemški, torej domač
avtomobilski industriji, p.
o njeni konkurenčnosti, o pra\
tedaj končani stavki delavce\
Volkswagna, o prihodnosti. It
prav prihodnost je tisto, kai
pri avtomobilskih hišah ne za
nemarjajo oziroma skušajc
ugotoviti, kaj bi morali storiti
da bi bila prijetnejša. To pa j(
tako ali tako stalna želja vseli
in vsakogar.
Opel Vectra.
BMW serija 5.
Honda Civic.
Št. 38. - 21. september 1995
29
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja: *
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
_:_I_
^ prihodnje sobote dalje
ta lahko nagrajenki meseca
gusta Darja Kop^vc iz Pla-
a.nt, pri Sevnici in Marta Jug
0 Celja v uredništvu NT&RC
Ognili ročno pleten pulover
. ročno poslikan svilen šal.
Zadnjo septembrsko sobot-
no dopoldne pa se nam boste
lahko pridružili tudi na mod-
^ valovih Radia Celje. Še po-
sebej tisti, ki ste radi lepo
oblečeni, pa vam veselje do
jnode kvari vaša rahlo debe-
lina ali kar pretirano obilna
postava.
Poleg pregleda najnovejših
modnih trendov za sezono je-
sen-zima 1995/96, bomo na-
mreč spregovorili tudi o tem,
kako s pomočjo obleke optično
»shujšati«, ali naše tekstilne
trgovine posvečajo dovolj po-
zornosti problematiki debelih
ljudi, kako jih sprejema oko-
lica ...
O svojem stilu oblačenja,
prilagojenemu »nekonfekcij-
ski« postavi, bova spregovorili
z gostjo v studiu — tokrat bo to
nepogrešljiva maskota skupi-
ne Agropop, Barbara Šerbec-
Šerbi. Zanimivo bo!
Pravljično
mehki moher
Vsem nam je všeč - tako
zmuzljiva, drhteča beseda kot
je nostalgija. In, če ste se
prejšnji teden, ko smo pred-
stavili po krojaško perfekci-
onistično zašito, strogo oprije-
to in zato vse napake odkriva-
jočo modo, malce razhudili,
boste danes gotovo spravljivo,
nostalgično zavzdihnili.
Le katera lahko namreč
ostane ravnodušna ob mehki,
topli in udobni volneni modi,
ki nam letos pripoveduje še
posebej lepe reči.
Če ste po duši nežni, boste
navdušeni nad novimi puha-
stimi puloverji, ki se skrivajo
za malce daljšimi jopicami.
Tvvinset se imenujejo ti kom-
pleti iz angore, bukleja in mo-
herja, prav takšne pa so nosile
znane dame iz visoke družbe
onkraj luže v 40. in 50.1etih.
Kratkim jopicam s pleteni-
mi vzorci nepravilne reliefne
vezave v povezavi z žakardi, ki
spominjajo na tkanje, so neka-
teri vrhunski modni kreatorji
dodali krznene ovratnike.
V take namene — pa če je zagri-
zenim nasprotnikom pravega
krzna prav ali ne - je zelo ce-
njeno krzno činčile, pogosto
obarvano v odtenek same ple-
tenine.
Najbolj modni so nežni pa-
steli, od bombonasto roza,
oranžne in barve cvetoče siv-
ke. Ledena sivina, ki preko
barve svežega lesa prehaja do
temnejših rjavih odtenkov,
ostaja v modni milosti še od
lani. Enako modne boste tudi
v lanskem rebrastem pletenju
z velikimi rolka ovratniki na
dolgih puloverjih, tunikah in
tubastih oblekah.
Pa še eno staro vzdušje se je
vrnilo v letošnjo pleteno modo
- kombinacija volne in usnja,
predvsem mehkega velurja in
nape.
Seveda to še zdaleč ni vse,
a pustimo nekaj volnenih
modnih tem še za dni, ko bo
mraz bolj resno zagrizel.
Anketno nagradno vprašanje meseca septembra:
KAJ VAM JE V PRIHAJAJOČI JESENSKI MODI NAJBOLJ
VŠEČ?
^ oprijeti, po meri sešiti tvidasti kostimi;
b/ nova dolžina krila - tik nad ali pod kolenom;
c/ lakasto usnje in svetleči se materiali tudi za dan;
d/..............
Hrast
Hrast je drevo, ki ga vsi do-
bro poznamo. Spada v družino
skledičnic, ki jo prepoznamo
po skled icah, ki popolnoma ali
delno obdajajo plod. Družino
lahko razdelimo na 9 rodov, ki
zajemajo okrog 900 vrst. Tudi
rod hrastov zajema več kot 500
vrst, ki se med seboj le neznat-
no razlikujejo. Vse vrste lahko
križamo med seboj in danes je
opisano že na stotine kri-
žancev.
Pri nas rastejo različne vrste
hrastov in med njimi je tudi
dob (Quercus rubur L.). Je li-
stopadno drevo in ga spozna-
mo po sedečih ah kratkopec-
ljatih, gladkih in motno zele-
nih listih z zaobljenimi listni-
mi krpami. Značilna zanj je
visoka starost, ki jo lahko do-
čaka in znani so primerki, ki
so stari do 2000 let in so temu
tudi primerno ogromni. Taka
drevesa so v okolici zelo zna-
na, dajejo jim imena ljudskih
junakov, ob njih se pogosto
shajajo ljudje in popotniki ter
v njihovi senci častijo svet-
nike.
Druga vrsta hrasta, ki je
razširjen pri nas, je graden
(Quercus petrae L.), ki ga pre-
poznamo po listih. Ti imajo
daljši listni pecelj, ob žilah na
spodnji strani so puhaste dla-
ke. Obe vrsti sta enodomni.
Cvetovi so enospolni: moški so
v mačičastih socvetjih, ženski
cvetovi pa so posamezni ali do
pet v skupini. Vsako drevo ima
obe vrsti cvetov in po oprašitvi
se iz ženskih razvijajo plodovi
— želod.
Obe vrsti hrasta rasteta pri
nas po nižjih predelih skupaj
s kostanjem, rdečim borom,
belim gabrom in tudi bukvijo.
Znani so celi hrastovi sestoji
v Kakovskem gozdu.
V nasadih po vrtovih in par-
kih rasteta tudi rdeči in moč-
virski hrast. V zdravilne na-
mene nabiramo lubje tankih
vej in mlajših poganjkov. Spo-
mladi, ko so veje muževne,
z lahkoto odluščimo lubje od
lesa in ga hitro posušimo
v senci na prepihu ali v sušil-
niku.
Hrastovo lubje vsebuje veli-
ko čreslovin, čreslovo, galno
kislino, razne sladkorje, poli-
saharide, pektine itd. Najpo-
membnejše so čreslovine. Te
delujejo na kožo tako, da vle-
čejo skupaj tkivo, ki izloča so-
krvico, kri in gnoj. Torej neka-
ko strojijo kožo, zapirajo znoj-
ne žleze, sušijo površinske ra-
ne in celijo. Za pripravo ob-
kladkov moramo hrastovo
lubje prekuhati. Vzamemo eno
zvrhano jedilno žlico droge in
jo prelijemo s pol litra mrzle
vode in ko zavre, kuhamo vsaj
10 minut. Dobimo rjavo broz-
go, ki jo še nekoliko razredči-
mo in ohladimo na sobno tem-
peraturo.
Precedimo in v tekočino na-
močimo gazo, jo narahlo ož-
memo in še vlažno damo na
prizadeto mesto. S tem zdravi-
mo različna kožna vnetja, ra-
ne, ki se slabo celijo, vlažna
vnetja zadnjika (volk) in akut-
no nabrekle hemoroide. Hla-
den obkladek menjamo vsakih
20 minut in vnetje se omili
v dveh do treh dneh. Prevretek
lahko uporabljamo tudi za ko-
peli nog, če se preveč potijo in
takšne kopeli tudi pomagajo
pri ozeblinah in tudi pri golen-
skih razjedah.
S prevretkom hrastove
skorje, ki smo mu dodali ka-
milice in žajbelj, lahko grgra-
mo in izpiramo ustno votlino
pri vnetju dlesni, žrela in pri
aftah. Sluznica se ustroji, bak-
terije propadejo in vnetje izgi-
ne. Ta čaj lahko tudi pijemo po
požirkih pri prebavnih mot-
njah, pri vnetjih želodčne in
črevesne sluznice, pri želodč-
nih in črevesnih čirih, ker
ustavlja kri in lajša bolečine.
Včasih so s tem čajem izpirali
vnete oči, zlasti pri akutnih
vnetjih očesne veznice, vek in
kože okoli oči.
Iz zrelih želodov se s praže-
njem pripravlja nadomestek
za kavo. Ker vsebuje veliko
čreslovin je primerna za lajša-
nje prebavnih motenj.
Boris Jagodic
Goveja pečenka
s paradižnikom in
papriko
Potrebujemo: 1 kg govejih
zrezkov v enem kosu, 50 g pre-
kajene slanine, 4 stroke česna,
sol in poper, gorčico, 80 g ma-
sti, 1 čebulo, 300 g zrelih para-
dižnikov, 250 g sveže zelene
paprike, malo juhe za zaliva-
nje, francosko maslo in 1 del
rdečega vina.
Goveje meso pretaknemo
s slanino in natremo s česnom,
ki smo ga mečkali s soljo in
poprom, ter premažemo z gor-
čico. V večji posodi segrejemo
mast in na njej na hitro opeče-
mo meso. Nato dodamo sesek-
ljano čebulo, olupljene para-
dižnike in na kolobarje nare-
zano papriko, ter vse dušimo
do mehkega. Po potrebi zali-
vamo z vročo juho. Omako, ki
pri tem nastane, zgostimo
s francoskim maslom in nato
prilijemo še vino. Ko je tudi
meso dovolj mehko, ga nareže-
mo na lepe rezine, jih zložimo
na pladenj in prelijemo
z omako.
Za francosko maslo vzame-
mo eno jedilno žlico surovega
masla in dodamo toliko bele
moke, da dobimo z gnetenjem
enakomerno maso. Iz nje obli-
kujemo za lešnik velike krogli-
ce in jih damo v omako, kjer se
počasi razpustijo in tako ena-
komerno zgostijo. K pečenki
ponudimo riž, razne cmoke, ši-
roke rezance itd., seveda pa
pri tem ne smemo pozabiti na
kozarec rdečega.
Šifra:
Christopher
Pred leti sem doživela ču-
stven pretres, ki ga le počasi
I pozabljam, zanima me kako
ibo vnaprej na čustvenem po-
dročju, pa tudi kakšna je moja
astrološka »slika« na splošno.
Hvala za vaš odgovor in lep
pozdrav!
Atrologinja: na splošno
imate veliko značilnosti levi-
nje, device, tehtnice in ribe - tu
se nahaja vaš ASC, mesec pa je
v znamenju tehtnice. Vaša
energija je nekako zgoščena in
hitite po čim hitrejši poti do
svojega cilja, le vaš ASC vas
kdaj navzven kaže rahlo oma-
hujočo, vendar ste znotraj sebe
zelo skoncentrirani. Prve tri
mesece v vsakem letu morate
paziti nase bolj kot običajno
- več počivajte, nikar si ne na-
lagajte novih obveznosti, am-
pak bodite namerno bolj pa-
sivni, prav tako bi vam kori-
stilo jemanje dodatnih vitami-
nov, predvsem B kompleks.
Srečo imate skozi otroka, če-
prav vas že in vas bo vselej
presenečal. Veliko je dogaja-
nja povezanega z zdravjem,
bodisi službenega, pa tudi
v vsakdanjem življenju vam
lahko drobne stvari vzamejo
dosti časa. Partnerstvo je za
vas velikega pomena, vendar
pa je res to kar sami pravite
- tudi vaš horoskop kaže da
vam planeti v zadnjih letih ni-
so bili najbolj naklonjeni — rav-
no obratno. Vendar pa naj vas
potolaži dejstvo, da vsakomur,
brez izjeme pridejo kdaj na-
porna leta, potem pa se kolo
»sreče« ali karme znova obrne
na lepšo stran. Vam se bo z za-
četkom pomladi 96 začelo no-
vo življenjsko obdobje, v kate-
rega boste vstopili z veliko iz-
kušnjami, ki so vam jih »poda-
rila« naporna leta. In rekla bi,
da vam bo pridobljena zrelost
prinesla tudi povsem drugačen
pogled na življenje. Partner,
s katerim bosta skupaj, bo pri-
šel v vaše življenje iz poznan-
stva povezanega z delovnim
okoljem. Veliko novega pa se
bo zgodilo že od septembra do
decembra letos. Izredno ugod-
no bo za vas, če se boste odlo-
čala za vse pomembne službe-
ne ali druge večje življenjske
spremembe v novembru in de-
cembru. V teh dveh mesecih
počitnic počnite vse daljno-
ročno pomembne zadeve — ure-
dite VSE bistvene stvari! Po
novem letu pa do pomladi mi-
rujte - potem pa se znova akti-
virajte. Želim vam, da v letoš-
njem novembru in decembru
poskrbite za svojo srečo — in ne
dvomite, saj bo na vaši strani!
Št. 38. - 21. september 1995
ZA RAZVEDRILO - FELJTON
5
Tudi vesoljca Franc Borman
in James Lovel sta med drugim
krogom v kabini "Gemini 7"
opazila neznan leteči predmet,
ko sta bila nad Antiguo. Pred-
met je zmanjšal hitrost in je zao-
stal za vesoljsko kabino, dokler
ni povsem izginil.
Astronavta Young in Collins
sta doživela nekaj podobnega z
dvema NLP, ki sta se postavila
pred kabino "Gemini 10", tako
da so nekaj časa leteli vzpored-
no.
Odveč je posebej poudarjati,
da so vesoljci visoko kvalifici-
rani strokovnjaki in dobri opa-
zovalci, ki že po naravi svojega
dela morajo poznati rakete in sa-
telite, tako daje zamenjava ozi-
roma pomota komajda mogoča.
Posebno veliko prahu je dvig-
nil pojav NLP, v katerega je bil
posredno vpleten bivši guverner
Floride. Haydon Burns je med
kampanjo za ponovno izvolitev
25. aprila 1966 letel nad Flori-
do z vsem svojim štabom. Med
enajstimi ljudmi je bilo tudi ne-
kaj novinarjev "Miami Heral-
da".
Na guvernerjev klic: "Zunaj
je NLP," je vse pohitelo k ok-
nom. Bili Mansfield, poročeva-
lec "Miami Hcralda", čigar čla-
nek je naslednji dan odjeknil po
vsej ZDA, je ob pogledu na ru-
meno rdečkast odsev najprej po-
mislil na gozdni požar, potem
pa je opazil dve lučki, ki sta le-
teli nekako v višini guvernerje-
vega letala s hitrostjo 400 kilo-
metrov. Guverner se je vrnil iz
pilotske kabine, kjer je naročil,
naj zavijejo proti tujima lučka-
ma, ko sta se ti nenadoma nav-
pično vzpeli in v trenutku izgi-
nili.
Seveda je ameriški tisk na ve-
liko poročal o tem, zlasti še, ker
je guverner Burne kljub volilni
kampanji odločno ponavljal
svojo prvotno izjavo o NLP.
Nadaljnjo skrb je povzročil
predmet, ki so ga z radarjem
opazili 27. avgusta 1966 nad
strateškim raketnim oporiščem
v Severni Dakoti. Komandant
oporišča je bil v hudi zagati, ko
so mu sporočili, da so se hkrati
s pojavom NLP pretrgale vse
zveze z zunanjim svetom, če-
prav je bilo oporišče opremlje-
no s trojnim varovalnim siste-
mom. Predmet seje strmo vzpel.
V višini 27 kilometrov so ga ra-
darski zasledovalci izgubili z
zaslonov, v istem trenutku pa so
spet delovale vse zveze.
Condonov
projekt
Ker se letalstvo ni več moglo
izmikati zahtevam javnosti in
tudi naročilu predsednika John-
sona, seje moralo nečesa domi-
sliti. Tudi "atmosferski Menzel"
ni več vlekel, nasprotno, njego-
ve trditve so zbujale posmeh.
Postarani Menzel, od leta 1924
doktor astrofizike, se je čutil v
zrelih letih poklicanega za "ra-
ziskovalca neznanih letečih
predmetov". Zanj je bilo vse kri-
stalno jasno, pa naj je šlo za sle-
dove v pesku, na radarju ali kje
drugje, za vse je imel eno izmed
treh razlag: atmosferske motnje,
Mars, Venera. (Mimogrede: de-
diščino zdaj že pokojnega dr.
Menzla je prevzel njegov uče-
nec in prijatelj Philip Klass, iz-
dajatelj revije "Aviation
Week".)
Ker na Menzlove izjave ni bi-
lo več sprejemljivega odmeva in
ker je zlasti skupina znanstve-
nikov odklanjala takšna pojasni-
la, si je CIA izmislila nekaj no-
vega: letalskemu poveljstvu je
predlagala, naj naroči pri uni-
verzi Colorado "neodvisen"
projekt za raziskave NLP.V ta
namen je letalstvo dalo 300.000
dolarjev, ob koncu je vsota na-
rasla na pol milijona. Za vodjo
projekta so postavili profesorja
Edvvarda Condona. Razen nekaj
izjem so bili njegovi sodelavci
"strokovnjaki" najrazličnejših
panog, pet jih je bilo brez di-
plom oziroma študentov.
Lovvova
spomenica
Končni rezultat je bil znan že
na začetku. "Neodvisni" znans-
tvenik je imel že pred raziska-
vo svoje mnenje, o katerem ni
dopuščal nikakršnega dvoma ni-
ti v intervjujih za tisk niti ob
drugih priložnostih. Njegov
koordinator in administrator
Robert Low je šel tako daleč, da
je sodelavce obvezal s posebno
spomenico. Ozadje vsega tega
je prišlo na dan po golem na-
ključju. Pod naslovom "Misli k
projektu" je Low zapisal med
drugim tudi tole:
"Našo študijo bi izvedli sko-
raj izključno nejeverneži, ki jim
sicer morda ne bi uspelo doka-
zati negativnega rezultata, pač
pa bi namesto tega zbrali tehtne
dokaze, da so takšna opazova-
nja nerealna. Mislim, da bi si tu
morali pomagati z ukano in pro-
jekt tako prikazati,, da bi bil v
očeh javnosti videti kot absolut-
no nepristranska študija. Pri
znanstvenikih naj bi zbudila
vtis, da si skupina dvomljivcev
pošteno prizadeva za nepristran-
kost, čeprav sami nikakor ne
pričakujejo, da bodo prišli NLP
na sled. Pot do takega rezultata
bi bile zelo skrbne preiskave,
vendar ne pojavov, marveč opa-
zovalcev, torej psihološko in so-
ciološko ozadje skupin, ki po-
ročajo o neznanih letečih pred-
metih. Če bi bil poudarek na tem
in ne na preverjanju starega
vprašanja, ali so NLP fizikalno
realni, bi znanstveniki kaj kma-
lu odkrili, v katerem grmu tiči
zajec. Na sedanji stopnji sem
prepričan, da bi bila zadeva
opravljena v našem smislu, če
bi pri znanstvenikih zbudili za-
želen vtis."
Odšli so vsi
razen dveh
Spočetka je profesor Condon
še prav posebej priporočal dva
izvedenca, doktorja Saundersa
in Levina. Ko pa se znanstveni-
ka nista strinjala s Condonovi-
mi pojmovanji in z njegovimi
željami, marveč sta bila mnenja,
da so NLP morda zunajzemelj-
ske vesoljske ladje, jima je Con-
don odpovedal zaradi "nekom-
petentnosti".
Condonova asistentka v ad-
ministraciji projekta Mary Lo-
uise Armstrong je dala odpoved
z utemeljitvijo, da do Condona
ne more imeti potrebnega spošt-
ljivega odnosa. Od prvotnih
dvajsetih nameščenih sodelav-
cev sta Condonu nazadnje os-
tala le dva. Vsi drugi so odšli
zaradi nesoglasij in nenehnih
spletk.
Čeprav je dr. David Sanders,
zdaj profesor psihologije na uni-
verzi Colorado, pripravil tisoč
konkretnih primerov NLP za
skrbno preiskavo, jih Condono-
vo poročilo obravnava vsega
91. Saunders, ki ima zdaj veli-
ko kartoteko podatkov o NLP,
je med drugim ugotovil, da je
imela Condonova naloga takrat
predvsem politično ozadje.
Sklepno poročilo Condono-
vega projekta je bilo objavlje-
no januarja 1969. V žepni izda-
ji ima 965, v trdni vezavi celo
1485 strani z osnovno mislijo:
"Ni dokazov, da bi lahko
sprejeli domnevo, da so zunaj-
zemeljski obiskovalci prodrli v
zemeljsko ozračje in ni dovolj
dokazov, ki bi opravičevali na-
daljnje raziskave na tem področ-
ju."
Četudi so v okviru Condono-
vega projekta zavestno razisko-
vali sporne pojave NLP, so mo-
rali v nekaj primerih priznati, da
jim tega in onega ni uspelo po-
jasniti. Med 91 primeri je bilo
30 takih, ki so jih morali uvrsti-
ti med neznane leteče predme-
te. Kot primer navaja poročilo
rezultat preiskave o pojavu NLP
v Oregonu:
"Ob pol osmih zvečer je žena
farmarja Paula Trenta krmila
zajce na vrtu, ko je na nebu opa-
zila NLP. Stekla je v hišo, po-
klicala moža in vzela fotoapa-
rat. Paul Trent je naredil dva po-
snetka, enega takrat, ko se je
predmet premikal proti severo-
zahodu in drugega, ko se je pre-
vrnil na stran in je izginil proti
zahodu."
Pripomba v Condonovem po-
ročilu:
"V tem primeru gre za eno iz-
med opazovanj, pri katerih vsa
dejstva geometrično, psihološ-
ko in fizikalno podpirajo trdi-
tev, da seje v zornem kotu dveh
prič premikal nenavaden leteči
predmet - srebrnkast, kovinski,
ploščat, z vsaj desetmetrskim
premerom in očitno nenaravne-
ga izvora."
Ocena inštituta
za astronavtiko
Odmevi na Condonovo poro-
čilo so bili sila neugodni. Kriti-
ka je postajala čedalje ostrejša,
pisci so namigovali na namer-
no zapletanje in na dokazano
manipulirane preiskovalne me-
tode.
Študijska skupina ameriške-
ga inštituta za aeronavtiko in as-
tronavtiko (AIAAA), v svetov-
nem merilu največja znanstve-
na organizacija za vesoljske ra-
ziskave, je pregledala Condono-
vo poročilo in zbrala razburlji-
ve rezultate:
Med podrobno raziskanim'
primeri NLP je bilo 30 odstot-
kov takih, ki jih ni bilo mogoče
identificirati. Condonove trdi-
tve, da so nadaljnje raziskave
NLP povsem odveč, se ne skla-
dajo z dejstvi. Njegovo osebno
mnenje, da naš planet v prihod-
njih 10.000 letih komajda lah-
ko pričakuje obisk razumnih bi-
tij zunaj našega osončja, ne mo-
re biti argument za to, da bi bil£
nadaljnje raziskave povsem ne;
koristne in odveč. Preiskovali"
odbor je prepričan, da tudi dru-
gih dobro dokumentiranih pf1'
mero v ne gre prezreti, ker p
menijo trdno jedro v sporni za-
devi; že v tem bi našli zadostuj
razlog za nadaljnje preiskave. \
nasprotju s Condonovo trditvi-
jo bi lahko iz tega izluščili kup
koristnih stvari za znanost.
Št. 38. - 21. september 1995
31
ZA RAZVEDRILO
St. 38.-21. september 1995
VRTILJAK

Hello, vi vsi!
Kako ste kaj prenesli, ko ste nekoč ugotovili, da ste
naredili veliko napako; prizadeli nekoga, ki ga imate radi?
Ste jo skušali popraviti, ste stvari prepustili toku? Ste...
Kaj? Vam je bilo žal? Ste se potem opravičili, kuhali mulo,
ugotovili, da besede včasih še zdaleč niso dovolj...? Se
spraševali, kako ste lahko naredili kaj takšnega? In, ste
potem, ko je bilo že vse mimo, ugotovili, kako lepo je imeti
rad človeka, ki zna odpuščati? Ki zna pokazati, da ima rad?
In potem ste spet in spet razmišljali o tem, kaj vse ste
postavili na kocko.
Prisluhni mi...
Ni več tako, kot je bilo ne-
koč. Ne poznam več tiste prave
sreče, ki me je osrečevala; sre-
če, ki sem jo res čutila. Takrat
sem vedela, da se za njo ne
skrivajo laži. Torej sem bila
srečna, prav srečna, a samo ta-
krat, ko mi je stala ob strani in
bila z menoj. Minile so ure,
dnevi in meseci, a nje ni več ob
meni. Pogrešam jo, čutim to...
Z njo sem delila srečo, z njo
sem delila žalost, delila sem
vse, kar sem lahko in vedela
sem, da me bo kot mati razu-
mevajoče poslušala in mi po-
magala na vsaki poti, pa naj
bo kakršna koli že. Ljubila me
je in mi želela najbolje, a vča-
sih mi je tudi ti zdrsnilo iz
misli. Pa vendar me je razume-
la in bila je edina. Z njo sem se
počutila varno in k njenemu
srcu zaželeno. Vse je odplava-
lo; sreča, razumevanje, ljube-
zen, želja po tem, da sem, kar
sem lahko. Pogrešam njene
nežne roke, pogrešam njen na-
smeh in njene besede, vse to je
njeno srce, pogrešam jo. Bila je
moj vodič skozi življenje, a ko
je odšla in me zapustila, sem se
izgubila in se tudi predala. Bi-
la sem nihče in nič. Ona pa je
bila vseskozi kot roža življenja
in lepote, kot reka čistoče in
bisera, kot sonce svetlobe in
toplote. Priznam; bila sem an-
gel in hudič, bila sem vse in
hkrati nič, a ni več poti k nje-
nemu srcu, da ji povem kako,
le kako mi je žal za nekatere
stvari. Rada bi ji povedala, da
jo pogrešam, da jo ljubim, da
sem brez nje nihče, kajti iz-
gubljena sem v temi, ne vidim
več vrat, da bi jih odprla in ne
vidim več stikala, da bi priž-
gala luč. Izgubljena sem med
množico drugih stvari, a vem,
da ne bo prišla pome. Rada bi
ji prisluhnila, vsaj še enkrat.
Minilo je že leto dni in še
vedno iščem izhod, a se vrtim
v enem samem krogu in od
strahu delam napake. Napake,
ki jih nikoli več ne bom poza-
bila in ki mi ležijo v zlomlje-
nem srcu, a enostavno še ni-
mam dovolj moči. Brez nje se
počutim nemočno; vsi, prav
vsi prevladujejo nad mano, vsi
se poigravajo z menoj in z mo-
jimi čustvi. Vsi, prav vsi misli-
jo, da so moje besede lažne, da
so moja čustva lažna, a nihče
ne ve, da me to boli. Zakaj
vidijo samo moje napake?
Dobro vem, da lahko naj-
dem pot, našla bom tista vrata,
ki vodijo v resnični svet in na-
šla bom tisto stikalo, katerega
svetloba me bo spremljala
povsod.
LELA (K. P. M.) M.
Draga Lela,
življenje je včasih lahko
prav svinjsko. In ljubezen...
ja, ljubezen je tisto, kar člove-
ka spravi najdlje. Iz tvojega
pisma je razvidno, da si ljubi-
la, imela rada, bila naveza-
na... Da si iskala (in našla)
oporo, smisel...
Vem, da je v takšnih prime-
rih vsak stavek le nakladanje.
Lahko je namreč govoriti in
pisati, vendar bolj malo poma-
ga... Vseeno pa bi ti rada ne-
kaj povedala.
Mogoče je tako celo bolje.
Poleg tega pa (kot si ugotovila
že sama): smisel odraščanja je
v tem, da se naučiš sam v sebi
najti oporo. Le če si srečen
sam s seboj, si lahko srečen
tudi z drugim; le potem lahko
resnično ljubiš. Poleg tega pa;
čeprav je bila tvoja zveza naj-
brž tako globoka, da bo v tebi
(oziroma v obeh) ostala do
konca življenja, moraš vedeti,
da boš še ljubila, da boš še
zaljubljena; kljub temu, da
danes ne misliš tako. In še to:
čustva ne izbirajo spola, staro-
sti, telesne teže ali barve oči.
To ni pomembno. Pomembno
je, da ljubiš. In da v takšne
stvari ne siliš - slej ko prej na-
mreč pridejo same od sebe. Po-
tem pa se je najbolje prepusti-
ti... Vso srečo!
NINA M.
Obžalovanje je vedno ti-
sto stanje duha, ko je le
malo stvari, ki si jih želi
in mnogo takšnih, ki se
jih boji.
(Francis Bacon)
V spomin 8. a III. OŠ Celje
Minilo je naših prelepih
nešteto osnovnošolskih dni.
Izgubil se je smeh,
izginil strah
in konec za vedno
je naših skrbi.
Spominjam zdaj se
zgodovinskih ur;
te bile so najbolj krute.
Mundeko spraševal je
prav non-stop
in sedela nisem ne minute.
Peter se je rad smejal,
Klemen je le jedel.
Pri Kmeclu pa je Dušan
najmanj o kemiji vedel.
Urša, Anja in seveda Tanja
razred zase so bile,
Mučičke pa tko al' tko
maral ni nihče.
»Josipovička!« reče Djudo,
pridi ven, da vprašam te!«
Bubulj naš pa košarkaš
in prijatelj glasbice.
Damjan vsako stvar je
vprašal vedno dvakrat,
da bi priliznil starim se,
a rezultat je bil le negativen,
saj vsak ga le nadrl je.
Le Lenič se je kar naprej režal,
mu Kmecl skorda je popravca dal!
Jaz in Betka sva učili se bolj mal'
in so znanje na papirju le švingli pokazal!
Barbika je dobra dušica bila,
medtem ko vam Polajnar
filozofiral je za dva.
Škoflek le o avtih je sanjal,
Klavdiji pa Skale iz Kluba miru ni dal.
Alja je ljubila moje petje,
davljenje bilo njena je nagrada,
včasih še klofuta in ne cvetje.
Videč trma je bil nemogoča,
Ksenija pa je farbala vsa tresoča.
Martina je imela srčkani nasmeško,
črnolasa Barbi prav tako.
Simlerja pa od ljubezni je že kar razganjalo.
Maja in pa Katarina
sta bili kot rit in srajca,
Tina pa na koncu sklene:
»Pretežka zame je ta maj'ca!«
To smo mi - nekdanji 8. d.
Odšli smo zdaj vsak na svojo stran,
kdo ve, kaj vse prinesla bo usoda.
A spomin na dni, ko skupaj smo bili,
bo živel v nas, dokler ne bomo vsi odšli.
NATALIJA L.
Natalija, zanimivo pesmico si poslala. Sošolci bodo najbrž
zelo veseli in... saj veš, da se boste še srečali. In, Natalija,
prosim, piši malo lepše!
RINGO ŠPIL
Pod noktima
(Galija)
Neka mesta više ne mogu da posetim
a da nevreme osetim
Neke slike više ne mogu da zamislim
a da najgore ne pomislim
Neke ploče više ne mogu da odslušam
a da gluposti ne pokušam
Neke cifre više ne mogu da okrenem
a da lavinu ne pokrenem
Nebo vedro ko da nikad neče padati
nočas nije lako sanjati
kako izlazim iz tvoje meke postelje
ko ponedeljak iz nedelje
Mesec juli tiho ide prema avgustu
ja sam ponovo na raspustu
evo čekam nešto novo da se dogodi
da nas konačno oslobodi
Pa mi dode da se napi jem
Na komade da se razbijem
Ko če da ti ostane u gostima
kad i tuga izade
Zašto si me sakrila pod noktima
da me niko ne nade
Št. 38.-21. september 1995
fJ*
INFORMACIJE
Št. 38. - 21. september 1995
INFORMACIJE
341
Št. 38. - 21. september 1995
fJ*
INFORMACIJE
Št. 38. - 21. september 1995
fJ*	INFORMACIJE

Št. 38. - 21. september 1995
i1
MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 38.-21. september 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
a*
Št. 38. - 21. september 1995
r*
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 38.-21. september 1995
RUMENA STRAN
4«
Tokrat je največ glasov prejela šala, ki
nam jo je poslala Haris Konjič iz Celja z na-
slovom Na pokopališču, izžrebali pa smo še
Jožeta Hrvatina iz Petrove, Liboje 6, ki je ta
teden poslal glasovalni kupon. Čestitamo.
Šala tetina
Na pokopališču
Grobar koplje jamo za mr-
liča. Pride policist in reče:
»Zdi se mi, da je ta jama pre-
plitva.«
Grobar mu odgovori: »Me-
ni ni še nihče ušel, tebi pa že
marsikdo...«
Nič zato
»Halo, so tam Korenovi?« se zasliši ob
treh zjutraj iz slušalke.
»Ne... Tukaj so... Novakovi...« ves za-
span in počasi odvrne pravkar prebujeni.
»Oh, oprostite, da se vas zbudil sredi
noči.«
»Nič zato, saj sem tako moral vstati, ker je
zvonil telefon.«
Miška
Pride Jaka k Micki na potep. Pa jo prosi,
če lahko pri njej prespi. Mica mu reče: »Do-
bro, samo če boš pridno spal kot miška.«
Zjutraj, ko se zbudita, vpraša Jakec pun-
co: »Ali sem pridno spal kot miška?«
»Ja, dragi Jakec, samo miška najde vsako
luknjo, ti pa še ene nisi.«
Nočni petelin
Janez se je ponoči peljal s kolesom in
z razbito glavo v bolnišnico.
Ustavil ga je policaj in ga vprašal:
»Kdo pa vas je tako grdo zdelal?«
»Sosed me je dobil.«
»Pri ženi?«
»Ne, pri kurah.«
Oglas
»Prodam psa. >Žre< vse. Posebno rad ima
otroke.«
Šefova tajnica
Šef tajnici: »Vi pa pišete na stroj kot
strela!«
Tajnica vsa srečna vzdihne: »Ali res?«
Šef: »Da, saj tudi strela udari le tu pa
tam.«
i
Tat
Sodnik: »Mar hočete zares vztrajati pri
tem, da je ta denarnica vaša ?«
Obtoženi: »No, glede denarnice nisem či-
sto prepričan, toda bankovci se mi zdijo
strašno znani.«
Nepotrebno
Francelj sprašuje prijatelja:
»Zakaj si poskušal spati z mojo ženo?«
»Hotel sem samo ugotoviti, ali je v postelji
boljša od moje žene.«
»Saj to bi pa lahko mene vprašal.«
Policist in kolesar
Prometni policist zakliče kolesarju:
»Takoj dol s kolesa, ker vam ne gori luč in
ga naprej potiskajte!«
»Saj sem že poskusil, pa prav tako ne
gori...«
Šale so prispevali: Justina GOSTECNIK iz
Braslovč, Lidija ANTLEJ iz Gorice pri Slivni-
ci, Mojca KOPRIVO iz Planine pri Sevnici,
Aleš ROJNIK iz Braslovč, Lidija TOPLIŠEKiz
Laškega, Hedvika MUŠIČ iz Škofje vasi,
Zdenka GOTAR iz Laškega in Jasmina SI-
MLER iz Celja .
Od vseh procesov civili-
zacije je najtežje civili-
zirati - pamet.
Najpogostejši artikel
privatnih firm je - ma-
ček v žaklju.
En varuh človekovih
pravic je nemočen proti
-	»varuhom« krivic.
Ob adaptaciji parla-
menta bi bila dobra po-
teza ~»remont«politične
pameti
Nekoč »bela« Ljubljana
je postala - »črna« za
da vkoplačevalce.
Tolar je že od svojega
nastanka »rentabilen«
-	za državno blagajno.
Kaj pomaga kameleonu
spreminjati barve, če vsi
vedo - da ima »rdečo
dušo«.
Dosmrtni predsedniki
ponavadi povzročajo
-	posmrtne težave.
Pa ne, da bomo lepega
dne v kroniki namesto
o tatvini avtomobila
prebrali - kako seje av-
tomobil »olastninil«?
Upam, da se v novona-
stali kuhinji parlamenta
ne bo dogajalo kaj take-
ga - kot se v »politični
kuhinji«.
V Italiji je mafija prišla
do »rdečih številk«, pri
nas pa je gospodarstvo
zaradi mafije doletela
ista usoda.
Praksa kaže, da so poli-
tiki v zrelih letih - lahko
še zelo nezreli.
MARJAN BRADAČ
Povsoti akcije
Naši trgovci so očitno preveč gledali akcijske filme, gat
na različnih akcijah ali pa se preveč udomačili po fJj
trgovinah. V naših velecen jenih trgovinah se namreč za^
čas skoraj izključno pojavlja tuja spakedranka »akcija«. y'
tiste, ki materinega jezika ne obvladajo in so v šoli sedeli *
ušesih, naj spomnimo na primernejšo, lepšo slovenj
besedo »ugodno«. Tudi za besedo »znižanje« se je včasih
vedelo.
Tetien športa
V Sloveniji se z redno rekreacijo ukvarja samo 12 odstoi
kov prebivalstva, v Celju pa najbrž ne bo nič drugače ni tj p
akciji Ministrstva za šolstvo in šport. V tednu športa jj
največ akcij namenjenih vadbi psov in konjev...
Carreras in ztiravstvo
Med slovenskimi medicinci očitno ni tako črno, kot j
ponekod med regijskimi. Sicer si sloviti španski pevec J0s
Carreras ne bi izbral za svojega osebnega zdravnika uni\
prof. dr. Cirila Rozmana, naše gore lista iz Barcelone.. .1
Slovenski puntarji
»Kmečka oprava še že, samo da ne bomo dobili v rok
kakšnih motik ali kos...«
Kamion v glavo
Če te že ne povozi kamion, ti pa zato lahko v Žalcu narf
krepko buško znak z njegovo podobo. Pri postavitvi ;
namreč pozabili, da je večina mimoidočih večja od metra
pol.
Št. 38. - 21. september 1995