• OBRTNO ZDRUŽENJE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Pri razvoju drobnega gospodarstva še vse preveč zadržkov
Tri leta je minilo, odkar smo s programom gospodarske stabilizacije drobno gospodarstvo, tako družbeno kot v zasebnem sektorju, vzeli iz naftalina in ugotovili, da nam tudi ono lahko pomaga izvleči se iz go-spodarske krize, obenem pa ne načenja socialističnih družbenih odno-sov, seveda če je vpeto v splošne socialistične regulative.
Pa vendar se danes, tako v širšem družbenem okolju kot v naši obči-ni, navkljub programom. dogovurom in družbeni verifikaciji potrebe po razvoju drobnega gospodarstva ne moremo pohvaliti s pomembnej-šimi rezultati. Občinski plani razvoja drobnega gospodarstva (včasih trmasto vztrajamo pri izrazu »obrt«) so že več let skoraj enaki, v pov-prečju pavšalni, brez materialne podlage in akcijske usmcritve na po-dročiih, ki nai bi plan uresnidli.
Konkretna podlaga širšemu razvoju drobnega gospodarstva ne morejo biti samo obrtna cona s svojimi astronomskimi cenami, ki jih skoraj ne zmorejo niti močnejši iz družbenega dela drobnega gospodarstva, lepo-rečje pri opredelitvah o izobra-ževanju za obrtne poklice brez konkretnih akcij samega šolstva, kreditni stimulansi razvoja drobnega gospodarstva samo v okviru bank (občina »nima« de-narja), ipd.; najslabšapa jeplan-ska nedorečenost v strukturnem razvoju, saj hočemo hkrati na-polniti občinsko +>lagajno (to lahko napolni samo visoko pro-duktivno proizvodno drobno go-spodarstvo) pa zadovoljiti po-trebe občanov po storitvah itd. ¦
No, najlažje je kritizirati, tež je pa graditi, iskati nove vsebine in jih oblikovati v konkretne akcije, saj je nasprotovanj. posebno za-sebnemu sektorju drobnega go-spodarstva. prav v okoljih, ki bi Tiorala uresničiti dogovorjena načela, še veliko. Pri tem tudi v SZDL in ZK naše občine nismo storili vsega, da se družbena klima do drobnega gospodarstva ne bi oplajala iz ekscesnih prime-rov obrtništva (v katerem druž-benem okolju jih ni?), temveč iz realnega pogleda v problematiko obrti. Ne poznam sindikalne or-ganizacije v večjem podjetju, ki naj bi v svojem interesu boljšega razvoja podjetja zahtevala — v skladu z resolucijami in progra-mom gospodarske stabilizacije —, da se podjetje »očisti drobna-rij« in jih v vseh možnih zakon-skih oblikah prenese v drobno gospodarstvo.
Prav gotovo pa moramo no-silci samostojnega zasebnega dela tudi v svoji hiši pomesti s starimi pogledi in omiliti pav-šalno kritiko, pa naostriti kopja tam, kjer konkretno družbeno okolje ne izpolnjuje dogovor-jene opredelitve glede razvoja drobnega gospodarstva.
Obrtno združenje Lj. Moste-Polje združuje prek tisoč nosil-cev samostojnega osebnega dela. ki zaposlujejo prav toliko delav-cev. (V tako veliki tovarni si ob-činski možje skoraj podajajo kljuke...) Ne gre zanikati dej-stva, da je bilo že vsa leta doslej čutiti tako v obrtnem združenju kot občinskih forumih voljo in aktivnosti za zbližanje pogledov na razvoj zasebnega dela, vendar rezultati niso temu primerni. Ta-kemu stanju največkrat botruje medsebojno nepoznavanje — strukture zunaj drobnega gospo-darstva se zaradi preobremenje-nosti z idejnimi zavorami težko vživljajo v vsebinsko problema-tiko obrti, nasprotno pa je obrt-nik premalo strokovno razgledan v zakonski regulativi, delegat-skih poteh ipd. Tako tudi delega-cija obrtnikov in pri njih zapo-slenih delavcev (eno delegatsko mesto?) ne dosega uspehov s svojimi predlogi, čeprav je med najaktivnejšimi v občini.
Da bi obrtno združenje prese-glo problem neinformiranosti. je decembra organiziralo pogovore z obrtniki po krajevnih skupno-stih. Večina pogovorov še ni končanih. vendar so se že na do-sedanjih — dobro obiskanih — pokazali kot ključni problemi DUR-a (obrtniki nimajo zago-tovljenih plačil v zakonskefn roku) in prometnega davka za reprodukcijski material. ostro pa je bilo obsojeno domala neučin-kovito zaviranje šušmarstva. Kaplja žolča je kanila tudi na upravo za družbene prihodke. ki preveč vestno postrga davek tam. kjer ga najlažje. premalo pa je odločna pri očitnem zavajanju nekaterih z nizkimi dohodki (go-tovinski promet). Obrtniki, na-
vajeni dosedanje prakse. še niso pripravljeni z odprtimi rokami sprejeti   novosti   glede   raznih
olajšav, saj prevladuje izrek »Daj malo. da lahko več vza-meš.«
Vsekakor bi tnorali ti pogovori in že doslej popisane gore papir-jev drugo leto prinesti več dejanj za razvoj drobnega gospodar-stva. Predvsem pa — ne bojtno se bogatih obrtnikov, ki so bogati iz dela, zaradi znanja in sposobno-sti (to načelo mora veljati v vsem združenem delu), v kali pa velja zatreti bogatenje mimo dela, in to ne samo v zasebnem sektorju.
ZVONE ŠTRUKELJ