Leto 1880.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos IV. — Izdan in razposlan dne 27. januvarja 1880.
§.
Tkaz ininisterstva za trgovino od 28. decembra 1879,
da v notranji obrežni vožnji ne bode voč treba nahrbtnega pripisa na pomorsko-zdravstve.
nem listn.
V oziru na to, da po zdanjih uredbah občenja organi pristanskega in pomor-sko-zdravstvenega upravstva precej zvedö za vsako pokazo (vsak narušaj) javnega zdravstva v avstro-ogerski monarhiji, in daje tedaj nepotrebno, na zdravstvenih listili tistih ladij, ki se vozijo med narodnimi pristanišči, dobro stanje zdravstva vsakega izmed zadetih pristanišč posebej potrjevati, dopušča se zarad pokusaja, da naj za dotle, dokler bode javno zdravstvo popolnem normalno, neha nahrbtno pripisavanje na zdravstvene liste ladij vozečih se med narodnimi pristanišči.
\o določilo, katero naj brz v inoč pride, velj za vse ladje katere bodi vrste in narodnosti v notranjem obrežnem plovstvu.
Glede blaga prihajajočega iz vnanje dežele in za ladje, plačavše carino za kako vnanjo deželo, ostanejo v moči dozdanji propisi. Pri ladjah blago iz vna-nJega vozečih bode pristanski in pomorsko-zdravstveni organ prvega pristanišča, v katero dospejo, na zadnji strani izvirnega zdravstvenega lista potrjeval, daje ladja bila v domačem pristanišči pripuščena v svobodno občenje.
Kakor se samo ob sebi razume, ne dotika sc to tistih polakšic, katere veljajo gledč ladij čez 10 bečev (ton) ne držečih, po tem gledč ribarskih in takih malih ladjic, ki služijo poljedelskim svrham.
Kori» s. r.
».
Uka/, finančnega ininisterstva od 8. januvarja 1880,
ki prepoveduje Halsko za osem goldinarjev na meterski cent kupljeno sol zunaj Tirolskega in Predarelskega in pa nekih določenih okrajev Gornje-Koroškega prodajati.
Iver se je zapazilo, da se vslod olajšanega občenja sol varjenka, kupljena pri °- kr. 1 falskem prodajnem uradu za ceno v letu 1868 po stari navadi prebival-
(SloYenlsoh.)
Luči.
Luči za ladje pnrnice.
cern tirolske in predarelske dežele in tistih gornje-koroških okrajev, ki so svojo potrebo soli od nekdaj v Haiti zalagali, z ugodnostjo na 4 gld. 48 kr. od Dun. centa, oziroma s 1. januvarja 1876 počenši na osem goldinarjev od rneterskega centa določeno, — pogostorna v večjih množinah prevaja v druge dežele in okraje, nego so gori imenovani, vsled česar je cel<5 — kakor na znanje daje razglas mestodržca za Tirolsko in Predarelsko od 22. novembra 1879, — v nekih delih dežele nastalo popolno pomanjkanje soli, ter se je prevožnja te soli v druge kronovine morala prepovedati, izrekuje in opominja se s tem, da ni dopuščeno, soli kupljene za omenjeno znižano ceno prodajati zunaj imenovanih dežel in okrajev, ter da se bode taka prodaja v dotičnem slučaji za težek dohodarstveni prestopek štela in kaznovala.
Oiertek s. r.
to.
Ukaz ministerstva za trgovino od 20. januvarja 1880,
s katerim se izdajo novi propisi, da se ubrani nesreča na morji, ko ladja v ladjo trči’
V v o d.
Člen 1.
V naslednjih prepisih šteje se vsaka ladja parnica, ki se vozi samo na jadra in ne s parom, za jadrenico; nasproti vsaka s parom vozeča se ladja za parni c o, naj ima ob enem jadra ali naj jih nima.
Propisi zasl ra n luči ali svetil.
Člen 2.
Luči, omenjene v naslednjih členih 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 10, morajo imeti se o vsakem vremenu od solnčnega zahoda do vzhoda, in nobeno druge ne.
(Jlen 3.
Vozeča se ali ploveča ladja parnica mora imeti :
a)	na prednjaku ali pred njim najmanj 6m visoko nad trupom ladje, — in če širina ladje 6"' prestopa, najmanj po eno širino ladje visoko nad trupom, — svetlo, belo luč, tako uravnano in nameščeno, da daje enakomerno in nepretrgano svetlobo čez obzora lok od 20 kompasovih črt, in to 10 črt na vsako stran ladje, računjenih od nosa tja do dveh črt od krme vprečno na vsako stran; — in tako močno svetlobo, da jo je v temni noči pri čistem vzračji 5 morskih milj najmanj daleč videti;
b)	na desnem boku (desni strani) zeleno luč, tako narejeno in nameščeno, da daje enakomerno in nepretrgano svetlobo čez obzora lok od 10 kompasovih črt odspredi proti desnemu boku (torej 2 črti čez vprečno mer desnega boka proti krmi); — in tako močno svetlobo, da jo je v temni noči pri čistem ozračji videti 2 morski milji daleč najmanj;
c)	na levem boku rudečo luč, tako napravljeno in nameščeno, da daje enakomerno in nepretrgano svetlobo čez obzora lok od 10 kompasovih črt od-spredi proti levemu boku (torej 2 črti čez vprečno mer levega boka proti krmi) ; in tako močno svetlobo, da jo je v temni noči pri čistem ozračji videti 2 morski milji daleč najmanj.
d)	Omenjeni luči na straneh, zelena in rudeča, da ji ne bode poprek čez čelo videti, morata proti notranji strani imeti zaslona, držeča najmanj po 90cm izpred luči.
Člen 4.
Ladja parnica, ki vlači drugo ladjo, mora, da se bode ločila od drugih par-nic, razen stranskih luči na mesto bele luči, prepisane v členu Sa) imevati po dve bele luči navpično eno nad drugo, ki nista za manj nego lm vsak sebi. Obe té luči morata biti enako narejeni in jaki ter takisto nameščeni, kakor bela luč, katero morajo imeti druge ladje parnice.
Člen 5.
Ladja, bodi parnica, bodi jadrenica, vse eno, katera telegrafsko žico (kabel) poklada ali naklada, takisto tudi ladja, ki se vsled kake nezgode ne more kre-tati, naj ima po dnevi pred prednjakom, in to ne niže od njegovega vrha vzdignene S temne krogle (obla) ali druge telesnine v znamenje, katerih vsaka ima najmanj po 65cm v promeru, navpično eno nad drugo in najmanj po 1"' vsak sebi.
Takšna ladja mora po noči na tistem mestu, kjer imeva parnica belo luč, in če jo ona parnica, namesto te bele luči imeti po 3 rodeče luči v oblih svetil-nicah ali laternah od najmanj 25cm v promeru, navpično eno nad drugo in najmanj po 1"’ vsak sebi.
Te stvari in luči naj bližajočim se ladjam služijo v znamenje, da ladja, katera jih kaže, ni zmožna obračati se, in torej ne more umakniti se s poti.
Gori imenovane ladje, če nimajo na sebi naklada, ne smejo imeti stranskih luči, a če ga imajo, morajo jih imeti.
člen 6.
Ladje jadrenice, če so pod jadri ali na vlaku, morajo imeti iste luči, katere so v členu 3 prepisane za parnico na vožnji, razen bele luči, katere ne smejo uikdar imeti.
Člen 7.
Na malih jadrenicah, kjer se — sosebno o slabem vremenu — zelene in ■'udeče luči ne dadö trdno namestiti, morajo te luči vendar na palubi in to na do lični h straneh ladje pripravljene biti za potrebo in kadar koli se ladja približa ladji drugi ali zapazi, da se njej približuje druga ladja, treba je dovolj za časa na dotičnih stranéh pokazati primerno luč — da ladja v ladjo ne trešči; — in sicer taleč, da bode te luči kolikor je mogoče dobro videti, in da se zelena luč ne dâ videti z leve, a rudeča ne z desne strani ladje.
De se bodo to prenosne luči varneje in laglji rabile, naj se laterne od zunaj pobarvajo z barvo luči, katero imajo, in s primernimi zasloni opravijo.
Luči /.a parnice vlačilke.
Podnevna in ponočna znamenja za ladje, nezmožne obračati se.
Luči za ladje jadrenice.
Izimne luči za male jadrenice.
Člen 8.
Luči za usidrene (na mačku stoječe) ladje.
Vsaka usidrena ladja, bodi jadrenica, bodi parnica, mora imeti belo luč v obli svetilnici od premera najmanj 20cm dolgega na mestu, kjer se najbolje vidi, vendar ne čez 6m nad trupom ladje visoko.
Ta svetilnica bodi nameščena takö, da ji je svetloba jasno, enakomerno in nepretržno najmanj eno morsko miljo daleč okoli in okoli pa vsem odzoru vidna.
Člen 9.
InUakîpfo'î-n°ad' Pri vodniška (pilotska) plovila, kadar se bavijo na svoji postaji s pri vodniško službo, neimevajo luči, kakoršne so propisane za druge ladje, nego belo luč na vrhu jadrenika, po vsem obzoru vidno, in poleg tega morajo v kratkih presledkih, ki nikdar ne trajajo čez 15 minut, pokazovati v znamenje po en ali več ognjev.
Kadar se ne bavijo s privodniško službo, morajo privodniška plovila ime-vati take luči, kakor so prepisane za druge ladje.
Člen 10.
Iiadiru*arobdarri«,‘ a) "Vozeče se ribiške in druge odprte ladjice ali plovila niso dolžne, imevati piovii»«n foine.	stranskih luči, ki so propisane za druge ladje, vendar mora pripravljena
biti namesto njih na vsaki taki ladjici užgana svetilnica z zelenim steklom na eni in rudečim steklom na drugi strani. Da se ubrani nesreča, mora ladjica bližaje se kaki drugi ladji ali videč, da se njej druga ladja bliža, pokazati to svetilnico takö, da ne bode zelene luči z levega, a rudeče z desnega boka videti moči.
b)	Usidrene ribarske in odprte ladjice naj kažejo svetlo belo luč.
c)	Ribarske ladjice, ki vozeč se ribe lové v mreže vlečene (sake), morajo na enem svojih jadrenikov imeti po dve rudeči luči navpično eno nad drugo, ne manj nego lm vsaksebi.
d)	Plovila, ki lové ribé z mrežo na dno spuščeno, morajo na enem jadreniku imevati dve navpično stoječi in najmanj po l1" oddaljeni luči eno od druge, namreč zgornjo luč rudečo, a dolnjo zeleno; vrhu tega morajo imeti ali stranske luči, kakor so propisane za druge ladje, ali če stranskih luči ni moči namestiti, barvane luči propisane v členu 7, ali pa pri roki svetilnico z enim zelenim in enim rudečim steklom, kakor je opisana pod a) tega člena.
e)	Ribarske in druge odprte ladjice smejo, kadar se jim vzvidi potrebno, od časa do časa z ognjem posvetiti.
Vse v tem členu propisane luči, razen stranskih, morajo biti v oblih svctil-nicah, ki so tako narejene, da svetijo po vsem obzoru okoli.
člen 11.
Luci 2* ladje, ki jih druga ladja prehiti.
Ladja, katero druga ladja preteče, mora le-tej, da skupaj ne zadeneta, za časa pokazati čez krmo belo luč ali pa posvetiti z ognjem.
Propisi k» znamenja, ki jiii je dajati o megli itd.
Člen 12.
znamenj» A»-	Vsaka ladja parnica bodi providena s parno piskalico ali drugim krepko
m*'ž*ahm°vr,: delujočim parnim glasilom zadajanje znamenj, ki bodi tako nameščeno, da nikaka
menu in sneženji.
ovira glasu ne duši. Poleg tega mora imeti vsaka parnica krepak rog, ki se na-nj trobi s pomočjo mehu ali z drugim mehaničnim priredom, in pa glasno zveneč zvonec.
Ladje jadrenice morajo imeti podobno trobilo in podoben zvonec.
O megli, temačnem času ali kadar sneg pada, morajo se v tem členu opisana glasila po dnevi in po noči uporabljati tak<5 le:
a)	Vsaka vozeča se parnica mora s parno piskalnico ali drugim parnim glasilom v presledkih ne čez 2 minuti dolgih (vsaki 2 minuti najmanj) dolgo-zategnen glas dajati.
b)	Vsaka vozeča se jadrenica mora s trobilom ali rogom v prestankih ne čez 2 minuti dolgih znamenja dajati, in to: če jadra s šijami (murami) na desnem boku, naj se zatrobi vselej po enkrat ; če jadra s šijami na levem boku, po dvakrat zaporedoma, in če jadra s širokim vetrom ali pred vetrom, po trikrat zaporedoma.
c)	Parnice in jadrenice, ki ne plovejo, morajo najmanj vsaki 2 minuti enkrat pozvoniti.
Člen 13.
Vsaka ladja, bodi parnica, bodi jadrenica mora, kadar je megla ali kadar sneg gre, z zmerno brzino voziti se.
Pravila za krmljenje in jadranje.
člen 14.
Kadar se dve jadrenh i bližata ena drugi ter nastane nevarnost, da bi skupaj zadeli, mora ena drugi umakniti se, kakor je v naslednjem povedano, namreč:
a)	Ladja z vetrom širno odprtim mora ukloniti se ladji, katera blizu k vetru drži.
b)	Ladja, katera jadra s šijami (murami) na levem boku, mora umakniti se ladji s šijami na desnem boku, držeči blizu k vetru.
c)	Kadar obe ladji jadrata s širokim vetrom, a imata veter z različne strani, mora se drugej umakniti tista ladja, katera ima veter z levega boka.
d)	Kadar obe ladji, jadrajo s širokim vetrom, veter z iste strani imata, mora ladja nad vetrom jadrajoča ogniti sc ladji, katera je pod vetrom.
e)	Ladja, katera jadra pred vetrom (z vetrom v krmo), mora se drugej ladji s poti ogniti.
y
Člen 15.
v
Cc se ilve parnici na ravnost nasprotnega ali malo ne nasprotnega teka vozita druga proti drugi ter seje bati, da utegneta skup zadeti (sokobiti se), tedaj mora vsaka izmed obeli ladij svoj tek izpremeniti na desno, da lahko na levo 'deta ena mimo druge.
Ta člen uporablja sc samo v tistih slučajih, kadar se ladji bližata ena drugi >doč prav v nasprotno ali blizu v nasprotno mer, tako da s tem nastane nevarnost sokoba, a ne tedaj, kadar ladji lahko gresta ena mimo druge, če tudi vsaka pri 8vojem teku ostane.
Manjša brzina vozna o megli in snegu.
Dve ladji jadrenicl.
Dve parnici nasprotnega teka, srečujoči se.
Pantiči, ki so jima tok križa.
Pantiča iu jadronica
Uraanj.ševanje vozne brzine pri parnicali.
Fakultativna uporaba znamenj s piskalico, kadar parnica svoj tek izprurooui.
Kadar ladja ladjo preteče.
Pantiča v ozki matici (ozkem plovni ku).
Dopolnilo k členom 14, 16, 17 in 20.
Slučajevi, katerih se tiče ta člen, so torej tisti, kadar ladja proti ladji celo ali brez malega premo, t. j. naravnost plove, tisti slučajevi namreč, kadar po dnevi vsaka ladja jadrenike druge ladje in svoje vidi prav v eni črti ali blizu v eni črti a po noči kadar vsaka izmed obeh ladij takö stoji, da lahko obe stranski luči druge ladje zagleda.
Ali člen la ni uporaben na take slučaje, kadar po dnevi ena ladja vidi s čela drugo ladjo, katera jej tek križa, a po noči tedaj, kadar rudeča luč ene ladje rudeči luči druge, ali zelena luč ene ladje zeleni luči druge nasproti stoji, ali kadar je odspredej videti rudečo luč brez zelene, ali zeleno luč brez rudeče, ali naposled, če se obe barvoviti luči kje drugej vidita in ne odspredaj.
Člen 16.
Če se dve parnici v svojem teku takö križata, da je bati se sokoba, mora s poti ukloniti se tista parnica, katera ima drugo na desnem boku.
Člen 17.
Kadar parnica in jadreniea plovita v tako mer, da nastane za nji nevarnost sokoba, tedaj mora parnica s poti ukloniti se jadrenici.
Člen 18.
Vsaka ladja parnica, katera se drugej ladji bliža takö, da s tega nastane nevarnost va-njo zadeti, mora vozno brzino umanjsati, ali če je treba, ustaviti se in nazaj iti.
(lien 19.
Kadar je vozeča se parnica po pravilih tukaj povedanih dolžna svoj tek prcmeniti, lahko ona drugej ladji, ki jo zagleda, le-to naznani po naslednjih znamenjih s parno zvižgalnico, namreč:
Kratek žvižg ali pisk pomeni :
„Obračam se na desno;“
dva kratka žvižga pomenita:
„Obračam se na levo;“
trije kratki žvižgi pomenijo :
„Idem s polno silo nazaj“.
Uporaba teli znamenj je na voljo puščena, a kadar se uporabijo, tedaj mora gibanje (kretanje) ladje skladati se z danim znamenjem.
Člen 20.
Nekrateč pravil, obseženih v zgornjih členili — ima vsaka ladja, bodi jadre-nica bodi parnica, kadar preteče drugo ladjo, dolžnost, le-tej ladji ogniti se.
člen 21.
\ ozkih ali tesnih plovnikih (prekopih, kanalih) mora se vsaka parnica, kolikor se to dfi brez nevarnosti, ‘držati na tisto stran plovnika ali sredine njegovo, ki sè svoje ladjo leži na desno.
člen 22.
V vseli tistih slučajih, v katerih ima po prejšnjih pravilih ena ladja dolžnost drugej s poti iti, mora le-ta druga ladja svoj tek priobdržati.
Člen 23.
Spolnjujoč zgornja pravila treba je vsegdar dobro paziti na vse nevarnosti plovstva, kakor tudi na take posebne okolnosti, vsled katerih bi utegnilo biti potrebno odstopiti od prejšnjih pravil, da se — neposrednji nevarnosti uide ali izogne.
Člen 24.
Nobeno zgornjih pravil ne odvezuje ladje, oziroma lastnika, vodnika (kape" tana) ali moštva odgovornosti za posledice, ki nastopijo odtod, da se luči prav ne držč ali znamenja ne uporabljajo, ali od nedostatka primerne pazljivosti, ali zanemarjenja opreznosti, kakoršno zahteva občna pomorniška navada, ali kakoršne je vsled posebnih okolnosti slučaja potreba.
11 len 25.
Nobeno teh pravil naj ne jemlje moči takim posebnim propisom, katere gledč ploVljenja, v pristaniščih, po rekah ali notranjem vodovji izdâ zakonito v to pozvano oblastvo dotičnega kraja.
Člen 26.
Nobeno teh pravil naj ne jemlje moči takim posebnim ukazilom, kijih katera koli vlada izdâ gledé stalnih in v znamenje rabljenih luči za dve ali za več vojnih ladij ali za ladje pod sprevodom.
Zvršitvena določila.
Člen 27.
Vsak ladje poveljnik ali kapetan ima dolžnost, dobaviti si en primerek tega ukaza, kateri naj se hrani z listinami ladje, ter na zahtev pristanskega ali konzulskega urada pokaže.
Člen 28.
Plovci, ki delajo zoper določila tega ukaza, zapadejo, kadar ni vmes kaznjivo 'Ijanje, katero kazenska sodišča po občnem kazenskem zakonu izsledujejo, v globo uo 300 goldinarjev, takisto tudi — pod tem uvetom — voditelji ribarskih in druidi odprtih ladjic, kateri ne izpolnjujejo določil člena 10, v globo do 5 goldinarjev.
(«lobe, katerih ni moči potirjati od človeka kazni zapadšega, naj se izpre-'uinjajo v zapor, računeč po en dan za vsakih pet goldinarjev.
Globa teče v zalog za podporo pomorstva.
člen 29.
I’a ukaz pride v moč l. septombra 1880.
Od dne, ko začne veljati ta ukaz, izgubita svojo moč ukaz bivšega po-Utorstvenega ininisterstva od 27. februvarja 1863 (Drž. zak. št. 25) in ukaz trgovskega ininisterstva od 6. junija 1873 (Drž. zak. št. 102).
Pridržek za posebne slučaje.
Potrebna opreznost ne smo pod nikakim uvetom zanemariti.
Pridržek gledé pristaniških redov.
Posebne luči za vojno ladjevje ali za ladje pod sprevodom.
Kazni.
Kor!» s. r.
11.
Ukaz finančnega ministerstva od 21. januvarja 1880,
o premeni uradnih, po lestvici I štempljanih meničnih blanket krajcarske vrste.
Počenši od 1. marcija 1880 začnd se prodajati nove uradne, s štempljem po lestviei I providene menične blankete vrst od 5 do vštevno 90 krajcarjev in to za zdaj v nemškem jeziku.
Na njih se je predrugačila samd vinjeta na levi strani, v drugem so izvedene po tanko takö kakor dozdanje. Blankete te so 31 centimetrov Široke in 12 centimetrov visoke.
Osnovno obliko nove vinjete dela umetno prepletena somerna mreža iz bršlinovih vitic. Na nje gornjem delu je nameščen c. kr. orel. Srednji del vinjete napolnjuje medaljon, v katerem se na izprečrtanem ščitku nahaja vrednost v cifrah izražena. Okoli tega izraza vrednosti čitajo se zgoraj besedi: „Stämpel-Betrag“ (iznos štemplja), zdolaj : „Kreuzer“ (krajcarjev) z debelimi pismeni. Dolnji del vinjete napolnjuje Merkur noseč atribute trgovstva v rokah. Podtisk vinjete sestoji iz gostega zvezdastega načrta.
Uradne menične blankete te vrste, kakoršne se prodajd dozdaj, smejo se uporabljati, dokler ne poide zaloga.
ilicrtek s. r.