Leto XLIII - št. 15 - CENA 5 din
Kranj, petek, 23. februarja 1990
ZAKAJ GORIJO SVEČE V GOZDNI KOTANJI NA ROBU KRANJA?
Kranj, 22. februarja — Namesto da bi učenci Iskrine šole iz Kranja smučali, na igrišču poletno razgaljeni i/grajo košarko. Še zime niso več take, kot so bile, bi lahko rekli. — Foto: F. Perdan
V soboto in nedeljo na Voglu
Ženske in politika
O ženskah pišemo v glavnem ob 8. marcu, čeprav bi si naš spol spričo svoje domala polne zaposlenosti in precejšnjega prispevka k družbenemu proizvodu zaslužil kaj več medijske pozornosti. Pač pa je tokrat priložnost za zapis predvolilna vročica, ko ženske odločno napovedujejo, da je v politiki treba računati z njimi. Dokaz za to je najprej samoorganiziranost žensk, ki nastopajo na listi neodvisnih za slovenski parlament, pa tudi nedavno narejena raziskava o ženskah in politiki, kije nedvoumno pobila prevladujočo miselnost, da se ženske za politiko ne zanimajo in da se za odgovor-nješo vlogo v njej niso sposobne.
Dvojna obremenitev ženske, ko je bilo v socializmu lepo poskrbljeno le za zaposlitev, ne pa tudi za družbene servise, ki bi jo razbremenjevale popoldanskih dolžnosti, resda odvrača od sodelovanja v političnem življenju. Vendar to ne pomeni, da se ženske kar odrekamo političnemu vplivu. Ženske, ki kandidirajo na listah za parlament, svoje zastopstvo v političnem življenju utemeljujejo predvsem na tistih
področjih, kjer gre za praktične vsakdanje probleme, ki jih ženske ob svoji dvojni vlogi tembolj čutimo. Govorimo denimo o evropskem delovniku, ki naj bi nas napravil za produkcijsko učinkovitejšo družbo. Ženske pa ob enostranskem malikovanju takšnega dela opominjajo, kakšno škodo utegne utrpeti pri tem družina, če hkrati z delovnikom ne bomo osvojili tudi evropske kakovosti življenja. V krizi nam grozijo brezposelnost, odvečna delovna sila, stečajni postopki... Ženske se bojijo, da bodo prva žrtvena jagnjeta in da jih bo kriza za delo odrinila za štedilnik. Enak strah jih prevzema ob prizadevanjih prihodnje prebivalstve-ne politike. V ugodnejših okoliščinah bi bile najbrže mnoge vesele možnosti, da bi lahko izbirale, ali ostanejo doma ali delajo, da ob ustreznejši kvaliteti življenja, kot jo imamo zdaj, rodijo in vzgajajo več otrok. Mimo velikih in usodnih političnih vprašanj pa bi imele ženske v organih oblasti tudi posluh za drobna, obrobna družbena vprašanja, za ponižane in razžaljene, za otroke in družine, za okolje...
D. Z. Žlebir
Dve tekmi svetovnega pokala
bohinj, 23. februarja - Okrog 80 najboljših smučarskih tekačic na Svetu iz 16 držav bo jutri in v nedeljo na Voglu tekmovalo za svetovi tekaški pokal. Jutri bodo na sporedu štafeta 4 krat 5 kilometrov (nadomestilo odpadle tekme iz Klingelthala), v nedeljo pa tek-*»a na 30 kilometrov v klasični tehniki. Oba dneva se bo tekma *ačela ob pol devetih.
Tekma praktično ni bila nikdar pod vprašajem. Inačice so bile tri. Tekma na standardni Pfogi v Bohinjski Bistrici, če bi °ilo v dolini dovolj snega, tek-"la na Pokljuki in v skrajni sili, tekma na Voglu, kar je za organizatorje najdražja inačica, J'er'dar so finančno stisko omi-pl s sodelovanjem z Val di Filmom, od koder so tekačice *e prišle v Bohinj, in švicarskim Le Brassusom. Organiza-cijski komite z marljivima Mi-roni Mulejem in Janezom 2i-'likom na čelu je opravil velijo delo, prirediteljem pa so izdatneje pomagali Primex, MI P, Kompas, Žičnica Vogel, Elan '1 LIP Bled. Tekmi zanesljivo "osta in po zadnjih vesteh se
ne bosta začeli ob devetih, ampak že pol ure prej.
Kdo so favoritinje bohinjske tekme. V štafeti zanesljivo Sov-jetinje s štirimi odličnimi tekačicami Lazutino, Vaelbejevo, Nagejkino in Tihonovo. Prav sovjetske tekačice, ki so zmagale na zadnji tekmi v začetku tega tedna v Val di Fieme v Italiji, so favoritinje tudi na nedeljski bohinjski tekmi. Vrstni red v svetovnem pokalu pred nedeljsko tekmo na Voglu je: Lazuti-na, Vaelbe in Nagejkina (vse Sovjetska zveza), Dvbendahl (Norveška), Tihonova (Sovjetsa-ka zveza) itd. Te tekačice, z izjemo Norvežanke, so bile najboljše tudi na zadnji tekmi v Italiji.
J. Košnjek
BELJAK, STEINVVENDERSTR. 15, Tel. 9943-4242-24826
Osvobajajoča beseda z desk
S sinoči dvignjeno zaveso nad letošnjim Tednom slovenske drame, ki se že dvajseto leto odvija na odrskih deskah kranjskega Prešernovega gledališča, bi lahko iskali - in našli -tudi kaj simboličnega. Predvsem je spoštovanja vredna že letnica, saj se je končno v dveh desetletjih na tem odru odigralo ne le natanko 211 predstav, ki si jih je ogledalo okoli 72.000 gledalcev: letnica bi lahko rabila tudi kot časovna opora, na katero bi lahko navezovali vsa dolga leta trajajoča prizadevanja, da bi mesto znova dobilo poklicni teater. S festivalno prireditvijo, pregledom slovenske dramske ustvarjalnosti, netek-movalnega značaja je vsa ta leta prav gotovo dolivalo skrbno gojeni želji po ponovni oživitvi poklicnega gledališkega ansambla.
Toda brez dvoma gre tej vsakoletni paradi najzanimivejših uprizoritev slovenskih dramskih tekstov - tako na slovenskih kot tudi na ostalih jugoslovanskih odrih - zasluga za še eno spodbudo. Pred dobrimi desetimi leti ustanovljena Nagrada Slavka Gruma za najboljši slovenski dramski tekst je brez dvoma odkrila tudi izjemno slovensko dramsko ustvarjalnost. Več kot 360 izvirnih tekstov je bilo v teh letih poslano komisiji, seveda pa tudi ne uprizorjenih. Toda vse tisto, kar je bilo uprizorjeno in postavljeno kot novost na slovenski dramski oder, je bilo - seveda z izjemami - v precejšnji meri refleksija sodobnih piscev na ne tako davni čas, ki poleg vsega drugega seva v danes z balastom neosvobojenih travm. Kot da bi domači pisci spoznali osvobajajočo besedo z desk. Kajti beseda z desk, če razmišljamo skupaj s filozofom gledališča, govori samo na videz nekaterim o moči in kljubovanju človeka posameznika; vsem pa govori o tistem najbolj človeškem v nas. In to je čudež teatra.
I.ea Mencinger
Letalo strmoglavilo v jezero
Bled, 21. februarja - Ob petih popoldne je v Blejsko jezero nedaleč od otoka strmoglavilo ultra lahko letalo, last alternativnega letalskega društva Ikarus iz Kranja, pilot in sopotnik pa sta na srečo izplavala. Letalo je najel ameriški državljan Steven Atkins McCurrv, fotograf pri National Geographic iz New Yorka, da bi iz zraka fotografiral Bled in jezero. Pilot Stojan Višnar, star 41 let, z Jesenic, se je po 15 minutah vožnje spustil tik nad jezersko gladino, pri tem pa napak ocenil razdaljo in se s kolesi dotaknil vode. Letalo je potonilo in so ga naslednjega dne iz jezera izvlekli potapljači, letalca pa sta jo srečno odnesla in izplavala na otok.
D. Z.
Včeraj opoldne so ga potegnili iz vode
Foto: F. Perdan
MERKUR
DUTY FREE SHOP
prodajalna PARTNER Kranj, Gregorčičeva 8, tel.: 064-24-654 prodajalna IDEAL Ljubljana, VVolfova 8 Tel.: 061-216-320
PROSTOCARINSKA PRODAJA KOVINSKO TEHNIČNEGA BLAGA
@®M§RfcJMESCH-AS   2. STRAN
NOVICE IN DOGODKI
Petek, 23. februarja 1990
STRANKARSKE
NOVICE
Konvencija radovljiške ZKS-SDP
Radovljica, 22. februarja - Občinski komite ZKS - Stranke demokratične prenove Radovljica sklicuje v torek, 27. februarja, ob 15. uri v veliki dvorani SO Radovljica konvencijo občinske organizacije ZKS-SDP. Na seji bodo predstavili volilni program, listo kandidatov za družbenopolitični zbor in tudi kandidata za izvršnega sekretarja občinskega komiteja ZKS-SDP.
C. Z.
lavna tribuna na Bledu
Bled, 22. februarja - Občinska konferenca Socialistične zveze Radovljica prireja v sredo, 28. februarja, ob 17. uri v osnovni šoli na Bledu javno tribuno, na kateri bosta sodelovala tudi Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze, in Darja Lavtižar - Bebler, članica predsedstva republiške konference Socialistične zveze Slovenije.
C. Z.
Prostor za Demos
Kranj, 22. februarja - Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na seji v sredo ponovno razpravljal o prostorih za Demos v Kranju. Izkazalo se je namreč, da prostor, ki naj bi ga Demos dobil v Stritarjevi ulici, ni primeren, saj so v njem še nekatere druge dejavnosti. Zato je izvršni svet začasno, do volitev, Demosu zagotovil prostor v drugem nadstropju stavbe občinske skupščine. V prostoru bivšega načelnika splošnih služb, za katerega ocenjujejo, da do volitev ne bo zaseden, je i udi telefon.
A. Ž.
Triglavski narodni park uvaja pogovore s prebivalci
Koristni pogovori
Med, 22. februarja - V upravi delovne organizacije Triglavski narodni park so se odločili, da v krajevnih skupnostih na območju parka (Stara Fužina, Koprivnik, Mojstrana, Trenta - Soča, Log pod Mangartom, Drežnica, Čadrg in Tolminske Ravne) uvedejo redne mesečne pogovore s tamkajšnjimi prebivalci. S tem jim želijo omogočiti, da bi lahko neposredno predstavili probleme, ki jih občutijo pri delu in življenju v parku; predstavniki parka pa bodo njihova vprašanja posredovali ustreznim organom in jim tudi sicer poskušali pomagati.
Prvi pogovori bodo v sredo, 7. marca, in sicer v krajevni skupnosti Stara Fužina na sedežu KS med 19. in 20. uro, v krajevni skupnosti Koprivnik-Gorjuše v gasilskem domu med 17. in 18. uro, v Mojstrani pa na sedežu krajevne skupnosti med 15. in 16. uro.
C. Z.
Konvencija ZSMS
V četrtek, 22. februarja, bo ob 17. uri v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič seja občinske konference ZSMS Tržič, na kateri bodo sprejeli pravila o organiziranosti in delovanju ZSMS v Tržiču ter določili kandidate za skupščinske volitve.
V Radovljici pa v petek, 23. februarja, ob 18. uri v prostorih knjižnice v Radovljici pripravljajo predvolilno konvencijo, na kateri bodo sodelovali gostje iz RK ZSMS in kandidati OK ZSMS Radovljica za družbenopolitični zbor radovljiške občine.
V. B.
Štipendije krepko povečane
Kranj, 19. februarja — Dobra novica za štipendiste: Izvršni svet skupščine SRS je sklenil, da se s 1. februarjem 1990 kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev povečajo za 137 odstotkov. Poleg tega se od 1. februarja dodatek za stroške prevoza /v primestnem in javnem prometu/ obračunava na podlagi dejanskih stroškov, to je po predloženih vozovnicah oz. po uradnem ceniku.
Na prvi pogled je tolikšno povečanje videti izjemno visoko, vendar je treba upoštevati, da so štipendije v zadnjih štirih mesecih minulega leta /od začetka šolskega leta/ izgubile tekmo z visoko inflacijo, s tem pa se je tudi razmerje glede na osebne dohodke obrnilo v izrazito škodo štipendijske kuverte.
Franc Belčič
SEHGLAS
Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča
Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal
Naročnina za L trimesečje 100 din
Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo. Kranj). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Le a Mencinger (kultura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom m družino). Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in DS. ekologija). Danica Zavrl Zlebir (socialna politika. Tržič). Dušan Humer (šport). Vine Bešter (mladina, kultu;a). Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje). Mirjana Draksler
(tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje).__
Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
Kako bomo volili in kdo ima pravico do kandidiranja (nadaljevanje iz prejšnje številke)
Podpisi za kandidaturo
Član republiške volilne komisije in generalni sekretar skupščine Slovenije MARKO HERMAN pojasnjuje novo volilno zakonodajo. Tokrat o kandidaturah s podpisovanjem, postopkih po zborih volil-cev in strankarskih volilnih konvencijah ter volitvah predsednika in članov predsedstva republike.
Pri tokratnih volitvah se srečujemo z novostjo: individualnimi kandidaturami oziroma kandidaturami s podpisovanjem.
"Posamične kandidate lahko določijo zbori volilcev, lahko pa jih določijo volilci s podpisovanjem. Kandidat mora imeti v volilni enoti določeno podporo, je pa razlika, za katere zbore gre. Za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine mora imeti najmanj 30 podpisov, za družbenopolitični zbor občinske skupščine najmanj 50 podpisov, za zbor združenega dela in zbor občin republiške skupščine najmanj 100 podpisov, za družbenopolitični zbor republiške skupščine pa najmanj 200 podpisov. Kadar gre za kandidata, pripadnika italijanske, oziroma madžarske narodnosti, pa je potrebno število prepolovljeno. Pri volitvah v predsedstvo imamo podobno stanje. Tudi tu se lahko kandidate predlaga s podpisi, vendar je tu določil zakon višje število podpisov. Tako kandidat za predsednika predsedstva potrebuje podporo najmanj 5000 volilcev oziroma podpisov, za člana predsedstva pa najmanj 2500 podpisov. Treba je vedeti, da mora biti ta podpora jasno, formalno in nedvoumno izražena pred pristojnim organom. Podpisi morajo biti namreč overovljeni. Za zbiranje podpisov je potreben določen red, določena strogost, neki določen cenzus, da lahko nekdo kandidira."
Kakšna so predvolilna opravila po končanih zborih volilcev?
"Zapisniki zborov volilcev se pošljejo pristojni volilni komisiji. Komisija preveri, ali so te kandidatne liste oblikovane skladno z zakonom. Ta preizkus zakonitosti kandidatnih list mora biti opravljen zelo hitro, v 24 urah. Volilna komisija ugotavlja, ali so bile kandidatne liste predložene pravočasno, ali vsebujejo vse podatke, ki jih zakon zahteva, ugotavljajo skratka zakonitost kandidatne liste. Če komisija ugotovi, da lista ni sestavljena skladno z zakonom, da manjkajo zahtevani podatki, mora v 24 urah vrniti nepopolno listo predlagatelju oziroma zboru volilcev. Ce pa komisija ugotovi, da je bil ta postopek tako pomanjkljiv, da sploh ni mogoče ugotoviti, ali je kandidatna lista dobila podporo oziroma kakšna je bila podpora, tudi terja popravek. Če pa so pomanjkljivosti nepopravljive, se lista zavrne. Zavrne se tudi prepozno vložena lista, pa lista, ki ni bila pravočasno popravljena oziroma po vrnitvi napake sploh niso bile odstranjene. Taka kandidatura ne gre na volitve."
Srečujemo se z dodatno novostjo: strankarskimi listami za družbenopolitične zbore. Te liste naj bi bile dokončno znane po strankarskih zborih, od katerih so nekateri že bili, drugi pa bodo v začetku marca.
"Gre za kandidatne liste, ki jih predlagajo politične organizacije za delegate v družbenopolitičnih zborih. Za družbeno-
politični zbor, ki bo po novem sestavljen po pripadnosti političnim organizacijam, se vlagajo liste. Zanje se točno ve, katera politična stranka, bodisi sama ali skupaj z drugimi, jo je predlagala. Listo za družbenopolitični zbor republiške skupščine lahko vloži vsaka organizacija, ki ima na dan vložitve najmanj 500 članov s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Taka organizacija lahko vloži listo v katerikoli volilni enoti v Sloveniji. Organizacija z manj člani pa lahko vloži listo samo v občini, kjer je registrirana. Te liste in individualne kandidature za družbenopolitične zbore se lahko vlagajo do 17. marca. Te strankarske liste in posamične kandidature ne gredo na zbore volilcev."
Predsednika in člane predsedstva republike bomo letos prvič volili neposredno. Doslej so namreč o kandidatih glasovale občinske skupščine. Precej negodovanja, predvsem med pripadniki drugih jugoslovanskih narodov v Sloveniji, povzroča določilo, da mora biti kandidat za te dolžnosti državljan Slovenije, kar pa ni enako kot stalno prebivališče v Sloveniji.
"Za predsednika in člana predsedstva je lahko voljen vsak polnoletni državljan Socialistične republike Slovenije, ki ima stalno prebivališče na območju Slovenije in ima poslovno sposobnost. Nihče ne more tudi hkrati kandidirati za predsednika oziroma člana predsedstva in za delegata. Kdo je državljan Slovenije?
Zakon pravi, da je državljan Slovenije tisti, ki si je pridobil to državljanstvo po rodu, z rojstvom na ozemlju Slovenije (to velja za tiste, katerih starši so neznani ali neznanega državljanstva), s sprejemom v državljanstvo ali po mednarodni pogodbi. Stalno prebivališče v Sloveniji ni istovetno z državljanstvom, je pa pogoj za pridobitev državljanstva, za katerega je treba zaprositi pri občinskem upravnem organu, pristojnem za notranje zadeve. O sprejemu v državljanstvo odloča republiški sekretariat za notranje zadeve. Za otroka, katerega starši imajo različno republiško državljanstvo, se državljanstvo določi po sporazumu staršev. Če takega sporazuma ni, postane otrok po določenem roku državljan Slovenije. Možna je kasnejša sprememba republiškega državljanstva, vendar skladno s predpisi drugih republik. To ureja zakon o državljanstvu SR Slovenije. Treba je vedeti, da ima vsak državljan SFRJ dvojno državljanstvo, pri čemer je republiško državljanstvo primarno. Republiško državljanstvo tudi nima nič skupnega z narodnostjo.
Narodnost se v Sloveniji sploh ne vpisuje v matične knjige, saj od nikogar ni mogoče zahtevati, da se odloči za takšno ali drugačno državljanstvo. Dvojno republiško državljanstvo ni možno, kar določa zvezni zakon o državljanstvu." (Prihodnjič o volilnih enotah, načinu volitev, vlogi volilnih komisij in odborov ter opazovalcev na voliščih)
J. Košnjek
Socialistična zveza Slovenije predstavlja svoj volilni program
Jugoslavija je lahko samo politična pogodba enakopravnih
Ljubljana, 23. februarja - Socialistična zveza Slovenije, stranka slovenskih socialistov, je v torek na novinarski konferenci in včeraj na zboru slovenskih socialistov v Ljubljani predstavila svoj volilni program, ki povzema dosežke uspešne evropske socialistične misli in ne gradi na takšnem ali drugačnem elitizmu, ampak na ljudskosti.
Štirje prvaki slovenskih socialistov in glavni zagovorniki strankarskega organiziranja fronte Viktor Žakelj, Ciril Zlobec, Borut Šuklje in Jože Oster-man so pojasnili volilni program, ki se začenja z mislijo Ivana Cankarja, slovenskega socialista: volilci, vi ne boste volili poslanca za oni svet, temveč poslanca, ki bo zastopal vaše skrbi in koristi na tem svetu.
V čem se program slovenskih socialistov razlikuje od programov drugih strank, je bilo časnikarsko vprašanje predstavnikom slovenskih socialistov. Jože Osterman je dejal, da se to vprašanje pogosto zastavlja tudi zato, da bi socialistom zmanjšali pomen na bližnjih volitvah, Borut Šuklje pa je povedal, da socialisti v programu govorijo o raznolikosti, proporcionalnem volilnem sistemu, javnosti, racionalni državi, demokratičnih tradicijah, svobodi in nedotakljivosti posameznika, tržišču, kapitalu, konkurenci, bankrotu in profitu, upravljanju in podjetnosti. Želimo spremeniti življenje in ga svobodno živeti. Socializem ni pretenzija za večno oblast, temveč program, s katerimi želijo tekmovati z drugimi grupacija-mi. Slovenski socialisti se opredeljujejo za parlamentarno demokracijo in socialno državo, Jugoslavija pa je lahko samo politična pogodba enakoprav-
nih, iz pragmatičnih in racionalnih razlogov zainteresiranih partnerjev, nacionalnih držav. Zavzemamo se za konfederacijo, multilateralno pogodbo med jugoslovanskimi zveznimi državami. Viktor Žakelj pa je potrdil, da tudi socialisti, tako kot vsi drugi, sprejemajo trg in politični pluralizem, človekove svoboščine, svobodo, za vsakogar vredno življenje, vendar pa imajo socialisti vseeno nekatere posebnosti, ki bodo izrazitejše po volitvah, še bolj pa čez leto, dve. Slovenski socialisti so zoper vsakršne revolucije, socialistična zveza je za razliko od drugih laična stranka, ideološko pisana in neopredeljena, kjer poklicna in socialna usmerjenost ne igra vloge. Smo ljudska slovenska stranka za reševanje ljudskih problemov, je dejal Žakelj. Ko smo ga vprašali, kako gledajo in razumevajo slovenski socialisti močno poudarjeno ekonomsko suverenost republike, je dejal, da zanje ta suverenost ni samozadostnost, zapiranje, ampak enakovredno in enakopravno tekmovanje z drugimi, brez kompleksov, če stopiš prek meje. Ni cilj imeti vse svoje, ampak je cilj sodelovanje s sosednjimi ekonomijami, pravilno dimenzionirati svoje kapacitete in obdržati suverenost v gospodarski tekmi. Ciril Zlobec pa je dejal, da so bile že doslej razli-
ke med SZDL in ZKS, sedanjo stranko demokratične prenove, sedaj pa so še večje, saj zveza socialistov ni kadrovska stran-
ka, nastajala pa je od spodaj navzgor za razliko od drugih, ko so najprej formirali vodstva, šele nato pa iskali člane. Skratka, gre za delitev slovenskega političnega prostora pred Dolomitsko izjavo.
J. Košnjek
Še so meceni
Kranj - Jubilejni 20. Teden slovenske drame je našel svojega pokrovitelja. Včeraj se je Prešernovo gledališče namreč dogovorilo z Emono Ljubljana, tozd Trgovina na drobno, da prispeva k finančnim bremenom te kulturne prireditve 50.000 din. Emonino mecenstvo bo organizatorju prireditve - Prešernovemu gledališču - zelo olajšalo finančna bremena; le-te si poleg organizatorja delijo še (nekdanji) republiška in občinska kulturna skupnost.
L. M.
uredništvo tel. 21860
Schmidl-Maierhofer
ORTOPEDSKA TEHNIKA RAZNOVRSTNI POVOJI IN PROTEZE ZDRAVSTVENI STOLI IN VOZIČKI, SANITETA
CELOVEC, PARADEISERGASSE 22, Tel.:
9943-463-514156 VVOLFSBERG, BURGERGASSE 138, Tel.:
9943-4352-4200
Petek, 23. februarja 1990
/ NOVICE EN DOGODKI
3. STRAN (M>E®SSM]2IGLAS
Viktor Žakelj na javni tribuni v Radovljici
Ob moževanju pozabljamo na skledo
Radovljica, 21. februarja - "V nastajajočem strankarskem življenju in politizaciji vsega, tudi zasebnega, izginja spoznanje, da je treba najprej jesti, da bi potem lahko filozofirali. Na Slovenskem zdaj le filozofiramo in možujemo, ob tem pa pozabljamo, da je skleda vsak dan bolj prazna in da bo morda prazna že pred volitvami," je dejal Viktor Žakelj, podpredsednik republiške konference Socialistične zveze, na javni tribuni, ki jo je v sredo v avli radovljiške osnovne šole pripravila občinska konferenca SZ Radovljica in na kateri sta se predstavila tudi njena kandidata za predsednika občinske skupščine - sedanji predsednik Marko Bezjak in Pavel Žerovnik, sicer predsednik izvršnega sveta.
Viktor Žakelj je opozoril na to, da brezposelnost v Sloveniji narašča iz tedna v teden, da se zdaj približujemo že 4-odstotni brezposelnosti in da je že letos lahko pet ali šestodstotna. Če smo še dO nedavnega mislili, da se stara industrijska središča še ne bodo tako kmalu znašla na eksistenčnem robu, se to že kaže v Kranju, deloma že v Tržiču pa tudi v Skofji Loki in na Jesenicah. Gorenjska, ki je bila nekdaj gospodarsko zelo močna, doživlja močne pretrese, najhujše pa jo še čaka. Socialistična zveza bo, kot je dejal Žakelj, tudi v nemirnih časih skušala delovati povezujoče in ne izključujoče. Da ne bi podžigala že dovolj razvnete strasti, bo zavračala cenene diskvalifikacije in se zavzemala za kulturen, strpen in pretehtan dialog.
Jože Vidic je zastavil gostu javne tribune tri vprašanja: kaj je vodilo slovensko vodstvo, da je tako odločno podprlo Mar-kovićev protiinflacijski program, zakaj slovenski izvršni svet ob srbski blokadi tako dolgo odlaša s protiukrepi in kako razrešiti kosovski problem. Viktor Žakelj je dejal, da je bil med tistimi, ki niso ploskali Markovičevemu programu in da je že tedaj, ko ga je skupščina sprejemala, javno izjavil, da dvomi v uspeh programa. "Nisem verjel, da je mogoče z de-
Marko Bezjak je dejal, da po dvajsetmesečnih izkušnjah predsednika občinske skupščine ni zadovoljen z vodenjem in upravljanjem občine in da so kljub uspehom na nekaterih področjih kritike in pripombe upravičene. Moto njegovega programa je "S poštenim delom do boljšega življenja". V programu se zavzema za ustanovitev razvojnega sklada, v katerega naj bi vključili tudi občinsko premoženje, za takšno reorganizacijo javne uprave, v kateri bodo lahko ostali.samo tisti, ki bodo dobro in pošteno delali, za graditev komunalnih naprav (čistilne naprave in odlagališča komunalnih odpadkov), za sprejemanje življenjskih in uresničljivih občinskh načrtov, za to, da bi bili v vodstvu občine tudi mladi strokovnjaki... Pavel Žerovnik se v svojem programu zavzema za manjšo obremenitev gospodarstva, za bolj gospodarno rabo prostora, za odpiranje novih delovnih mest, za varovanje naravne in kulturne dediščine, za enakopravnost v davčni politiki, za bolj.radikalno reševanje ekoloških problemov, za manjšo in učinkovitejšo javno upravo, za to, da bi bile nekatere funkcije, lahko tudi funkcija predsednika občinske skupščine, nepoklicne—Njegovo izhodišče je: Gorenjci nismo nič manj delovni, ustvarjalni, pametni in inventivni kot naši severni sosedje - le zakaj naj bi živeli slabše. •
blokado je označil za mlačno. Ko je odgovarjal na vprašanje o rešitvah kosovskega problema, je poudaril, da ga ni mogoče reševati na podlagi zgodovinskih izhodišč in raziskovanja tega, kateri narod je v preteklosti naredil več dobrega in slabega. V večnacionalni skupnosti je večina odgovorna za manjšino, srbska politika do manjšine pa je napačna in ogroža tudi Srbe.
Javno je bilo izrečeno: če pade Iskra, pade tudi Slovenija. Del Iskre je že padel, je dejala ena od udeleženk javne tribune in vprašala gosta za njegovo mnenje. Viktor Žakelj je dejal, da je v svetu prišlo, kot bi dejali nekoliko bolj učeno, do prevrednotenja proizvodnih tvorcev, kar pomeni, da je ročno delo izgubilo na pomenu, znanje pa pridobilo. Gospodarstva, ki niso pravočasno reagirala - in jugoslovansko je med temi - so se znašla v hudih težavah. Iskra ni edini primer, s podobnimi problemi se že ubadajo, ali pa se še bodo tudi železarstvo, tekstilna industrija, proizvodnja ploskovnega pohi-
kretom določiti konvertibilnost dinarja. Zdaj se že kaže, da je marka podcenjena, da je dinar precenjen za 20 do 30 odstotkov in da je ob gorenjski varčnosti najbolje dinarje zamenjati v marke. Ker se cene surovin in drugih vložkov v izdelke povečujejo, postajajo razmere za izvozno gospodarstvo že nevzdržne. Nesprejemljiva je tudi politika do osebnih dohodkov. Stavkovni val se je začel v družbenih dejavnostih, najhujše pa še prihaja... "Kar zadeva srbsko blokado", je Ža-
Kot je dejal Cene Praprotnik, se bo radovljiška SZ prizadevala za ureditev starega mestnega jedra, parkirišča za avtobuse, za odpravo divjih smetišč, predvsem ob cesti proti Gorenjčevi separaciji, za čimmanj škodljiv poseg avtomobilske ceste v družbeno in naravno okolje, za to, da strankarstvo ne bi razdvajalo ljudi, ampak jih združevalo.
kelj dejal, da so korenine blokade globlje in da gre za zunanjo manifestacijo civilizacijskih razhajanj, ki lahko postavijo v ospredje jugoslovansko vprašanje. Reakcijo slovenskega izvršnega sveta na srbsko
štva...Da ni prišlo do prevrednotenja proizvodnih tvorcev, niso krivi "ročni delavci", ampak ljudje na položajih, tisti, ki so imeli v rokah večjo lopato. Zal je bila ta lopata pogosto v napačnih rokah.
C. Zaplotnik
DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR
Svet Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Potoče 2, razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za dobo štirih let
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- znanje pridobljeno z usmerjenim izobraževanjem na VI. stopnji socialne smeri,
- strokovni izpit,
- 5 let delovnih izkušenj iz dejavnosti doma oz. na odgovornejših nalogah,
- šola za poslovodne Jcadre,
- tečaj iz varstva pri delu,
- sposobnost vodenja, komuniciranja,
- dopolnilna znanja iz gerontologije.
Kandidati morajo predložiti program razvoja doma. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj pri vodilnih delovnih nalogah, ter kratkim življenjepisom, naj kandidati v 15 dneh po objavi pošljejo na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Potoče 2 - za razpisno komisijo. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po poteku razpisa.
Upravni odbor Slovenske kmečke zveze
Znani prvi kandidati za poslance
Vrhnika, 20. februarja - Upravni odbor Slovenske kmečke zveze se je v torek sestal v dvorani Ivana Cankarja na Vrhniki. Osrednje točke dnevnega reda so bile volitve, gozdarstvo in zadružništvo. Na seji so predstavili dvajset kandidatov kmečke zveze za zbor občin republiške skupščine in deset kandidatov za zbor združenega dela. Med njimi ni predstavnikov Gorenjske, kar je ob tem, da imajo v sedanjem volilnem sistemu več možnosti za izvolitev kandidati iz kmetijskih okolij, tudi razumljivo. Kandidati so izrazili upanje, da bodo z Demosom uspeli na volitvah in da se bodo potem, ko bodo dobili mesto v parlamentu, zavzemali za korenite spremembe. Listo z osemdesetimi kandidati za družbenopolitični zbor republiške skupščine bodo predstavili 5. marca.
Na seji so zaradi preobremenjenosti razrešili dosedanjega podpredsednika kmečke zveze Antona Kousa in za novega izvolili Ivana Pučnika, kmeta iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici in brata Jožeta Pučnika, predsednika slovenske združene opozicije. Ko so razpravljali o zveznem zakonu o zadrugah, so menili, da republiški zakon ni potreben, sicer pa je bilo slišati tudi pobudo, da bi moral biti novi predsednik Zadružne zveze Slovenije kmet.
C. Z.
zborovanje SZ v Cerkljah
Skrb za "malega" človeka
Cerklje, 22. februarja - Občinska konferenca Socialistične zveze Kranj in krajevna konferenca SZ Cerklje sta v sredo zvečer v zadružnem domu v Cerkljah pripravili predvolilno zborovanje. Čeprav *bor ni blestel po udeležbi, pa so uvodničarji v razpravi Darja Lavtižar-Bebler, Ferdo Rauter in podpredsednik KK SZ Cerklje zelo konkretno in nedvoumno predstavili tako program SZ kot vprašanja, *i jih v prihodnje ne bi smeli prepuščati toku naključnega reševanja.
Darja Lavtižar - Bebler je Poudarila, da ob vprašanju, ali Je socializem še tista družbena Usmeritev, ki je za našega človeka zanimiva, ne bi smeli pozabljati, da je ob sedanji tržni naravnanosti sistema, mali človek preveč izpostavljen. Zato je Program Socialistične zveze socialna in pravna država. Če se Je zdaj zgodilo, da takšna dosedanja družba ni sposobna zagotoviti dostojnega življenja upokojencem, potem se to v Prihodnje ne bi smelo dogajati.
"Naše geslo pa je: ne obljubljati ničesar, kar ne bi mogli vsaj v določeni meri uresničiti," je poudarila. Glede volitve pa je rekla, da je navzoča nekakšna bojazen, da ne bodo pokazale, kaj ljudje ho.čejo, marveč s čim se ne strinjajo.
Vendar je s tem v zvezi, kot je poudaril predsednik občinske konference SZ Ferdo Rauter, težko pristajati na ocene, da recimo v občini ni bilo nič narejenega. Tu so številna stanovanja, hiše, komunalna ure-
ditev, varstvo zraka in okolja... Takšen pa je za naprej tudi program občinske SZ, ki se bo med drugim zavzemala za razvoj krajevnih skupnosti, za program reševanja nezaposlenosti, za odprtost Kranja, kar zadeva na primer trgovino, razvoj turizma, za obrtništvo in podjetništvo, za drugačno prostorsko zakonodajo, avtobusno postajo, odlagališče odpadkov, ki bo služilo, samo Kranju in nenazadnje za takšne osebne dohodke in pokojnine, ki bodo
vsakemu krajanu zagotavljali dostojno življenje.
Program krajevne konference SZ pa je takšen, kot so ga na zadnjem razgovoru, koje šlo za razvoj turizma pod Krvavcem, že sprejeli. Poleg turizma so razvojne opredelitve še kmetijstvo, trgovina, varstvo okolja, skrb za zdravstvo, izobraževanje in kulturo, konkretna naloga, ki se je nameravajo lotiti, pa je ta hip telefonija.
V razpravi pa je bilo potem še posebej izpostavljeno financiranje krajevnih skupnosti, reševanje vprašanj s področja obrtništva in odločno vztrajanje za konfederacijo Slovenije v Jugoslaviji.
A. Žalar
STRANKARSK
NOV I C E
Vabilo
Občinska konferenca Socialisltične zveze Kranj in krajevna konferenca Socialistične zveze Stražišče vas vabimo na predvolilno zborovanje, ki bo v ponedeljek, 26. februarja 1990, ob 18. uri v Domu KS Sta-žišče.
Na zboru bomo predstavili volilni program Socialistične zveze s posebnim poudarkom njenega odnosa do kulture in izobraževanja.
Gost večera bo podpredsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije in kandidat Socialistične zveze za člana Predsedstva SRS, tovariš CIRIL ZLOBEC.
Zbor članov SDZ Gorenjske
Vabimo člane SDZ z Gorenjske na zbor občanov, ki bo v ponedeljek, 26. 2., ob 19. uri v skupščinski dvorani skupščine občine Kranj. Izvolili bomo kandidate za poslance v republiški družbeno-politični zbor. Zbora se bo udeležil tudi dr. Hubert Požarnik.
J. N.
Prve demokratične volitve v krajevni skupnosti
DEMOS Škofja Loka sporoča, da se v tem tednu pričnejo zbori volilcev po krajevnih skupnostih, na katerih bodo krajani prvič izbirali med več kandidati v zbor krajevnih skupnosti. Za potrjenega bo veljal kandidat, ki bo na zboru volilcev dobil najmanj 30 glasov podpore. Na zbore volilcev mora zato priti zelo veliko krajanov. DEMOS vabi vse svoje simpatizerje in člane, da se zborov volilcev udeležijo in volijo svoje kandidate. Na zborih volilcev v KS se bo izrekla tudi podpora kandidatu za predsednika Slovenije dr. Jožetu Pučniku, kandidatom za Člane predsedstva dr. Dimitriju Ruplu (Slovenska demokratična zveza), Francu Miklavčiču (Slovenski krščanski demokrati), Ivanu Omanu (Slovenska kmečka zveza) in dr. Dušanu Plutu (Zeleni Slovenije).
Volilni štab DEMOS-a Škofja Loka
Poziv Občinski skupščini in Izvršnemu svetu Škofja Loka
Slovenska demokratična zveza je na slovensko vodstvo že naslovila različne apele, da z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi prepreči nenadzorovano razprodajo družbene lastnine, ki prehaja v zasebno. To prehajanje lahko seveda imenujemo kar razprodaja, razgrabitev ali kraja in se že pospešeno odvija. Sredstva javnega obveščanja o tem sicer veliko pišejo (Mladina, Teleks, Delo), vendar pa se ugotavlja, da družbene institucije nadzora ne reagirajo, prepočasi ukrepajo in so zato ti pojavi še toliko nevarnejši. Družbena lastnina, ki prehaja v zasebno last, pa se opravlja prav na ravneh vodstev podjetij, s sodelovanjem ali z vednostjo krajevnih oz. lokalnih oblasti (Inštitut za kriminologijo — študije). Tudi SDZ Škofja Loka je prejela že nekaj informacij o podobnih zlorabah v občini in smo vodstvo dolžni opozoriti na to, da z vsemi zakonskimi sredstvi prepreči tovrstna dejanja. Ker je nadzor javnosti že tako močan, da bo preprosto zelo težko prikrivati podobna dejanja, smo se tudi v SDZ odločili, da bomo podobne prijave odstopali novinarjem, ki naj potem raziskujejo razmere na terenu. Želimo, da se afere z Novoteksom, Tekstilindusom in drugimi ne ponovijo v naši občini.
Slovenska demokratična zveza Škofja Loka Alenka P. Lauko
Posebna izjava NNSC v zvezi z volitvami
Napredna narodna stranka centra ocenjuje, ravno tako kot nekatere druge stranke in njihova glasila, da bo šlo pri volitvah za neprave volitve oz. poskus ter farso in da bo udeležba na volitvah zelo majhna zaradi skeptičnosti številnih Slovencev in zaradi preveč nejasnosti v zvezi z volitvami.
G. P.
Narodnjaki sporočajo
Napredna narodna stranka centra (NNSC) je po predsedniku dr. Mareku Lenardiču pozvala Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri Socialistični zvezi, da predlagano pravico, da ima vsak državljan pravico do premoženja dopolni tako, da bo vsak državljan imel pravico do neomejenega premoženja. Drugače je vsako govorjenje o demokraciji in zmanjšanju (stalinistične) uravnilovke nesmisel.
G. P.
Spoštovani vodje strank in odgovorni za propagando
Kranj, 22. februarja - V uredništvu Gorenjskega glasa smo pripravili program spremljanja predvolilne kampanje na Gorenjskem in v Sloveniji. V njem so našteti najpomembnejši prispevki, ki jih nameravamo pripraviti pred volitvami. Program smo poslali vsem strankam - SZ, ZKS, ZSMS in Demosu v vseh gorenjskih občinah. Če ga kdo še želi, ga lahko dobi v uredništvu, Moše Pijadeja I v Kranju ali naj pokliče v uredništvo, da ga mu bomo poslali. Pričakujemo, da se boste odzvali in nam pomagali, da bomo o predvolilnem boju čimbolj točno poročali. Posebej opozarjamo na novo rubriko v Odprtih straneh Vaša in naša mnenja, ki jo odpiramo tudi vašim razmišljanjem, analizam in drugim prispevkom na temo volitve, razvoja Slovenije in Gorenjske in podobnim.
Leopoldina Bogataj
GLAS   4. STRAN
Nadaljevanje proti Mlaki - Čeprav je letošnji cestni plan v Sloveniji še pod neke vrste vprašajem, saj denar od bencinskega dinarja za zdaj ne priteka v republiški proračun po načrtovani dinamiki, bi skoraj zagotovo lahko trdili, da tisti cestni odseki, kjer ne bo posebnih zapletov zaradi dokumentacije oziroma lokacij, niso "ogroženi". Takih pa je tudi v gorenjskih občinah nekaj. Se najmanj težav na tem področju se za zdaj obeta v škofjeloški občini, kjer so pravočasno poskrbeli za potrebno dokumentacijo. Marsikje pa se vendarle še vedno lahko zaplete, če bi bil za izvedbo del potreben postopek za izdajo gradbenega dovoljenja. Če ne drugega, bi se časovno marsikje zaradi tega dela in začetek leten zavlekla. Na gorenjskem posvetu v Kranju so za tovrstne primere, če bo dovolj denarja, predložili že rezervno varianto, o kateri pa se nameravajo na bližnjem sestanku oziroma planu še pogovoriti. Na sliki: Skoraj zagotovo med odseki, kjer bi se lahko kaj zapletlo, letos ne bo nadaljevanja del od Tenetiš proti Mlaki v kranjski občini. - A. Ž.
Bobu bob
Gre zgolj za naključje ali pa za na svojstven način jasno izraženo opredeljevanje? Opazovalec ali bolje rečeno službeni poročevalec z nekega dogajanja oziroma reševanja problematike zadnje čase neredko dobi občutek, da se ob različnih pomembnih vprašanjih, pri katerih vsi glavni in najpomembnejši razlogi za odgovorno rešitev govorijo v prid temu, da se ne gre neprizadeto obnašati, vendarle se obnašamo nekam mlačno, da ne rečem čudno.
Nerazumljivo je, da se na primer ob tako pomembnem vprašanju, kot je zdrava pitna voda, po daljšem dogovarjanju in doseženem usklajenem sporazumu (vsaj razlaga je takšna), v trenutku, ko bi morali le še £golj formalno reči DA, zaradi, vsaj za opazovalca, formalno nepomembnih razlogov, odločimo za NE. Je res, da se za takšnim Ne skriva še nekaj drugega, veliko bolj pomembnega, s povsem drugačnim interesom?
Ali pa primer, ko bi pravzaprav brez pridržkov pričakovali, da bo predlagana rešitev ublažila problem, kakršen je bila na primer pred dnevi akontacija za davek od stavb. Predlog odloka, ki ni na primer pomemben zgolj za davek, s predlagano dopolnitvijo za ublažitev neprijetnega (socialnega) udara, se zavrne ob pravzaprav neprepričljivi razlagi nekaj razpravljalcev. Gre tudi tokrat zgolj za naključje večstranskega nepoznavanja vsebine ali premalo jasne razlage namena, ali za povsem jasno izraženo opredeljevanje?
Nehote se vsiljuje mnenje, da bi pravi odgovor pravzaprav lahko našli v pregovoru: recimo bobu bob. Kajti takšno reševanje in opredeljevanje kaže bolj na prikrito naveličanost ali pa na neodgovorno sprenevedanje, da gre v vsakem primeru pač za "pogruntavščino" nekoga, za katerega v tem trenutku pač "ni moderno reči", da ima prav. Ali pa gre vendarle za nekaj več, čemur bi lahko rekli zaupanje... Kakorkoli že, prav bi bilo, da bi najprej rekli bobu bob...
A. Žalar
Po pustne norčije in telefon
Primskovo - Če ima katera pustna prireditev tradicijo, potem jo ima prav gotovo na Primskovem v zadružnem domu. Tudi jutri (v soboto) bo tako. Meh bodo tokrat v dvorani zadružnega doma raztegnili godci Ivana Ruparja. Sicer pa pusto-vanje tudi tokrat sami in za dobrobit kluba organizirajo nogometaši. Letos so se še posebej potrudili, saj so pripravili tudi bogat srečelov. Med nagradami pa bo na primer tudi okrog 3.000 dinarjev vreden Iskrin telefon. Sicer pa nogometaši Primskovega radi poprimejo za delo tudi ob takšnih priložnostih, kot je pustovanje, saj si tudi na ta način omogočijo tekmovanja. Pustovanje, ki ga prireja najbolj množično društvo v krajevni skupnosti Primskovo, bo torej jutri, začelo pa se bo ob 19.30. Vstopnice so že v predprodaji v trgovini zadružnega doma.
A. Ž.
Pustovanje tudi pod Krvavcem
Cerklje - Veselo bo jutri (v soboto) zvečer tudi v Cerkljah. Ena od akcij Športnega društva Krvavec Cerklje je, da si pridobi nekaj denarja za razvoj športa pod Krvavcem tudi z organiziranjem tradicionalnega pustovanja. Osrednja letošnja prireditev z različnimi igrami in srečelovom bo jutri v zgornji dvorani zadružnega doma v Cerkljah. Najlepše maske bodo nagradili, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel ansambel Srečka Vrtnika. (kj)
Drevi zbor volilcev v Cerkljah
Cerklje - Svet krajevne skupnosti Cerklje za drevi (23. februarja) ob 18.30 sklicuje v zgornji sejni sobi zadružnega doma v Cerkljah zbor volilcev. Na zboru bodo določili kandidate za delegate skupščin družbenopolitičnih skupnosti in kandidate za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije. Na zboru volilcev pa bodo predstavili tudi program sveta krajevne skupnosti Cerklje za letos. Obširno nameravajo spregovoriti tudi o novi telefonski akciji pod Krvavcem. Na zboru pa bodo sprejemali tudi prijavnice, ki so jih gospodinjstva prejela z glasilom Cerkljanske novice, ki so izšle pred dnevi v nakladi 1700 izvodov, (kj)
ureja ANDREJ ŽALAR
Petek, 23. februarja 190'
Krajevna skupnost Lučine
Slaba cesta do ljudi, kjer volje ne manjka
Lučine, 22. februarja - Kdor bi sodil zgolj po tem, kakšna je pet kilometrov dolga cesta od Rudnika Urana do Lučin, bi se, kar zadeva urejenost krajevne skupnosti Lučine v škofjeloški občini, precej zmotil. Medtem ko je cesta, po kateri vsak dan vozi redni avtobus in po kateri se vozijo prebivalci te krajevne skupnosti na delo v rudnik pa tudi v Škofjo Loko, milo rečeno še vedno slaba (čeprav je bila kar nekaj srednjeročnih obdobij v programu, da bo urejena in predvsem širša), so krajani Brebovnice, Dolgih njiv, Lučin, Golega vrha, Prelesij, Zadobju (blizu 500 je vseh v krajevni skupnosti) z delom, prispevki in voljo, kar zadeva na primer komunalo, krajevno skupnost lepo uredili...
Ceste, vodovod, telefon, javna razsvetljava, so bile že v prejšnjem in tudi v tem srednjeročnem obdobju glavne akcije v letnih programih te krajevne skupnosti. Razumljivo, da so najprej največjo skrb in trud (z delom in denarjem ter materialom) vlagali v ceste, saj so naselja in domačije v krajevni skupnosti precej vsak sebi. Predsednik sveta krajevne skupnosti Ignacij Buh, ki je 16 let v organih in predsednik krajevne skupnosti, se spominja, da so pred 12 leti krajani pripravili odsek od občinske meje do Prelesja, kjer so potem na 2200 metrih dobili prvi asflat v krajevni skupnosti.
"Pred devetimi leti se je potem asflati-ranje nadaljevalo na cesti Mestenjak proti Prelesju, naslednje leto do trgovine v Luči-nah in potem še do pokopališča. Predlanskim smo se lotili odseka od Prelesja proti Zadobju in lani še naprej. In tu odsek Lu-čine-Preskar je že gotov. Pri vseh teh cestnih oziroma asfaltnih akcijah smo sodelovali z lastnim deležem ob pomoči občinske cestno komunalne skupnosti. Čeprav imamo, kar zadeva ceste še v programu akcije tudi v prihodnje, je naša največja želja, da bi končno dobili boljšo povezavo od Rudnika do Lučin."
Z lansko akcijo, ki se je v prvem delu začela že 1985. leta, bo kmalu kar tri četrtine vseh gospodinjstev v naseljih v krajevni skupnosti "pokritih" s telefonom. Po prvi akciji, kjer so krajani oziroma naročniki pokrili okrog 70 odstotkov stroškov, so 1986. leta dobili 62 telefonov. V drugi akciji, ki so jo začeli predlanskim, pa so zgradili omrežje za 31 naročnikov. Vsak naročnik je moral pokriti približno 90 odstotkov vseh stroškov. Zdaj čakajo le še na vključitev.
Pravzaprav še preden so se lotili urejanja cest v krajevni skupnosti, so v nase-
ljih gradili vodovode. Glavnega, ki je potem s pitno vodo povezal vasi, so krajani gradili in zgradili že pred 34 leti. Po tridesetih letih je omrežje postalo premajhno in marsikje tudi dotrajano. Zato so prve cevi začeli obnavljati z večjimi že pred šestimi leti. Tudi te obnove so krajani v glavnem opravljali sami ob pomoči Oski-sa in SLO. Zdaj jih pri vodovodu čaka še obnova na odseku Lučine-Prelesje in v Suhem dolu z vsemi priključki.
"Cilj in velika želja hkrati pa je ob vseh komunalnih delih, ki jih načrtujemo, tudi gradnja večnamenskega doma," je pred dnevi poudaril predsednik sveta krajevne skupnosti Ignac Buh.  "Ker za zdaj
še vedno gostujemo s prireditvami in srečanji v krajevni skupnosti v šoli, smo se že 1983. leta lotili priprav na izgradnjo doma. Pred štirimi leti smo se lotili gradnje in jo potem  vsako leto
postopoma nadaljevali. Lani se je zaradi pomanjkanja denarja nekako ustavilo. Zato letos načrtujemo, da bi pri domu naredili več. Računamo, da bi iz združenih sredstev v občini dobili okrog 400 tisoč dinarjev in sami bi primaknili dobrih 30 tisoč. Seveda to še ne bo dovolj za dograditev, vendar bi bili potem že veliko bližje cilju, da se bomo enkrat vendarle lahko zbrali v prostoru, ki si ga vsi želimo in prav gotovo tudi potrebujemo. Na ta način bi spet oživili kulturno in drugo društveno življenje v krajevni skupnosti; posebej mladim bi bila to velika spodbuda
Letos imajo v programu tudi večjo akcf za postopno dograditev večnamenskega d' ma v Lučinah...
Ignac Buh
Zveza šoferjev in avtomehanikov Žiri
Pripadnost, tovarištvo in izobraževanje
Žiri, februarja - Minulo soboto zvečer so člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri na letni konferenci proslavili v prijetnem razpoloženju tudi 10-letnico ustanovitve združenja. Združenje, ki ima danes 187 članov in med njimi jih je kar 84, ki imajo tudi svečane uniforme, dobro sodeluje na športnem in drugih področjih tudi s sosednjimi združenji, še posebej pa s krajevno skupnostjo Žiri.
Pred ustanovitvijo združenja v Žireh so bili vozniki in avtome-haniki v Poljanski dolini in v Žireh včlanjeni v združenje v Škofji Loki. Takrat pa je bilo v škofjeloškem združenju nekakšno mrtvilo. Pobudo, da bi ustanovili svoje združenje v Žireh, pa je potem pospešila pripoved Milana Trevna. ki je prišel iz Logatca, kjer so se člani združenja poslavljali od umrlega voznika.
"Povedal je, kako lepe uniforme imajo in kako lepo so se poslovili od svojega člana. In tako so potem Alojz Firšt, Milan T reven, Polde Fi-lipič, Janez Miklavčič, Pavel Kune, Stane Vehar, Milan Pipan, Stane Jereb, Martin Trček (M), Martin Trček (K), Janez Kokalj in Stane Sršen 10. marca 1979. leta ustanovili Združenje šoferjev in avtomehanikov v Žireh. Čez nekaj dni bomo torej zabeležili že 11-letnico obstajanja in delovanja naše organizacije," je po končanem srečanju na letni konferenci povedal sedanji predsednik Leopold Jereb, doma iz Podgore.
Združenje je številčno kmalu precej naraslo in potem vsako leto skrbelo za izobraževanje članov, redno pa so sodelovali tudi pri organizaciji šolskih tekmovanj s kolesi, prirejali izlete in podobno.
"Se isto leto, ob ustanovitvi smo razvili svoj prapor," se spominja dolgoletni član upravnega odbora in blagajnik združenja Polde Filipič. "Organizirali smo tudi veliko parado, imeli predavanja o novi zakonodaji, vsa leta sodelovali s Svetom za preventivo in bili 1985. leta prireditelji velikega republiškega tekmovanja v spretnostni vožnji, 1980. leta pa smo imeli v Gorenji vasi veselico. Že ves čas pa sodelujemo, še posebej na športnem področju, tudi s sosednjimi združenji Idrija, Logatec in Cerkno..."
"Lani smo na primer pomagali gasilcem v Žireh ob njihovi 100-letnici pri urejanju prometa. Vsako leto se udeležimo tudi evropskega srečanja šoferjev in avtomehanikov. Letos bo v Italiji, kamor bomo skušali organizirati skupinski odhod. Še posebej pa moram pohvaliti zelo dobro sodelovanje z AMD in krajevno skupnostjo Žiri, saj imamo lepo sobo oziroma pisarno v Domu Partizana v Žireh. Veseli pa smo tudi, da so tokrat sprejele našo pobudo nekatere delovne organizacije in na sobotni konferenci podelile svojim delavcem-voz-nikom plakete z zlatim vencem. Sicer pa je nekakšno geslo v naši organizaciji pripadnost, tovarištvo in izobraževanje..."
Na sobotni konferenci so podelili značke za 10, 20, 30-letni staž. Za 35-letni staž je dobil značko Janez Buh iz Poljan. Plaketo tovarištva druge stopnje sta dobila Milan KrmeJj iz Gorenje vasi in Ivan Rupnik iz Žirov. Plakete z zlatim vencem pa so dobili Lojze Čadež (Alpina), Stane Jereb (Etiketa), Zdravko Jeram (Marmor), Janko Oblak (Termo) in Franc Buh, Franc Jenko. Marko Demšar ter Marjan Dolenec (Alpetour).
A. Žalar
Lani in predlanskim so dobili asfalt na cesti od Prelesja proti Zadobju...
za delo in nenazadnje tudi za to, da os* nejo v kraju, doma..."
To pa je le nekaj glavnih želja ozi ma načrtov, ki jih imajo v krajevni sku nosti. Veliko bi lahko napisali tudi o stih drobnih, vsakodnevnih, ki prav ta dopolnjujejo urejeno podobo krajev' skupnosti; na primer javna razsvetlja' ki je po vaseh, ali pa organizirano odlal nje in odvoz odpadkov... Takšne man. "podrobnosti" ob naštetih večjih akcij dajejo danes videz urejene krajevne skt1| nosti, ki prav zaradi slabe, pet kilometri dolge ceste, ki vodi do nje, še bolj izstop'
PVC-DESIGN d. o. o
KRANJ • LIKOZARJEVA 3 TEL.:06425-280 •TLX:DBKRYU37749
ŽIRO RAČUN SDK KRANJ 51500-601-17270
PVC DESIGN Likozarjeva 3 64000 Kranj
objavlja prosta dela in naloge GRAFIČNI OBLIKOVALEC
za nedoločen čas. Področje dela je čevljarstvo in galanterija Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
— končana srednja šola za oblikovanje (grafična smer)
— dve leti delovnih izkušenj
— po možnosti izpit B kategorije in znanje italijanskega ■ zika J|
Pismene prošnje z dokazili in opisom dosedanjega del* sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov. OD stimulativen. Pričetek dela možen takoj.
Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič p. o. 64290 Tržič, Grajzerjeva 11
OBRTNIKI
Se želite seznaniti z. novostmi, ki jih prinaša zakon o davki)1 občanov in odlok o amortizaciji in revalorizaciji? Vas zafl1' ma, kako je z osebnimi dohodki obrtnikov v letošnjem letu"? Udeležite se dvodnevnega seminarja
VODENJE POSLOVNIH KNJIG S PODROČJA SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA
ki ga organizira Zavod za kulturo in izobraževanje Trž$ enota Delavska univerza, Šolska ulica 2, kjer dobite vse i"' formacije in se lahko prijavite vsak dan od 9. do 12. ure, ov sredah tudi od 14. do 17. ure, osebno ali po telefonu # 52-155.
DELAVSKA UNIVERZA TOMO   BREJC" KRANJ
Delavska univerza Tomo Brejc Kranj, p. o. objavlja na podlagi sklepa zbora delavcev
JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila JUGO CORAL 45,
letnik 1989, prevoženih 83.466 km.
Izklicna cena vozila je 48.000 din. Prometni davek plača
kupec.
Varščino 10 % od izklicne cene morajo interesenti vplačati pred pričetkom licitacije.
Licitacija bo v torek, dne 27. 2. 1990,ob 9.30 uri v prostorih Delavske univerze Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1. Vozilo je treba plačati in prevzeti v roku 3 dni, sicer varščin^ kupca zapade.
Vse informacije dobite po telefonu 27-481._
Petek, 23. februarja 1990
GOSPODARSTVO
5. STRAN i
OSO (GLAS
Injes - podjetniški inkubator v jeseniški Železarni
Spodbujanje podjetništva med zaposlenimi in v občini
Jesenice, 20. februarja - Na pobudo jeseniške Železarne so Železarna, svetovalno podjetje Yugea iz Ljubljane in šest posameznikov oktobra lani sklenili dogovor o ustanovitvi mešanega podjetja Injes, v katerem ima večinski delež Železarna. Podjetje, ki je bilo registrirano decembra, ta mesec pa je začelo delati, je prvi podjetniški inkubator v Jugoslaviji, ki ga je ustanovilo veliko podjetje, in tudi prvi v mreži podjetniških inkubatorjev mednarodnega podjetja Inin (inkubator inkubatorjev) Ljubljana. Gre za nekakšno valilnico novih podjetij, ki naj bi spodbudila razvoj podjetništva med zaposlenimi v Železarni ter tudi na širšem območju jeseniške občine in Gorenjske.
torjev je, da pomagajo novim podjetjem pri premagovanju ovir, sicer pa svetovne izkušnje kažejo, da so inkubatorji deležni velike podpore regionalnih vlad in da jih precej nastane tudi na pobudo regionalnih koalicij. Da bo preobrazba velikih podjetij nujna, potrjuje tudi podatek iz ene podjetniško najbolj razvitih držav, iz ZDA, kjer se je povprečna velikost podjetij, merjena s številom zaposlenih, v zadnjih dveh desetletjih zmanjšala s 650 na 200
Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora Železarne,
je na torkovi predstavitvi dejavnosti in ciljev podjetniškega inkubatorja dejal, da jim tehnološke spremembe, predvsem izgradnja hladne valjarne Bela in nove elektrojeklarne, omogočajo produktivnost, ki je primerljiva s produktivnostjo v razvitih gospodarstvih, vendar je to povezano z občutnim zmanjšanjem števila delavcev v neposredni metalurški proizvodnji. Ta problem jih postavlja pred dvoje vprašanj: kako ločiti metalurški del od storitvene in komunalne dejavnosti in kako najti nadomestilo družbenega proizvoda in delo za tisti delež, za kolikor se je in se bo zmanjšalo število zaposlenih. V Železarni ugotavljajo,
Janez Pikon, direktor Injesa,
je povedal, da so v inkubatorju v času ustanavljanja obravnavali šestnajst pobud za samostojno podjetniško dejavnost, letos pa še nadaljnjih dvanajst. Najzanimivejše so pobude za ustanovitev in organiziranje podjetij, ki bi se ukvarjala z valjanjem ploščatih izdelkov (izdelava robnikov za smuči), z namiznim založništvom, s popravili in servisi elektronskih sestavin, z drobno prodajo izdelkov črne metalurgije, s posojanjem odkupljenih tovarniških avtomobilov, z izdelavo stiskalnic in industrijsko konfekcijo, z razvojem patentov "batni motor" in "brušenje drsalk", z ogrevanjem rastlinjakov z odpadno toploto iz železarne in z izdelovanjem luknja-
Predsednik izvršnega sveta Tomaž Keršmanc je dejal, da občina na različne načine podpira in spodbuja razvoj podjetništva, predsednik občinske skupščine Jakob Medja pa je poudaril, da sestava jeseniškega prebivalstva ne obeta, da bi se posamezniki lahko s svojim kapitalom vključevali v podjetniške oblike in da je treba računati predvsem na denar obstoječih organizacij. V razpravi je bilo slišati tudi za predloge, naj bi v jeseniški občini ustanovili posebno razvojno skupino, da naj bi inkubator spodbujal predvsem ustanavljanje tistih podjetij, ki jih Železarna in jeseniška občina rabi, in da naj ne bi čakal le na ideje in ljudi, ampak naj bi tudi sam pripravil nekatere projekte in jih ponudil.
podjetja slovenskega gospodarstva pred veliko nalogo radikalnega prestrukturiranja, kar bo zahtevalo temeljito čiščenje osrednjih programov, zmanjšanje števila zaposlenih, iskanje novih izdelkov in trgov, decentralizacijo, usposobitev mene-
zaposlenih.
Aleš Vahčič (PDP Yugea) je
najprej predstavil izkušnje ameriškega Pittsburgha, velikega železarskega mesta v Penn-svlvanii, ki se je ob hudi železarski krizi ob koncu sedemdesetih let odločilo, da ukine tra-
SPEDD je največja mreža podjetniških inkubatorjev v ZDA, saj ima v lasti osem inkubatorjev, sedem pa jih upravlja po pogodbi. V vsej mreži je 157 podjetij, ki poslujejo z večjo ali manjšo podporo inkubatorskih storitev in se tako usposabljajo za nadaljnji samostojni razvoj. V šestih letih so izmed varovancev, ki so jih usposabljali, propadla le tri podjetja, medtem ko v ZDA kar 80 odstotkov novih podjetij zaključi s poslovanjem v prvih treh letih obstajanja.
Boris Bregant, predsednik poslovodnega odbora Železarne: "Problem Železarne je v tem, da ima premalo podjetniškega kadra. Ker tudi ta kader išče poti za izboljšanje osebnega položaja, smo se odločili za sredinsko pot in mu omogočili, da svoje ideje razvija in ostane še naprej povezan z Železarno."
da je na ta vprašanja mogoče odgovoriti na več načinov, med drugim tudi s spodbujanjem podjetništva in z organiziranjem novih podjetij. Ker doslej na tem področju niso imeli nobenih izkušenj, saj so se ukvarjali le s tehnološkimi in tržnimi problemi, so se odločili, da izkoristijo izkušnje drugih in da znanje osredotočijo v inkubatorju - v podjetju za ustanavljanje novih podjetij. Kot je dejal Boris Bregant, so se nekatere podjetniške ideje z ustanovitvijo Injesa že oblikovale tako, da jih bo mogoče uresničiti, dosedanje izkušnje pa kažejo tudi na pomanjkanje znanja in lastnega kapitala.
vih profilov.
Dr. Tea Petrin (PDP Yugea in Ekonomska fakulteta Borisa Kidriča, Ljubljana) meni, da je ustanovitev inkubatorja v okviru Železarne začetek oblikovanja moderne industrijske politike na jeseniškem področju in tudi znamenje podjetniškega prestrukturiranja in obnašanja, brez katerega si železarna in tudi vsa velika podjetja (korporacije) ne bodo zagotovila svetle prihodnosti. Z inkubatorjem se Železarna vključuje v proces sedanjega časa, katerega bistvo je preobrazba birokratov v podjetnike. Kot ugotavlja dr. Petrinova, je jeseniška Železarna, podobno kot druga velika
žerskih ekip ter uvedbo takšnega motivacijskega sistema, ki bo zasnovan na neposredni lastnini menežerjev, delavcev in drugih partnerjev. Vsa velika podjetja, za katera je značilno, da so hierarhično organizirana in usmerjena v množično proizvodnjo, so v krizi, najbolje pa gre podjetniško vodenim organizacijam, ki se tudi lažje prilagajajo gospodarskim in drugim razmeram. Dr. Petrinova ugotavlja, da lahko velike organizacije sprožajo procese podjetniškega preoblikovanja na dva načina: z odkupom posameznih delov in s tem, da matično podjetje zadrži samo osnovno dejavnost, ali tako, da organizacija spodbuja podjetništvo z ustanavljanjem inkubatorjev in malih podjetij. Naloga inkuba-
dicionalno jeklarsko industrijo in da se gospodarsko prenovi. Število odpuščenih delavcev so tedaj merili s petmestnimi števili, problemi so bili veliki, danes pa je to področje industrijsko povsem prenovljeno, kot mesto majhne industrije. Do preobrata je prišlo, ker so poslovneži sprožili proces ustanavljanja majhnih podjetij, pri tem pa so se povezali z ustanovo, ki je razvila najbolj znano mrežo inkubatorjev v ZDA. Kot je dejal Aleš Vahčič, je bilo v ZDA 1978. leta 60 inkubatorjev, lani 8000, čez dve leti pa naj bi jih bilo že 2000. Inkubatorji potrebujejo v začetku veliko državno podporo, po nekaj letih krijejo izdatke, po šestih ali sedmih letih pa naj bi že začeli ustvarjati dobiček.
C. Zaplotnik
V tržiškem Mercatorju se zavedajo:
Konkurenca grozi od znotraj in od zunaj
Tržič, februarja - Tržiški Mercator je zadnja leta veliko sredstev vložil v obnovo lokalov in v odpiranje lovih. Tudi za naprej ima podobne načrte, vendar mora najprej zagotoviti kapital za obratna sredstva, kajti le 15 do 17 odstotkov je njihovih, vse ostalo so krediti. In še nekaj: cene je treba znižati in se bolj posvetiti kupcu, kajti konkurenco je čutiti od vsepovsod, najhujša pa sili z one strani meje.
nam je sicer prinesla določena sredstva, ki smo jih takoj uporabili za obnovo trgovin. Naši osebni dohodki so nizki, za januar je bil povprečen 3.526 di-
Odloka o Anclovem in gradbeni ceni
Odložitev in zavrnitev
Kranj, 22. februarja - Tako zbor krajevnih skupnosti kot zbor združenega dela kranjske občinske skupščine sta v sredo na seji umaknila z dnevnega reda odlok o zavarovanju vodnega vira Anclovo na Jezerskem in zavrnila odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj s predlaganim dopolnilom glede odmere davka od stavb.
Po dopoldanski seji izvršnega sveta (pred popoldansko sejo skupščine) v sredo takšnega razpleta v zvezi s predlaganima odlokoma o zavarovanju vodnega vira Anclovo na Jezerskem in odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj, o odstotku od povprečne gradbene cene in o povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč, na seji skupščine ne bi pričakovali. Pojasnjeno je namreč bilo, da so razprave in usklajevanja glede zavarovanja vodnega vira Anclovo na Jezerskem trajale kar nekaj mesecev in nazadnje naj bi krajevna skupnost in KŽK s posredovanjem strokovnih služb našla skupni jezik. Tudi razlaga o predlagani spremembi glede odmere davka od stavb, ki je minuli teden zaradi akontacij v občini povzročil precejšnje razburjenje med zavezanci davka, je bila, da bi olajšava socialni udar do neke mere ublažila, če ne že v celoti izničila.
Vendar pa seje na skupščini potem vse skupaj odvilo drugače. Delegacija iz krajevne skupnosti Jezersko je zaradi nekaterih neusklajenih podrobnosti in pripomb, da odlok ni takšen, kot je bilo dogovorjeno, predlagala umaknitev z dnevnega reda. Oba zbora sta (zbor krajevnih skupnosti in združenega dela), vendar pa ne iz enakih razlogov, sta potem sklepanje o odloku na seji res zavrnila. Kaj to Domeni za zavarovanje vodnega vira Anclovo za naprej, je ta tzrenutek težko napovedati, saj bo očitno spet tekel čas za usklajevanja. Medtem pa se bo počasi spet približala paša. "Prisile", da le-ta ne bi še naprej bila na območju, kjer naj bi bila z odlokom prepovedana, pa ne bo.
Podobno odprto pa je zdaj po zavrnitvi predlaganega odloka tudi vprašanje glede povprečne gradbene cene stanovanj, ki je po eno strani osnova za priznanje odškodnine ob razlastitvi oziroma ceni zemljišča (ta je po dosedanjem starem odloku smešno nizka), kakor tudi glede plačila akontacij za odmero davka. Zavrnitev predlaganega odloka pravzaprav pomeni še naprej poceni zemljo, pri davku pa določeno nejasnost, kolikšen socialni udar bo sledil v drugem letošnjem akontacijskem valu.
A. Žalar
GLAS
Center SLEPIH IN SLABOVIDNIH dr. ANTONA KRŽIŠNIKA, ŠKOFJA LOKA, Stara Loka 31.
objavlja prosta dela in naloge FINANČNEGA KNJIGOVODJE
za nedoločen čas s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim delom. Pogoji:
— ekonomski tehnik
— usposobljenost za delo na računalniku
— 3 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na gornji naslov.
narjev, ob dejstvu, da smo januarja imeli vsaj za 9 odstotkov večji promet, kot decembra. In če bo zaradi novih ukrepov in take tržne razmere, kot se kažejo danes, da je vsak dan večja gneča na meji zaradi nakupov v sosednji Avstriji, lahko pričakujemo še nižje. Brez dvoma je ta konkurenca zdrava, marsikateri slab prodajalec se danes že drugače obnaša do
stranke, kot se je še pred meseci, toda če proizvajalci ne bodo znižali cen, nobena, še večja prijaznost in uslužnost trgovca ne bo pomagala k večji prodaji. Občina obljublja, da bo privabila še nove konkurente v Tržič. Prav, toda vsega naj bo do prave meje. Če bomo potem vsi skupaj životarili, nima smisla."
D. Dolenc
Ni jim kaj očitati, za lokale so skrbeli vsa ta leta. Tako so 'eta 1981 iz klasične v samopostrežno preuredili trgovini v Križah in Pristavi, 1982. na favnah, 1983. so trgovino na Bistrici povečali za polovico, '984. leta so na Planini v Kranju zgradili potrošniški center lr> zato 1986. zlezli v izgubo, 1987. so se z organizacijo prodaje izven prodajaln spet pojavili na noge, 1987. so pono-vno prenovili samopostrežnico v Bistrici, v njej razširili odde-'ek delikates in uvedli vinote-1988. so iz klasične trgovine v polsamopostrežnico spremenili trgovino v Lešah, v Ko-v9rJu pa v samopostrežno. Lani so na Brezjah pri Tržiču klasično trgovino preuredili v pol-samopostrežno, na Trgu svobode v Tržiču so odprli prodajal-n° galanterije in kozmetike GALA, na Visokem pri Kranju Pa novo samopostrežno trgovino 2 bifejem ter diskont v Cer-Mjah na Gorenjskem. Tako 'rna Mercator - Preskrba, trgovsko podjetje Tržič v svojem sestavu 36 prodajaln, 3 mesni-
ce in 4 bifeje; od teh ima 4 prodajalne v kranjski, vse ostale v tržiški občini. V načrtu ima gradnjo diskonta v Križah, pripravljajo se na gradnjo samopostrežne trgovine v Križah, skušali pa bodo pridobiti lokal v Ošabnikovi hiši v Tržiču, ki je prav zdaj v izgradnji. Vse pa bo seveda odvisno od gospodarjenja.
Če upoštevamo, da 32 prodajaln v tržiški občini pomeni le polovico vseh trgovskih zmogljivosti Tržiča, drugo polovico pa zapolnjujejo Živila, Kokra, ABC Loka, Veletekstil, Elektrotehna, Ona-On in nešteto zasebnih trgovinic, je Tržič s trgovinami več kot dobro preskrbljen. Posebej še, ko hkrati ugotavljajo, da kupna moč Tr-žičanov pada, bolj ali manj pe-' tične kupce trenutno zvabljajo duty free prodajalne s poceni uvoženim blagom, vse ostale pa trgovci preko meje, saj se tam dobi od živil do oblačil in tehnične robe v povprečju vse vsaj za 30 odstotkov ceneje.
"Zavedamo se konkurence, ki pritiska od vsepovsod, in tu-
di tega, da bomo morali v zniževanje cen," pravi dolgoletni direktor tržiškega Mercatorja Marjan Gradišar. "Toda, ne zahtevati nižjih cen le od maloprodaje. Začeti je treba pri proizvajalcih, pri grosistih, tam, kjer so si v pričakovanju inflacije nabili tudi po sto odstotkov na prvotno ceno, šele nato pri nas, ki imamo v zadnjih devetih mesecih povprečno maržo komaj nekaj nad 14 odstotkov. Ravno te dni se pogovarjamo, da bomo šli v nižanje cen, najprej pri osnovnih živilskih artiklih, kot so sladkor, riž, testenine, olje, kava, deter-genti, toaletni papir in podobno,- tu ne mislim na blago iz državnih rezerv - nujno pa bo sledilo tudi vse ostalo, kajti sicer se bo ves denar prebivalstva prelil drugam, in največja škoda bo, da čez mejo. Prav je, da gremo v tržni sistem, toda naj bi bili v njem soudeleženi vsi, ne le trgovec. Trgovec je le zadnji člen v verigi, na katerega leti vsa krivda. Kar se je dogajalo lani, ni bilo več podobno trgovanju.  Nivelacija cen
kovinotehna
BLAGOVNICA FUŽINAR JESENICE
SAMO
8.995.00
din
ekran 51 cm
Daljinsko upravljanje - enkratna možnost nakupa na 6 mesečni kredit
NEMOGOČE JE MOGOČE - NEMOGOČE JE MOGOČE
GLAS   6. STRAN
PODLISTEK, PISMA
Petek, 23. februarja 1|
UČITELJ ŠE VEDNO DRUŽBENI PARAZIT, MAR
NE?
Učiteljske stavke po skoraj enoletnem molku stresajo slovenske pluralne duhove. Učitelji si morajo, tako kot običajno, ob množici stanovskih skrbništev in institucij, rezati kruh skorajda na ulici. Kako brezvestno! In to v času. ko vsi v ekstazi pričakujemo neznosno lahkost Markovi-čevega odrešenja. Spet bi morali učitelji prvi zaznati tO zvezdo repatico in jo braniti na svojih plečih. Dovoj je tega zavajanja in podpihovnja nevednih množic, da bo Markovičev program padel ravno na učiteljevih zahtevah. Podjetja, ki se ne morejo vzdrževati, morajo po principu naravne logike in tržnega gospodarstva propasti. Vsi moramo plačevati ta davek in tudi v prihodnje ga bomo. Vendar dvomim, da ob vsa 10-odstotna slovenska visoko izobražena populacija pristala na osebni dohodek 35 odstotkov na povprečni OD v gospodarstvu. Cankarjev učitelj z gibkim kolenom in glavo na konopcu pa bi morali pristati tudi na to. Upam, da bomo učitelji kljub feminizaciji, nekoč le prerasli cankarjansko Minko.
Trenutni spori takole tratijo učiteljevo dragoceno energijo in le v grobem opozarjajo na jedro ledene gore, ki jo bo treba zmini-rati z generalnimi in načelnimi . vprašanji in zahtevami. Npr. -kaj slovenski nacionalni program hoče: nesebično pomoč po-pulističnemu gospodarstvu in revoluciji, supersonično letalo itd. ali vlaganje v edino slovensko narodno bogastvo - znanje. Ko bomo sposobni odgovoriti na temeljna vprašanja, ki zadevajo obstanek človeštva in nacije, pa dežele kranjske ne bodo več pretresali jezni viharji, ali je prav, da učitelji zahtevajo 900 DEM ali naj kot vedno osveščeni in ozaveščeni čakajo, da bi nebesa milost jim skazale.
V teh sončnih časih bodo slovenski oblastniki želeli imeti dobre šole, ki bodo "proizvajale" pokončne, razmišljajoče, inovativne samozavestne ljudi, dobre in materialno preskrbljene učitelje, ki bodo med svoje mesečne izdatke lahko uvrstili tudi nakup strokovne literature. Še prej pa bo morala pasti t.i. vladavina Ji-zičnega dela in spoznanje, da
proizvodno delo in učiteljevo delo že od starih Grkov naprej ni primerljivo, zato tudi izračun učiteljevega OD na podlagi povprečnega OD v gospodarstvu plus 35 odstotkov ne prenese primerjav. Zakaj pa ne bi bila učiteljeva plača povprečje OD visoko izobraženih državljanov v gospodarstvu?! Vendar vlada varčuje tam, kjer se je že od nekdaj dalo varčevati - pri hlapčevskih učiteljih, ki znajo upogniti koleno in glavo.
Mislim, da je vprašanje, ali nas ta pot kam pelje, sploh pa v razviti svet toliko obljubjane združene Evrope, odveč.
Maja Justin-Jerman
ODPRTE STRANI IN SPORNI DAVEK
Glede na to, da ste se spornega davka za družine brez otrok spomnili ravno v predpustnem času, Vam v istem terminu vračam tudi odmev s predlogom, naj se v vsaki KS ali vaški skupnosti uvede javna razprava. Javno mnenje vaščanov z družinami z otroki in družinami brez otrok naj bo tudi podlaga za javno mnenje in potrditev spornega davka: vpelje oziroma predlaga pa naj ga tista »stranka«, ki bo na volitvah dobila največ glasov in bo tudi - takrat - na oblasti! Tako je drugod po svetu in če izvoljena stranka z zakonom v Skupščini ne prodre, mora odstopiti in dati prednost stranki, ki je prožnejša oziroma jo volilci podprejo z referendumom, ali kako drugače!
Gospod Emil Milan Pintar misli, da družine brez otrok ne bi moralizirale pri družinah z otroki, vendar se krepko moti, če ga bomo vsi plačniki davka kar slepo podprli, brez kritične presoje sedanje družbe in - če hočete -brez »moraliziranja« ?
Avtor spornega davčnega predloga, g. Emil Milan Pintar, gradbenik in arhitekt, morda celo član ZK (sicer ne bi imel te službe in funkcije), je v zadnjih petinštiridesetih letih nedvomno dostikrat sodeloval na raznih posvetovanjih in seminarjih, tudi ko je šlo za rešitev spornih stanovanjskih zadev za družine brez otrok, se mi zdi kot »prvi kameleon«, da se je »skorajžil« zdaj, predlagati samski davek, ne pa že dosti prej,oziroma - vsaj takrat, ko je snoval družino - in je imel še nedorasle otroke. Zakaj že takrat ni prišel na dan s
spornim davkaom. da bi ga bil deležen tudi on in njegova družina? Upam, da je poročen (in ločen?) samo enkrat, in da ima družino (otroke) samo v eni družini?
Tudi moška in ženska zvestoba sta nemalokrat vzrok, da otroci ostanejo sirote, pa tudi nepridipravi, kijih je treba vzgajati v KPD (kazensko-popravnih domovih), če niso sirote vsi skupaj, zaradi alkoholizma in nesreč, ter vdovstva v družinah. Koliko se zgodi prometnih nesreč, nihče ne omenja, zagotovo pa alkoholizem ni doma zgolj v samskih družinah - in nesreče tudi ne!
Nezvestoba pred zakonsko prisego (če je poleg matičarja zakon zaprisežen še pred oltarjem, toliko slabše!), se da razčleniti še na stotine odtenkov, zakaj že sedanja družba tega davka in uvedba... ?
Kako so se delila družbena stanovanja in službe, komu od posameznih članov družine, je vprašanje in poglavje zase! Rekel bi, da gospod Pintar zagotovo ni bil prikrajšan pri gradnji' kakšnega stanovanja zase — ali vikenda — ki jih je po omenjenem in naslovnem predlogu, treba najprej obdavčiti, pa tudi vsak drug luksuz!, posebej, dokler si ga predlagatelj in njemu podobni privoščijo in dokler morajo rediti družine, posebno z nezaposleno ženo ali gospodinjo...
Zakaj je še vedno največ samskih, ali pozno poročenih ljudi ravno v Sloveniji pa tudi samomorov. Če so že ti ljudje kmečkega porekla, pa še člani ZKS niso bili, so najlažje tudi pri priložnostnih opravilih, ali pa kar brez služb... Ali te ljudi kdo vpraša, iz česa bodo plačevali sporni davek in kdaj si bodo zaslužili pokojnino? Zato, gospod Pintar, če ste kdaj sodelovali pri takšnih in nerešenih vprašanjih in jih pustili »odprta«, bolje, da v to ne drezate!
S spoštovanjem Alojzij Vovk Bled
HVALA ZA RAJ
Kot delavec v proizvodnji, ki si vsak dan v potu svojega obraza služim svoj vsakdanji kruh, sebi in družini, ki pa je na žalost vsak dan bolj črn in grenak, bi rad povedal javnosti in vsem tistim foteljašem, ki so 45 let lagali svojemu narodu, obljubljali nebesa, raj na zemlji, da imamo delavci dosti takih laži in pravljic, raj so si ustvarili tisti, ki so nam toliko časa lagali in nas vlekli za nos!
Delavci si želimo tako pravno državo, kjer bo spoštovano delo, kjer bodo spoštovane osnovne delavčeve pravice brez nasilja, zmerjanja z raznih koncev države s separatisti, teroristi in drugimi žaljivkami in nekulturnimi
izrazi. To bi moralo biti kolikor toliko kulturnemu človeku tuje. Vsak dobro misleč, pošten delavec je proti taki Zvezi komunistov, kakršno so si oblastniki skrojili po svoji podobi, in je pahnila narod v katrastrofo in polomijado, kakršni smo na žalost priča. Tako Zvezo komunistov, kakršno nam vsiljujejo, zavračamo, ker peha delovnega človeka v vse večjo revščino. Iz vsega srca sem podpiral naše delegate, ki so zapustili 14. Izredni kongres, to je bil cirkus in ne kongres nekih kulturnih ljudi. Takih kongresov delavci ne rabi-
mo in jih iz srca zavračamo. Zavračamo tako bratstvo in enotnost, kakršnega nam hočejo posamezniki vsiliti izza raznih govorniških odrov. Hvala lepa za tako bratstvo, ki prihaja iz Vaših ust, potem pa izvajate gospodarsko blokado Slovenije. Ali je to bratstvo in enotnost in ali so to načela Zveze komunistov? Če so to naročila Zveze komunistov, da to podpira, potem to ni organizacija delavskega razreda in delavci take organizacije ne priznavamo. Zavračamo mitingaše vsake vrste in nasilje. Smo za strpen,  kulturen dialog. Naša
deviza je delo, in da se Ijud' omogoči, da bodo za svoje i dobili pošteno plačilo, ne trti' ščine. Iz vsega srca pozdravlja besede Viktorja Žaklja: ljudi od drugod, ki se v Sloveniji l čutijo dobro, izrekam dobrot šlico, kdor pa govori, da se pd ti ogoljufanega, pa naj gre I kjer bo več svobode in večji kruha. Mi Slovenci se čuti* ogoljufani in to od tistih, ki nam 45 let slikali nebesa in na zemlji, mi delavci, radnio klasa, na katero se tako pozV te, vam povemo dragi foteljo Hvala vam za tak raj!
C. Žmit*
Izth
LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV 64220ŠKOFJA LOKA 632-451 '
Od 1.3. 1990 obiščite industrijsko prodajalno LTH.
Nudimo celoten program L TH (hladilne in zamrzovalne omare, zamrzovalne skrinje, gostinski hladilni pulti, mali gostinski hladilni aparati -ledomat, aparat za hlajenje piva - toplotne črpalke, brusilne stroje ter materialne tehnološke viške -odrezi pločevine.
Prodajni pogoji so ugodni!
MARTIN KURALT
POTEPANJE PO LONDONU IN PARIZU . 3
Sestavek je grobi opis potovanja, kakršnega opravi deveterica prijateljev, vsako leto v drugo državo. Za pot si sredstva zbiramo preko celega leta. Na pot gremo s kombijem Rent-a-cara. Predstavljeno potovanje je bilo septembra leta 1989.
Jutro je kakor vsa doslej mračno, sonca noče biti. Res pravo londonsko vreme. Za nameček pa nas na kombiju čaka listek za napačno parkiranje. No, kar bo pa bo, in odhitimo naprej za znamenitostmi.
Trdnjavo Tovver in Tower bridge, most, ki se pne čez Temzo, si lahko ogledaš tudi z ene izmed turističnih ladij. Na dveh stebrih se dviga iz Temze. Spodnji del mostu je dvižni most, tako da so pod njim lahko plule jadrnice s svojimi visokimi jamborji. V stebrih mostu pa so bile ječe. Danes je pred mostom zasidrana križarka Belfast, ki je restavrirana in odprta za ogled. Ladja te pelje tudi do Greenvvicha in do zapore na Temzi. Ker časa ni na pretek, ga je potrebno temeljito izkoristiti.
Obisk enega izmed številnih muzejev se konča v muzeju RAF (kraljevega vojnega letalstva). Na ogromnih površinah so razstavljeni razni modeli letal, od njihovega začetka, letal iz prve vojne, do danes. Seveda pa posebno mesto zavzemajo letala, ki so sodelovala v zračnih bitkah za London, ter letala, ki so jih uporabljali za bombardiranje Nemčije.
Tudi \Vimbledon ne sme izpasti s seznama ogledov. Vendar ogled centralnih igrišč ni možen, razen ob obisku ene od tekem ali turnirja. Za to pa so žepi preplitvi.
Popoldne pride na vrsto tudi VVestminstrska katedrala. Tokrat je vstop možen brez problemov. Sama katedrala je ogromna, z glavno ladjo in dvema stranskima. Ima tudi večje število kapelic, s stranskimi oltarji. Vse skupaj pa zelo lepo okrašeno. Iz kate-
drale vodi tudi nekaj hodnikov v opatijo, ki skupaj s katedralo  potniki, pa tudi s kartanjem in pijačo. V mraku se v daljavi za*
tvori celoto. V katedrali so bila tudi kronanja, in kraljeva grobni
ca.
Med obiskom Londona smo videli še kup znamenitosti. Nekaterih nisem opisal zaradi obsega, nekaj podrobnosti pa je ušlo iz spomina.
Rad pa bi omenil staro taverno (pivnico), ki je preživela vse strahote druge vojne. Taverna je zidana iz opeke, z lesenimi stropi, s čudovitimi mat stekli v katere so vbrušeni razni ornamenti, v sorazmerno velikih oknih. No, za ogled vseh znamenitosti Londona pa bi se moral človek preseliti v London. Mogoče le ta, da je nedaleč od naju s Francem, ki sva sedela na klopci pred Mc Donaldom, berač brskal po košu za odpadke, pobiral iz njih ostanke hrane in pijače, ter vse to kar se da hitro použil. Bil je oblečen v srajco, raztrgano suknjo in raztrgane hlače, ter bos. Ni kaj, na eni strani popolna uglajenost, red in urejenost, na drugi pa zgoraj opisani primer. To pač zahteva hierarhija.
Zjutraj previdno gledamo okrog sebe, če tiči v bližini kakšen policaj. Kazen vseeno lepo spravimo, za vsak primer seveda, nato pa pot pod "noge".
V Portsmouth prispemo dovolj zgodaj, da si ga lahko še malo ogledamo. Mesto samo je skoraj v celoti novo, saj je bilo v zadnji vojni kot eno največjih pristanišč zelo poškodovano. Poleg tega je v mestu cel kup muzejev, vendar časa za ogled le teh ni.
Brez kakšnega carinskega pregleda se vkrcamo na trajekt, ki si ga tokrat lahko zaradi dneva in lepega vremena dodobra ogledamo. Res je ogromen, z veliko palubo na krmi in premcu, na katerem je vse polno ljudi, ko izplujemo iz pristanišča. Pristanišče je tudi vojaška pomorska baza, tako da si iz neposredne bližine lahko ogledamo nekatere ladje vojne mornarice.
Pred pristaniščem se iz morja dvigajo nekakšni umetni otoki, na katerih so zgrajene betonske utrdbe, za zaščito pristanišča. Morje je popolnoma mirno, v daljavi se vidijo obrisi ladij, ki plujejo po kanalu. Čaka nas peturna vožnja preko kanala. Pozno popoldan bomo pripluli v Le Havre.
Čas vožnje ubija vsak na svoj način, od nakupa po brezcarinskih trgovinah, branja časopisov, navezovanja stikov z drugimi
tijo luči francoske obale. S palube premca si ogledamo man* pristajanja. Carinskega pregleda dobesedno ni, tako da pobit' proti Parizu
Notre dame, cerkev z značilnima zvonikoma
r
Petek, 23. februarja 1990
KULTURA
7. STRAN
GLAS
Po sledi Schwentnerjevih priznanj
KNJIGARNA, KI JE NEKAJ VEČ
Radovljica - Knjigarna DZS na Cankarjevi cesti je že vrsto let prostor, kjer se na literarnih večerih zbirajo ljubitelji književnosti, na
poseben način pa sprejemajo tudi otroke iz vrtcev.
Tržno obnašanje, drugačen odnos do kupcev, tudi tistih, ki to še niso, pa bodo morda postali, je zapoved, ki so jo poslovneži v svetu osvojili že zdavnaj, pri nas pa si jo ponavljamo šele v zadnjem času, pa še ni vsem zlezla pod kožo. Med izjemami, ki so tak način obnašanja do strank že takoj na začetku svojega dela vzele kot sestavni del svojega programa, je prav gotovo tudi Knjigarna Državne založbe Slovenije. In kaj ima pri vsem tem kultura?
Prav gotovo veliko. Kakorkoli bi že obrnili, kadar gre za knjigo, so kupci občutljivi. In knjigotrštvo prav gotovo ni dejavnost, ki bi imela najmanj povezave tudi s kulturo. Ne nazadnje, pa že drugo Schvvent-nerjevo priznanje za posebne uspehe na področju knjigotr-štva - prvo je bila ustna pohvala, drugo pa je pismeno priznanje Splošnega združenja grafično predelovalne industrije, časopisne in založniške dejavnosti ter knjigotrštva Slovenije podeljeno na zadnjem knjižnem sejmu novembra lani v Cankarjevem domu, več kot
zgovorno priča o delu te radovljiške knjigarne.
Priznanje se nikakor ne podeljuje za uspehe, kot so na primer visoke številke o prodanih knjigah, pač pa za vzpostavljanje posebnega odnosa z ljubitelji knjig. V tem ima sedem zaposlenih v knjigarni na Cankarjevi cesti že dolgoletne izkušnje. 2e sam prost dostop do knjižnih polic, da lahko knjige jemljemo s polic, listamo, preberemo kakšno stran, je gotovo
TEDEN SLOVENSKE DRAME 90
NAGRADA SLAVKA GRUMA DUŠANU JOVANOVIĆU
Kranj - Na otvoritvi letošnjega Tedna slovenske drame, sinoči v Prešernovem gledališču, je bila podeljena Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo. Nagrado je dobil dramatik Dušan Jovanovič za dramsko besedilo Zid, jezero.
Za letošnjo Grumovo nagrado je konkuriralo več kot štirideset različnih dramskih besedil. Žirija v sestavi Janez Pipan, Va-sja Predan, Lado Kralj in Matija Logarje v ožji izbor lanskoletnih evidentiranih dramskih besedil uvrstila tekste Matjaža Zupančiča Izganjalci hudiča, Vena Tauferja: Odisej & sin ali svet in dom in Dušana Jovanoviča Jasnovidka ali dan mrtvih. Žirija je ob evidentiranih lanskoletnih novih besedilih upoštevala tudi nenagrajena dramska besedila ožjega izbora iz leta 1988: Mirka Zupančiča Elektrino maščevanje, Dušana Jovanoviča Zid, jezero, Draga Jančarja Klementov padec in Dedalus, Rudija Šeliga Volčji čas ljubezni, Iva Svetine Šeherezada in Daneta Zajca Medeja. Odločitev žirije je bila soglasna.
(ar)
Novo na knjižnih policah
V KRATEK CAS
Marjan Dolgan in Miran Hladnik; Antologija slovenske pornografske poezije, KRT, Ljubljana 1990, naklada 2000 izvodov; cena 120,00 din.
Tudi zadnja KRT-ova knjiga, ki nosi že zaporedno številko 77, vsekakor zasluži nekaj predstavitvenih besed tudi v Gorenjskem glasu, časopisu, katerega del bralcev je pred letom dni sicer zelo burno odrea-giral na poskus predstavitve pornografskega pisanja pri nas.
Pornografija je nasploh v Sloveniji pričela korakati s smelejšimi koraki, če to hočemo javno priznati ali ne, saj smo dobili cel kup novih revij, posebnih kinodvoran, odpirajo se posebni klubi, trgovine, por-no industrija si tako tudi znotraj naših meja vedno bolj jemlje zraka.
Tako znotraj tega prav nič ne preseneča izid antologije slovenske pornografske poezije, ki sta jo uredila Marjan Dolgan in Miran Hladnik ter jo naslovila s Fuk je Kranjcem v kratek čas. Poleg estetsko vzvišene in narodnospodbudne literarne ustvarjalnosti obstajajo na Slovenskem tudi besedila, ki jih literarni zgodovinarji v svojih spisih ne omenjajo, Pač pa se z njimi zelo radi zabavajo v zaključenih pivskih
družbah, pravita med drugim avtorja v spremni besedi, mi pa dodajmo, da gre brez dvoma za novo knjižno uspešnico, ki si jo velja prebrati. In to kakorkoli hočete, zgolj s "kulturnoinfor-mativnega" stališča, skozi navdihe prepevanja, premagovanja slabe volje ali pa kar tako.
Še to, knjižica je po naših informacijah že prišla tudi v gorenjske knjigarne.
V. B.
način, ki nevsiljivo seznanja s knjigo. Tako so sicer urejene tudi knjižnice, vse knjigarne pa še niso spremenile starega načina prodaje knjig izza pulta.
Vendar pa prost pristop do knjig ni edino, kar izdvaja radovljiško knjigarno od drugih knjigarn. Že pet let namreč pripravljajo literarna srečanja s pesniki in pisatelji. Prireditve so navadno ob izidu novih knjig, vendar pa to ni pravilo. V petih letih se je izoblikovala že kar stalna skupina rednih obiskovalcev literarnih večerov, ki se mimogrede seznanja tudi, z drugimi novostmi na knjižnih policah - pred prireditvijo ali pa po njej, saj se organizatorjem nikakor ne mudi zapirati vrat.
Kako navezati stike s knjigo, je nadvse pomembno tudi za otroke, veliko tega jim povedo že v vrtcih, tudi pospremijo v knjižnico - in tudi v knjigarno. V radovljiški knjigarni so dlje časa pripravljali tudi srečanja literarnih ustvarjalcev z najmlajšimi, zdaj pa so - ne da
bi te že vpeljane stike pretrgali, način spremenili - zdaj pridejo knjige iz knjigarne v vrtec k otrokom.
"Za spremembo smo se odločili, ker imamo zares malo prostora, otrok pa je navadno veliko. Še vedno pa se nam zdi potrebno, da najmlajši zvedo, kje se knjiga kupi, kje se izposodi. Časi so pač taki, da prav vsi otroci nimajo doma knjig, še slikanic ne," pravi iz izkušenj poslovodkinja Jana Polja-nec, "srečajo se le s šolskim učbenikom v prvem razredu."
Vsa ta nekomercialna srečanja s knjigo - za odrasle in za otroke pa seveda ni vse, kar za utiranje poti knjigam med bralce narede v radovljiški knjigarni. O novih naslovih posebej obveščajo šole, delovne organizacije, posameznike, urejajo na privlačen način izložbo - trenutno so ob knjigah o sadjarstvu v izložbo postavili tudi lepa rdeča jabolka, da osupnejo mimoidoče, kaj pa je to med knjigami.
Ob vsem tem načinu dela, bi pravzaprav pričakovali, da so številke o prodanih knjigah visoke in da naraščajo iz leta v leto. Vendar pa so v knjigarni DZS mnenja, da je način, ki so ga izbrali le eden od načinov dela, manj pa mislijo pri tem na komercialne učinke. Knjiga je pač zelo draga in posebno zadnje čase je to stvar, ki jo vse bolj postavljamo h koncu spiska potrebnih stvari. No, ljudje smo sicer različni in nekateri bodo vedno verjeli, da je knjiga, naj gre za literarno ali za strokovno knjigo, nepogrešljiva, podobno pa mislijo tudi v radovljiški knjigarni DZS.
Besedilo in slike: Lea Mencinger
TRENUTEK SVETLOBE
Škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo v ponedeljek, 26. februarja, ob 18. uri glasbeno recitacijski nastop dijakov srednje šole Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka. Na prireditvi z naslovom Trenutek svetlobe bodo nastopili pevci, glasbeniki, z vezno besedo pa bodo povezovali Suzana Dajčman, Jana Povalej in Sonja Pušnik z asistentko Bernardo Toplak. Program je zasnoval mentor prostočasovne dejavnosti Jure Svoljšak.
Izšla kaseta OJ, Triglav moj dom
ŽENSKI PEVSKI ZBOR MIRKO ŠKOBERNE
Jesenice — Kaseto z naslovom Oi, Triglav moj dom je slednjič izdal Ženski pevski zbor Mirko Skoberne z Jesenic. Pevke so skupaj z dirigentom Antonom Cimpermanom dokumentirale svoje dolgoletno pevsko delovanje s tematiko, ki naj bi bila čimbolj dostopna slehernemu Slovencu.
Na kaseti so posnete ljudske pesmi oz. njihove priredbe, kar je v skladu z današnjo zborovsko prakso, ki poskuša afirmirati in popularizirati narodovo zavedanje na glasbeni način. Obenem pa zbor s svojo kaseto tudi stopa na tržišče, kjer poskuša na osnovi konkurence dobiti pravo mesto. Zborov, ki snemajo kasete z ljudskimi pesmimi, je namreč vedno več, poleg tega pa je tudi izbor pesmi pogosto podoben. Občutek imam, da gre pri slovenskih zborih za logiko: če hočeš, da boš sprejet, zapoj znane pesmi in to čim lepše. Čeprav se s tem pristopom osebno ne strinjam, ker se mi zdi ponavljanje enega ali istega neustvarjalno, pa Ženskemu zboru z Jesenic priznam, da je pesmi odpel zelo slovensko, zelo lirično, melanholično, občuteno, rekla bi, da je pesmi zapel v svojem stilu. Če Škrjančka odpoje Komorni zbor RTV Ljubljana, ga odpoje profesionalno, ampak trdo, Cimpermanov, jeseniški Škrjanček je prijazen in mehak in mehkoba se drži tudi pri najbolj patriotskih pesmih. Zanesljivo sta zbor in njegov dirigent muzikalna, tenko sta ubrana s čutom za pravo mero, včasih sta še celo preveč previdna in zadržana, zato ne prihaja pogosto do izraznih diferenciacij. Zboru je potrebno priznati, da je tehnično in glasbeno zrelo telo, ki svoje oblikovanje gradi na principih lepega in pravilnega, torej na natančnem ritmu, fraziranju in artikulaciji, le zvočno je premalo poln. Tudi kaseta je posneta profesionalno, posnetki so dobri, čisti, zato je priporočljiva za sestavni del zbirke, ob kateri se bo Slovenec nemara lahko počutil bolj glasbeno slovensko.
Mirjam Žgavec
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V Prešernovi hiši je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1980 - 1982. V galeriji Mestne hiše je odprta dokumentarna razstava ob 20 - letnici Tedna slovenske drame.
V knjigarni Mladinske knjige na Maistrovem trgu bo danes, v petek, ob 16. uri Francka Tronkar s pomočjo recitatorjev in glasbenikov predstavila svojo zbirko pesmi za otroke Nežka vabi.
VISOKO - V kulturnem domu na Visokem bo jutri, v soboto, ob 19.30 slavnostni koncert, na katerem sodelujeta mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko in pevski zbor fškra Kranj.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo Šopki rož za osmi marec - vezenje za hišni okras.
V Kosovi graščini je še ta konec tedna na ogled razstava akad. slikarja Zmaga Posege. Na ogled je tudi dokumentarna razstava ob 200 letnici Zupanove Micke.
RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja akad. slikar Valentin Oman.
V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo člani fo-tokrožkov jeseniških osnovnih šol.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja slike in grafike Klementina Golija.
ŠKOFJA LOKA - Na Loškem odru bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorili F. Knotta Kliči M za umor \ režiji Slavka Kur-dija - za izven. Predstavo bodo ponovili tudi v nedeljo ob isti uri - prav tako za izven.
V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. kipar Metod Frlic. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure.
V galeriji Z KO - Knjižnica razstavlja Mario L. Vilhar. TRBOJE - KUD Simon Jenko bo v nedeljo, 25. februarja ob 15. uri v Trbojah uprizorila G. Schvvjda Čudež v režiji Brede Rovšek.
Škofja Loka - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik in plastik, med njimi vrsta upodobitev znanih Ločanov, kot jih je videl akademski kipar Metod Frlic iz Suše v Poljanski dolini. - Foto: D. Dolenc
KONCERT APZ FRANCE PREŠEREN KRANJ
Breznica - Danes, v petek, ob 19. uri bo v Kulturnem domu France Prešeren v Breznici nastopil Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja s celovečernim koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi pod vodstvom Ane Erman. Koncert sodi med prireditve z naslovom Magistrale, s katerimi se predstavljajo kulturne skupine s Prešernovim imenom oziroma razvijajo njegovo izročilo. Organizator DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica - Breznica je prvo prireditev tega ciklusa organiziral lani na dan Prešernovega rojstva: takrat je nastopilo kulturno društvo s Prešernovim imenom iz Boljunca v okolici Trsta.
VASA NASA MATINEJA
Jesenice - V nedeljo, 25. februarja, ob 10. uri dopoldne bo za najmlajše v Gledališču Tone Čufar pustno obarvana matineja. Otroci so vabljeni v maskah, najlepše bodo nagrajene.
MOLA - LIKOVNI IZRAZ INDIJANCEV KUNA
Bled - V etnogaleriji Skrinja v novem trgovskem centru so včeraj odprli zanimivo razstavo tako imenovane primitivne umetnosti neevropskih kultur: mola - sestavljenka iz raznovrstnih kosov blaga je značilna figuralna umetnost Indijancev Kuna z otočja San Blas pod karibsko obalo Paname. Prodajna razstava v Skrinji bo odprta do 15. marca.
Indijanci Kuna so izvrstni obrtniki, ki še danes izdelujejo sami večino potrebnih predmetov za svoje življenje - od lesenih predmetov, pletarskih izdelkov do visečih mrež iz grobega bombaža.
Mola je bila prvotno vstavljena v gornji del ženskega oblačila, zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja okvirjena in predstavljena kot likovna dejavnost. Predstavlja mitologijo Indijancev Kuna, njihov nadnaravni svet ter bogato rastlinstvo in živalstvo, ki jih obkroža. Molo izdelujejo ročno, kose blaga polagajo eden na drugega in skrbno sešijejo. Posamezen izdelek nastaja tudi po več mesecev. Žene posvetijo izdelovanju mole ves prosti čas, največkrat ob "Lereu", ko stari pevci pripovedujejo zgodbe in ko razpravljajo tudi o aktualnih problemih. Veliko teh zgodb "našijejo" v mole, pa tudi ptice, rože, geometrijske in abstraktne oblike. Sprejemajo pa tudi nove motive, vendar pa ne toliko, da bi lahko zasenčili stara verovanja, ki so trden del njihovega vsakdanjega življenja. Pred leti je razstava tradicionalnih mol v ZDA pritegnila izredno pozornost kulturne javnosti.
Lea Mencinger
(mSSS&MESGLAS 8. STRAN
Petek, 23. februarja 1990
SUKNO
ZAPUŽE
INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV ZAPUŽE
Delavski svet Tekstilinega podjetja SUKNO Zapuže razpisuje naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODENJE KOMERCIALNEGA ODDELKA
— dokončana VI.ali VII.stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— ustrezne delovne izkušnje s področja komerciale
— aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika.
Prednost imajo kandidati s pogoji za opravljanje poslov zunanjetrgovinskega prometa.
Dela se razpisujejo za dobo 4 let in s 3 mesečnim poskusnim delom.
Komisija za delovna razmerja pri Teksilnem podjetju SUKNO Zapuže objavlja prosta dela in naloge:
2. VODENJE FINANČNEGA ODDELKA
Pogoji:
— dokončana VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— 3 mesečno poskusno delo.
Delo bo kandidat sklenil za nedoločen čas.
3. ZELO ZAHTEVNA ELEKTRO VZDRŽEVALNA DELA
Pogoji:
— dokončana VI. stopnja izobrazbe, smer elektrotehnik za industrijsko elektroniko
— 1 leto delovnih izkušenj
— 3 mesečno poskusno delo
Delo bo kandidat sklenil za nedoločen čas.
Vloge sprejema Delavski svet Tekstilnega podjetja SUKNO Zapuže pod št. I, pod št. 2 in 3 pa komisija za delovna razmerja pri Tekstilnem podjetju SUKNO Zapuže, 64275 Begunje, v roku 8 dni po objavi. O rezultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Odbor za raziskovalno dejavnost
objavlja
RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA RAZISKOVALNIH KADROV V OBČINI KRANJ ZA LETO 1990
Sofinanciranje študija je namenjeno za:
1. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti
2. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev magisterija oz. specializacije
3. usposabljanje pripravnikov za raziskovalno delo
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz tistih organizacij združenega dela, ki še nimajo ustanovljene raziskovalne enote.
Kandidati, ki jih prijavijo OZD, morajo biti zaposleni v občini Kranj ter izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1.:
Delavci, ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in imajo odobreno tezo za doktorsko disertacijo ter niso starejši od 35 let.
Pod 2.:
Diplomanti visokošolskega študija (VII/1), ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in so vpisani ali se že izobražujejo na podiplomskem študiju ter niso starejši od 35 let.
Pod 3.:
Diplomanti visokošolskega študija (VII/1) s povprečno izpitno oceno najmanj 8 za celotno obdobje visokošolskega študija ali z nadpovprečno oceno iz predmetov, ključnih za strokovno področje usposabljanja in imajo manj kot 3 leta delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo organizacije združenega dela, kjer so kandidati zaposleni, na naslov: OBČINA KRANJ, UPRAVNA ORGANIZACIJA ZA DRUŽBENI RAZVOJ, Poštna ul. 3, Kranj, do 22. 3. 1990.
O izbiri kandidatov bo odločal Odbor za raziskovalno dejavnost na osnovi Pravilnika o sofinanciranju usposabljanja raziskovalnih kadrov v občini Kranj. Dodatne informacije: telefon 26-661
Kranj
ŽIVILA KRANJ Trgovina in gostinstvo
Hotel KAZINA
Jezersko
prireja
v soboto, 24. februarja, ob 20. uri
VESELO TRADICIONALNO PUSTOVANJE
Igra ansambel BLED.
Pridite v maskah, najboljše prejmejo nagrado!
Informacije in rezervacije dobite po tel. 44-007.
m JELOVICA
Odbor za kadre, izobraževanje in družbeni standard podjetja JELOVICA, lesna industrija, Škofja Loka, objavlja prosta dela in naloge
ORGANIZIRANJE SISTEMA AOP
Pogoji:
— VII. stopnja strokovne izobrazbe za poklic dipl. ing. računalništva oziroma drug ustrezen poklic in 24 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP, ali
— VI. stopnja strokovne izobrazbe za poklic ing. računalništva oziroma drug ustrezen poklic in 48 mesecev delovnih izkušenj na področju AOP.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas,s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni od objave na naslov Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, za kadrovsko soc. službo. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku objave.
bombažna predilnica in tkalnica tržič
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ n. sol.o.
Želite delati v podjetju, ki je z uspešno sanacijo premagalo težak gospodarski položaj?
PRIDRUŽITE SE NAM!
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ
vabi k sodelovanju mlade, ambiciozne in sposobne strokovnjake za področja
RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE, PLANA IN ANALIZ, MARKETINGA
Strokovnjakom nudimo možnost uveljavitve znanja in izkušenj, stimulativne osebne dohodke, možnost stalnega strokovnega izpopolnjevanja in napredovanja, sodelujemo pa tudi pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Nova, moderna, informacijsko podprta organizacija dela in poslovanja je izziv za vsakega pravega strokovnjaka. Zato ne odlašajte, oglasite se v naši kadrovski službi, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Vaše odločitev, da postanete naš novi sodelavec, bo potem mnogo lažja. Še naš naslov: BPT Tržič, Cesta JLA 24, 64290 Tržič, tel: 064-50-571
IZDELOVANJE PREDMETOV IZ CEMENTA:
OGRAJE, UMETNI KAMEN, VAZE ITD.
Tel.: 064-24-601 / jfL<£oV> ^
JOŽE STANONIK Sr. Bitnje 116 64209 Žabnica
AVTOSEJEM V TRZINU
V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI
V TRZINU, OB CESTI LJUBLJANA-CELJE, ORGANIZIRA AVTOSERVIS DOMŽALE
VSAKO SOBOTO IN NEDELJO
SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV. AVTOSERVIS DOMŽALE NUDI NA SEJEMSKEM PROSTORU TUDI STROKOVNO CENITEV VOZIL
A - 9162 STRAU 72
SPET V PRODAJI! *
PVC-CISTERNE OLJE
ZA KURILNO
1.000 1/1.500 I/2.000 I
• telefaksi • bakrena pločevina
INFORMACIJE   PO TELEFONU
9943/4227/3888-0
GOVORIMO SLOVENSKO
SGP GRADBINEC
PE SKO
Cesta na Rupo 45 64000 Kranj
Na osnovi zakona o prevozih v cestnem prometu (Ur. I. SRS št.: 45/87) smo s l. 2. 1990 pričeli opravljati
PREVENTIVNE TEHNIČNE PREGLEDE motornih in priklopnih vozil po konkurenčnih cenah.
Nudimo tudi:
— avtomehanske usluge
— menjava olj in podmazovanja
— pranje vozil, motorjev in pogonskih agregatov
ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!
Petek, 23. februarja 1990
9. STRAN (<mmW®®lGLAL
Človekova suverenost je v znanju
Šola je mirna reka, ki globoko dere. Šola ne more gobezdati, nima časa za medijske nastope in mediji zlahka izničijo vse njene učinke. Učitelji molčijo in zaradi njihovega molka vse do danes ni prišlo do odkritih konfrontacij. Vsak odrasel človek se je tako ali drugače v svojem obdobju srečal s šolo in iz nje odnesel marsikatero slabo izkušnjo, ki pa ga na koncu le ni prepričala v to, da bi generalno zaključil: šola je slaba, v šolo smo hodili zaradi učiteljev, šola ničesar ne nauči. Gonja proti nam pa zato ni nič manj neusmiljena in edino, kar nam sedaj ostane, je, da se učitelji s temi pogromi spopademo. Ta spopad pa je posebej zanimiv za to, ker se naenkrat želijo zavzeti za nas stranke ZSMS in stranka socialističnega samoupravljanja, ki sta bili in sta še stranki oblasti, oblast pa si je z vsemi sredstvi prizadevala odvzeti učitelju eno in edino oblast: to pa sta učiteljevo znanje in izobrazba. Vsa pisma bralcev, klice posameznikov, komentarje novinarjev in celo javne nastope šolskega ministra spremlja neka strahotna nervoza in strah pred tistim, česar se ne ve.
Na žalost je pa ta strah, da smo učitelji neenotni, prevzel tudi naše kolektive. To pa so zopet storili mediji. Članek, ki sem ga objavila v Delu, so mediji tako spretno obdelali, prena-slovili in zmanipulirali bralce, da me še lastni poklicni kolegi oštevajo, zakaj smo neenotni, i.t.d. V Jugoslaviji se je 40 let prisegalo na bratstvo in enotnost in še danes nobeden ne ve, kaj je to. Meni je v šolstvu jasno to, da smo učitelji enotni v tem, da bomo zagovarjali znanje in izobrazbo in da bomo za svoje delo zahtevali pošteno plačilo. Do sedaj pa nismo naredili niti tega in skrajni čas je, da učitelji sedemo skupaj in se pogovorimo. Pogovorov pa, roko na srce, ni bilo. Nikoli še nismo sedli za okroglo mizo učitelji različnih predmetov, strok,
POLITIČNA KULTURA
smeri, programov in šol. Nujno je, da to storimo, če želimo, da bomo s svojimi štrajkovnimi zahtevami tudi uspeli. Analizirati moramo vzroke in posledice stavkovnih izbruhov in šolskih nemirov, na koga in kaj bomo naslovili sindikalne zahteve in nenazadnje lahko tudi sami marsikaj predlagamo ali storimo.
1. Stavke učiteljev se niso začele pri Srednji pedagoški šoli v Ljubljani. Protesti učiteljev trajajo z manjšo ali večjo silovitostjo že 40 let. Zadnji val učiteljskih stavk pa je bil lani z vrhom v Cankarjevem domu. Lansko leto se je minister za slab materialni položaj učiteljev izgovarjal z Mikuličevimi ukrepi, letos pa z Markoviče-vim programom.
Šolski minister je že lani vedel, da so za učiteljev položaj krive napake v sistemu, pa samoupravno dogovarjanje znotraj Sol, neustrezni interni pravilniki šol o delitvi OD, ko se je učiteljeva plača zaradi solidarnosti prelivala v OD tistih, ki z učenjem niso imeli nič skupnega. Ob skrbni analizi se lahko kaj hitro ugotovi, da je učitelj, posebej tisti z visoko izobrazbo, nosilec šolske dejavnosti, torej najslabše plačan. Veliko odgovornost za nastalo stanje pa je brez predsodkov mogoče pripisati menedžerskim ravnateljem, ki so z ideologijo visoke storilnosti povzročili šolam veliko škodo, tako v smislu kvalitete kot dajanju oz. nedajanju znanju svojo vrednost. Ob podatku, da ima 50 odstotkov ravnateljev vseh srednjih šol neustrezno izobrazbo, pa se je takšen odnos po šolah tudi lahko tako hitro in nekontrolirano razpasel.
2. Ob zadnjem valu protestov učiteljev je bilo slišati zelo različne ocene o vrednosti njihovega dela, od 5.000 do 14.000 din. Katera je najbolj realna? Cena učiteljeve ure poučevanja na prostem trgu se v Ljubljani giblje od 140 din naprej, na
mesec pa bi to zneslo natanko 14.000 din. Za katero ceno se bomo torej učitelji sedaj pogajali? Če se bomo za najnižjo, potem pač nima smisla stavkati, ker s tem še naprej priznavamo nizko ceno znanju in to v danih razmerah še kako ustreza tistim, ki ceno našega dela prerazporejajo drugam, v vojsko in policijo, ki pobijata nedolžne otroke na Kosovu.
3. Dr. Ludvik Horvat doživlja v času svojega mandata že drugi protest učiteljev, kar v demokratično urejenih družbah pomeni odstop ali razrešitev, ker bi kot minister moral odgovarjati za posledice, ki ob takšnih štrajkih nastajajo. Pri nas pa se ne zgodi ne eno in ne drugo in minister grozi učiteljem s presežki, ravnateljem pa z odpusti. Le kaj grozi ministru potemtakem, gospod Šinigoj? Učitelji pa smo si enotni vsaj v tem, da si dober minister takšnih javnih nastopov ne more privoščiti, še manj pa groziti, na kar pa smo učitelji še posebej občutljivi.
4. Učitelji se moramo čimprej organizirati v svoj poklicni sindikat, določiti svoje kratkoročne in dolgoročne naloge, se začeti pripravljati na pogajanja za kolektivne pogodbe (ceno naših storitev in sindikalno listo, itd.), in se resno zamisliti nad nalogami, ki nas čakajo tudi zaradi spreminjanja razmer v državi, vključno političnega sistema. Razvijati moramo svojo notranjo demokracijo in spremeniti odnos do sebe in vseh, ki nastopajo v stiku z nami, učitelji. Čimprej pa moramo vzpostaviti notranjo solidarnost in razmisliti, kako in kaj bomo popravili v pomoč tistim 800 učiteljem, ki jih gospod Ludvik Horvat imenuje presežek. Meni osebno se zdi, da bomo pravo sindikalno solidarnost dokazali prav na tem področju in ne smemo si dovoliti, da nas čas prehiti. Vse šolske reforme so se namreč začele septembra.
Alenka P. Lauko
O besedah
O avtorju Saul D. Alinskv
;1906 - 1972) je najbolj znan
in
uspešen organizator državljanskega gibanja v ZDA. Svoje izkušnje in ideje je zbral v dveh knjigah »Re-veille for Radicals« in »Rules for Radicals«, iz katerih objavljamo najbolj zanimiva poglavja. Alinskv je bil predvsem odličen praktičen organizator, ki pa je znal svoje izkušnje posplošiti in kdor se srečuje s podobnimi problemi, temu bo izbor iz spisov Alinskvega koristil, seveda če bo zraven uporabil še nekaj fantazije. Upamo, da bodo ideje Alinskvega obogatile sicer revno politično kulturo na Slovenskem.
Lastni interes
Lastni interes je tako kot moč ogrnjen s črno tančico negativnega in sumljivega. Za številne je »lastni interes« enak »egoizmu«. Beseda je povezana z zoprnim naštevanjem pregreh, kot so omejenost, egoizem in samopašnost z vsem, kar nasprotuje krepkostim ljubezni do bližnjega in nesebičnosti. Takšna splošna definicija se ne pokriva z našimi vsakdanjimi izkušnjami in nasprotuje opazovanjem vseh poznavalcev politike in življenja.
Od velikih učiteljev judov-sko-krščanske etike in filozofov prek ekonomistov do izkušenih opazovalcev političnega življenja so se vsi strinjali, da predstavlja lastni interes naj-
važnejši nagib človeškega obnašanja. Pomen lastnega interesa ni bil nikoli postavljen pod vprašaj, ampak je bil sprejet kot neizogibno dejstvo življenja. Kristus je rekel, da ni večje ljubezni kot žrtvovati svoje življenje za svoje prijatelje. Aristotel piše: »Vsakdo misli predvsem na svoj lastni, manj na javni interes.« V »Bogastvu narodov« (»The NVealth of Na-tions«) Adam Smith piše: »Naša hrana ni odvisna od dobrote mesarja, kmeta ali peka, ampak od njihovih lastnih interesov. Ne sklicujemo se na njihovo človeškost, ampak na njihovo samoljubje in ne govorimo z njimi o naših potrebah, ampak o njihovi koristi.« V »Federalistu« (»The Federalist Papers«) je ena centralnih in nespornih
misli: »Bogati in revni so v enaki meri nagnjeni k temu, da delujejo bolj impulzivno kot razumsko in na osnovi ozko določenih predstav lastnega interesa...« Lastni interesi prežemajo vsa področja in postaviti jih pod vprašaj pomeni upirati se temu, da bi videl ljudi takšne, kot dejansko so.
S pozivom na lastne interese se pripravi ljudi, da gredo v vojno. Toda takoj, ko so na fronti, je njihov najvažnejši lastni interes obdržati se pri življenju in v primeru zmage se bo njihov lastni interes usmeril seveda na čisto druge cilje, kot tiste, ki so jih imeli pred vojno. Na primer ZDA so bile priložnostni zaveznik Sovjetske zveze proti Nemčiji, Japonski in Italiji in kmalu po zmagi so se
Urednikova beseda
Današnje Odprte strani prinašajo več različnih tem: Jože Novak nadaljuje s prevodom Besed, Alenka P. Lauko piše o razmerah v šolstvu. Danica Zavrl Žlebir se je pogovarjala z Milico An-tičevo o položaju žensk v družbi, nadaljujemo s temami o narodni spravi izpod peresa zgodovinarja Jožeta Dežmana in novinarja Cveta Zaplotnika, na zadnji strani pa Jože Košnjek poroča o varstvu človekovih pravic pri nas.
Leopoldina Bogataj
ZDA povezale z nekdanjimi sovražniki Nemčijo, Japonsko in Italijo proti nekdanjemu zavezniku Sovjetski zvezi.
Takšen dramatičen preobrat lastnih interesov se lahko razumno skrije le pod velik, brezmejen klobuk splošnih »moralnih« načel, kot so neodvisnost, pravičnost, svoboda, pravica, ki so višje kot od ljudi določeni zakoni itd... Tako imenovana morala je trajna," medtem ko so lastni interesi spremenljivi.
Zdi se, da znotraj takšne morale obstaja razdvajajoče prerekanje, ki izhaja iz določenih zavor v naši vrsti morale. Spoznanje, da delujemo na temelju golega lastnega interesa, se nam zdi škodljivo, zato obupano poskušamo vsako spremembo življenjskih pogojev, ki je v našem lastnem interesu spraviti v sklad z velikimi moralnimi opravičevanji ali razlagami. Istočasno poudarjamo, da smo odločni nasprotniki komunizma, toda ljubimo ruski narod (ljubezen do ljudi spada k temeljnim načelomnaše civilizacije). To, kar sovražimo, je ateizem in tlačenje posameznika, ki jih imamo za bistvene značilnosti, ki dokazujejo »nemoralo« komunizma. Na tem je zgrajeno naše močno nasprotovanje. To, da ne navedemo našega pravega razloga, to je naš lastni interes.
Neposredno pred invazijo nacistov na Sovjetsko zvezo smo razglašali le negativne, hudičeve karakterne lastnosti Rusov. Takrat so bili Sovjeti cini-
čni despoti, ki so molče sklenili pakt o nenapadanju s Hitlerjem, brezobzirni agresorji, ki so napadli Poljsko in Finsko. Ljudstvo je bilo zasužnjeno v verigah, v suženjstvu ga je držal diktator. Bili so ljudstvo, kateremu oblastniki niso niti toliko zaupali, da Rdeča armada ni imela niti municije, ker bi ljudstvo lahko orožje obrnilo proti Kremlju. Vse to so bile predstave. Toda takoj po nacistični invaziji na Rusijo, ko so nam lastni interesi diktirali, da bi poraz Sovjetske zveze za nas deloval katastrofalno, takrat nenadoma smo odkrili hraber, velik, srčen in ljubezniv ruski narod. Diktator je postal dober, ljubezniv stric Josip. Rdeča armada je bila naenkrat polna zaupanja in vdanosti do oblasti v Kremlju, borila seje z dotedaj neznanim junaštvom in uporabila je proti sovražniku taktiko požgane zemlje. Ruski zavezniki so imeli gotovo boga na svoji strani, toda končno je bil na naši strani. Naš preobrat julija 1941 je bil bolj dramatičen in nagel kot preobrat proti Rusom kmalu po porazu našega skupnega sovražnika. V obeh primerih smo zameglili naše lastne interese, da bi izpolnili zahteve po svobodi, neodvisnosti in spodobnosti, najprej proti nacistom in šest let kasneje proti Rusom.
Vedno znova se zapletamo v konflikt med naše objavljene moralne principe in resnične vzroke za naše delovanje, na-
mreč naše lastne interese. Prave razloge poskušamo prekriti z masko dobrote z besedami, kot so »svoboda«, »pravičnost« in tako naprej. Takšne luknje v blagu moralne preobleke nas čestokrat pripeljejo v zadrego.
Kompromis
»Kompromis« je prav tako ena izmed besed, ki je preobremenjena s slabostjo, norčijami, izdajo idealov in zahtevami moralnih principov. V kulturnem obdobju, ko je nedolžnost veljala kot krepost, so govorili o »kompromitirani ženski«. Beseda je bila nasploh razumljena kot moralno manjvredna in slaba.
Toda za organizatorja je beseda »kompromis« ključna in lepa beseda. Stalno je navzoča v praktičnem mišljenju in delovanju. Pomembni sprejeti pogodbo, ki zagotavlja odmor za oddih do zmage. Ce se ne začne na začetku s 100 odstotkov in potem sklene kompromis pri 30 odstotkov, potem je okoli 30 odstotkov izgubljenih.
Svobodna in odprta družba je napredujoči konflikt, ki je prekinjen v rednih premorih s kompromisi, ki so potem izhodišče za nadaljevanje konfliktov, ki potem vodijo k novim kompromisom in tako gre brezkončno naprej. Če naj definiram svobodno in odprto družbo z eno besedo, potem je to beseda »kompromis«.
Prevedel: J. N.
'IMgffilglEnGLAS    10. STRAN
Y/h///' i/K////
Petek, 23. februarja j
ŽENSKE IN POLITIKA
DANICA ZAVRL ŽLEBIR
Ženskam pripisujejo povsem drugačne probleme, kot jih dejansko čutijo
Med sociologinjami v Sloveniji je že dlje časa vladal interes za raziskavo kakršna je »Ženska in politika«, predvolilno obdobje pa je dalo priložnost, da se je ta interes vendarle udejanil. Po dogovoru s (takrat še) družbenopolitičnimi organizacijami in novoustanovljenim zasebnim podjetjem za tržno komuniciranje in politični marketing. Varianta je konec lanskega leta slednjič raziskovana tudi ženska javnost. Raziskava, ki so jo vodile dr. Mirjana Ule, Milica G. Antić, Tanja Rener, Lidija Herek in Vera Kozmik, išče odgovore na številna vprašanja pod skupnim imenovalcem »ženske in politika«, po njih pa je v prvem delu spraševala na reprezantativnem vzorcu ženske populacije na Slovenskem, v drugem pa tako imenovane mnenjske voditeljice, ki so se uveljavile v slovenskem javnem življenju in soustvarjanju javnega mnenja pri nas. Izsledke prve tovrstne raziskave pri nas nam je predstavila ena od nosilk projekta MILICA G. ANTllT
Kakšen je odnos ženske na Slovenskem do politike?
»Raziskavo bi lahko razdelila na tri področja, eno zajema ženske in politiko, drugo ženske v politiki (tudi volitve) in tretje stališča mnenjskih voditeljic do vloge žensk v politiki. V raziskavi smo prišli do nekaterih sklepov, ki se močno razlikujejo od prevladujočega mnenja o ženskah in politiki. Vlada denimo mnenje, da se ženske za politiko sploh ne zanimajo. Mi pa smo dobili odgovore, da kar 53 odstotkov žensk redno dnevno spremlja politično dogajanje in le 4 odstotke je takih, ki tega dogajanja sploh ne spremljajo. Vprašali smo jih tudi po vzroku. Največ jih je odgovorilo, da politiko spremljajo, ker hočejo biti informirane, ne morda zaradi osebnega interesa, koristi ali želje po aktivnosti. Zelo malo jih odgovarja, da politike ne spremlja zato, ker je ne bi razumele, ker ne bi imele časa, pač pa je opaznih 12 odstotkov takih, ki politike ne spremljajo zaradi nemoči, ker pač ne mo-reje nič spremeniti.
Na vprašanje o osebnem interesu žensk za politiko smo dobili odgovor, da je ta srednji ali majhen, se pravi, da niso povsem nezainteresirane za politiko. Anketiranke se strinjajo, da ženske v politiki sicer nastopajo, vendar jih je premalo, tako denimo misli 63 odstotkov žensk iz splošnega vzorca raziskave in 82 odstotkov mnenjskih voditeljic, ko smo jim za-stavljili enako vprašanje. Pomemben podatek predstavlja tudi mnenje, da je obstoječa politika le delno skladna z interesi žensk. Sklepamo lahko, da ženske v politiki ne sodelujejo, oziroma, da jih je premalo, tudi zato, ker se politika ne ukvarja s problemi, ki zadevajo predvsem ženske.«
Ali po mnenju anketirank obstajajo posebna ženska vprašanja?
»Povprašali smo jih tudi po tem, oziroma ali čutijo potrebo po posebni ženski organizaciji. Ženske menijo, da obstajajo posebni ženski interesi, vendar bi morali biti sestavni del programov vseh političnih zvez, ne pa morda posebne stranke. Le 4 odstotke jih meni, da posebni ženski problemi ne obstajajo.«
Ste jih povprašali tudi po tem, kateri so ti interesi?
»Vprašali smo jih, kateri so problemi družbe, ki jih same najbolj čutijo in za katere bi se tudi angažirale. Ugotovili smo, da se jim zdijo največji problemi nasilje v družini, premajhna skrb za socialno šibke in mlade družine, onesnaženo okolje in narava, nepriznavanje gospodinjskega dela kot družbeno
potrebnega dela, neenakopraven položaj žensk pri zaposlovanju, napredovanju in nagrajevanju. V veliki meri so to tudi problemi, za katere bi se bile same pripravljene angažirati. Niso pa njihovi problemi na primer odsotnost žensk v organih oblasti (ne čutijo, da bi morali ženske siliti v te organe po nekakšnih »ključih«), (kot npr. toliko mladih, toliko žensk, toliko upokojencev itd.), ne prodaja pornografske literature in predvajanje tovrstnih filmov. Tudi premajhna rodnost, ki se zdi problematična uradni politiki in nekaterim novim zvezam, zanje ni velik problem, niti ne premajhna skrb ženske za dom in družino, kar vse se ženskam pogosto pripisuje. Ženske bi se torej ukvarjale zlasti s problemi, ki so zdaj na obrobju politike ali jih le-ta zanemarja, pa vendarle na to vprašanje, kjer gre za kvaliteto življenja, ne pa s tako imenovanimi središčnimi problemi, kot jih prikazuje uradna politika, kot so preživetje naroda, vprašanje morale in podobno.«
Kako so politične zveze v svojih programih mislile na dejstvo, da imajo pri ženskah opraviti s polovico svojega volilnega telesa? Ima raziskava kaj opraviti tudi s tem vprašanjem?
»Še ne, ker v času, ko je nastajala raziskava, stranke še niso imele izdelanih programov. Pač pa smo ženske vprašali, na katero od obstoječih strank bi se obrnile, če bi želele uveljaviti svoje pobude, ne sicer glede na program strank, pač pa na njihovo dotedanjo medijsko predstavitev. V raziskavi smo med obstoječe stranke uvrstili tudi dve imaginarni (izmišljeni, neobstoječi, vendar sta pred vojno obstajali), Zvezo žensk Slovenije in Feministično ali-anso, da bi dognali, koliko žensk se identificira z ženskimi organizacijami in koliko so potrebne. Velik odstotek anketirank bi se s pobudami obrnil na Zvezo žensk, za njo na Zelene, ZSMS in Socialistično zvezo, medtem ko pa se ne bi obrnile na ZK in Zvezo borcev, sledijo pa jima tudi novoustanovljene zveze. Testirali smo tudi, koga podpirajo: spet vodijo Zeleni, ki imajo očitno največ programskih točk, ki ustrezajo slovenskim ženskam, sledi Zveza žensk in Slovenska kmečka zveza.«
Vprašujete jih tudi po vplivu, ki ga imajo ženske, oziroma obratno, po vplivih na ženske.
»Ugotovili smo, da imajo ženske največji vpliv v družini in med prijatelji ter znanci, v
Med tremi ženskami, ki bi jih predlagale na visoke politične položaje, so ženske iz splošnega populacijskega vzorca izbrale Mojco Drčar Murko, Viko Potočnik in Sonjo Lokar, mnenjske voditeljice pa iste, vendar v obratnem vrstnem redu.
neformalnih, ne pa nepomembnih krogih. Ne čutijo pa vpliva na delovnem mestu, vendar glede na svoj tamkajšnji prispevek sodijo, da bi ga morale imeti. Nimajo pa vpliva in ga ne želijo imeti na prvem mestu v krajevni skupnosti. Ko smo že pri vplivu, velja prevladujoče mnenje, da na mnenje ženske v glavnem vplivajo mož, družina, cerkev in podobno. Naše anketiranke pa v več kot 52 odstotkih odgovarjajo, da imajo nanje največji vpliv množični mediji. Očitno si svoje mnenje ustvarjajo avtonomno, čeprav se lahko vprašamo tudi po tem, kako objektivno sliko mediji ustvarjajo.«
Komu pa bodo ženske na volitvah dale prednost?
»S tem v zvezi smo zastavili vprašanje, koga bi volile, ob predpostavki, da imata kandi-tata enake znanje in sposobnosti, moškega ali žensko. 32 odstotkov žensk iz celotne populacije bi dalo prednost moškemu, 23 odstotkov ženski, 44 odstotkov je neodločenih, karlah-
S tem povezano je tudi vprašanje, kako bi bližnji reagirali na izvolitev. 18 odstotkov jih odgovarja, da bi bili slednji veseli in bi jim pomagali (med mnenj-skimi voditeljicami 36 odstotkov), 22 odstotkov bi jih ne bilo veselih, a bi pomagali (skoraj četrtina pri mnenjskih voditeljicah), 7,9 odstotka pa ne bi bili niti veseli niti ne bi pomagali. Visok je odstotek tistih, ki odgovarja, da bi bližnji izvolitvi nasprotovali (13,8 odstotka).
ko pomeni, da spol ne igra bistvene vloge pri izbiri kandidata. Pri mnenjskih voditeljicah pa bi jih največ dalo prednost ženskam (37,5 odstotka), moškim le 9,8 odstotka in spet je 42,6 odstotka neopredeljenih.
Vprašali smo jih tudi, ali bi ženske sprejele funkcijo, če bi bile izvoljene. Prevladuje namreč prepričanje, da ženske sicer pridejo na kandidatne liste, a potem funkcije odklanjajo iz različnih razlogov. Res bi največ žensk funkcijo odklonilo (več kot polovica), in sicer zato, ker se ne čutijo sposobne. Med mnenjskimi voditeljicami pa bi večina žensk funkcijo sprejelo, vendar v glavnem zato, ker bi bilo po njihovem mnenju to za družbo koristno.«
Del raziskave ste namenili tudi izkušnjam in stališčem mnenjskih voditeljic.
»Drugi del raziskave predstavlja vprašalnik mnenjskim voditeljicam, ki smo jih povprašali po šolanju, poklicnem napredovanju, spodbudah in zavorah pri napredovanju mnenjskih voditeljic, o tem, koliko je na vse to vplivalo dejstvo, da so ženske, kako jih je sprejelo okolje... Naše anketiranke so bile med šolanjem v glavnem zelo uspešne, z zgodaj postavljenimi cilji. Vedele so, kaj hočejo, kar dokazujejo tudi odgovori, da so se do srednje šole večinoma šolale redno, potem pa ob delu (in navadno še ob družini) in uspešno zasledovale svoje cilje. Ženske so poklicno pot prehodile postopno, nič niso preskakovale, navadno so se morale bolj truditi kot moški kolegi, strožje so jih ocenjevali in mnogo bolj so se morale dokazovati, da so prišle do morebitnih vodilnih položajev. Pri napredovanju so jih spodbujali osebni interesi in zahteve delovnega okolja, manj naklonjeno je bilo širše okolje, pač pa jih je obremenjevalo gospodinjsko delo, partner jim sicer ni branil poklicne rasti, pa tudi pomagal ne. Ženska se je morala torej dokazovati tako na delu kot doma. Dejstvo, da so ženske, ni neposredno vplivalo na njihovo uveljavitev, odgovarjajo mnenjske voditeljice, pač so se morale veliko bolj dokazovati.
Anketiranke imajo tudi svoje mnenje o tem, zakaj žensk ni dovolj v javnem življenju. To pripisujejo še vedno prevladujoči patriarhalni miselnosti, obremenjenosti s skrbjo za dom in družino, napačni vzgoji, ki že dečke in deklice vzgaja za različne vloge, pa tudi subjektivnih razlogom, kot je denimo premajhna samozavest in preobčutljivost žensk. Njihove predloge, kako naj se ženske bolj uveljavijo v politiki in gospodarstvu, bi lahko razdelili na dve ravni. Prvi zajemajo humanizacijo odnosov med spoloma, emancipacijo obeh, morali bi omogočiti ženskam več izobraževanja, uveljaviti prepričanje, da je politika stvar vseh, treba je vpeljati drugačen volilni sistem, ki obema spoloma daje enake možnosti, treba je skrajšati delovnik za vse. Na mikro ravni pa odgovarjajo, da je treba ženske razbremeniti gospodinjskega dela, spremeniti vzgojo, ki vsiljuje delitev dela na moško in žensko, doseči, da ženske postanejo ekonomsko samostojnejše, bolj odpreti politični sistem za ženske pobude.«
Vrhu Srbije
Velike Srbije ne more nič več bit, saj bo premalo prostovoljcev dalo se za nos vodit?!
Evropa 92
Francija ne bo več sredobežna sila, saj močna Nemčija tokove bo krojila!
Petek, 23. februarja 1990
D» Ribičiču
ZdiKenska še I Je. no »
suV dihuje?!
izio
srt za
jui
bor Srb
Petru šimiču
Bo ustanovil novo ZKS pri nas, da bi imel oporo za ta mračm čas!
Ljubljana, 18. februarja 1990
Adolf Pušnik
INARODNA SPRAVA ALI POLITIČNI GOl
JOŽE DEŽMANl
Na Glasovih straneh smo v nekaj tednih zasledili zapisov in odmevov, ki sodijo v poračunavanje ob zgodovinskih temah. Neposredno se vežejo na sorte odmeve v slovenskem prostoru.
Politični golaJt kosti? Hvala, ne!
Naj ob treh osebah ilustriram, kaj me pri pristopj; Hj_spravi moti
Ivan Jan
Ivan Jan nastopa kot idejni antipod Ivu Žajdeli, ki je s prispevkom Grobišča brez križa ali zvezde sprožil polemiko na Gorenjskem. Ivanu Janu lahko utemeljeno očitamo, da njegovo poseganje v razpravo o narodni spravi ne more biti brez masla na glavi.
Obtožbe, ki jih je pred leti na njegov naslov naslovil Andrej Bohinc v interni okrožnici, so ponovljene v Bohinčevih spominih v 7D in brutalni anonim-ki v Tribuni. Nekatere verjetno niso resnične, sam pa sem Ivanu Janu pismeno posredoval svoje nestrinjanje z načinom, kako je v kroniki Kokrškega odreda prikazal zasliševanje in smrt Petra Stareta. Ko je polemiziral z Vladimirjem Kavčičem, ki je v svojem Zapisniku literarno povzel te dogodke, se je Ivan Jan vprašal: "Ali bo potem treba dajati odgovor tudi za justifikacije izdajalcev, sovražnikov in drugih škodljivcev NOB, ne le za nepravilnosti in škodljivosti znotraj naporov za boljše življenje." Še ko je izšel Kokrški odred pred manj kot desetimi leti, je bil Ivan Jan prepričan, da se ni treba kaj posebej ustavljati ob tistih, ki so jih partizani obsodili na smrt.
Ivan Jan je imel vodilno vlogo pri zasliševanju Petra Stareta, ki so ga verjetno žgali z žare-čim železom, mu obljubili življenje, če bo priznal in ga nato usmrtili. Tak postopek v Kokr-škem odredu Ivan Jan imenuje "mučno zaslišanje", Petra Stareta pa moralno degradira: "Lahko bi rekli, da se je slabo držal."
Sam ne trdim, da bi morda v določenih razmerah ne bil prisiljen na podobna opravila, kot se jih je lotil Ivan Jan s Petrom Staretom. Vsekakor pa bi mi bilo razumljivo, da, če bi tako objestno pisal o tovrstnih dogodkih kot Ivan Jan, bi s takim
početjem vzbujal dvome o vrednosti svojih sporočil.
Ivanu Janu je možno očitati, da mu spoznavno potenco razjeda dejstvo, da o delovanju partizanskega sodstva, ki je zame pomemben predmet vojnega dogajanja, ni sposoben pisati brez obremenjenosti s "krvavim metežem", ki mu onemogoča celovit premislek in mu cenzurira misel pred pisanjem (ni pa to edini šum, ki moti jasnost zgodovinopisnih poskusov Ivana Jana).
Ivo Žajdela
Ivanu Janu, če mu rečemo partizanski  ali  partijski kronist,
stoji nasproti Ivo Zajdel' !?e<ivomno mnogo več žrtvo-sam zase sprejema poim^ 1 za Slovenijo na komunisti-
II kot
na protikomunistični
leta leta
nje, da je "eden najbolj »
zenih predstavnikov beloran'
stov pri nas". NekolikafiJ
več pa je, da to svojo ideojdh in IVO
popotnico vtke v svoje pu't v;^:~ i »•i     a i c   • Uni vidimo Ivana kot kuhana
stično delovanje. Svoj bojr _,.
protiko
delovni ..
zobz.rn.rn  mor.lstvom     pa k *h      ,až za pK5ikJom * komunistična partija Slo*ste        *   .     £ |jubko -  941. ... Ljudje so se , J govori
1942 moral, začeti ot '., ,
d.».-l. _ • »a • . u~f egendamih partizanskih ko-Protikomunistični tabor .j*.   ...  ,   K , ,
prav tako boril za svoje d< ;n.dant'h, Ivo pa mu vrača leve in za domovino SlovCarne re§ence). Ce še neka-razumemo Ivana Jana, daje mrt-jo je
kovala Zveza borcev, pa Žajdeli ne gre šteti v čast, v svojih brambovskih po-Pkih uporablja taisto meto-poenostavlja, zavaja in m^niP"lacije z mrtvimi, ki tudi   poneumlja   sprejem ^'zansk. strani očita, svojih sporočil. ttg y. „
Tako komunistični kot pro etj.
munistični tabor sta imeUjJ1 model, ki mi pri resnem začetku vojne možnost, *°v*rJanju 0 narodni spravi odločita za način odpora, t, Ječ> Je tisti Jožeta Vidica. biro zaveznikov. Nekaj sto n'mo mu kramarski. Med-munistov z zavezniki iz m1 „ ko. Je prej dolga leta v sil-
vc in la uumovino aiov ~------
kot partizani, če ne še bolj umemo Ivana Jana, d internacionalistično usm« JJj»vo zastopa delitev; komunisti." To delovno hi| [enLa dobrejn slabe, k. jc )otro ^ opi^
zo Ivo Žajdela želi potr< svojim   neutrudnim opi njem komunističnih Vendar  menim, da
:kaj
neje ni resneje pomi stno
nih meščanskih formacij & : ^kladah prodajal vnebov-pada na Sovjetsko zvezo i" l . dokaze o zločnih črne posebej aktivnih. Pro^t 'Pd. ter hvalil hrabre par-
io posebej aktivnih. Pro1 " "P", ter nvam nraore par-munistični tabor je tako Z*J .ne> ki so gonili okupatorsko dil nekaj mesecev pa tudi' ;0rr>obransko golazen, se je
pa iu~- j; islil f'iJ 0°rnil v prodajo grehov organiziranje oboroif°Vskih zločincev. V izložbi
sinu uigaiuziraiijc udoiu* j: ..... — ■ ■------
ga boja. Tudi izbira sodd< f stacune je ene mrliče za-nja z okupatorjem ni bila J3' z drugimi, heroje je dal
ipatorjem ni D""fcH"
poteza. Nasprotni razbojnike in obratno.
nja
srečena
komunisti vrgli svoja življj na kocko, izbrali so si zmaf tega zaveznika. Če ne drufl so v dobršnji meri uresi1 združeno Slovenijo. In nedvomno, čeprav smo.1^-
mamo malo pozornosti, je ^'Sa|a, da "koristnih naukov por proti okupatorju zahl\ rn°-belih in belo-črnih ra-več žrtev, kot pa jih je med ^ ne bomo potegnili". In raženimi protikomunisti. V'^ "na. Le še kakšno truplo
*mo ponavljati °lucije in ^revolucije!
ir^a Komatar je v svojem do-skavi vojnih žrtev posvetil'|K. Pismu v Glasu na koncu
branski strani. Torej so Slo*
dodal
i s pogrevanjem.
mir Žerjavic, ki je doslej tehtneje pisal o izgubah p', valstva Jugoslavije med drl'r,0clha Sprava? svetovno vojno, ocenjuje, ^kusimo! na ozemlju predvojne Slov
je (Dravska banovina [°dna sprava dnevno prite-»30.000 prebivalci) p; 6 različne pisce. Do zgodo-12.000 borcev, 9.000 ljudi )l * se opredeljujejo tudi polilo žrtev vojne (nasilja okjj stranke. Tine Velikonja torjev in njihovih sodelavk *k: "Gre samo za tisti mini-okoli 2.000 je padlo na* % ki je potreben, da je mo-mobiliziranih v sovražne afl skladno skupno življenje de, med "belogardiste in Uvelih, zlasti potomcev, za mobrance" pa uvršča 9.00Q bj mora|j biti izpolnjeni tev. Glede na to, da je več1 Pradavni pravici naravne-tikomunističnih žrtev v 1 C|oveškega prava - pravica bljanski pokrajini, domfl' „Usnice in pravica do gro-mo, da bodo dodane žrO ozemelj, ki so bila povojni ključena Sloveniji in slov*hicci skih etničnih ozemelj v tw
bolj na partizanski kot do1 novici do resnice ločimo )\{ l,čno naročilo in željo zna-
nosti. Kot zgodovinar oporekam španoviji stroke in politike, kot jo terja loška (in še kaka) Zveza borcev, ki zahteva na prispevek Iva Žajdele odgovor, pri katerem "naj sodeluje kustos NOB iz Loškega muzeja". Ta diktat odklanjam, od kustosa loškega muzeja in sploh od vsakega resnega raziskovalca pa pričakujem, da bo izluščil racionalna in faktografska sporočila tako iz Zajdelovega kot Janovega dela in jih upošteval pri konstrukciji zgodovinskih dejstev. Vendar nastajanje znanstvene resnice je proces, v katerem kratkoročna naročila in herojsko sekanje vozlov nevednosti in politične zaplanka-nosti niso možna.
Etični minimum medčloveškega sporazumevanja zahteva, da se nehamo zmerjati z izdajalci. Zgodovinarji in bodoči oblastniki, ki bodo nedvomno želeli vplivati na zgodovinski pouk v šolah, naj pripravijo tudi osnovna dejstva o slovenski sodobni zgodovini, s katerimi se bodo učenci spoznavali, ne da bi tako učitelji kot učenci trpeli nad odmaknjenostjo vsebine zgodovinskih ur od zgodovinske resničnosti.
Pravica do smrti in groba
Lahko pa tako Ivan Jan kot Ivo Žajdela kot tudi kustos loškega muzeja in vsi drugi, ki nam je mar za to, hitreje uresničimo pravico do groba. Pot ne bo enostavna, o čemer nam pričajo že zadrege celjskega javnega tožilca v zvezi z usodo taboriščnikov iz Teharij in njihovega groba. Mrtve je treba spoštljivo prešteti in razglasiti za mrtve. To je delo sodišč in matičnih uradov. Pri tem jim lahko zgodovinarji s podatki, ki jih imamo zbrane, pomagamo, bolj pomembno pa bo razčistiti, koliko je zbranih podatkov o teh žrtvah v še nedostopnih arhivih. Potem moramo tudi na Gorenjskem označiti grobišča tako domobrancev kot nemških vojakov, četnikov, ustašev, civilistov in drugih, ki so bili usmrćeni in pokopani na Gorenjskem. Zato bo potrebno začeti z ustreznimi dokumentarnimi in upravnimi deli.
Svetovni slovenski kongres
Pomembnejši kot simbolni obelisk sprave je svetovni slovenski kongres. Naj se končno zve, koga imamo za vojnega zločinca, kdo od emigrantov pa lahko pride v domovino. Pri-• družimo se vsem, ki poudarjajo, da naj bo kongres v Ljubljani.
Petek, 23. februarja I
vrhu Srbije
Velike Srbije ne more nič več bit, saj bo premalo prostovoljcev dalo se za nos vodit?!
Evropa 92
Francija ne bo več sredobežna sila, saj močna Nemčija tokove bo krojila!
za jug bo' srD
Petek, 23. februarja 1990
Dr Ribičiču
zd^ovenska še I Je. na
suvdihuje?!
IZ*)
srb
Petru Simiču
Bo ustanovil novo ZKS pri nas, da bi imel oporo za ta mračni čas!
Ljubljana, 18. februarja 1990
Adolf Pušnik
iNARODNA SPRAVA ALI POLITIČNI GO
JOŽE DEŽMANl
Na Glasovih straneh smo v nekaj tednih zasledili K opisov in odmevov, ki sodijo v poračunavanje ob zgodovinskih temah. Neposredno se vežejo na sorf* odmeve v slovenskem prostoru.
Politični golaž kosti? Hvala, ne!
Naj ob treh osebah ilustriram, kaj me pri pristop]; ^spravi moti.
Ivan Jan
Ivan Jan nastopa kot idejni antipod Ivu Žajdeli, ki je s prispevkom Grobišča brez križa ali zvezde sprožil polemiko na Gorenjskem. Ivanu Janu lahko utemeljeno očitamo, da njegovo poseganje v razpravo o narodni spravi ne more biti brez masla na glavi.
Obtožbe, ki jih je pred leti na njegov naslov naslovil Andrej Bohinc v interni okrožnici, so ponovljene v Bohinčevih spominih v 7D in brutalni anonim-ki v Tribuni. Nekatere verjetno niso resnične, sam pa sem Ivanu Janu pismeno posredoval svoje nestrinjanje z načinom, kako je v kroniki Kokrškega odreda prikazal zasliševanje in smrt Petra Stareta. Ko je polemiziral z Vladimirjem Kavčičem, ki je v svojem Zapisniku literarno povzel te dogodke, se je Ivan Jan vprašal: "Ali bo potem treba dajati odgovor tudi za justifikacije izdajalcev, sovražnikov in drugih škodljivcev NOB, ne le za nepravilnosti in škodljivosti znotraj naporov za boljše življenje." Še ko je izšel Kokrški odred pred manj kot desetimi leti, je bil Ivan Jan prepričan, da se ni treba kaj posebej ustavljati ob tistih, ki so jih partizani obsodili na smrt.
Ivan Jan je imel vodilno vlogo pri zasliševanju Petra Stareta, ki so ga verjetno žgali z žare-čim železom, mu obljubili življenje, če bo priznal in ga nato usmrtili. Tak postopek v Kokr-škem odredu Ivan Jan imenuje "mučno zaslišanje", Petra Stareta pa moralno degradira: "Lahko bi rekli, da se je slabo držal."
Sam ne trdim, da bi morda v določenih razmerah ne bil prisiljen na podobna opravila, kot se jih je lotil Ivan Jan s Petrom Staretom. Vsekakor pa bi mi bilo razumljivo, da, če bi tako objestno pisal o tovrstnih dogodkih kot Ivan Jan, bi s takim
početjem vzbujal dvome o vrednosti svojih sporočil.
Ivanu Janu je možno očitati, da mu spoznavno potenco razjeda dejstvo, da o delovanju partizanskega sodstva, ki je zame pomemben predmet vojnega dogajanja, ni sposoben pisati brez obremenjenosti s "krvavim metežem", ki mu onemogoča celovit premislek in mu cenzurira misel pred pisanjem (ni pa to edini šum, ki moti jasnost zgodovinopisnih poskusov Ivana Jana).
Ivo Žajdela
Ivanu Janu, če mu rečemo partizanski  ali  partijski kronist.
menim, poenostavlja, zavaja in
spreje
stoji nasproti Ivo Zajde" Nedvomno mnogo več žrtvo-
sam zase sprejema poinw . za Slovenijo na komunisti-
nje, da je "eden najbolj»    .ot na protikomunistični
zenih predstavnikov belo?1 ar"-
stov pri nas". Nekolikanj
več pa je, da to svojo ideol'fln \y\ |yg
popotnico vtke v svoje pu'» „... . , .T     i i c J. u„i v'dimo Ivana kot kuhana
stično delovanje. Svoj bo s  isanjem zgodovine X
prot.komun.zem utemeljuj ,judi za komuni      p . delovni hipotezi da  je *0 nj        cehovski    ^ J zobzirn.m   monlstvom  j Da ^    ,af za proHtikJomuJ. komunistična partija Slo>ste *   .     £ . |jubko
e a  941. ... Ljudje so se     J J govori
leta 1942 morali začeti bn      J,   ' . .
d .i ~ • .* • . u~r egendarnih partizanskih ko-... Protikomunistični tabor ,  . r
prav tako boril za svoje d< "dant,h< Ivo Pa ™* vrača le" ve in za domovino Slov<"darne rešence). Ce še neka-kot partizani, če ne še boli .zumemo Ivana Jana, daje internacionalistično usm* °8'J1V° zastopa delitev mrt-komunisti." To delovno hij ' na dobre m slabe, k. jo je zo Ivo Žajdela želi potr<) e$0vala Zveza borcev pa svojim neutrudnim op* \fajde!' nf_ greuštetl, včast-njem komunističnih ^1^°^ brambovskih po-Vendar menim, da neV ,p*,h uporablja taisto metodi jnanipulacije z mrtvimi, ki
Partizanski strani očita.
JE"*
elij"1 model, ki mi pri resnem d ^Varianju o narodni spravi
tudi poneumlja
svojih sporočil. I$e ^.j.
Tako komunistični kot pro munistični tabor sta inrt
začetku vojne možnost, dr6UVarjanju o narodni spravi odločita za način odpora, t Seč, je tisti Jožeta Vidica. biro zaveznikov. Nekaj sto mu kramarski. Med-munistov z zavezniki iz m' ^ Ko'je prej dolga leta v silnih meščanskih formacij dCj^kladah prodajal vnebov-pada na Sovjetsko zvezo ^ lc? dokaze o zločnih črne lo posebej aktivnih. Pro' ae 'pd. ter hvalil hrabre par-
posebej   aKiiviun.   rivj.   i- —
munistični tabor je tako t* dne» ki so gonili okupatorsko dil nekaj mesecev pa tudi1 JJ°mobransko golazen, se je neje ni resneje pomislil n'iJ ob™i> v prodajo grehov stno organiziranje oboroJ(0£Vskih zločincev. V izložbi ga boja. Tudi izbira sodd'f stacune je ene mrliče za-nja z okupatorjem ni bila z drugimi, heroje je dal srečena poteza. Nasprotn"] razbojnike in obratno.
temo ponavljati "olucije in ^revolucije!
a Komatar je v svojem do-
komunisti vrgli svoja življM na kocko, izbrali so si zmaf tega zaveznika. Če ne drul! so v dobršnji meri ures^ združeno Slovenijo. In nedvomno, čeprav smoL
skavi vojnih žrtev posvetil'L. Pismu v Glasu na koncu mamo malo pozornosti, jej,j a,a< da "koristnih naukov por proti okupatorju zahtl rn°-belih in belo-črnih ra-več žrtev, kot pa jih je medt* ne bomo potegnili". In raženimi protikomunisti. Vit 'ma. Le še kakšno truplo mir Žerjavic, ki je doslejj 0 dodali s pogrevanjem. tehtneje pisal o izgubah H valstva Jugoslavije med Qy svetovno vojno, ocenjuje, ^ na ozemlju predvojne Siov je (Dravska banovina 1.230.000 prebivalci) p* 12.000 borcev, 9.000 ljudi j' lo žrtev vojne (nasilja okT!
torjev in njihovih sodelavce: "Gre
okoli 2.000 je padlo na mobiliziranih v sovražne af1 de, med "belogardiste in mobrance" pa uvršča 9.0vi
ozemelj, ki so bila povojn ključena Sloveniji  in sl< skih etničnih ozemelj v ti bolj na partizanski kot do1 branski strani. Torej so Slo*1
rodna sprava? sušimo!
r°dna sprava dnevno prite-•"azlične pisce. Do zgodo-se opredeljujejo tudi poli-stranke. Tine Velikonja samo za tisti mini-i ki je potreben, da je mo-,skladno skupno življenje lvelih, zlasti potomcev, za morali biti izpolnjeni
tev. Glede na to, da je vcČ   Pradavni pravici naravne-tikomunističnih  žrtev  v l^oveškega prava - pravica bljanski   pokrajini,  dom'1' r" mo, da bodo dodane žrt1'
,,resnice in pravica do gro-
lit
ca
Pfavici do resnice ločimo
'črio naročilo in željo zna-
nosti. Kot zgodovinar oporekam španoviji stroke in politike, kot jo terja loška (in še kaka) Zveza borcev, ki zahteva na prispevek Iva Žajdele odgovor, pri katerem "naj sodeluje kustos NOB iz Loškega muzeja". Ta diktat odklanjam, od kustosa loškega muzeja in sploh od vsakega resnega raziskovalca pa pričakujem, da bo izluščil racionalna in faktografska sporočila tako iz Zajdelovega kot Janovega dela in jih upošteval pri konstrukciji zgodovinskih dejstev. Vendar nastajanje znanstvene resnice je proces, v katerem kratkoročna naročila in herojsko sekanje vozlov nevednosti in politične zaplanka-nosti niso možna.
Etični minimum medčloveškega sporazumevanja zahteva, da se nehamo zmerjati z izdajalci. Zgodovinarji in bodoči oblastniki, ki bodo nedvomno želeli vplivati na zgodovinski pouk v šolah, naj pripravijo tudi osnovna dejstva o slovenski sodobni zgodovini, s katerimi se bodo učenci spoznavali, ne da bi tako učitelji kot učenci trpeli nad odmaknjenostjo vsebine zgodovinskih ur od zgodovinske resničnosti.
Pravica do smrti in groba
Lahko pa tako Ivan Jan kot Ivo Žajdela kot tudi kustos loškega muzeja in vsi drugi, ki nam je mar za to, hitreje uresničimo pravico do groba. Pot ne bo enostavna, o čemer nam pričajo že zadrege celjskega javnega tožilca v zvezi z usodo taboriščnikov iz Teharij in njihovega groba. Mrtve je treba spoštljivo prešteti in razglasiti za mrtve. To je delo sodišč in matičnih uradov. Pri tem jim lahko zgodovinarji s podatki, ki jih imamo zbrane, pomagamo, bolj pomembno pa bo razčistiti, koliko je zbranih podatkov o teh žrtvah v še nedostopnih arhivih. Potem moramo tudi na Gorenjskem označiti grobišča tako domobrancev kot nemških vojakov, četnikov, ustašev, civilistov in drugih, ki so bili usmrćeni in pokopani na Gorenjskem. Zato bo potrebno začeti z ustreznimi dokumentarnimi in upravnimi deli.
Svetovni slovenski kongres
Pomembnejši kot simbolni obelisk sprave je svetovni slovenski kongres. Naj se končno zve, koga imamo za vojnega zločinca, kdo od emigrantov pa lahko pride v domovino. Pri-• družimo se vsem, ki poudarjajo, da naj bo kongres v Ljubljani.
11. STRAN
fi3cJJ©IHIGLAS
NARODNA SPRAVA JE TUDI ISKANJE ZGODOVINSKE RESNICE
Zakaj gorijo sveče v gozdni kotanji na robu Kranja?
videl lam še vse krvavo; kasneje pa sem od ženske, kije bila tistega povojnega dne v poznih večernih urah zunaj skupaj s svojim fantom, zvedel, da je videla tovornjak, na njem več ljudi in med njimi tudi okrvavljenega moškega...
Kranj, 20. februarja - Misel, ki smo jo slišali na nedavni (Demosovi) okrogli mizi o narodni spravi, ponavljamo še enkrat: Ce bi ves svet prekrili z asfaltom in betonom, bi trava že nekje prodrla na dan. Enako je z resnico, z zgodovinsko še posebej, tudi z resnico o naši preteklosti. Čeprav je bila dolga leta (desetletja) zamol-čevana in potisnjena pod preprogo partijske diktature, je po kapljicah prihajala na dan - in še prihaja. Tudi zato, ker spomina ljudi, ki so doživeli vojne in povojne grozote, ni mogoče ubiti. Njihov spomin živi in oživlja, zdaj, v času, ko padajo zadnji tabuji in se razkrivajo tudi najbolj skrivnostne tančice, ko ni več mogoče črno-belo slikanje narodnoosvobodilnega boja in revolucije in je že znano, da povojni oblastniki kljub popolni zmagi niso bili najbolj velikodušni, še posebej.
Ce je razkrivanje zgodovinske resnice eden od pogojev za narodno spravo, za katero se ne prizadevajo le Demosove politične stranke, ampak (javno) tudi prenovljena Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove, potem bo treba ob vseh velikih "krajih zločina" (Kočevski Rog, Teharje itd.) raziskati tudi manjše, krajevne - in odgovoriti tudi na vprašanja, zakaj se v gozdičku nedaleč od kranjskega pokopališča in le nekaj sto metrov proč od blokovskega naselja Planina vsako leto ob dnevu mrtvih zbere gruča ljudi, zakaj v kotanji (sredi gozdička) zago-rijo sveče, zakaj sta tod še do nedavnega stali leseni tabli, ki sta tudi javno opozarjali, da gre za grobišča. Na eni od tabel, ki leži zlomljena v bližini kotanje, kjer so vidni ostanki sveč in cvetja, je napis že zelo obledel, vseeno pa je mogoče prebrati, da gre za grobišče dvanajstih sinov slovenskih mater, druga, ki je še do nedelje stala v gozdičku, pa je skrivnostno izginila, na njej pa je pisalo (navajamo po spominu), da so tod pokopani zverinsko mučeni in pobiti sinovi slovenskih mater. Kot navajajo prva pričevanja, naj ne bi šlo samo za eno kotanjo, v katero bi kranjske oblasti maja 1945, torej že po končani vojni, "pokopale" ljudi, ki so jim bili med vojno na poti ali bi jim to utegnile postati kasneje, temveč za precej več kotanj. Bledi napis na tabli izpričuje domnevo o dvanajst mrtvih v eni kotanji; ker pa naj bi bilo, kot že rečeno, takšnih kotanj več, naj bi bilo tudi toliko večje številke o zločinsko pobitih. Nekatera pričevanja sicer govorijo o sto sedemdesetih ljudeh, vendar je treba številko jemati s pridržkom.
Če zgodovinska resnica o narodnoosvobodilnem boju in revoluciji prihaja na dan izpod preproge partijske diktature po kapljicah, naj bi bilo pričevanje, ki ga objavljamo, le ena od kapljic, ki bi pomagala razkriti pravo resnico o preteklosti in tudi o grobišču nedaleč od kranjskega pokopališča. Če v kotanji gorijo sveče in se ob dnevu mrtvih vsakič zbere skupinica ljudi, pomeni, da se ti ljudje ne zbirajo kar tako, ampak iz določenih razlogov in zato, ker zgodovinski spomin še živi.
Prisluhnimo pričevanju zdaj že priletnega moža, ki ima V kotanji po vsej verjetnosti pokopanega brata. "Moj bral ji delal rta avstrijskem Koroškem, k/cr /c vozil lokomotivo Ko se /c za božič 1944. leta vrnil domov, so ga domobranci aretirali in ga hoteli spraviti v svo/e vrste. Brat se je temu upiral m jim j$ kmalu UŠel nazaj na Koroško Ko ic hi-lo konce vojne, se je moral javiti rta komandi v Kran/u Prav tedaj \o tudi mene mobilizirali, morali smo zbrali sto glav živine, ki naj bi jo odpel/ali v Trst. Ko smo se med potjo ustavili v gostilni v Šentvidu, sem pri sosed n/i mizi slišal, kako so se tri. štiri ženske in moški zgovarjali o
tem, da je v škofovih zavodih vse polno domobrancev in drugih, ki so bili med vojno na nasprotni strani. Ko sem to slišal, sem se vprašal: kje pa je moj brat. Ker sem imel modro uniformo in kapo, povsem podobno tisti, kakršno so nosili prvi partizanski oficirji, sem zato, ker so me vsi imeli za kapetana, brez problemov prišel v zavod. Spraševal sem po bratu, nihče ni ničesar vedel, videl pa sem tri kamione, naložene z belogardisti, ki so čakali na transport v Kočevski Rog. Iz škofovih zavodov sem šel naravnost v Kranj, na udbo, kjer so mi rekli, da je brat v Skojji Loki v skupini, ki naj bi odšla delat v Srbijo. V škofjeloški vojašnici so me spet sprejeli z besedami: kaj želite, tovariš kapetan. Povedal sem, da iščem brata. Vse sem pregledal, spraševal tudi druge, vendar ga nisem našel. Vse bolj sem bil v dvomih, kje je moj brat, je še živ ali ni... Odpravil sem se nazaj v Kranj in pogledal, če ni zaprt na sodni-ji. Na rotovžu ali v gradu Kiesel-stein. Po vsem tem, ko nisem zvedel ničesar zanesljivega o usodi brata, sem se odpravil v konzum, tam, kjer je zdaj Delikatesa, da bi za bone nabavil nekaj živil. Med potjo sem srečal znanca z Luž, ki me je vprašal, kje imam brata. Ne vem, iščem ga in ga ne najdem, sem dejal m ga vprašal, ali morebiti on kaj ve. Po tistem sva se kar nekaj časa gledala, zdelo se mi je, da nekaj ve. Ko sem mu obljubil, da ga ne bom izdal, mi je povedal, da brata ni več. da pa se vrača iz gradu Kieselstein, kjer je bil zaprt skupaj z njegovim bratom, in kjer je tudi videl, kako je bilo. Takole je pripovedoval: ko je ura odbila enajst zvečer, so jih dvanajst poklicali na hodnik, med njimi tudi mojega brala, ki sije zaželel, da bi ie enkrat videl domače, komat je tO izgovoril, je že dobil udarce v obraz, potem pa so vse odpeljali v gozdiček blizu Kranja (na robu Planine in tik ob pokopališču), k/cr so jih ustrelili in jih prekrili s prsi'jo. Znanec z Luž. kije zdaj že pokojni, seje tedaj, ko se je vračal iz zapora, ustavil tudi pri bratu.
ki je delal v mestni službi in mu je povedal, da SO se zjutraj že takoj po prihodu na delo odpeljali v gozdiček blizu Kranja, kjer so zasipali neke jame. Usedel sem se na kolo. se odpeljal v gozd in
V jamah, ki so jih skopali Nemci za protitankovske pasti, so našli smrt ljudje, ki se med vojno niso postavili na zmagovalno stran, ljudje, ki niso imeli "pozitivne" in "čiste" preteklosti, tisti, ki so bili novim oblastnikom trn v peti ali bi ji utegnili biti nevarni, precej je bilo tudi primerov, kjer je bila v ozadju maščevalnost, tudi še iz predvojnih časov... Kot mije znano, so med žrtvami, ki so pokopane v kotanjah, v glavnem domačini - iz Kranja in okoliških vasi (Brnika, Luž, Šenčurja itd.).
Vsako leto na dan mrtvih se zbere ob kotanji nekaj ljudi, število pa bi bilo verjetno še večje, če bi ljudje za to vedeli. Spominjam se, da je bila prva tabla v spomin žrtvam postavljena 1945. leta, vendar je izginila, pred nedavnim pa sta stali dve: na eni je napis že precej zbledel, na drugi, ki pa je tudi izginila pred dnevi, je pisalo z lepimi in dobro vidnimi črkami nekako takole: tukaj počivajo zverinsko mučeni in pobiti sinovi slovenskih mater. "
Začeli smo z mislijo, ki smo jo slišali na nedavni okrogli mizi o narodni spravi, naj tudi končamo tako: sprava je namreč tudi pravica do zgodovinskega spomina, odprava zaplembe narodnega spomina, medsebojno odpuščanje storjenih krivic, odrekanje sovraštvu in revanšizmu, priznanje pravice do javnega spomina vsem žrtvam boljševizma in pravice do grobov, imena in priimka, rojstnih in smrtnih podatkov...
C. Zaplotnik
bombažBa predilnica in tkalnica i tržit
BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽlC Tržič, Cesta JLA 14
oglaša naslednja dela in naloge: TKANJE (več delavk)
Pogoji:
- dokončana osnovna šola - II. st. SSI - 1 leto delovnih izkušenj
- 1 mesec poskusnega dela
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba in sicer v roku 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri.
|VGP VODNOGOSPODARSKO fcV^5^ PODJETJE KRANJ
VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Ulica Mirka Vadnova 5
objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta PRODAJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB
1. Poslovni sistem RGB 130 — mali robotron za začetno ceno 1.430,70 din.
2. Kontrolno uro — prihoda in odhoda z dela (DK-6/M INSA - Zemun) za začetno ceno 8.540,40 din (ura ni bila uporabljena).
Ogled zgoraj navedenih osnovih sredstev je v času zbiranja ponudb mogoč vsak dan med 12. in 14. uro v upravni stavbi VGP Kranj, ul. Mirka Vadnova 5, Kranj. Ponudniki morajo plačati 10% varščino od začetne cene na žiro račun prodajalca št.: 51500-601-10201 s pripisom »plačilo varščine«. Kupcu bomo varščino všteti v kupnino, drugim ponudnikom pa jo vrnili v 8 dneh po izbiri. Prometni davek v začetni ceni ni vključen. Pisne ponudbe z dokazilom o plačani varščini je treba poslati na naslov podjetja v zapečateni ovojnici / oznako »Komisija za osnovna sredstva      pisna ponudba     ne odpiraj« najkasneje v 10 dneh po objavi oglas.-.
Najugodnejšega ponudnika bomo obvestili najkasneje v roku 10 dni po potrjeni izbiri. ♦
m^mmiwmGi*AS  12. stran
Petek, 23. februarja 1990
ČLOVEKOVE PRAVICE SO IZPIT, NA KATEREM JE PADEL SOCIALIZEM
Država na zatožni klopi
JOŽE KOŠNJEK
Leta 1764 je Cesare Beccaria terjal takšno pravno in politično ureditev države, da bo ljudstvo vzkliknilo: mi nismo sužnji, nas varujejo zakoni! V Jugoslaviji nima nihče razlogov za takšen vzklik. Naša država je veliki obtoženec zaradi kršenja temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin, nasilja države in politike nad posamezniki in narodom, zaradi političnih procesov, v katerih se pravo sprevrača v orožje politike, zaradi političnih zapornikov in groženj ter terorja nad tistimi, ki se sedaj v primeru Kosova in na Kosovu zavzemajo za pravice, ki so vsakemu človeku naravno dane, so univerzalne, ne pa dobrohotni dar države, režima, kongresa, mitinga ali resolucije. Pravna država je tista država, v kateri zakone najbolj spoštujejo tisti, ki so jih napisali in sprejeli in oni, ki so zadolženi, da jih uresničujejo, šele potem pa državljani.
ralnih, pretveza za ohranitev politične oblasti. To je napačno razumevanje pravne države ali cinično sprenevedanje. Prave vrednote pravne države so legitimnost oblasti in kazenske zakonodaje, ki je povsod najizrazitejši dokaz o stopnji varovanja človeka in njegovih pravic, pluralistični politični sistem, omejenost represije na skrajna sredstva in politična neodvisnost sodstva. Vrhunec zlorabe pravne države pa so politični procesi, razglasitev mirnih demonstracij za divja-
Zaradi vpliva tujine in skrajnih primerov kršenja temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin so tudi v Jugoslaviji nastajali različni organi za varovanje človekovih pravic, med njimi tudi forum za
svoboščin, ki je oktobra leta 1988 začel delovati pri slovenski SZDL, posebno mesto. Ljubljanski univerzitetni profesor, mednarodno priznani pravni strokovnjak dr. Ljubo Bavcon (sveta se je prijelo popularno
Dr. Ljubo Bavcon: Nista dovolj samo ustava in zakonodaja
Svet je imel največ problemov z represijo. Pokazalo se je, da se skozi kazensko pravo in kaznovalno pravo v širšem smislu in v njegovi praktični izvedbi razodeva bistvo neke državne, družbene ureditve. Tu je bilo intervencij največ, pa tudi v povezavi z grozečim grozljivim dogajanjem na Kosovu, ki bi, če bi se razširilo na vso Jugoslavijo, pomenilo strahovit korak nazaj v čase pred dogodki v Romuniji in drugih vzhodnoevropskih državah. Zagotoviti je treba varovanje prve generacije človekovih pravic, pravno varnost na ravni ustave, zakonov in drugih okvirov za delovanje države. Dilem je veliko, pokazale so se tudi ob prepovedi mitinga v Ljubljani: ali to pomeni kršitev človekovih pravic, pravice do svobode gibanja, ali pa je to upravičeno, legitimno dejanje, ko mora neka demokratična družba z represivnimi sredstvi varovati, braniti doseženo stopnjo svoje demokracije. To se ni zgodilo prvič v zgodovini. Švica se je morala v letih 1938 - 1948 varovati pred napadi nacizma, agenti, ki so hoteli Švico spraviti pod okrilje nacizma. Sprejeli so štiri odredbe za varovanje demokracije, ki so hudo poseganje v človekove pravice, pravi vzorec totalitarne demokracije. Res so to leta 1950 v veliki meri spremenili, vendar so nekatere določbe v švicarskem kazenskem zakonu še danes. Ko so jugoslovanski pravni strokovnjaki leta 1951 izdelovali prvi jugoslovanski kazenski zakonik, so se v veliki meri zgledovali po Švici. V sistemu lastninskega pluralizma bo boj vseh proti vsem za večji kos kruha. Šibki, po fizični moči, po intelektualni, oblastveni, bodo v slabšem položaju. Zato bo treba več pozornosti nameniti socialnim, ekonomskim in kulturnim pravicam, tako imenovani drugi ali tretji generaciji človekovih pravic. Vsaka oblast bo morala vzpostaviti pravno državo. Ta se pa ne vzpostavlja samo z ustavo, z zakonodajo, mitingom, resolucijo ali kongresnim sklepom. Gre za dohitevanje standardov kulture in civilizacije, vendar ne nasploh, ampak predvsem pri ljudeh, ki so nosilci politične in gospodarske moči. To so strpnost, toleranca, sprejemanje drugačnosti kot enakopravne in ne čudaške, moč argumenta namesto argumenta moči, vladavina prava namesto interesov nosilcev politične in gospodarske moči. Sam se že kakih 40 let borim s stalinistično-boljševiškimi manirami tedanje vladajoče partije, ki so bile značilne po političnih in človeških diskvalifikacijah ljudi, ki so drugače mislili, po denunciranju ljudi javnemu tožilcu, po neverjetnih fantazijskih sumni-čenjih, podtikanjih, na njih zgrajenih konstrukcijah o sovražnikih, po revanšizmu. Moja generacija, sam s tem nisem imel nobenega opravka, je izvršila nacionalizacije, konfiskacije, v imenu pravice. Sprašujem: bomo sedaj vzpostavljali novi red na isti način, z istimi metodami, ali bomo naredili korak h kulturnosti, človečnosti. Ali bomo terjali absolutno pravičnost, tudi če svet propade. Hudo zlo bi bilo, če bi metode, ki smo jih včeraj uporabljali v imenu človeka in socializma, danes uporabljali v imenu demokracije in pravne države."
varovanje človekovih pravic pri zvezni konferenci socialistične zveze, pa skupine v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Ljubljani (proces zoper četverico), vendar ima svet za varstvo človekovih  pravic  in temeljnih
ime "Bavconov svet") je združil okrog sebe 28 uglednih pravnikov, politikov in javnih delavcev, različnega političnega prepričanja, vendar odločenih, da s svojim znanjem in družbenim ugledom priborijo
Dr. Peter čeferin: zakaj prav Kosovo
"Poznamo jasno definicijo političnega procesa: politični proces je proces, koje pravo le sredstvo za doseganje političnih ciljev. S tem se ne srečujemo samo na kazenskopravnem področju, ampak tudi v drugih vejah prava, na premoženjskopravnem področju, pri arondacijah, nacionalizacijah, ekspropriacijah. Pogosto so nas spraševali, zakaj se toliko uzkvarjamo s kršitvami človekovih pravic na Kosovu, zlasti albanske narodnosti. Nasilje nad ljudmi se lahko izvaja v najrazličnejših oblikah, lahko je psihično ali fizično, lahko ga izvajajo posamezniki ali skupine. Nasilje pa lahko izvaja tudi država. Kadar pa nasilje doseže kosovske razsežnosti, imenujemo to državni terorizem, državno nasilje. Ker je to uperjeno izključno zoper Albance, je razumljivo, da se največ ukvarjamo s tem."
Bebler: Pomoč
Darja Lavtižar zapornikom
"Zaradi velikih dogodkov smo zanemarjali drobne probleme, ki pa jih je bilo na našem svetu tudi precej. Veliko so pomagali že naši nasveti, kam se človek lahko obrne v stisku, kje je pravi naslov. Pomemben uspeh pa smo dosegli pri obravnavi razmer v naših zaporih, kjer je vlogo glavnega misijonarja opravil dr. Čeferin. V Sloveniji so razmere v zaporih na višji ravni, vendar ne na takšni, da bi bili lahko zadovoljni. Naš svet je dosegel, da se smejo zaporniki brez kontrole odgovornih obračati na naš svet."
človekovim pravicam in državljanskim svoboščinam v Sloveniji, pa tudi v Jugoslaviji domovinsko pravico. Seveda v sodelovanju z vsemi ljudmi, družbenimi skupinami in institucijami dobre volje, da bi neizogibne konflikte reševali na de-
nje teroristov, ki jih je treba streljati v hrbet (90 odstotkov mrtvih in ranjenih je bilo ustreljenih na ta način). Med zlorabe spada domnevna ogroženost države, celovitost države, ki je pri nas postala višja vrednota kot pravica do samoo-
Žaljive igre s kmeti
Svet se je loteval tudi krivic, povzročenih v sodnih procesih, ki so bili v bistvu politični, v letih 1946 - 1954. Mednje sodijo Nagodetov proces, duhovniški procesi, nekateri "agentski in gestapovski" procesi, procesi zoper informbiro-jevce. Nekateri ljudje so bili obsojeni za dejanja, ki niti tedaj niso imela značaja kaznivega dejanja, oziroma takega dejanja sploh storili niso. Dr. Peter Čeferin se ukvarja predvsem z arondacijami. Takole pravi: "Pri teh stvareh je treba paziti, da se ne bi nekomu popravila krivica na račun krivice drugemu. Takratni zakon o arondacijah je terjal, da se zemlja kmetu odvzame, vendar se mu dodeli druga. Ce to odkloni, se mu da denar. Ta odškodnina ni bila pravična, ampak minimalna, za kmeta žaljiva. Arondacijske komisije pa so žal poslovale tako, da so imele samo eno zemljišče za 100 kmetov, ki je bilo 20 kilometrov stran in je nihče ni hotel vzeti, prav tako pa tudi ne denarja, žaljivo nizkega, ki pa se je deponiral na sodišču, propadal brez obrestovanja. Tragedija se je nadaljevala s tem, da zemlja, ki so jo dobili kombinati, sploh ni bila obdelana. Potem pa se je ta ista, njihova zemlja, dajala ljudem v zakup. Kako to popraviti? Samo z novim zakonom in politična klima v Sloveniji daje upanje za to."
mokratičen, kulturen in civiliziran način. V prvi izjavi za javnost je svet zapisal, da konflikti v Jugoslaviji ogrožajo ustavnost in zakonitost, obenem pa tudi človekove pravice.
Svet, ki je v poldrugem letu stkal tudi dokaj trdne vezi z mednarodnimi forumi za člo-večanske pravice (Amnestv International, Helsinška federacija za človekove pravice, Organizacija združenih narodov). Pomen teh vezi je dvojen: svetovna javnost je seznanjena z varovanjem človekovih pravic in svoboščin v Jugoslaviji, mi pa smo dobivali izkušnje in standarde, kako človekove pravice varujejo drugje po svetu, predvsem v Evropi.
Nad 400 ljudi se je v poldrugem letu delovanja sveta obrnilo po zaščito ali nasvet. Največ zadev se je nanašalo na delovanje države, na kršenje zakonov, na kršenje z ustavo in zakoni zajamčenih pravic. Ljudje so se pritoževali zaradi najrazličnejših stvari, kar kaže na široko razumevanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin, pa na rastočo zavest ljudi, da jih mora država varovati, ne pa izigravati. Vsaj za Slovenijo lahko rečemo, da so dobile človekove pravice in državljanske svoboščine domovinsko pravico, kar pa za lep del Jugoslavije ne moremo trditi. Mnogo priseg in opravičil za dejanja, tudi nasilna, je lažnih, nemo-
dločbe, ena temeljnih človekovih pravic.
V torek je svet za varstvo človekovih pravic poročal republiški konferenci Socialistične zveze Slovenije, nanjo pa so bili povabljeni tudi predstavniki vseh drugih slovenskih strank, vendar žal njih ni bilo na seji, čeprav imajo vse stranke v svojih programih človekove pravice za prvo ali eno od prvih programskih načel.
Po torkovi seji republiške konference Socialistične zveze Slovenije, ki je postala samostojna politična stranka, svet pa s svojim nadstrankarskim značajem ne sodi več v njen okvir, ni bojazni, da bi delo sveta zamrlo. Svet dela naprej, njegova zanesljiva prihodnost pa je nova republiška skupščina, ki bo z zakonom ustanovila svet, neodvisen, pluralistično in strokovno sestavljen, s pristojnostjo, da od državnih in drugih organov neodvisno terja potrebno dokumentacijo in pojasnila. Nedvoumno je bilo soglasje, da tudi sestavo novega sveta predlaga dr. Ljubo Bavcon, večina sedanjih članov pa je že izrazila pripravljenost sodelovati še naprej.
Povsem odveč je vprašanje, ali je v demokratičnejši družbi, ki v Sloveniji nedvomno nastaja, takšen organ še potreben. Vsaka oblast, še tako demokratična, nosi v sebi nevarnost zlorabe človekovih pravic. Te so
Obsežna dokumentacija
Svet za varstvo človekovih pravic razpolaga z obsežno dokumentacijo. Sicer pa je zanimiv pregled, s čim vse se je ukvarjal svet. Iz poročila povzemamo bistvene, večje zadeve: pozivi in izjave zoper nasilje, pobude za pomilostitev političnih zapornikov, pobuda za neposredne stike zapornikov s svetom za varstvo človekovih pravic, poziv k varovanju človeka ob 200 letnici Francoske revolucije, problematilca pobeglih romunskih državljanov k nam in zahteva, da se teh ljudi ne vrača v Romunijo, kjer bodo nad njimi izvajali represalije, pobude za spremembe ustave Slovenije in Jugoslavije, pobuda za ukinitev vseh zakonov s področja svobode mišljenja in izražanja, protesti zoper tajne Uradne liste (kva-zi pravni sistem), proces zoper četverico, zaščita Azema Vlla-sija, razjasnitev usmrtitve domobranskih in drugih vojaških enot, pobuda za popravek krivic obsojenim na povojnih političnih procesih, problematika Jehovih prič med služenjem vojaškega roka itd.
preizkusni kamen iskrenosti vsake oblasti. To je izkušnja Evrope, kjer sicer ne gre več za hude zlorabe temeljnih pravic, ampak za varovanje socialnih, kulturnih in gospodarskih. Ker so pravice univerzalne in široke, je tudi možnosti za njihovo omejevanje veliko. Tudi Slo-
venci še nimamo razloga, da se trkamo po prsih. Še vedno ne znamo kulturno in civilizacijsko sprejemati drugačnosti, še vedno smo gluhi za težave nemočnih, užaljenih, oškodovanih. Za organe nove slovenske oblasti je to velika obveza.
GROBIŠČA
BREZ KRIŽA ALI ZVEZDE
V času številnih in presenetljivih sprememb, ko posamezni dogodki iz preteklosti dobivajo doslej zamolčano vsebino in ko zgodovinske osebe in osebnosti dobivajo resnične obraze, se še vedno najdejo ljudje z omejenim spominom, ki poskušajo s psovanjem in zastraševanjem posameznikov preprečiti nove poglede na preteklost. Ne morejo in nočejo razumeti, da je za vedno minil čas, ko je bila razlaga zgodovine absoluten monopol partije in od nje pooblaščenih in na-ročnih »zgodovinarjev«, ki so se zavestno odrekli strokovnosti in se vdano vpregli v voz ponarejenega, prikrivanja in prikrojeva-nja.
Še ni dolgo tega, ko sije bilo treba naštete zapise ali knjige o naši preteklosti sposojati in seveda tudi prebrati onstran meje. Skoraj nikomur ni prišlo na misel, da bi te vrste pisanja skušal prinesti domov in tako tako tvegati, da bi jih v prtljažniku avtomobila odkrilo budno oko čuvajev naših meja in naše omejenosti. Verjamem, da so bili kar številni takšne vrste potniki, ki so se domov preko meje vračali s praznimi prtljažniki in s polno glavo podatkov in novih znanj. Danes je moč že tudi v Sloveniji prebrati knjige, kot sta Križpotja in Trilogija (Vetrinj — Teharje — Rog) ter zapise posameznikov, živih prič zločinskega obnašanja tistih, ki so nam pozneje predavali o svetlih tradicijah, nam pripovedovali, kako se nismo uklonili in se spraševali: »Še pomnite?« Seveda pomnijo, a vztrajno molčijo in žaljeno zavračajo vsakogar, ki jim ne verjame in ki to na glas tudi pove. Vabila k dialogu odklanjajo, javne pozive, naj vendar že spregovorijo, ignorirajo. Molčijo in pomnijo, pri tem pa pozabljajo, da pomnijo tudi drugi in da iz pričevanj starejših in staršev pomnimo tudi potomci. Ob branju že omenjenih knjig in zapisov, objavljenih v raznih revijah, je videti, da je malo krajev, ki niso tako ali drugače zaznamovani z grobišči brez križa ali zvezde. Tudi moj kraj ni izjema in tudi tu žive ljudje, ki pomnijo. Množičen pomor v Mlačci, ob cesti v Rodovno, je bil dolga leta le »dogodek, o katerem se ne sme govoriti«. Če so se ljudje o tem sploh pogovarjali, so pri tem budno pazili, da bi kakšne besede ne ujelo otroško uho, saj bi otrok s svojo klepetavostjo lahko storil staršem hudo škodo, saj se »o tem ne sme govorili!« Pa je dobri dve desetletji po »dejanju, o katerem se ne sme govo-
riti«, silovit naliv odplavil grobišče na pobočju Mežaklje in dejanje obelodanil tako, da so se pobeljene kosti in lobanje znašle povsem na planem, vsem na očeh. Storilci »dejanja, o katerem se ne sme govoriti«, so brezhibno opravili vlogo tožilca, sodnika in rablja, slabše pa so se izkazali v vlogi grobarja. To njihovo slabost je popravil dovški mežnar, zbral razmetane kosti in jih odpeljal tja, kamor sodijo — na pokopališče. V mojem kraju pa še vedno živita dve vrsti ljudi: eni pomnijo, kaj so storili in o tem molčijo, drugi po pomnijo, da nič ni tako skrito, da bi nekoč ne postalo očito. Ob dejstvu, da danes o »dogodku, o katerem se ne sme govoriti«, zasebno govorijo tudi člani Zveze borcev, je treba dodati le še poziv njihovi krajevni ograni-zaciji, naj tudi ona, ne le njeni posamezni člani, začne pomagati pri pisanju praznih strani krajevne zgodovine. Pri tem ne gre samo za Mlačco, tu so še selitve kmetov v Kočevje, misterij »bele žene«, onečaščenja in rušenja verskih znamenj, kraje nacionalizirane privatne lastnine. V nasprotnem primeru se bo organizacija sama obsodila na žalosten konec na smetišču zgodovine, kot v članku z dne 28. januarja 1990 pravi Ivo Žajdela. Glede napovedi novih njig in zapisov, ki bodo na doslej nedopusten način osvetljevali preteklost in ob napovedanem ponatisu Črnih bukev v Sloveniji, naj opozorim na veliko resnico, zapisano pred skoraj dvajsetimi stoletji: Karkoli je bilo napisano pred nami, je bilo napisano v naše poučeje. Naš pas je čas branja zapisanega in čas poučenja.
Alfred Šprag*«
Petek, 23. februarja 1990
EKONOMIJA IN FINANCE
13. stran m>mm:
GLAS
Potrošniške invazije čez mejo
Ne čudi nas več dejstvo, da se kolone vozil, namenjene čez Ljubelj in Koren, vsak dan bolj množijo in da je v trgovinab onstran meje vsakokrat tolikšna gneča, kot bi delili zastonj. Skoraj vsi osnovni življenjski proizvodi so 20 do 30 odstotkov, nekateri pa tudi za polovico ali še enkrat cenejši kot pri nas. Zadnjič smo se ozrli po cenah prehrambenih izdelkov, tokrat pa po nekaterih ostalih, kjer so očitne razlike v ceni močno bodle v oči. Kot nam je znano, so se tudi na naših prodajnih policah že znašli izdelki, ki smo jih vajeni kupovati v Avstriji, denimo čokolada Milka, ženske nogavice. Za oboje velja, da je cena pri nas še enkrat bolj zasoljena. Podobno velja tudi za belo tehniko. Go-renjevi izdelki se onkraj meje dobijo precej ceneje in celo z vsemi carinskimi dajatvami bi si z nakupom v Avstriji prihranili kak tisočak.
Avstrijci v povprečju zaslužijo dvakrat ali trikrat več kot mi, osnovni življenjski proizvodi pa so jim na voljo za še enkrat nižjo ceno. Seveda drži, da za kvalitetnejše blago plačajo
več, toda v naših trgovinah za vsakdanje potrebščine, zlasti hrano, žal ne drži, da bi revnejši lahko izbirali med dražjim (in boljšim) in cenejšim (in slabšim).
	Kranj	Borovlje
	v din	v asch
ribe v konzervi	12 do 16	10
nogavice	21	11
brisače	65 do 92	40
žarnica za reflektor	70	34
lak za lase	85	22
punčka Barbie	265	169
pralni stroj Gorenje	9.900	4.500
štedilnik	9.600	3.500
hladilnik	5.100	5.000
»friteza«	2.500	990
(cene smo zaokrožili)
GRADIŠ ŠKOFJA LOKA
TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA, n. sol. o.
SGP TEHNIK ^SBTbJSSA
SPOŠTOVANI GRADITELJI!
Verjamemo, da tudi vam v teh časih ne uspeva vse tako, kot ste planirali, zato vam želimo pomagati vsestransko tako operativno, kot tudi tehnično z nasveti in rešitvami.
Smo proizvajalci betona, betonskih izdelkov (betonski bloki, cevi, robniki itd.) in registrirani za izvajanje vseh vrst gradbenih del. Tudi pri vas bi se želeli dokazati s kvaliteto in uslugami, ki jih morda niti ne pričakujete od nas. Pripravljeni smo vam izvesti ali pomagati pri zemeljskih delih, transportih, opaženju, armiranju, betoniranju, zidanju, ometavanju, ostrešjih, krovskih, kleparskih, vodovodnih delih itd. z vašim ali našim materialom. Faza gradnje ali obseg del nista ovira. Možnosti sodelovanja je res veliko, zato se oglasite pri nas in se prepričajte.
Ali ste že razmišljali, da lahko z našo celotno uslugo gradite ceneje in z garancijo?
Tel.: 064-620-375
Se priporočamo!
Cenejše olje
Prvo potezo je naredila zvezna vlada, ki je dovolila intervencijski uvoz 20 tisoč ton jedilnega olja, drugo pa so naredili slovenski oljarji, ki so pocenili olje, tako da bo njihovo še cenejše od uvoženega. Skupaj z januarsko pocenitvijo bo zdaj olje za 20 odstotkov cenejše kot decembra. Drobnopro-dajna cena sončničnega olja iz Slovenske Bistrice bo po novem 17,90 din za liter (proizvodna cena je 13,50), liter rastlinskega olja bo okrog 17,30 din (proizvodna cena 13,10), najcenejše pa bo sojino olje, ki bo po 16,30 din (proizvodna cena je 12,30). Pocenitev bodo izpeljali v nekaj dneh, tako kot oljarji zalagajo trgovine.
ma
NOVO TINA
PROIZVODNJA DELIKATES
Ponudba za pizzerije, gostilne, hotele in druge sladokusce
ŠAMPINJONI, OLIVE IN DRUGE DELIKATESE PO NIŽJIH
DISKONTNIH CENAH! Naročila
sprejemamo vsak dan neprekinjeno po tel. št.: 061-841-277.
Tina, Nasovče 18/a, Komenda
Iskra Telekom
Tisoča telefonska centrala SI 2000
Kranj, 20. februarja - V Iskri Telekom, ki je javnosti še vedno bolj znana s starim imenom Te-lematika, so v torek predali kupcu, Fakulteti za strojništvo v Ljubljani tisočo malo digitalno telefonsko centralo SI 2000. Kot so povedali na novinarski konferenci, to tudi pomeni, da so doslej prodali že milijon telefonskih priključkov telekomunikacijskega sistema SI 2000.
Podatek o tisoči prodani telefonski centrali SI 2000 je zanimiv že zaradi razmer, v katerih je nastajala. Zamisel o razvoju takšne centrale se je že sredi sedemdeseetih let porodila inženirju Antonu Moharju, štiri leta kasneje so jo predstavili na mednarodnem simpoziju v Parizu, kjer je vzbudila precej zanimanja. Da so prototip izdelali šele 1982. leta, so krive predvsem tedanje razmere, ki so bile zelo nenaklonjene domačemu znanju in razvoju (popolna zapora uvoza investicijske opreme in embargo na uvožene sestavine).
Iskra Tel, mešano podjetje, ki sta ga lani ustanovila Iskra Telekom in zahodnonemški Siemens, je lani prodala za 57 milijonov dolarjev telefonskih priključkov, od tega za 19 milijonov dolarjev na tuja tržišča. Central in priključkov iz sistema SI 2000 so prodali za devet milijonov dolarjev in sicer v Sovjetsko zvezo, Iran, Turčijo in v ČSR.
KOLIKO JE VREDEN DINAR
Avstrija	100	99,4498
Nemčija	100	700,0000
Italija	100	0,9434
Švica	100	790,9867
ZDA	1	11,6654
ČRNA BORZA
Večje povpraševanje
Čeprav lahko devize kadarkoli in kjerkoli kupite v banki, če le imate dovolj cvenka in pa seveda potrpljenja, ki je božja mast, da čakate v vrsti, je povpraševanje po devizah pri črnoborzijan-cih v zadnjem času izredno naraslo, ponudba pa je sila skromna. Vse bolj se namreč širijo govorice, da bo dinar le težko zdržal v razmerju 1:7 do marke, če mu bo to do konca junija le uspelo, bo pa potem padel. Tako vedo povedati tudi črnoborzijanci, naval pri njih pa si kaže razlagati s tem, da ljudje pač raje zamenjajo dinarje na cesti mimogrede, kot pa postavati v tistih mučnih vrstah. Največje povpraševanje po devizah je ob plačilnih dneh, šticunge pa so seveda povsem razumne in v mejah bančnih provizij. Z dolarji na črni borzi še vedno ni nič.
Finančni izvedenci po svetu pa si niso povsem enotni, kaj bo prinesla napovedana monetarna unija obeh Nemčij. Največ jih meni, da bo zahodnonemška marka zgubila na vrednosti, ker bo denarna spojitev z Vzhodno Nemčijo vplivala inflatorno. Najdejo pa se tudi takšni, ki mislijo, da bo marka ostala pri svojem.
država	devize	dinarji	predplačilo
Avstrija ZRN Švica ZDA	100 ATS 100 DEM 100 CHF 1 USD	100 707 785 ni ponudbe	0,5 % 1 % 0%
but
I bombažna predilnica in tkalnica i tržič
Cesta JLA 14 Tržič
vzame v najem
za nedoločen čas 3-sobno komfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem na relaciji Tržič - Kranj. Ponudbe sprejemamo po telefonu 50-571, int. 204 ali pisno na naslov BPT Tržič, Cesta JLA 14, Tržič, splošno področje.
TRIKON" Kočevje
Tovarniška prodajalna KRANJ
Janka Puclja 7 (Trg Rivoli)
VELIKA IZBIRA HLAČ ZA VSO DRUŽINO
• potrošniško posojilo za nakup v vrednosti nad 1.000,00 din
• prodaja na 4 obroke
• 1. obrok - 20 % polog
Delovni čas: od 8. -12. ure In od 14. -19. ure sobota: od 8. -13. ure Tel.: 36-696
LOKA SVOJIM KUPCEM V SVOJIH PRODAJALNAH
Ar)|(( I Redna MP Znižana MP
cena cena
Vino Grajsko črno 1/1 SVL Vino Laški rizling 1/1 SVL Pivo Grand 1 /2 Union Mineralna voda RADENSKA 1/1 LOKA KAVA pražena - 1 kg LOKA KAVA mleta - 1 kg Moka tip 500 5/1 SENTA Moka tip 500 2/1 SENTA Moka tip 500 1/1 SENTA Olje jed. CEKIN 1/1 KŽK Sladkor kristal prosti Sladkor kristal 1/1.2/1,5/1
trgovsko podjetje
LOKA
ŠKOFJA LOKA
@©mi»3J©rE3IGLAS   14. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
Petek, 23. februarja 1990
Deset velemojstrov na Bledu
Bled, 23. februarja - Udeležbo na 11. šahovskem festivalu Intertrade na Bledu, ki bo od I. do II. marca je potrdilo 10 ša-histov in šahistk z velemojstrskim naslovom: Svešnikov (SSSR), Ghitescu (Romunija), Raičević, Vukić, Abramović, Ći-rić, Janošević in S. Nikolić ter med ženskami Muresan (Romunija) in 10 kratna državna prvakinja Lazarevićeva. Prijave še niso zaključene, tako se lahko pričakuje še vrsta dodatnih prijav močnejših. Predvideva se udeležba okrog 150 igralcev in igralk iz 10 držav, kar bo prvovrsten šahovski dogodek, ki ne bo zaprt za mlade slovenske igralce in igralke.
Skupni nagradni sklad je 70.000, tako da je prva nagrada na moškem turnirju 10.500, na ženskem 5.250, na hitropotez-nem 4.000 in na turnirju v rapid šahu 8.000 din. Igrali bodo v bistroju hotela Toplice, prijave sprejemajo v igralni dvorani I. marca do 15. ure, prvo kolo pa se prične ob 16. uri. Igra se vsak dan od 16. - 22. ure, prekinjenih partij ni. Hitropotezni turnirje na sporedu v nedeljo, 4. marca, ob 9. uri, turnir v rapid šahu pa 10. in 11. marca. Pričetek 10. marca ob 9. uri.
V. Perovič
15. pokal Loke
Škofja Loka - To soboto in nedeljo prirejajo loški smučarji 15. tekmovanje v alpskih disciplinah za pionirje Evrope. S pripravo prog imajo velike težave, vendar požrtvovalni člani smučarskega kluba Alpetour zagotavljajo, da bodo mladi tekmovalci imeli solidne pogoje za tekmovanje, ki bo po vsej verjetnosti samo v veleslalomu in to v soboto in nedeljo. Doslej so prijavljeni tekmovalci iz Avstrije, Bolgarije, Čehoslovaške, Finske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Sovjetske zveze in Jugoslavije, zelo verjetno pa bodo prišli še mladi smučarji iz Madžarske, Italije in ZRN. Pokroviteljstvo ima že več let ljubljansko podjetje Emona, veliko pa prispevajo tudi druge delovne organizacije iz Slovenije, sicer ne bi mogli izvesti tako zahtevnega tekmovanja, ki je med mladimi smučarji Evrope zelo priljubljeno; kar potrjuje dejstvo, da je večina sedanjih tekmovalcev svetovnega pokala nastopalo na Pokalu Loka, ki se je začelo leta 1973 ob praznovanju 1000 - letnice Loke. Nekateri tekmovalci, ki so nastopili na prvem pokalu Loke tekmujejo še sedaj, med njimi tudi letos zelo uspešna Nemka Re-gine Mosenlechner. Takrat je edino medaljo za našo ekipo dosegla Jana Valič-Klobovs in sicer bronasto v veleslalomu. V poznejših letih so tu nastopali vsi naši sedanji reprezentantje. (Petrovič, Svet, Šareč, Grilc, Žan, Robič in drugi). Tako bo tudi letošnje tekmovanje napoved bodočih zvenečih imen svetovnega slovesa.
Spored tekmovanja je tak: danes ob 18.30 slovesna otvoritev tekmovanja pred zgradbo občinske uprave na Mestnem trgu, jutri in v nedeljo bo na Soriški planini veleslalom s pričet-kom med 9. in 1-0. uro, kar bo sklenjeno na seji tekmovalnega odbora. Ločani, ki so vedno pokazali veliko zanimanja za to pomembno mednarodno smučarsko tekmovanje, bodo zagotovo tudi letos do mladih smučarjev zelo pozorni.
Peter Pokom
Kolesarstvo
Žiga Bajt zmagal na državnem prvenstvu v ciklokrosu
V Novem Sadu je bilo v nedeljo državno prvenstvo v ciklokrosu za vse kategorije. Razen kolesarjev Roga so bili na startu vsi najboljši kolesarji iz vseh slovenskih in jugoslovanskih klubov. Zelo dobro so se uvrstili tudi kolesarji kranjske Save. Se posebej je zablestel Žiga Bajt, ki je v konkurenci mlajših mladincev prepričljivo zmagal. S tem je dokazal, da je trenutno v samem vrhu v svoji kategoriji.
Pri starejših mladincih je naslov osvojil Kranjec iz Krke, na drugo mesto pa se je uvrstil Savčan Franci Pilar, ki je s tem dokazal, da tudi v letošnji sezoni meri na najvišje rezultate.
Zelo zanimiva in napeta je bila dirka članov, saj se do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Na koncu je imel največ moči Papež (Krka), vendar pa Pagon ni zaostal veliko in seje uvrstil na drugo mesto. Dober je bil tudi Bertoncelj, ki je bil četrti. Rezultati: Ženske: 1. Eva Hatala (Mladost N. Sad), 2. Bojana Ni-količ (Mladost N. Sad), 3. Marjeta Sajovec (Krka Novo Mesto) Ml. mladinci: 1. Žiga Bajt (Sava Kranj), 2. Jože Zupane (Videm Krško), 3. Uroš Murn (Krka) St. mladinci: I. Igor Kranjec (Krka), 2. Franci Pilar (Sava), 3. Gorazd Štangelj (Krka) Člani: 1. Sandi Papež (Krka), 2. Aleš Pagon (Sava), 3. Janez Božič (Krka), 4. Igor Bertoncelj (Sava) Mat'pž Zevnik
OBRTNO PODJETJE ZA POPRAVILO IN IZDELAVO TEHTNIC
POPRAVILA KAVNIH MLINČKOV IN MESOREZNIC 64000 Kranj, Benedikova 1
Obrtno podjetje za popravilo tehtnic TEHTNICA Kranj, Benedikova 1, razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
— DIREKTORJA DO
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri
— da ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah in opravilih.
Mandatna doba za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razisa na naslov: Tehtnica Kranj, Benedikova 1, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Jeseničani v peti tekmi, po kazenskih strelih, premagali Olimpijo iz Ljubljane
Hokej za dobre živce
Jesenice, 20. februarja - V peti, odločilni tekmi za drugega finalista jugoslovanskega državnega prvenstva v hokeju na ledu, je Olimpija po drugi tretjini vodila že s 3 : 0. V zadnji tretjini je bilo Jeseničanom 10 minut dovolj, da so izenačili na 3 : 3 in po kazenskih strelih zmagali s 5 : 3. To je bil hokej za dobre živce.
Jeseničani tako slabo kot v prvih dveh tretjinah že dolgo niso igrali. Drsali so počasi, slabo vodili plošček, slabo podajali, pa skoraj nič streljali na gol ljubljanskega vratarja Bolte. Olimpija je z organizirano, enostavno igro vladal na ledu in Beribak, Kontrec in Ryan so dosegli za končno zmago kar zadovoljivo prednost. Ko se je tudi največjih optimistov glede zmage Jesenic že loteval obup, je bilo dovolj 10 minut, da so Jeseničani izenačili. Zaigrali so svojo igro, ponovili zanje veljavno pravilo, da iz že nemogočega še potegnejo mogoče, in z zadetki Mlinarca, Horvata in Razingerja izenačili. Njihov nalet je bil silovit in če ne bi gledalci začeli metati na led raznih predmetov, zaradi česar je bila tekma prekinjena, led pa ponovno očiščen, bi bila zmaga dobljena že v rednem delu.
O zmagi so torej odločali kazenski streli, pri katerih imajo Jeseničani z Olimpijo slabe izkušnje. V vrata je najprej stopil jesenjški vratar Cveto Pretnar, nedvomni junak torkove tekme. Streljal je Kuret in zgrešil. Potem je Pretnarja zamenjal Bolta, proti njemu je drsal Raspet in - zgrešil. Nato je zgrešil Ljubljančan Lepša, Magazin pa je za Jesenice zadel. 4 : 3 za Jesenice, prvo upanje na zmago. Nato je zgrešil Kontrec in za njim za Jeseničane Ščap. Pretnarje nato izvrstno ubranil strel Gorenca, Toni Tišler pa je zbegal Bolto in zabil zmagoviti gol. 5 : 3 za Jesenice. Tekma je bila dobljena. Srečno za Jesenice. Če bi bili korak pred finalom poraženi, bi bili sami krivi, saj sta bili prvi dve tretjini katastrofalno slabi.
Košarka
Zaskrbljena obraza na jeseniški
klopi: Brane Jeršin (levo) in tre- Znamenje preobrata. Prvi jeseniški gol. Zabil ga je Mlinarec. (De-ner Vaclav Červenv. sno na tleh v temnem dresu.)
9
Mlajši po vzoru starejših
Tudi mlajše jeseniške hokejske generacije uspešno nastopajo na republiškem in državnem prvenstvu. Starejši pionirji so premagali Olimpijo z 9 : 3, mlajši pionirji pa Ljubljančane prav tako • 3:2? gosteh. V nedeljo ob 17. uri bo na Jesenicah povratna tekma. Mladinci Jesenic pa so premagali Partizana z 9 : 1.
Veselje po zmagi. Jeseniški navijači so skupaj z igralci slavili zmago in vstop v finale.
Slavje jeseniških navijačev, ki so napolnili ledeno ploskev, je bilo nepopisno in seje nadaljevalo na jeseniških ulicah. Upajmo, da bo zanj ponovna
priložnost med finalom z Med-veščakom. Prva tekma bo da-
nes v Zagrebu, druga pa v torek na Jesenicah.
J. Košnjek, slike F. Perdan
Lipje Kokra na kvalifikacijah
Kranj, 23. februarja - Košarkarski klub Lipje Kokra (trgovska organizacija Kokra bo namreč pokrovitelj tega kluba) je uspešno igral v B območni košarkarski ligi, zmagal in se uvrstil na kvalifikacije za vstop v II. slovensko košarkarsko ligo. Prvi del kvalifikacij je bil v Gornji Radgoni, kjer so Kranjčani premagali Fructal, drugi del kvalifikacij pa bo v nedeljo, 25. februarja, v Kranju. Odigrane bodo štiri tekme in zmagovalec gre naprej. Turnir se bo začel ob 10.30 v dvorani na Planini s tekmo Kokra Lipje : Podbočje, ob 12.15 pa bo tekma Fructal : Gornja Radgona. Ob 15.30 bo tekma Fructal : Podbočje, ob 17.15 pa Radgona : Kokra Lipje. Lipje gre na zmago. Na Planini bo zanimiv program. Kokra, ki je za žrebanje vstopnic (vstopnina bo prostovoljna) pri pravila nagrade, bo organizirala tudi modno revijo, sodelovala pa bo tudi plesna skupina. Vabljeni v dvorano na Planini.
J. K.
Ručigajeva priznanja kranjskim športnikom
Pokljuka, 23. februarja -
Odbor za telesno kulturo kranjske občine bo tudi letos podelil športnikom, ekipam, amaterskim delavcem in organizatorjem športa in rekreacije priznanja Borisa Ručigaja. Podelitev bo danes, 23. februarja, ob pol sedmih zvečer v Šport hotelu na Pokljuki. Značke bo prejelo 36 športnikov in 1 organizator športa, plakete 6 športnikov, organizatorjev in strokovnih delavcev, nagradi pa bosta dve. Dobila jih bosta kegljač Boris Benedik in alpinist Andrej Štremfelj.
J. K.
Smučarski skoki
Rakovec zmagal
Planica, 8. februarja - Na
40-metrski skakalnici pokriti z umetnim snegom v Planici so člani Smučarskega kluba Tržič odlično izvedli tekmo mlajših pionirjev A (starih od 11 - 13 let) za Pokal Cockta. Nastopilo je 63 tekmovalcev iz 13 klubov. Najdaljši skok dneva je imel mladi Tržičan Matija Stegnar, ki je pristal pri 37 metrih, sicer pa je v seštevku dveh skokov zmagal Kranjčan Rakovec.
Rezultati: 1. Rakovec (ID Triglav) (36,5; 36,5) 197,6 točke; 2. Radelj (El. Ilirija) 194,3 (36, 36); 3. Stegnar (36, 37) in Grosar (oba Tržič) (36,5; 36,5) oba 194,1 točke; 5. Kavčič (El. Ilirija) 192,0 (36,5; 37 m).
J. Kikel
Vabila, obvestila
Občni zbor Planinskega društva Tržič - Tržiški planinci vabijo člane Planinskega društva in ljubitelje planinstva na občni zbor, ki bo danes, 23. februarja, ob 18. uri v Osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Zapeli bodo pevci kvinteta Bratje Zupan, Jaka Čop pa bo prikazoval diapozitive iz Julijcev.
...     ..v. * J- Kikel
Vabilo trziskim nogometašem in prijateljem nogometa -
Tržiški nogomet se že nekaj let skuša dvigniti iz mrtvila. Kljub skromnim finančnim možnostim želijo tržiški nogometaši dostojno tekmovati v gorenjskih ligah. Kako bo to letos, se bodo pogovorili na današnjem občnem zboru, ki bo ob 18. uri v restavraciji Petrola na Deteljici.
J. Kikel
Občni zbor ŠI) Jakob Štucin Hrastje Prebačevo - Občni zbor bo danes, 23. februarja, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Hrastje. Ocenili bodo preteklo delo in se pogovorili o načrtih za prihodnje, pripravljajo pa tudi novost v kolektivnem zavarovanju članov, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Na zboru bo predstavljena tudi nova body building sekcija.
Kranjčanke igrajo s Sremom - Jutri se bo nadaljevala II. zvezna ženska rokometna liga, v kateri igrajo Kranjčanke. Prvo tekmo nadaljevanja igrajo doma jutri ob 19. uri v dvorani na Planini s Sremom iz Sremske Mitrovice.
Gorenjske košarkarske ekipe gostujejo - V moški slovenski košarkarski ligi gostuje Triglav jutri pri Novolesu v Novem mestu. Klub obvešča navijače, da bo posebni avtobus na tekmo v Novo mesto odpeljal v soboto ob 14. uri izpred hotela Creina. V ženski ligi pa Odeja Marmor gostuje pri Iskri Delti Jezica B, Kranjčanke gostujejo pri Cimosu, Jese-ničanke pa bodo igrale v Ljubljani s Slovanom.
Hokejski spored - V I. zvezni hokejski ligi se začenja su-perfinale med Medveščakom Gortanom iz Zagreba in Jesenicami. Prva tekma bo danes v Zagrebu. Nadaljevalo se bo tekmovanje v I. B zvezni hokejski ligi. V zadnjem kolu je bil na Bledu gorenjski derbi med Bledom in Triglavom, ki so ga dobili Blejci s 6 : 5. Jutrišnji spored pa napoveduje zanimivo tekmo v Kranju med Triglavom in Zagrebom, Blejci gostujejo v Celju pri Cinkarni, drugo moštvo Jesenic pa gostuje v Zagrebu pri drugem moštvu Medveščaka.
Kegljanje - V slovenski moški ligi igra Triglav konec tega tedna doma s Hidro (v prejšnjem kolu so Kranjčani zgubili z Brestom), kegljačice Triglava, ki so v prejšnjem kolu premagale Izolo, pa gostujejo pri Tekstini.
Odbojkarski spored - V II. moški slovenski odbojkarski ligi zahod igrajo mladinci Bleda v telovadnici Linhartove šole v Radovljici ob 16.30 z Bohinjem. Začenja se tudi drugi del II. zvezne odbojkarske lige zahod za ženske. Blejke igrajo jutri ob 17. uri v šolski dvorani na Bledu s Progresom. V I. moški slovenski odbojkarski ligi igra Bled jutri ob 19. uri v telovadnici blejske osnovne šole s Šempetrom, v ženski ligi pa gostuje kranjski Triglav pri Fužinarju.
J. K.
Petek, 23. februarja 1990
RAZVEDRILO,
15. STRAN (MMmmmSLAS
NJENO VELIČANSTVO -
KOZA IN NEVIDNI UMETNIK
škofja Loka, februarja - Zaman je pretekli petek zvečer ob otvoritvi plastik in slik mladega suškega kiparja Metoda Fr-lica nove umetnosti željno loško občinstvo čakalo avtorja. Ni in ni ga hotelo biti. Vendar se obiskovalci tokrat kljub temu niso dolgočasili. Za to je poskrbela koza, ki so jo obiskovalci našli v notranjem prostoru, privezano za osrednji steber. Cisto pravo živo belo in povrhu še brejo kozico z vsemi bobki in dropki vred. Priznati je treba, da se je čisto lepo vedla in je bila ves večer največja atrakcija galerije, da je celo za-
senčila portrete nekaj znanih Ločanov, vse do takrat, ko seje umetnik vendarle pojavil - preprosto je stopil iz omare v zidu. Obiskovalci so sicer gledali v tisto božje oko na beli steni in na njem napis "Frlicovo skrito oko", nikomur pa niti na kraj pameti ni padlo, da bi za njim bilo lahko skritega kaj živega. Le po "placu" so gledali gor in dol, od kod se bo umetnik vendarle pojavil in prišel vsaj na moker zaključek razstaye. Skratka mladi umetnik je poskrbel za senzacijo, o kateri danes govori vsa Škofja Loka in obe dolini. Zdaj je njegova razstava šele postala zanimiva. In kaj o vsem tem dogajanju pravijo Škofjeločani? Franc Novine, akademski slikar: "Za Škofjo Loko je bila otvoritev Frlicove razstave res nekaj posebnega in novega, sam sem pa takih in podobnih otvoritev v svetu že veliko doživel. Posebej v sedemdesetih letih je bilo to zelo aktualno pri nemških umetnikih. V Frlico-vem konceptu se žival sicer izključuje, če bi bila vsebinsko povezana, bi bila morda bolj primerna. Bilo pa je prav simpatično doživetje. Zbudil je pozornost in po Loki danes ta razstava odmeva. Pri nekaterih je morda povzročilo odpor, zame pa je to povsem normalno in tudi ne izključuje kvalitete Frlicovih del. To je pač en na-
/O   ljubljanska banka
GORENJC FORMU
BANKA
RIHRANKA
KVALITETNE INFORMACIJE NE DOBIMO S TEHNOLOGIJO, TEMVEČ JO PODA ČLOVEK
KJE?
Na sedežu LB - Gorenjske banke d.d., Kranj (C. JLA 1) preko informativno svetovalnega mesta.
KAJ?
Informacije s finančnega področja, novosti in spremembe v bančnem sistemu, svetovanje in pojasnjevanje o poslovanju Gorenjske banke (obrestne mere, vezave, krediti, trgovinski
posli,...)
Pač vse, kar pričakujete od bančne institucije.
KDAJ?
Za začetek, od 1. marca dalje
vsak ponedeljek in petek: od 11,00 do 13,00
ter vsako sredo: od 14,00 do 16,00
kasneje pa še pogosteje, odvisno od vaših želja.
KDO?
Vsako prvo sredo v mesecu vam bodo informacije posredovali vodilni delavci banke.
IN ŠE...
... ob istem času bo na številki 27-150 tudi »ODPRT TELEFON«.
čin, da se obetaven mlad kipar uveljavi."
Marija Lendovsek, Galerija Ivana Groharja: "Ta razstava je resnično izredno doživetje za Ločane. Tako smo čakali umetnika, ljudi je pa tudi prišlo toliko, kot redkokdaj. Zagotovo jih je bilo čez sto, zunaj so sta-. li. In recite, umetnik ves čas navzoč, pa nobeden ni zanj vedel. Če bi jaz imela očala s seboj, bi zagotovo opazila umetnika tam za "Frlicovim skritim očesom", a jih nisem imela in tudi toliko sem imela opraviti, da nisem bila pozorna. Potem ti pa enostavno stopi iz omare... Resnično, prava poživitev za Loko."
Silva Horvat, mojstrica umetne obrti: "Nenavadna razstava! Zdaj smo šele izvedeli, da je avtor vendarle bil navzoč. Le kako se je moral smejati tam za belo steno, za "božjim očesom". Vsa Škofja Loka govori o tej razstavi, z vsako podrobnostjo, ki jo izveš z otvoritve, je bolj smešna in tudi bolj zanimiva. Marsikdo, ki bi sicer
sploh ne pomislil na razstavo, si jo bo zdaj ogledal. Umetnik je svoj cilj brez dvoma dosegel."
Franc Berčić, akademski slikar: "Frlic je tokrat na otvoritev razstave pripeljal živo žival. Nič nenavadnega, sicer so pa pred petdesetimi leti prav v teh prostorih bili še hlevi. Mogoče je bila abstraktna umetnost zadnjih trideset let neko-munikativna in takle način je nekakšno vračanje k naravi. Žival je prvobitna, pripelje v prostor naravo, ki pa v takem okolju -seveda drugače učinkuje. Je pa bilo vse skupaj simpatično tole s kozo in prisoten - odsoten umetnik. Metod Frlic je mlad umetnik, ki je za prvo razstavo pač pripravil nekaj novega, morda več obrobnih zadev, za prihodnjo pa bo zagotovo pokazal več vsebine. Je pa vsekakor za pozdravit tak način in upam, da bo v Škofji Loki razstavljalo še več podobnih mladih umetnikov, ki nas bodo na nov način presenetili."
D. Dolenc
Naivni kurirji prenašajo drogo
Tudi starejše babice in mlade mamice z otroki v naročju so lahko kurirji, ki prenašajo kokain - pravi britanska carina. Takim potnikom, ki ne vzbujajo nobene pozornosti, obljubljajo ogromne vsote, da v Britanijo prenesejo drogo iz Francije, Belgije ali iz Holandije. Samo v Dovru so lani zabeležili 32 takih primerov.
Posebej se povprašuje po kokainu, iz katerega napravijo smrtonosni »miks« - količina lani zaplenjene droge zadostuje za 11,4 milijona doz. Droga, ki so jo lani zaplenili v Veliki Britaniji, je vredna 259 milijonov funtov, a to je le neznatni del tistega, kar se uvaža v državo.
Geniji
- Moj sin je fenomen: šele tri leta je star, pa zna že brati, pisati in igrati na klavir!
- To ni nič proti mojemu, ki je star šele dva tedna, pa že ve, da je življenje drago, da nam vedno groze razne bolezni in da je svetovni mir ogrožen, da nas stiska Markovičeva reforma, nam groze strankarske zdrahe... - Nemogoče! Kako si pa spoznal, da on vse to ve?
- Preprosto: joka od jutra do večera, včasih pa tudi ponoči.
NA PTUJSKO KUREN-TOVANJE
Ptuj, 23. februarja - Tradicionalno kurentovanje na Ptuju letos slavi že 30 let. Že več dni pred pustom je v mestu precejšnji vrvež, ko se vrstijo še zadnje priprave na osrednjo pustno prireditev, ki bo v dvatisočletnem mestu v nedeljo, 25. februarja. Dopoldne ob M. uri bodo na tržnici nastopile domače folklorne skupine, popoldne ob 14. uri pa bo karnevalska povorka z okrog dva tisoč udeleženci. Cena vstopnice je 20 dinarjev. Organizacijski odbor ponuja nastopajočim naslednje nagrade: večjim in motoriziranim skupinam 5.000, 3.500 in 2.000 dinarjev, manjšim skupinam 2.000, 1.500 in 1.000 dinarjev, najbolj izvirnim maskam pa 1.000, 750 in 500 dinarjev. Nagradili bodo tudi najpri-zadevnejše pri okrasitvi oken, balkonov in hišnih pročelij.
V torek pa bo mladinska maškerada, ki jo predstavlja Srednješolski center Ptuj, nastopile pa bodo skupine iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Program bo trajal od 10. do 14. ure. Tudi nagrad ne bo manjkalo.
Ne zamudite ptujskega pustovanja z njegovo največjo atrakcijo - kurenti!
NORČAVI PUST
Kranj, 23. februarja - Turistično društvo Kranj že nekaj let prire ja tradicionalno pustno rajanje. Na jutrišnjo pustno soboto je po sebno pozornost namenilo malčkom, za katere dopoldne na Trgi revolucije, zatem pa po vsem mestu, prireja veselo maškerado Pustne seme se bodo od 9. ure naprej zbirale na Trgu revolucije ob 10. uri pa družno s kranjskimi godbeniki na pihala in drugim spremljevalci v sprevodu krenili skozi mesto. Potem ko bodo še me svojo pustno opravo dodobra razkazale meščanom in obisko valcem Kranja, se bodo vrnile na Trg revolucije, kjer jih bode pogostili s krofi in toplim napitkom.
Tudi letos pričakujejo veliko maškar, lani so jih gostili okol 800. Pridite letos tudi vi in si oglejte tradicionalno maškerado malčkov ali še bolje - pridružite se jim v svoji pustni opravi ali pa le norčavo razpoloženi!
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev prejšnje križanke: skesanost, insert, kontrarevolucija, Olav, kineta, Ina, Paka, Azori, spev, oborina, antimon, los, Laba, telo, le, artel, adrema, lak, ma, til, varan, Est, ica, Niven, rjavka, Nin, opart, Neckar, oolit, Bari, he, on, Osor, ekcem, tisk, Varda, osica, Vstajenje, Trojan, ato, octar, Dinara.
Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada: Daniel Klemene, Cesta na Golico 10-c, Jesenice; 2. nagrada: Edita Kladnik, F. Pire;: 3, Kamnik; 3. nagrade: Jurij Simunac, Partizanska 33, Kranj; Vera Dulmin, Jezerci 17, Gozd Martuljek; Kristina Juri-na, Gubčeva 3, Kranj. Čestitamo!
Rešitve današnjih križank pošljite do srede, 28. februarja, na naslov Gorenjski glas, Moša Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko).
Gorenjska banka d.d, Kranj
	GRUČA SKAL	HRVAŠKI BASBA RIT0NIST	NEMŠKA PESNICA SEIDEL	P0ŽETA NJIVA	POTOMEC ŠPANCEV V JUŽNI AMERIKI	DANSKO MESTO NA JYLLANDU	AVTOR KRIŽANKE R NOČ	PETER ERŽEN	LANI UMRLI SL PESNIK (JANEZI	VOJVODINSKI ŠAH MOJSTER	KIJEVSKI VELIKI KNEZ	SRB SKLADATELJ IN MUZIKOLOG (V0JISLAV)	PIANIST BERT0N-CEU	RAVNILO	DANSKI DRAMATIK, SIMB0LIST	ANTON AŽBE
TEŽAVEN POLOŽAJ							TORBA ZA POTOVANJE ...MARIA RILKE									
ANTIRE-V0LUCUA																
VRSTA VIŠNJE								SLEDI NEM POLITIK (KARL. USTREU)								SREDIŠČE ROMUNSKE MOLDAVUE
LITIJ			IT GENERAL IUMBERT0)							GREGOR KLANČNIK			PUBLICIST FINCI			
			JEZERO V VZH AFRIKI							VRTNA CVETICA			ŽIVAL S KLEŠČAMI			
KONICA				SENENA KOPICA							MORSKA RIBA					
				NEM VOJNA LUKA							ATENSKI DRŽAVNIK					
PREVOZNO SREDSTVO					NEM -ŠVIC FILOZOF (PAUL)				AM FILM IGRALEC GRŠK RODU (TELLY. KOJAK)							
SL SKLADATELJ GOLOB					SIMBOL MESTA ALI DRŽAVE KONĆEK SUKANCA				UKANA. PREVARA REKA V S FRANCIJI					BIZMUT 3		
SL HUMORIST IN SATIRIK JURIĆ						VATROSLAV OBLAK	SRBSKA IGRALKA [ANA)						TELUR DRAG KAMEN RDEČE BARVE			ENAKA VOKALA
	PLOHA						OTOK PRI SUMATRI					VHOD V SAPNIK				
	SPOLNA CELICA						GRŠK GORA SEDEŽ MUZ					HUDO VNETJE KOŽE				
DEDNA ZASNOVA				CEU KONFEKCIJA ZNAK ZA PREPLAH						TRENJE LANU						
VELIKAN						BOKSAR RUSEVSKI				RIM BOGI NJAJEZE DRŽAVNA BLAGAJNA				0EL STATEV	ELEMENTI V STENOGRAFIJI	0ZIR. OLIKA
MESTO V ZRN NA BAVARSKEM						RITA HAYW0RTH			ENOTNOST. SL0ŽN0ST							
						GOETHEJE-VA MATI			ORIENT DOM SUKNO							
SINJSKA VITEŠKA IGRA					SUITA RIM K0RSAK0VA						TIPKA					
					EMIL ADAMIČ						LOVRENC ARNIČ					
DRISKA								PLESALEC BALETA								
NAŠA IN SRB0HRV. ČRKA			NEMŠKO IME REKE MEUSE					SKLADATELJ HA-ČATURJAN					ESTONEC			
(GLAS   16. STRAN
TELEVIZIJA, RADIO. KINO
Petek, 23. februarja 1990
TVSPORED
PETEK_
_23. februarja
8.50 Video strani 9.00 TV mozaik
9 00 Spored za otroke in mlade
10.35 D. Baker: Paracelsus, angleška nadaljevanka
11.25 Video strani
15.45 Video strani
15.55 Svet na zaslonu
16.25 Propagandna oddaja
16.30 TV dnevnik 1
16.40 Poslovne informacije
16.45 TV mozaik
18 15 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka
19.12 Propagandna oddaja
19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV dnevnik
19.59 Zrcalo tedna
20.20 Nafta, angleška dokumentarna serija
21.15 J. le Carre: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka
22.10 TV dnevnik 3
22.30 Ex libris: Ob dvestoletnici slovenskega gledališča
23.10 Ciklus filmov Federica Fel linija: Ginger in Fred, itali-janki film 1.30 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
17.55 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor
19.00 Video
19.30 TV dnevnik
19.55 TVokno
20.00 Žarišče
21.00 Človek in glasba, ponovitev 4. oddaje
22.30 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.30 Šaram   baram, zabavno-
?lasbena oddaja olski program 10.30 Poročila 10.35 Zimski šolski program 12.35 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.30 Kvizkoteka 14.50 Poročila
15 00 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Šaram   baram, zabavno-
?lasbena oddaja tevilke in črke 18.40 Risanka 18.45 Muppet show 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.00 Zakon  v   Los Angelesu,
ameriška nanizanka 20.55 Zabavnoglasbena oddaja 21.40 TV Dnevnik 22.00 V petek, oddaja o kulturi 23 00 Šport danes 23.05 Noč z vami 1.05 Poročila
SOBOTA_
_24. februarja
8.50 Video strani 9.00 Izbor tedenske programske tvornosti 9.50 Miti in legende islamskih
ljudstev 13.00 Video strani 14.25 Lassie in Neeka, ameriški film
15.55 Žarišče, ponovitev 16 25 EP, video strani
KINO
KRANJ CENTER_
23. februarja amer. barv. akcij, film KARATE KID III. ob 16. in 20. uri, predavanje Zvoneta Šeruge SPOMIN NA LETO DNI ŽIVLJENJA ob 18. uri 24. februarja amer. barv. akcij, film KARATE KID III. ob 17. in 19. uri, pred-prem. novozeland. akcij, filma JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 21 url 25. februarja amer. barv. akcij, film KARATE KID III ob 15. in 17. uri, franc. ljub. film BETTY BLUE ob 19. uri, prem. amer. krim. filma PRIČO JE TREBA UBITI ob 21. uri 26. februarja amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 16., 18 in 20. uri 27. februarja amer. krim. film PRIČO JE TREBA UBITI ob 16., 18. in 20. uri 28. februarja amer pust. film LICENCA ZA UBIJANJE ob 15 30 in 17.45. uri
_KRANJ STORŽIČ_
23. februarja hongkon. fant pust. film LEGENDA O ZLATEM BISE-
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
18.25 EP, Video strani
18.30 Iz   tropskega deževnega
gozda 19.00 Risanka 19.10 TVokno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip
20 14 Propagandna oddaja
20.20 Žrebanje 3x3
20.30 Križkraž
22.00 Propagandna oddaja
22.05 TV dnevnik
22 25 P video strani
22.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka
23.20 Zgodba o življenju, ameriški film
I. 05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
13 45 Video noč, ponovitev 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.30 Peter's pop show, ponovitev
18.30 Danes skupaj, oddaja TV
Zagreb 19.00 Skupščinska kronika 19.30 TV dnevnik 20.10 TVokno 20.15 Filmske uspešnice
Telesna   strast, ameriški
film
22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.50 TV koledar
9.00 Izbor šolskega programa 10.30 Čebelica Maja 11.00 Saga o Forsvthih, angleška
nadaljevanka 13.00 Prezrli ste, poglejte 14.30 V iskanju zavrženega, ameriški film (Walt Disney) 16.00 Kritična točka 16.45 TV dnevnik 17.00 Narodna glasba 17.30 Boljše življenje 18.15 Sedmi čut
18.25 Teleobjektiv, dokumentarna oddaja
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.15 Sto za peterico, ameriški film
21.55 TV Dnevnik 22.15 Smehotvorci, humoristična serija 23.15 Šport danes 23.15 Noč z vami 1.20 Poročila
NEDELJA_
_25. februarja
8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja 10.00 Lepi upi, francoska nadaljevanka
10.50 Alo, alo, humoristična oddaja, ponovitev
II. 25 Videomeh 11.55 EP, Video strani 12.00 Kmetijska oddaja
13.00 Zgodbe iz kluba B. P , zabavna oddaja Zagreb
13.30 Prisluhnimo tišini
14.10 Dediščina Guldenburgovih
14.55 Kolo sreče, ponovitev
16.25 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.45 SP v smučarskih poletih, 2. serija, posnetek iz Viker-sunda
17.30 Ta presneta frklja, francoski film 18.50 Risanka 19.00 TV mernik
RU ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. EROTIČNA IGRA ob 20. uri 24. februarja hongkon karate film BRUCE LEE - SUPER ZVEZDA ob 16. in 18. uri, prem. amer. trde erot VONJ GOLEGA TELESA ob 20 uri 25. februarja hongkon. karate film BRUCE LEE -SUPER ZVEZDA ob 16. uri, amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 18 in 20. uri 26. februarja Danes zaprto! 27. februarja ital. kom. SUPER LEPOTEC ob 16. uri, amer. trda erot VONJ GOLEGA TELESA ob 18. in 20. uri 28. februarja amer. akcij, film JEKLENA ROKA PRAVICE ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. VONJ GOLEGA TELESA ob 20. uri
_ŽELEZAR_
23. februarja amer. barv film JE ZUS IZ NAZARETA II. del ob 17 30 in 20. uri 24. februarja amer barv film JEZUS IZ NAZARETA II. del ob 1630. in 19. uri, prem. amer. pust filma LICENCA ZA UBIJANJE ob 21.30. uri 25. februarja amer. pust film LIČEN CA ZA UBIJANJE ob 16.45 , 19. in 21 15 uri 26. februarja amer pust  film LICENCA ZA UBIJA-
19.15 TVokno 19.22 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
20.05 G. Mihić — E. Kusturica: Dom za obešanje, nadaljevanka TV Sarajevo
21.20 Zdravo
22.35 TV dnevnik
23.05 Video strani
_2. program TV Ljubljana
10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA
13.00 Vikersund: Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, vključitev v prenos
15.00 Nedeljsko športno popoldne
18.45 Svetovni pokal v smučarskih tekih (ž), reportaža iz Bohinjske Bistrice
19.30 TV dnevnik
20.00 Kartoteka zemlje, ameriška dokumentarna serija
20 30 Iz črnega dosjeja
21.10 Satelitski programi — poskusni prenosi
22.05 Športni pregled
22.50 DP v nogometu — Sarajevo : Partuizan, reportaža iz Sarajeva
_1. program TV Zagreb
9.30 Poročila
9.35 Rakuni,  ponovitev risane serije
10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke
11.00 Kmetijska oddaja
12.00 Resna glasba
13.00 Ch. Dickens: Pusta hiša, serijski film
13.50 Poročila
14.00 Nedeljsko popoldne
16.00 Po letu 2000, poljudnoznanstvena serija
17.00 Naivnež, francoski film
18.45 Rakuni, risana serija
19.10 TV sreča
19.30 TV Dnevnik
20.00 G. Mihič-E. Kusturica: Dom za obešanje, TV nadaljevanka
21.15 Zabavnoglasbena oddaja
21.45 TV dnevnik
22.05 Športni pregled
22.50 Poročila v angleščini
22.55 Noč z vami 1.30 Poročila
PONEDELJEK
_26. februarja
8.50 Video strani 9.00 Mozaik 10.10 Zrcalo tedna
10.40 Video strani
16.20 Video strani
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 Mozaik, ponovitev
18.10 Video strani
18.15 Spored za otroke in mlade
18.35 Miti in legende islamskih ljudstev: Mohamed v Medini oddaja TV Beograd
18.50 Pravljica o Maruški in Volčjem gradiču
19.05 Risanka
19.17 EPP
19.20 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 D. Jančar: Klementov padec, posnetek 22.05 TV dnevnik
22.25 Video strani 22.30 Osmi dan 23.10 Video strani
_2. program TV Ljubljana
1630 Satelitski programi — poskusni prenosi
19.00 Pustolovščina slikarstvo, izobraževalna serija
NJE ob 17.45. in 20. uri 27. februarja Ni kinopredstav! 28. februarja hongkon. fant. pust. film LEGENDA O ZLATEM BISERU ob
18. uri, amer. barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 20. uri
_DOM KAMNIK_
23. februarja amer barv. kom BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 18. in 20 uri 24. februarja amer barv. kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 17. in 19. uri ob 17. in
19. uri, prem. amer. barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 21. uri 25. februarja amer. barv. film JEZUS IZ NAZARETA II. del ob 16., 18.30 in 21. uri 26. februarja amer barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 18. in 20. uri 28. februarja Ni kinopredstav!
_TRŽIČ_
23. februarja amer akcij film VOHUNA V ZASEDI ob 17. in 19. uri 24. februarja prem. amer. barv. filma JEZUS IZ NAZARETA I. del ob 16. in 18.30. uri, prem amer. krim. filma PRIČO JE TREBA UBITI ob 21. uri 25. februarja amer. barv. film JEZUS IZ NAZARETA I. del ob 16. in 18.30 uri, prem. amer. trde erot. LJUBE ŽENSKI STROJ ob 21. uri
19.30 TV dnevnik
19.55 Premor
20.00 Žarišče
20.30 Po sledeh napredka
21.05 Sedma steza
21.20 Zadar za Evropo, zabavnoglasbena oddaja
22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV Koledar
8.30 Gozdne zabave, oddaja za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Zimski šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 1415 Poročila
14.25 Noč z vami, ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Nekaj več, izobraževalni program
17.50 Gozdne zabave, oddaja za otroke
18.05 S. Rozman: Oblaček Poha-
jaček, oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka
18.45 Živan Milovanović, dokumentarna oddaja
19.15 Risanka
19.30 TV Dnevnik
20.05 Ciklus komedij Branislava Mulića:
Gospa Ministrica 22.20 Zunanja politika 22.50 TV Dnevnik 23.10 Šport danes 23.15 Noč z vami 1.20 Poročila
TOREK_
_27. februarja
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade
10.35 Video strani
15.45 Video strani
15.55 Žarišče, ponovitev
16.30 TV dnevnik
16.40 Poslovne informacije
16.50 TV mozaik
17.50 Video strani
17.55 Spored za otroke in mlade
19.05 Risanka i 19.20 TVokno !   19.24 Propagandna oddaja
19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja 20.05 Odmevi v temi, ameriška
nadaljevanka 21.20 Peter's pop show 22.05 EP, video strani 22.10 TV dnevnik 22.30 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.35 Svet športa, oddaja TV za-greb
17.25 Zagreb: Finale DP v hokeju na ledu, prenos
19 30 TV dnevnik
20.00 Žarišče
20.30 Žrebanje lota
20.35 Umetniški večer
22.00 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.20 TV koledar
8.30 Otroška oddaja
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Zimski šolski program 12.35 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila
15.00 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja 17 50 Oddaja za otroke 18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka
_KOMENDA_
23. februarja novozeland. akcij, film JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 20. uri
LAZE_
23. februarja amer barv. kom. ZAPOSLENO DEKLE ob 19 uri
_ČEŠNJICA_
23. februarja amer barv. kom. BABY BOOM ob 20. uri
KRANJSKA GORA 23. februarja amer. akcij, film RAMBO III. ob 18. uri _DOVJE__
23. februarja amer. barv. film JEZUS IZ NAZARETA I ob 19. uri 25. februarja amer. barv kom. BOLNIČARJI NA KOLESIH ob 19.
__DUPLICA_
24. februarja ital. barv kom. SUPER LEPOTEC ob 20. uri 25. februarja novozeland. barv. akcij film JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 18. in 20. uri 28. februarja amer barv. film JEZUS IZ NAZA RETA II. del ob 20. uri
_ŠKOFJA LOKA_
23. februarja amer kom NISEM NORA ob 18 in 20. uri 24. februarja amer. kom. VESOLJČEK ob
18.45 Znanost 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Delo na črno, ameriška nanizanka
21 00 Teme in dileme, kontaktni
magazin 22.30 TV dnevnik 22.50 Šport danes 22.55 Noč z vami 1.00 Poročila
SREDA_
_28. februarja
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade 12.00 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 Video strani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.05 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.17 Propagandna oddaja 19.20 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme
19.59 Propagandna oddaja
20.05 Policaj, turški film
21.40 TV Dnevnik 3
21.66 Video strani
22.00 Evrosong '90, oddaja TV
Zagreb, 2. del 22.45 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.55 SP v rokometu (m) - Jugoslavija : Španija, prenos
18.30 Alpe Jadran
19.00 Divji svet živali
angleška poljudnoznanstvena serija
19.30 TV dnevnik
19.55 TVokno
20.00 Žarišče
20.30 R. VVagner: Tristan in Izol-da
21.55 Svet poroča 22.55 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
8.30 Najlepša leta, serija za otroke
9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12 40 Prezrli ste, poglejte 13.45 Šolski program 14.50 Poročila
15.00 Noč z vami, ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalni program
17.50 Najlepša leta, serija za otroke
18.20 Številke in črke, kviz 18.40 Risanka
18.45 Plavi program, potopis
19.30 TV Dnevnik
20.00 Kino oko in igrani film
oglaša prosta dela in naloge
18. in 20. uri 25. "februarja amer. kom. VESOLJČEK ob 18. in 20. uri
_ŽELEZNIKI_
23. februarja amer. kom. VESOLJČEK ob 18. in 20. uri 24. februarja amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 20 uri 25. februarja amer. kom. NISEM NORA ob 19. uri
_POLJANE_
23. februarja amer. trda erot. PLAVI ANGEL ob 20. uri 25. februarja amer. akcij, film TEKSAŠKI GRANIČAR ob 17. uri
_RADOVUICA_
23. februarja amer pust film Ml-LARGO ob 20 uri 24. februarja amer. pust film MILARGO ob 18. uri, amer. film MLADI VOLKOD LAK II. del ob 20 uri 25. februarja amer film MLADI VOLKODLAK ob 18. uri, amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 20. uri 26. februarja amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 20. uri 27. februarja amer. pust film MILARGO ob 20. uri amer. akcij, film PRVI NA POTEZI ob 20. uri 1. marca amer. fant. zab film CIKLON ob 20. uri
22.30 TV dnevnik 23.00 Noč z vami 1.05 Poročila
ČETRTEK
_1. marca
8.50 Video strani
9.00 Spored za otroke in mlade 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.25 EP Video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 18.20 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno
19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2
19.55 Vreme
20.05 D. Baker: Paracelsus, ang.
nadaljevanka 21.00 Tednik 22.05 TV dnevnik
22.25 Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Krč
23.15 Video strani
_2. program TV Ljubljana
16.55 Zlin: SP v rokometu (m) -Jugoslavija : Kuba, prenos
18.15 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Ljubljana
19.15 'Alo, 'alo, angleška humoristična serija 19.30 TV dnevnik 19.55 TVokno 20.00 Žarišče
20.30 Pragozd pred našimi vrati, dokumentarna oddaja
21.10 Mali koncert
21.20 Satelitski programi - poskusni prenosi
_1. program TV Zagreb
10.30 Poročila 10.35 Šolski program
12.30 Poročila
12.40 D. Kiš: Golo življenje, TV nadaljevanka
13.45 Šolski program 14.50 Poročila
14.55 Ponovitev nočnega programa
17.00 TV dnevnik
17.20 Izobraževalna oddaja
17.50 Miti in legende, oddaja za
otroke 18.20 Številke in črke 18.40 Risanka
18.45 Dobrodošli v Lobor, dokumentarni film
19.30 TV Dnevnik
20.00 Panorama, politični magazin
21.05 Kvizkoteka 22.20 TV Dnevnik 22.40 Šport danes 22.45 Noč z vami 0.45 Poročila
_BLED_
23. februarja amer. akcij, film MALA MAMA ob 20. uri 24. februarja amer krim. film D.O.A. ob 18. in 20. uri 25. februarja hongkon. karate film ZMAJI ZA VEČNO ob 18. uri, amer. akcij, film MALA MAMA ob 20. uri 26. februarja amer. film MLADI VOLKODLAK ob 20 uri 27. februarja amer. film MLADI VOLKODLAK II. del ob 20. uri 28. februarja amer. pust. film MILARGO ob 20. uri 1. marca amer. akcij, film PR-yi NA POTEZI ob 20. uri
_BOHINJ_
25. februarja amer krim. film D.O.A ob 18. in 20. uri 1. marca amer. pust. film MILARGO ob 20. uri
MERCATOR KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE „ >ol o KRANJ
■)7D s TOZD KMETIJSTVO MLEKARNA TOVARNA OLJA .OLJARICA' AGROMEHANIKA
FnrATOR-KIT      KOMERCIALNI SERVIS MESOIZDELKI KLAVNICA JESENICE TOK RADOVLJICA EHCATUM Ml ^ ^ ^ o ^ DS SKUpNE SLUZBE
"*° 64001 KRANJ c JLA ? p p 29   TELEX 34566 KRN   BRZOJAV k2k KRANJ
MERCATOR-KOMERCIALNI SERVIS KRANJ Gorenjesavska 9
TRGOVSKEGA POSLOVODJA, EKONOMSKEGA ALI KOMERCIALNEGA TEHNIKA
za vodenje poslovalnice pri železniški postaji v Kranju Posebni pogoji:
— dve leti delovnih izkušenj,
— 2 mesečno poskusno delo
Pisne prijave-z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator-Komercialni servis Kranj, Gorenjesavska 9, v 8 dneh po objavi.
23. februarja 1990
OBVESTILA, OGLASI
17. STRAN
GLAS
MALI OGLASI
<gg> 27-960 cesta JLA 16
APARATI STROJI
Prodam ŠIVALNI STROJ ruža B selektronik. g 67 174_2359
Prodam novo PEČ za centralno kurjavo feroterm, 25 kVV, brez boj-lerja. g 40-366_2369
Ugodno prodam novo VITLO "Jagodic", vlečne moči 5 ton. « 52-029_2373
Prodam VIDEOREKORDER funai, star 5 mesecev, za 800 DEM.
« 24-628_ 2383
Ugodno prodam motorno ŽAGO husquarna, v garanciji in barvni TV gorenje, ekran 66 cm, star 3 leta. Temeljkov, Alpska 3, Bled 2391
Prodam 8 let star PRALNI STROJ gorenje, « 632-002_2392
Prodam PRALNI STROJ gorenje. Sr. vas 47, Šenčur 2395
Prodam barvni TV iskra horizont na daljinsko upravljanje. Informacije na «38-792, od 16. do 17. ure
_2399
Prodam barvni TV gorenje, star 2 leti. Miran Djedovič, Gorenjesavska c. 56/a, Kranj 2406
Zamrzovalno OMARO gorenje, plinski ŠTEDILNIK korona (3 + 1) in dve plinski JEKLENKI, prodam. g 37-625_2410
Prodam novo pomivalno KORITO in rabljen POMIVALNI STROJ ei Niš. Cena po dogovoru. 36-421
2433
Prodam VIDEOREKORDER Siemens, deklarirano, « 35-438.
Prodam barvni TV gorenje, obnovljen ekran, 63 cm. Cena 2.800,00 din. Jožica Goreta, Brezje 69/a
Prodam HUSKVARNO 250 moto-kros, letnik 83/84 in RADIOKASE-TOFON znamke philips 2x35W. Podreča 72, Mavčiče_2205
Prodam barvni TV orion, ekran bi cm. g 79-972_2443
Prodam 220-litrsko zamrzovalno SKRINJO, stara 1 leto in pol. g 67-026_2444
Prodam barvni TV iskra, star 1 le-to. « 74-259_2446
Prodam rabljen kombiniran DILNIK. Naslov v oglasnem oddelku._2455
STROJ za izdelavo betonskih strešnikov prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 2457 AVTORADIO, avtoreverz in zvo-čnike poceni prodam. « 26 232 __2468
Prodam TRAKTOR tv 523, malo rabljen. Vrhovnik, Vrhovje 1, Kamnik
- Tunjice_2470
Prodam HLADILNIK z zamrzovalnikom, telefonsko CENTRALO se-lekom 04 in RADIATORJE trika. g 620-986_2477
Mizarske "PONKE", nove, prodam. g 64-041_2485
Prodam KULTIVATOR, bočno KO-SILNICO za traktor imt in ŠOTOR. Dolenc, Praprotno 14, Selca 2490
Prodam nov VIDEOREKORDER sharp. «57-801_2491
Poceni prodam nov barvni TV pa-nasonik, ekran 55 cm in ZVOČNI-KE JBL, 300 W« 21-387 2492 Po ugodni ceni prodam nerabljen SYNTHESIZER vamaha PSS - 460. Troha, C. 1. maja 65, Kranj, « 33-656_2495
Prodam nov ELEKTROMOTOR, 5.5 kW, 1.400 obratov na minuto. Cena 4.500,00 din. «061/739-281 __2500
Prodam nov ŠTEDILNIK kiper-busch na drva, 40 odstotkov cene je. « 22-574, dopoldne 2513
Prodam komplet vrhunski GLASBENI STOLP JVC. Cena 9.000,00 din, « 22-993_2515
Barvni TV grundig, lepo ohranjen, ugodno prodam. Čena 350 DEM. «37-173_ 2531
Prodam APN 6, motorno ŽAGO husqarna 650, VIDEOREKORDER NVG 12 panasonic, 4 glave in CIR-KULAR, domače izdelave. «622-830, po 16. uri_2544
Ugodno prodam malo rabljen MEŠALEC, dve SAMOKOLNICI in nov ELEKTROMOTOR, 5.5 kW. Cepin, Sajovčevo nas. 24, Šenčur, « 35-704 2551
Prodam električne ORGLE vama-ha.Zg. Besnica 85, «40-532 2570 Prodam eno let star OJAČEVALEC onkvo A - 8037, 2 x 55 W sin., za
650 DeM. «28-575_2587
Prodam črno-bel TV ei Niš, star 5 let, ŠIVALNI STROJ ruža step in otroško KOLO na 5 prestav. «633-725 2595
Prodam barvni TV iskra, star 3 leta. «24-963 2604
Prodam barvni TV iskra. Ogled popoldne. Francka Praprotnik, Polica 15, Naklo 2645
Poceni prodam trajnožarečo PEČ. Zadružna 8, Kranj - Primskovo
2646
GRADBENI MATERIAL
Prodam LATE za ostrešje raznih dimenzij. « 79-952 zvečer 2341
Prodam smrekove « 64-207
OBLOGE. 2357
Ugodno prodam smrekov OPAŽ. « 58-039_2372
Smrekov OPAŽ ugodno prodam. «79-563 2390
100 kvad. m. OPAŽA, deb. 18 mm, šir. 8 cm, prodam. «69-081, od 18. do 21. ure 2404
Ugodno prodam 2.000 m B ŽICE, deb. 1,5 mm, po 2,30 din in 1.000 m B ŽICE, deb. 2,5 mm, 3,30 din. « 77-209_2472
Prodam strešno OPEKO folc. «46-517, dopoldne_2523
Prodam nova GARAŽNA VRATA, dim. 240 x 208 cm in 1.5 kub. m. smrekovih DESK. Poženik 36, Cer-klje_2562
Ugodno prodam smrekov OPAŽ. Zgoša 11, Begunje 2584
Prodam strešno OPEKO špičak. Koležnik, Britof 79, Kranj 2606
Prodam 2 kub. m. suhih smrekovih DESK, deb. 24 in 18 mm. « 45-433
Prodam suh smrekov LES za fasadni oder in 4 GUME, komplet, za Z 101. Mlakarjeva 40, Šenčur 2638
KUPIM_
Kupim suhe bukove PLOHE. «66-177_2361
Kupim gostinsko FRITEZO za cvrtje. «36-430_2437
Kupim TELETA simentalca, stare-ga od 7 do 14 dni. «79-756 2447
Kupim 1-sobno STANOVANJE s kabinetom. Šifra: APRIL 2456
Kupim vsako količino lipovih in to-polovih HLODOV in ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje in ŠTEDILNIK (2 + 2). Dovžan, Tržič, « 50-423_2577
Kupim dve visoki GARDEROBNI OMARI iz programa Triglav moderni, s sivimi vrati. « 85-309 2589
Kupim dobro ohranjen lažji GUMI VOZ. «64-115_2612
Kupim 300 kg TEHTNICO in PUJSKE, težke od 15 do 20 kg. «66-128_2637
Kupim SENO. « 632-233 2643
LOKALI_
V centru Kranja oddam v najem POSLOVNI PROSTOR za mirno dejavnost. Šifra: 30 ALI 60 KVAD. M. 2385
V Kranju vzamem v najem LOKAL.
Šifra: MIRNA OBRT_2545
Delovnim organizacijam ali obrtnikom oddam v najem POSLOVNE PROSTORE v izmeri 450 kvad. m., v centru Kranja. Prostori obsegajo več sob, delavnico in skladišča. Si-fra: POSLOVNI PROSTOR 2564
OBVESTILA
Varstvo za 1 letnega dečka v Ra-dovljici iščemo. « 75-069 2239 ROLETE, ŽALUZIJE, v različnih barvah in izvedbah, izdeluje, montira in popravlja ter obnavlja obr-
tnik. «26-919_2255
Penzion Jelka na Pokljuki vas vabi v soboto, 24. 2. ter v torek, 27. 2. ob 20. uri na veselo pustovanje ob zvokih narodnozabavnega ansambla. Najboljše maske bodo nagrajene, za pijačo in jedačo poskrbljeno. Rezervacije na « 24-363 od 8. do 14. ure 2314
ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, «061/50-720_2370
J « J VIDEO HI-FI SERVIS! Po-pravljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! Pokličite na na « 39-886_2405
RTV SERVIS Sr. Bitnje 65 - POPRAVILO vseh vrst TV in radijskih sprejemnikov. Odprto: ponedeljek, torek, četrtek, petek, od 11. do 15. ure in od 17. do 19. ure. Se priporočamo! 2345
POPRAVLJAM peči centralnih kurjav stadler, KTK, feroterm in INSTALIRAM nove napeljave. «28-612_2422
ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na « 75-610 2476 Zidarska skupina prevzame vsa Zl DARSKA DELA. «28-779 2580
Opravljam POSEK in trakstorsko SPRAVILO LESA do kamionske ceste. « 78-807 2581
"Kmečki stroj" - prodaja rabljene kmetijske mehanizacije «622-575 - obveščamo, da so v naši trgovini zelo iskani rabljeni kmetijski stroji, zato vabimo vse prodajalce, da nam jih dostavijo, mi pa se bomo potrudili in jih hitro prodali. Se priporočamo! 2600
Zahvaljujem se osebi, katera je ja vila na Postajo milice v Izolo, da mi je umrl brat Bernard Potočnik, stanujoč Selca 46, nad Škofjo Loko, dne 20. 2. 1990. Sestra Marija _2617
Ali imate težave z nogami? Na območju Radovljice vam nudimo PE-DIKURO na vašem domu. Pokličite na «73-810, od 8. do 12. ure, od ponedeljka do petka 2635
OSTALO
Prodam ameriški «632-179
BILJARD. 2266
Prodam mešana DRVA v "klaf-trah". Kern, Pšata, 2, Cerklje 2350 Bukova DRVA prodam. « 25-745
______2363
VRTNICE - SADIKE, I. kvalitete, rdeče, bele, roza in rumene, prodam po ugodni ceni 12,00 din/kos. Antonijevič Milen, Golnik 107, «46-397 2367
Prodam «45-707
domače
ŽGANJE. 2401
Prodam « 42-443
krmilni
KROMPIR. 2418
Prodam trda mešana DRVA. Ni nujno takoj odpeljati. « 622-418 _2439
Prodam SENO in OTAVO. Valant, Bodešče 17, Bled, « 78-802 2452
Prodam bukova DRVA in semen-ski KROMPIR igor. «42-639 2479
Prodam SENO. Ropret, Šenčurska pot 25, Šenčur - Voglje_2493
Prodam globok in športni otroški VOZIČEK. «33-419_2506
Prodam induplatijev mali ŠOTOR-
ĆEK« 27-889_2512
Prodam nov črn krznen PLAŠČ. Cena 900 DEM v dinarski protivrednosti. « 25-947_2524
Prodam diatonično HARMONIKO c, s, b, skoraj nova. Cena ugodna. «66-913_2559
Prodam drobni KROMPIR. Pivka 1,
Naklo__2560
Prodam 8-tonsko enoosno PRIKOLICO za prevoz lesa. « 83-840
_2585
INSTRUIRAM matematiko, fiziko in elektrotehniko, za vse stopnje. «41-044, Simon 2588
Prodam bukova in mešana DRVA v "klaftrah". Vrhovnik, Apno 11, Cerklje, «42-474_2592
Prodamo BRIKETE. Mizarstvo -Jože Podjed, Britof 116, Kranj, « 36-560_2610
Prodam SENO za govedo. «68-097 2656
POSESTI
Prodam zazidljivo PARCELO v okolici Reteč pri škof ji Loki. šifra: GOTOVINA_2375
Prodam GOSPODARSKO POSLOPJE pod Stolom, s hišno številko, primerno za manjše podjetje ali obrtnike, lahko z glasnejšo obrtjo. Cena po dogovoru in ogledu. Lahko delno na obroke ali kredit. Informacije na « 75-288 2440 Prodam gradbeno PARCELO v okolici Bleda. Šifra: ZAZIDLJIVO _2482
Prodam stoječ POD s strešno opeko. Vidmar, Pipanova 36, Šenčur
_____^__^_2537
GARAŽO v Škofji Loki (Novi svet) prodam - dogovor. « 620-849 _2596
PRIREDITVE
PUSTOVANJE KOT GA NI Nl-KJER! V Zadružnem domu na Primskovem bodo jutri zvečer od 19.30 dalje igrali Ruparji, za vse ostalo pa poskrbeli nogometaši. Pustna sobota naj bo rezervirana za Primskovo, kjer je vedno prijetno. Bogat srečelov, z dobitki vred nimi tudi po 3.000,00 din! 2429
POZNANSTVA
Vdovca, starega do 62 let, Gorenjca, želim spoznati za prijateljstvo. Šifra: UREJENA VDOVA 2572
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam stabilno KROŽNO ZAGO s premično osjo po vertikali, stabilni REZALNI STROJ za kovinske profile (premer 300), TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto s torzio (600 kg) Janez Dem-šar, Log 38, Škofja Loka 1908 Prodam PLUG original za traktor ferari in večjo količino lipovih PLOHOV. Fortuna , Govejek 18, Spodnja Idrija_2364
Krzneno JAKNO, št. 40 (indijska lama), temnorjava, prodam za 2.900,00 din in termoakumulacij-sko PEČ hes, 5 k, rabljeno eno sezono, prodam, za 2.400,00 din. Naslov v oglasnem oddelku. 2368
Prodam otroški kombiniran VOZIČEK herlag, NAHRBTNIK, AVTO-SEDEŽ lupina, TORBO za nošenje dojenčka in električni ŠTEDILNIK iskra korona «33-023_2374
Prodam semenski KROMPIR desi-re in igor, smrekove PLOHE in DRVA. Gorenja vas 39 - Reteče, škofja Loka _ 2376
Prodam LETVE, dim. 5 x 3 cm in bukova DRVA. « 45 263 2400
Prodam otroško POSTELJICO, 2 otroška JOGIJA, HOJICO, STAJICO in SUŠILNI STROJ za perilo. Ogled v soboto in nedeljo. R. Papeža 34, stan. 11, Kranj 2407
Prodam jogi POSTELJO meblo ali komplet  SPALNICO  ter ženske DRSALKE, št. 38 in 39. « 82-871 _2425
Stropne in stenske jesenove OBLOGE, 24 kvad. m., RIBIŠKO OPREMO (muharica, blestivka, teleskopska palica za jezera z motorčki) ter SMUČI elan RC, dolž. 2 m in 1,20 m, prodam. Novak, Kro-pa 50__2426
Prodam črno-bel TV in konvertor ter razne DELE za PZ 125. « 37-344, v večernih urah 2438 AVTOGUME, dim. 155 x 13, skoraj nove, (4 zimske in 4 letne) ter AVTORADIO blaupunkt, prodam. Jan, Jelovška 6, Bled, « 78-014
Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem za 700,00 din, raztegljiv KAVČ za 500,00 din in otroški VOZIČEK za 100,00 din. Ogled popoldne. Slavica Dimitrijevski, Sr. Dobrava 8, Kropa, « 79-613 2503 Prodam motorno ŽAGO jonsereds 525, dolžina meča 40 cm, malo rabljena in nekaj SENA ter OTAVE. Zbilje 1/c, Jeprca (pri cerkvi) 2509 Prodam suha DRVA, BUTARE in smrekov OPAŽ (fabjon). Praprotna polica 12, Cerklje, « 27-960 2516 Prodam ameriški BILJARD in GLASBENI     STOLP gorenje.
« 70,738_2529
Prodam opazne DESKE (pobjon) in 80-litrski električni BOJLER. Vo-klo 44, Šenčur 2533
Prodam mesarski Zasavska 10, « 21-011
SEKULAR. 2203
Prodam 3-tonski gozdni VITEL, GUMI VOZ - železne konstrukcije in nekaj SENA. « 622-875, zvečer
2655
Prodam TROSED in dva FOTELJA za 3.000,00 din in VARILNI APARAT varek 135 - 145 MT za 3.000,00 din. Alojz Zrim, R. Papeža 34, .—- —
Kranj, «38-393_2542 VOZILA
Prodam barvni TV iskra in staro OPEKO bobrovec. Rozman, Gasilska 2, Kranj - Stražišče 2547
STAN.OPREMA
Prodam POGRAD - kombiniran s pisalno MIZO. Šprajcar, J Ga-brovška 32, Kranj - Planina, « 39-804_2380
Prodam SPALNICO (les) z novi vzmetnicami in PRALNI STROJ zoppas, starejši, brezhiben. «45-729_2432
Prodam 3 REGALE - skoraj nove knjižne omare, dim. 70 x 150 x 60/45 cm. «27-889_2511
Novo KUHINJO, izdelano za izvoz, ugodno prodam. «631-170 2629
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, OMARE za dnevno sobo, PRALNI STROJ, ŠTEDILNIK (2 + 2) in HLADILNIK. «38-706_2632
Prodam SEDEŽNO GARNITURO, OMARO za dnevno sobo, klubsko MIZO, ŠTEDILNIK (2 + 2) in 220-litrsko zamrzovalno OMARO. Tavčarjeva 22, stan. 3, Kranj (nad Kompasom) 2658
STANOVANJA
Na Jesenicah oddam dvosobno stanovanje, s predplačilom. Šifra: DVE LETI_2343
V najem oddam SOBO s kuhinjo paru brez otrok. Šifra: PRILOŽNOST^_2365
4-članska družina zamenja družbeno GARSONJERO za večje STANOVANJE. Šifra: DOPLAČILO _2428
Starejše 2-sobno STANOVANJE zamenjam za 1-sobno. Šifra: MA-
REC_ 2454
Nujno iščem SOBO v Kranju ali
okolici. Šifra: KADILEC_2458
Zamenjam starejše 3-sobno lastniško STANOVANJE, 79 kvad. m., brez centralne in telefona, s kletjo in podstrešjem, primerno za adaptacijo, za manjše 2-sobno STANOVANJE, v pritličju, po možnosti v Škofji Loki ali Selški dolini. Ogled med tednom od 10. do 13. ure. Janko Šmid, Blaževa 3/e, Škofja Loka 2463
Prodam 1-sobno STANOVANJE v Preddvoru. Cena 75.000 DEM. « 45-052_2473
V Radovljici najamem pritlično, mirno STANOVANJE z balkonom. Šifra: SPORAZUM_2480
V najem oddam opremljene SOBE. Naslov v oglasnem oddelku. _2565
Zamenjam 2-sobno podstrešno STANOVANJE, 62 kvad. m., v stari hiši, za 1-sobno s centralnim ogrevanjem, na Planini. Interesenti naj se zglasijo v soboto. St. Žagarja 49, Kranj - II. nadstropje 2597
GARSONJERO, 24 kvad. m., v Šor-lijevem       naselju, prodam.
«21-403, od 18. do 20 ure 2649
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik maj 1987, dobro ohranjen, garažiran Ogled od 16 ure dalje. Jože Ko ren, Sr. Bitnje 95, Žabnica 2351
Prodam GOLF JGL, letnik 1982, 20 kosov ŠPIROVCEV, dolžine 7 m in 4 kub m suhih DESK. « 52-148 _2352
Prodam 126 P, star 16 mesecev «36-891, od 16 do 18. ure 2353
Z 101, letnik november 1976, prodam. Dušanka Kristan, Pot za krajem 1, Kranj - Orehek 2354
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. «75-951_2355
Prodam 3 leta staro Z 128. Koman, C. na Klanec 46, Kranj, « 26-186
Prodam VvV 1200, letnik 1976, garažiran.« 33 557_2360
Prodam Z 101, letnik 1982, za 3.200 DEM. « 33-297 od 19 do 20 ure _2362
Prodam Z 101, letnik 1989. Zdravko Urbane, Gorice 24, Golnik 2366
Prodam JUGO koral 55, letnik 1989. Velesovska 2, Šenčur 2371
Poceni prodam FIAT 1300, letnik 1977. Ogled popoldne. Šoforovič, J. Puharja 8, Kranj 2377
Prodam avto POLONEZ, letnik 1982. Cena 25.000,00 din. Informacije na « 89-094, po 16. uri 2379
Poceni prodam Z 101, letnik 1974, termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW in raztegljiv TROSED. Silvester Vi-rag, Soršiča 5, Kranj - Drulovka _2574
Prodam rabljeno stavbno POHIŠTVO (okna, vhodna in garažna vrata), RADIATORJE za centralno kurjavo, POHIŠTVO za dnevno sobo in notranja VRATA ter 80-litrski BOJLER, nov. Marjan Burger, Žer-javka 12, Kranj (Trboje) 2583
Prodam 4 GUME 165/70-13 RADI-AL - original Samara, nevožene, OTROŠKO KOLO Violeta, zelo ohranjeno in motorno KOLO To-mos avtomatik 3F - nov - nevozen. «27-015
Prodam novo UTO za psa in sobna VRATA s podbojem. « 631 -458
_2590
Prodam barvni TV gorenje za 1.000,00 din in otroško KOLO ke-kec za 1.000,00 din. « 25-726 2603
Prodam SENO in TRAKTOR ursus C 35. Jože Mesec, Gorice 15, Golnik_2630
Prodam svežo REPO, primerna za kisanje in rabljeno 380 litrsko zamrzovalno SKRINJO. Velesovo 9, Cerklje, «42-496_2631
Prodam dva KIPERBUSCHA (peč in štedilnik), električni ŠTEDILNIK gorenje, starejši tip in PRTLJAŽNIK za VVartburg karavan, Vilfan, Zasavska 16, Kranj_2639
Ugodno prodam BETONSKI ME-ŠALEC liv, 7 RADIATORJEV s kon zolami jugoterm, OKNO z roleto, dim. 140 x 140 cm in ŠTEDILNIK kiperbuseh. Informacije na « 25-426, od 15 ure dalje 2642
Prodam TOYOTA Corola 1300, metalne barve, stara dve leti in 6 mesecev. Kranj - Mlaka, Golniška c 56__68
Prodam BT 50, 3.500 km. « 78-995 __2242
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prevoženih 90.000 km, registrirano do oktobra 1990 in MOTOR BT 50. Ogled sobota popoldne in nedelja ves dan. Uranič, Hrastje 98, Kranj._2292
Z 101 poly, letnik 1985, ugodno prodam. «52-188 po 15. uri 2305
Z 126 P, letnik 1985, ugodno pro-dam. «52-188 po 15. uri 2306
DIANO, letnik 1979, ohranjeno, ugodno prodam. «77-317 po-poldne_2309
Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Kern, Hotemaže 50, Preddvor 2329 Prodam Z 128, letnik 1987. Infor-macije 24. in 25. 2. popoldne na « 37-234_2336
Prodam FORD ekseord, starejši letnik. Podbrezje 41, Duplje. 2339 Poceni prodam motor ELEKTRO-NIK 90 in motor JAvVA 350, predelan v kross. Prodam tudi NSU 1200 C z mnogo nadomestnimi deli. «44 072 2340
Prodam Z 101 GT 55, 3 vrata, letnik 1984, 60.000 km, za 25.000 din. Pod Stražo 1, Bled « 77-222 2342
Z 101, zaletena, letnik 1986, prodam. «78-671_2344
Prodam Z 101 konfort, letnik 1980, za 2.500 DEM. «70-259 2347 Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. « 70-368, od 18. ure dalje 2348 Prodam CITROEN AX TRE, star 7 mesecev, s 5 vrati, za 119.000,00 din. «28-913 2349
Prodam 126 P, letnik « 73-616, popoldne
1987. 2381
Zelo ugodno prodam 126 PGL, letnik 1987 Cankarjeva 32, stan. 2, Radovljica 2384
Prodam R 4 GTL, letnik 1984. «34 164_2386
Prodam obnovljeno PRIMO. Debe Ijak, C. na Brdo 34, Kranj 2387
Prodam AUSTIN 1300, v oldičnem stanju. «66-248_2389
Prodam BMVV 316, letnik december 1982. Cena 13.00 DEM. «67-052_2393
Prodam Z 750, letnik 1979. Sr. vas 53, Šenčur_2394
Prodam JUGO 55 AX, letnik 1988, za 53 000,00 din in 126 P, za 11.000,00 din. Koder, Selo 45, Bled __2396
TOVORNI AVTO 640 D, 4 tone, dobro ohranjen, prodam. «42-307
Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1984. Žiri, «69-456_2408
Ugodno prodam R 4 GTL, letnik avgust 1985. «39-552_2409
Prodam R 4, letnik 1983. «39-122 _2411
Ugodno prodam R 4, letnik 1977, registriran do 10. 2. 1991. Ogled v soboto in nedeljo. Andrej Resman, Zg. Otok 10, Radovljica_2412
Prodam AVTOMATIK A 3 MS in KOLO senior na 10 prestav. «633-061_2413
Prodam Z 750, letnik 1984. Zg. Bela 9, Preddvor_2414
Z 101, letnik 1979, registrirana do 27. 7. 1990, prodam. « 79-501 _24V7
Prodam TALBOT SAMBO, letnik 1983, Z 750, letnik 1979 in tomos AVTOMATIK 3 M, letnik 1987. « 57-420_2419
Prodam LADO samaro, stara 2 leti, 11.000 km. Triglavska 53, Radovlji-ca, « 74-651_2420
Ugodno prodam Z 750, starejši letnik, registrirana, vozna, dobro ohranjena Valant, Bodešče 17, Bled 2423
Prodam 126 « 36 201
letnik
1982. 2424
Prodam Z «88-112
750, letnik
1979. 2427
Prodam Z 101, letnik 1985, prevoženih 30.000 km. Zorč, Gorjuše 13, Boh. Bistrica_2431
Prodam NISSAN MICRA GL, le-tnik december 1986, dodatno opremljen, prevoženih 30.000 km. Ogled popoldne. Simič, Šorlijeva 10, stan. 6, Kranj_2435
Prodam CITROEN GS, letnik 1979, potreben manjšega kleparskega popravila. Eržen, Kamna gorica 1_12_ 2436
Prodam Z 750, letnik 1983. Štefa-nja gora 6, Cerklje 2445
Prodam R 4, letnik 1983, prevoženih 44.000 km, dobro ohranjen. Nomenj 9, Boh. Bistrica 2449
Prodam LADO 1300 S, letnik 1986.
«38-613_2452
Prodam VW, letnik 1970, registri-ran do julija 1990. « 622-870 2453
Prodam pol leta staro Z 101. Bevk, Javorje 43, Poljane 2459
Prodam Z 750, letnik «633-570, popoldne
1983. 2460
Prodam zelo dobro ohranjen ATX, star 1 leto. Gorica 14, Radovljica, « 75-554__2461
Zelo ugodno prodam Z 101, letnik 1980, potrebna manjšega popravila. Slavko Ferlan, Hotemaže 62, Preddvor__2462
DIANO, letnik 1980, registrirana do septembra 1990, poceni prodam. «633-758 2466
(^IŠ^Syj©IESGLAS   18. STRAN
Petek, 23. februarja 1990
TOVARNA ČRPALK ERNST VOGEL
___ Gesellschaft m. b. H.
ČRPALKE
ZA VSAK NAMEN:
• INDUSTRIJSKE ČRPALKE
• HIŠNE VODNE ČRPALKE
• ODTOČNE ČRPALKE
• TOPLOTNE ČRPALKE
• BAZENSKA TEHNIKA
• VODOMETNE NAPRAVE
prodajaCELOVEC
pischeldorferstr. 181
TELEFON: 9943-463-45697 TELEFAX: 9943-463-46189
Prodam FIAT 126, letnik 1980. Do-lenec, Log 25, Škofja Loka 2467
Prodam Z « 35-838
128,   letnik 1985.
2471
Ugodno prodam GOLF diesel, letnik avgust 1988 Ogled popoldne Bitenc, Žeškova 4, Kranj - Labore
__2474
KOMPANJOLO AR - 55 prodam. Mandeljc, Grabče 7, Zg. Gorje
_2482
GOLF, letnik 1977, prvi lastnik, registriran do maja 1990, prodam. Informacije na «80-568, po 18. uri 2484
Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Plevel, Zalog 89, Cerklje 2505
Z 101, letnik 1978, obnovljena, registrirana celo leto in CITROEN GS 1300, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodam. Pregl, Žiga-nja vas 4, Duplje (za cerkvijo) 2507
Prodam Z 101, letnik 1975, prevoženih 57.000 km, neregistrirana. Popov, Preska 9, Tržič 2508
Prodam MOSKVIČ, letnik 1979, re^ gistriran do 1. 3. 1991. Cena po dogovoru. Jože Obad, Preddvor 68/b 2514
Prodam R 4, letnik 1977, registriran do 18. 9. 1990 in MOTOR ter ostale dele za R 4 GTL. « 51 -267
_2528
Prodam dobro ohranjen GOLF diesel, letnik 1984 ali zamenjam za nov tip Golfa. Zalog 17, Cerklje
_2534
Ugodno prodam ALFA SUD, letnik 1980. Cena po dogovoru. <~> 57-695
_2536
Ugodno prodam JUGO 55 AX, le-tnik 1988. «73-217_2538
Prodam OPEL KADETT C, starejši letnik, zelo dobro ohranjen in MOTOR CTX. Češnjevek 22, Cerklje
Hotel
" Kranj
— domače specialitete
— primerna postrežba
— ugodne cene
PLES
NA VRTU HOTELA JELEN
VSAKO SOBOTO OD 20. do 24. URE IGRA ANSAMBEL "SAMO TAKO" VABLJENI TEL. 21-466
Dobro situirana uslužbenka s hčerko nujno potrebuje GARSONJERO ali enosobno stanovanje, lahko starejše. Šifra: RACUNO-VODKINJA
J0NSEREDS - STIHL HUSOVARNA - SACHS D0LMAR
• VSI NADOMESTNI DELI
• VODNE ČRPALKE
• VITLI ZA MOTORNE ŽAGE
VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH ZAG
• NOVE MOTORNE ŽAGE
• UGODNE VERIGE
• MOTORNE KOSILNICE
• KARCHER - ČISTILEC
• UG0DN0-RABUENI BARVNI TV
• PRISKRBIMO VAM VSAK RABLJEN STROJ IN NADOMESTNE DELE
firma HASSLER GUNTER
MOTORNE ŽAGE UNTERBERGEN 41. Tel. 0943-4227-4252 (10 KM OD UUBEUfl - OB GLAVNI CESTI • ZA B0R0VEUSKIM ODCEPOM) ODPRTO VSAK DAN 9.00 - 18.00 TELEFONSKA NAROČILA 9.00 - 12.00 (DOPOLDNE SLOVENSKA POSTREŽBA)
Prodam 126 « 70-415
letnik 1987.
Prodam pol leta star JUGO koral 60. Informacije na « 68-596 2488
Prodam LADO, letnik 1987 in AUDI 80, letnik 1974. « 38-425 2489
Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Zavrl, Šutna 105, Žabnica 2494
Ugodno prodam MOTOR 15 SLC in DELE za Saab. Okorn, Pipanova 37, Šenčur_2496
Prodam R 4 GTL, letnik 1983, do-bro ohranjen. «631-856 2497
Prodam Z « 39-794
750, letnik
1983. 2498
Prodam FIAT UNO 60, letnik 1986. « 22-668 _2499
Poceni prodam ŠKODO 100, ohra-njena, vozna in registrirana. «631-961, od 6. do 18. ure 2501
Prodam Z 101, letnik 1982, registrirana do januarja 1991. Cena 20.000,00 din. « 35-008 2502
Prodam Z 101 super, letnik 1978. « 36-358 2478
Prodam GOLF JX diesel, letnik 1986. Korbar, Glinje4, Cerklje 2510
Prodam AVTOMATIK.« 24-204
2517
_2_
TOMOS kolibri 2.000,00 din ceneje prodam. «34-734_2518
Prodam Z 101, letnik 1974, registrirana do junija 1990. Cena 10.000,00 din. Branko Manojlovič, Kropa 125/a (Stočje)_2519
Prodam GOLF diesel, letnik 1985. Ogled in informacije v petek od 18. do 20. ure. Vodopivčeva 10, Kranj (Mohorjev klanec) 2520
prodam Z 750 LE, letnik 1982. Delavska 19, Kranj - Stražišče 2521
Prodam karambolirano Z 750, regi strirana do junija 1990. Sp. Besni ca 133
Prodam GOLF, rdeče barve, 4 vrata, letnik 1986. Grad 16, Cerklje _2543
Prodam GOLF diesel, letnik 1984 in JUGO 45 E, letnik 1986. «80-154, po 9. uri 2546
Prodam JUGO 45, letnik 1982. Viktor Dovžan, Zasip, Dobje 11, Bled
_2548
Prodam Z 128 1.1 GX, letnik december 1987, dobro ohranjena.
«45-369_2549
Z 750, starejši letnik, kompletno obnovljena, prodam. Janković, J. Puclja 7, Kranj - Planina III. 2550
Prodam moped AVTOMATIK in BT 50. Stane Vrhunc, Zasavska c. 41, Kranj, «27-830_2552
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982, registrirana do julija 1990. Marjan Remic, Pšenična polica 29, Cerklje
_2553
Prodam VISO, letnik 1983, dobro ohranjena. « 27-506 2554
Prodam JUGO 1.1 GX, letnik 1987 in nov VIDEOREKORDER akai. « 69-033_2555
Prodam GOLF, letnik 1979 ali zamenjam za Jugo. Zalog 16, Cerklje
_ 2556
Prodam Z 101, letnik 1988. šinko-vec, Poljče 37, Begunje 2557
Prodam Z 750, dobro ohranjena, školjka letnik 1987. Cena po dogovoru. « 66-848 2558
2522
Prodam Z 101 mediteran, letnik 1982 ali zamenjam za Jugo 45. «27-238_2525
Prodam Z 101 konfort, letnik 1982. ščekič, J. Puharja 3, Kranj 2526
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča 4
REZKA ŽNIDAR
roj. 1915 iz Kranja, Vrečkova 2
Od nje se bomo poslovili v petek, 23. februarja 1990, ob 15. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
FRANČIŠKE GORZETTI
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Lepa hvala pevcem za zapete žalostinke ter župniku za obred. Hvala tudi dobrim sosedom za pomoč in vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni ter jo imeli radi.
VSI NJENI
V prometni nesreči je izgubil življenje naš dobri ata
MARJAN MARKELJ
gozdarski tehnik v pokoju
Pokopali ga bomo v soboto, 24. februarja, ob 14.30 na pokopališču v Kranjski gori.
Hči Metka z možem Pavlom, sin Marjan z Darinko in vnuki Janez, Mojca, Vesna in Nataša
Kranjska gora, Mojstrana, 22. februarja 1990
S	M	3*	
vpis
® KOMPAS
HOTEL CREINA Tel.: 21-022
Kupim starejšo Revolver STRUŽNICO, premer 40. «23-860
Prodam MERCEDES 220 D, letnik 1975 in Z 126, letnik 1987. « 621 -037, popoldne 2563
Prodam Z 101, « 23-942
letnik
1984. 2569
— Družabni plesni tečaji
— Otroška plesna šola (4 -15 let)
— Jazz balet, lambada, salsa
VELIKO EUREKIN0 PUSTOVANJE
sobota, 24. 2.1900, ob 20. uri
v Domu JLA Kranj, zabavni program, plesni nastop, presenečenje.
NEPOZABNI VEČER bo za vašo najdražjo ob dnevu žena, 8. 3.1990, ob 20. uri. Nastopa: RICHARD ADAM-SH0W-ČSSR, gost večera: VLADIMIR SAVČIČ -Č0BI. Igra ansambel Obvezna smer. Rezervacija vstopnic v Domu JLA Kranj, tel.: 22-077
EUREKA MOJA PLESNA ŠOLA
Prodam tomos « 622-242
AVTOMATIK.
2571
Prodam VW 1300 L, nemški, letnik 1972, ohranjen. Britof 101, Kranj _2573
Nujno in ugodno prodam BT 50. Sašo Štefančič, Langusova 54, Ra-dovljica_2575
MERCEDES 200 D, letnik 1975, obnovljen, v dobrem stanju, prodam. « 622-438_2579
Prodam Z 101 GTL, letnik 1984, do-bro ohranjena. « 66-310 2582
Prodam Z 750, registrirana za eno leto in moped APN 4. Ogled v nedeljo ves dan. « 50-040, v nedeljo _2586
Ugodno   prodam karamboliran BMW 316, letnik 1985. « 620-010 _2591
Prodam 126 P, letnik december 1977, registriran do decembra 1990, za 8.000,00 din. Bunderla, Podhom 39, Zg. Gorje 2593
Hotel
" Kranj
domača hrana solidna postrežba ugodne cene
PRILOŽNOST ZA
- zaključene družbe
- obletnice
- poslovna kosila
ZA DAN ŽENA
PRIPOROČAMO
REZERVACIJE
ODPRTO VSAK DAN tel.:21-466
Prodam 126 P. Rajko Gubane, Pod-brezje 133, Duplje_2594
Prodam AMI 8, letnik 1976. regi-striran do avgusta 1990. « 74-754
_2598
Prodam 1 mesec star AUDI 80 tur-bo diesel ali zamenjam za gradbeno parcelo. Martin Koritnik, C. Toneta Fajfarja 12, Cerklje 2599
Prodam R 4 GT, letnik 1983, za 3.500 DEM. Zupan, Jezerska c. 93/a, Kranj_26M
Prodam Z 750, letnik 1978, dobro ohranjena.« 24-963 2605
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA VOLČJAKA
iz Virmaš
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam ustno ter pisno izrekli sožalje. Posebna zahvala nekdanjim sodelavcem Gradisa, Gasilskemu društvu Virmaše — Sv. Duh in kolektivu Gorenjskega glasa. Lepa hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
VSI NJEGOVI
Virmaše, 8. februarja 1990
Sporočamo žalostno vest, daje umrl
ANTON SLAK
ptt upokojenec
Od njega smo se poslovili 19. 2. 1990 v Dvoru pri Žužemberku.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Delavci PTT podjetja Kranj
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta in dedija
RADA BENEDIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, se prišli poslovit od njega in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala Iskri Elektromotorji Železniki, sodelavcem TOZD-a Elektro Kranj, Osnovne šole Lucijan Seljak Kranj in Srednje šole ekonomske in družboslovne usmeritve Kranj. Posebej se zahvaljujemo dr. Pri j i in dr. Arsovu ter ostalemu medicinskemu osebju Inštituta Golnik za vso skrb in nego. Hvala tudi dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje. Lepa hvala gospodu Zidarju za pogrebni obred ter stražiškim
pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: žena Tončka, hčerki Mateja in Ljuba z družino
Kranj, 15. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tete in sestrične
MARIJE NAGLIC
roj. Močnik
se iskreno zahvaljujemo dr. Krečevi, dr. Škoficu, dr. Potočnikovi in vsemu osebju splošnega internega oddelka 600 bolnišnice Golnik za vso pomoč in nego v zadnjih dneh njenega življenja, kakor tudi dr. Hriberniku in sestri v ambulanti Preddvor za vsa leta zdravljenja. Posebno zahvalo smo dolžni Tončki in Pavli Zupan ter Anici Valjavec za vso pomoč in pozornost. Zahvaljujemo se sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter ustne in pisne izraze sožalja. Hvala tudi njenim vaščankam za lep spomin nanjo na njenem domu. Zahvala velja tudi oktetu Vigred za lepo zapete pesmi slovesa ter g. župniku iz Kranja in Preddvora za lepo pogrebno svečanost. Še enkrat iskrena hvala vsakomur, ki je naši mami v njenem življenju pomagal premagati z besedo ali dejanjem težkoče življenja.
VSI NJENI
Preddvor, Kranj, Kokrica, Britof
Petek, 23. februarja 1990
19. STRAN @©5®S&J©K<nGLAS
Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1981, prevoženih 45.000 km. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Mu-sič, Titova 63, Jesenice 2607
Prodam nove PREVLEKE, TEPIHE in KORITA za Jugo. Ana Rodič, J. Platiše 1, Kranj - Planina II. 2608
Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, registriran do septembra 1990. Cena ugodna. Bubulj, Župančičeva 33, Kranj__2609
Prodam VVARTBURG, letnik 1973, dobro ohranjen. «42-072 2611 JUGO 45 A, letnik december 1987, 21.000 km, dodatno opremljen, odlično ■ ohranjen, prodam. «44-683 2613 Štiri AVTOGUME T 5, dim. 145 x 13, nove, ugodno prodam. Perko, Sebenje44, Križe, « 58-029 2614 Prodam R 4, letnik 1988. «73-104
__2615
Prodam 15 odstotkov ceneje dva
• NADOMESTNI DELI
• DODATNA OPREMA
• SERVIS BELJAK -
LANDSKRON (SEVER) MILLSTATERSTRASSE 1 tel.: 9943-4242-41180
Ugodno prodam BT 50 S. Sp. Bela
7, Preddvor 2654
Prodam LADO niva, stara 3 leta, prevoženih 47.000 km. Cena 65.000,00 din. Informacije: Kebeto va 8, Kranj, «21-505_2657
ZAPOSLITVE
Nudin informacije o možnostih zaposlitve v tujini, vsak delovnik od
8. do 10 ure. «061-51-218 2330
Zaposlimo NATAKARICO. Infor-macije osebno v Gostišču Tulipan.
.    " _2337
Honorarno zaposlim DEKLE za pomoč v kuhinji. «40-169, po 18. uri
___2398
24-letno dekle s končano srednjo pedagoško šolo in lastnim prevozom išče redno zaposlitev pri obrtnikih na relaciji Tržič - Kranj - Radovljica. Šifra: HITRO 2421
Zaposlim KV PLESKARJA z naj-manj 5-letnimi delovnimi izkušnjami. OD po dogovoru. Šifra: SA-MOSTOJEN_2530
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom ali v okolici Škofje Loke. «631-954_2539
Sprejmem kakršnokoli DELO na dom (tipkanje in različna ročna dela). Šifra: TIPKARICA 2566
Ugodno prodam ZASTAVA 101 GTL 55, letnik 1985, registriran do februarja 91. «41-087_
Prodam BMW 1602, letnik 1977, za 3.200 DEM. Ločniškar, Rudija Pa-peža 3, Kranj _
GOLF JGL diesel S paket, 4 vrata, letnik november 1984, 65.000 km, bele barve, dobro ohranjen, naprodaj za 82.000 din. Cerklje, C. T. Fajfarja 6. «42-815 _
TALBOT horizon LS, letnik 1982, 90.000 km, prodam. « 50 969.
GARAŽO na Partizanski cesti v Škofji Loki in JUGO KORAL 60, star 2 meseca prodam. « 621 -469 2207
Prodam OPEL KADETT, 1982. Okroglo 3 a, Naklo
letnik 2201
ODBIJAČA za Golf JGL. « 70-579 2618
Prodam Z «79-531
750 in moped APN 4 2619
Prodam Z 101 luxe, letnik december 1977, registrirana do decembra 1990. «24-453__2620
Takoj prodam Z 101, letnik 1986, registrirana do junija 1990. « 77-583, int. 19, od 6. do 14. ure
i__262^
Poceni prodam Z 750, letnik 1972, registrirana, dobro ohranjena. Stražiška ul. 12, Kranj, « 21-515
2622
VES ČAS RAZPRODAJI NOVO V SELJAKU
TOYOTA
TSCHERNITZ
SERVIS PRODAJA VOZIL NADOMESTNI DELI DODATNA OPREMA UNIVERZALNA DELAVNICA BELJAK ■ SEVER - LANDSKRON TEL. i 0043-4242-44420
JUGO 45, letnik april 1986, 29.000 km, prodam. «622-315 2623
Prodam AUDI 80 LS, letnik 1973. Cena 3.900 DEM. «26-846 2624
Prodam JUGO 45 AX letnik 1988. Kraiger, Delavska 15, Šenčur 2625
Prodam LADO niva, letnik 1982, prevoženih 68.000 km, registrirana do februarja 1990. Primožič, Jelen-dol U.Tržič, «51-898 2626
Prodam JUGO 45 koral, letnik april 1989. Cena 53.000,00 din. « 68-067 __2628
Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1977. «37-101_2634
Prodam Z 850, letnik 1984. Boštjan Borštar, Na trati 24, Lesce 2636
Prodam OPEL KADETT karavan, letnik 1969 in suhe smrekove DESKE, deb. 50 in 20 mm. Franc Jenko, Češnjevek 11, Cerklje 2640
Prodam MASKO ter levi in desni BLATNIK za Z 750. Vopovlje 24, Cerklje, «42-954_2644
OPEL KADETT GLS karavan, letnik junij 1987, garažiran, prodam. « 25-209_2647
Prodam R 6, registriran. Zasavska 52/b, Kranj_2650
BMW 2002 TI, odlično ohranjen, Generalno obnovljen, z novim motorjem in veliko dodatne opreme, Ugodno prodam in prodam ATX, star 11 mesecev. « 69-957 2651
Moderni interieri
nudi:
po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje
stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din
Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah
ŽIVALI
Prodam 300 kg težko SVINJO. Kranjc, Zadnja vas 4, Begunje 2346 11 mesecev starega LABRADOR-CA, čistokrvnega, z rodovnikom, prodam. « 73-902, popoldne 2378 Prodam 3 mesece brejo KRAVO. Rakovec, Dolenja vas 48, Selca «64-040, od 15. dalje 2382
Prodam TELICO v 9. mesecu bre-josti. Sr. Bitnje 23, Žabnica 2397
Prodam KRAVO sivko, breja 6 mesecev. Kavčič, « 66-303       2416
Prodam meso od polovice BIKA. Lojze Šifrer, Žabnica 23, « 44-559 _2430
Oddam mladega PSA. « 40-048 _2434
Prodam KOBILO, stara 6 let, pri merna za vsa kmečka dela. Janez Jankovec, Hafnarjevo nas. 119, Škofja Loka - Trata 2442
Prodam mladiče črnega KODRA, brez rodovnika. « 631 -692 2448
Prodam črno-bela BIKCA, stara 10 in 20 dni. Zalog 11, Cerklje 2450 Prodam brejo OVCO po izbiri. Zvir-če 35/a, Tržič_2464
Prodam polovico mlade TELICE (lahko tudi manjšo količino) in jalovo KRAVO ali zamenjam za brejo. Tupaliče 1, Preddvor, «45-457 __2465
Prodam TELIČKO, težko 250 kg in goveje MESO za v skrinjo. Virma-še 42, Škofja Loka__2469
Prodam PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg. Suha 24, Kranj_2475
Dobrim ljudem oddam PSIČKO.
Rovte 12, Podnart_2487
Prodam SVINJO za zakol. Trboje
30, Kranj_2504
JARKICE rjave, stare 2 meseca, prodam Zgoša 47/a, Begunje 2527
Prodam KRAVO v 8. mesecu bre-josti. Sp. Lipnica 18, Kamna gorica ._ 2532
Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom ali po izbiri in BIKA, starega 2 leti. Zalog 17, Cerklje
_ 2535
ZAHVALA
12. februarja 1990 smo se poslovili od drage mame, stare mame, sestre, tete in tašče v 87. letu starosti
IVANE DIMEC
roj. Kobal
vdove železniškega uslužbenca
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami in jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje. Iskrena hvala njeni sestri Mili, ki jo je vso bolezen skrbno negovala. Hvala sodelavcem ERA, dr. Bajžlju, g. župniku in vsem hvala za izraze sožalja, vsako lepo misel in besedo.
Žalujoči sin Janez z družino Stražišče, 13. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega skrbnega in dobrega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta, strica in bral ranca
JOŽETA JUVANA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, botrom, prijateljem, mesarjem, čebelarjem Čebelarske družine Preddvor, sodelavcem ETP Kranj. Šivilstvu Klakočar, mesariji Sodnik in KŽK Kranj TOZD Mesoizdelki Škofja Loka za izraze sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno /ahvalo smo dolžni dr. Mihu Sajevcu za lajšanje bolečin, gospodu dekanu Slabetu, gospodu Blaju in pevcem za opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ici ste našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njegovi
Olševek, 7. februarja 1990
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in svaka
VALENTINA GRILCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem, g. kaplanu iz Cerkelj za opravljen obred, pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Žalujoči: Vsi njegovi
		V SPOMIN
		Vaški, zvon te kliče domov, domov, a ni duha in ne sluha.
		PETRU KERNU
5. marca bo minilo žalostno leto, ko si zatisnil trudne oči v Avstraliji. Tuja zemlja je tvoj grob, ni mi dano, da bi stopila k tvojemu grobu, ti prižgala lučko in položila šopek cvetja na tvoj prerani grob. To je nepopisna usoda tvojega življenja, smrt ti je prekrižala vrnitev nazaj v domovino, a v mojem srcu živiš in boš živel vedno.		
		Tvoja mama
		Lahovče
ZAHVALA
Ob izgubi naše sestre in tete
MARIJE STRUŽNIK
roj. Pogačnik
se iskreno zahvaljujčmo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraze sožalja, sočustvovanja. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom — osebju bolnišnice Jesenice, vaščanom Lahovč, duhovnikom za lep pogrebni obred, cerkvenim pevcem in govorniku za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, babice, tete in sestre
ANE
BOGATAJ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: Vsi njeni
Te tvoje oči hi se rade zaprle, čutiš hrepenenje po temi, ki vse ozdravi, ki vse u tolaži, kako hi se v grobu spočile te oči, za vekomaj . . .
(Kosovel)
ZAHVALA
Vsem, ki ste bili z nami ob slovesu od našega ata
VINCENCA GRILCA
iskrena hvala. VSI NJEGOVI V Predosljah, 11. februarja 1990
ZAHVALA
V komaj 60. letu je dotrpel moj dragi mož
KAREL KOROŠEC
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem sosedom, ki ste pomagali v teh težkih dneh, g. župniku za lep pogrebni obred, domačin gasilcem, pevcem iz Šenčurja, dr. Bele-harju in dr. Kljunu. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoča: žena Pavla, sin Silvo in hčerka Veronika z družinami
Zg. Brnik, 7. februarja 1990
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi dragega moža, atka, sina, brata in bratranca
JANEZA MURNIKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali in v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje. Hvala za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja učencem l.B razreda OŠ Cerklje, Inštitutu Golnik za zdravljenje v času njegove bolezni, cerkvenemu pevskemu zboru, ter g. župniku in Tonetu Liparju za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi
Adergas, 25. januarja 1990
ZAHVALA
V 59. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE LOMBAR
upokojeni šofer Alpetoura
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi
Lancovo, 12. februarja 1990
NOVICE IN DOGODKI
Pod drobnogledom javnosti
JLA samo še A?
Če smo pred kratkim poskušali v Gorenjskem glasu tako osvetliti kot komentirati sporni vojaški dokument, skrit pod oznako 1515 - 1, kije opredeljeval služenje vojaškega roka zunaj matične republike in se spraševali, od kdaj zvezni vojaški minister glede na svoja očitno preširoka pooblastila povsem odkrito sprejema politične odločitve, moramo danes prst ponovno uperiti v JLA.
Temu botrujeta (vsaj) dva dogodka - seja komite/a ZKJ v JLA 14. februarja in znotraj tega nastop admirala Simiča ter odločitev predsedstva SFRJ o uporabi dela enot JLA na Kosovu.
Prvi primer, kjer je bilo med drugim govora tudi o tem, da bi morala ZKJ omogočiti, da se formira v Sloveniji s člani, ki niso pristopili k Stranki demokratične prenove, nova ZKS, da bi lahko dokončali tudi 14. izredni kongres ZKJ (!), nedvoumno kaže tako dejstvo, da tudi najvišji vojaški mogočniki pri nas še vedno niso doumeli novonastajajočega statusa armade, znotraj katerega politika nima kaj iskati. Lahko pa se spustimo tudi na polje manipulacij in si ob tem zamišljamo možne drugačne igrice. Radi verjamemo, da se nekaj sistemsko tako močno utrjenega, kot je JLA, lahko v normalnih razmerah celostno spreminja le v počasnem teku, vendar politična plat armade, v sklopu siceršnjih sprememb, vendarle daje misliti. Še vedno gre za armado (ene) Partije, ki se javno otepa kakršnihkoli pučističnih namenov, po drugi strani pa nedvoumno zagotavlja (nedavno tega admiral Brovet) takojšnjo možno angažiranost kjerkoli na teritoriju SFRJ.
Ena od teh "kjerkoli" možnosti je pred dnevi postal Kosovo, kjer so se (uradno) manevri prenesli v legalen nastop JLA v pokrajini. Tako je dosežena še zadnja možna stopnja pritiska in celotna Jugoslavija vse bolj pleše po Miloševičevi taktirki. Tisti trenutek, ko bo pod streli pripadnikov JLA padel prvi prebivalec Kosova (po dosedanjih podatkih sodeč bo ta albanske narodnosti), ne bomo mogli več govoriti o JLA, pač pa bo potrebno tej oznaki odvzeti vsaj prvi dve besedi. Krivdo za prvo in drugo pa si bodo morali pripeti vsi tisti, ki nočejo razumeti, da "sila rodi samo silo."
Zgolj mimogrede, kako tačas izgledajo "ure političnega pouka " znotraj kasarniških meja ? Mar ne bi bilo za širše bralstvo zanimivo, recimo skozi prispevek odgovornih v armadi na Glasovih Odprtih straneh, pojasniti Gorenjskim materam, s kakšnimi političnimi stališči tačas JLA vzgaja njihove sinove?
Vine Bešter
PREGLED ZBOROV VOLILCEV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH OBČINE RADOVLJICA
Krajevna skupnost      Datum     Ura Kraj
Begunje Bled
Boh. Bela Boh. Bistrica Brezje
Gorje
Kamna Gorica
Koprivnik-Gorjuše
Kropa
Lancovo
Lesce
Ljubno
Mošnje
Podnart
Radovljica
Ribno
Sr. Dobrava Sr. vas v Bohinju
Stara Fužina
Zasip
2/3-1990 2/3-1990 3/3-1990 26/2-1990 26/2-1990
26/2-1990 23/2-1990 1/3-1990 2/3-1990 3/3-1990 23/2-1990 28/2-1990 2/3-1990 1/3-1990 27/2-1990
28/2-1990 18.00
1/3-1990 1/3-1990 1/3-1990
28/2-1990 1/3-1990 1/3-1990 3/3-1990
26/2-1990
19.00 RCOU Poljče 18.00 Festivalna dvorana 19.30 Kulturni dom 17.00 Dom J. Ažmana 19.00 Dom družbenih
organizacij 18.00 TVD Partizan 18.00 Zavod M. Langusa 19.90 Gasilski dom 18.00 Sindikalni dom 19.00 Zadružni dom 19.00 Družbeni center 19.00 TVD Partizan 19.00 Kulturni dom 19.00 Dom kulture 18.00 velika sejna dvorana občine Radovljica velika sejna dvorana občine Radovljica 18.00 šlandrov dom 18.00 Zadružni dom 19.00 Dom KS 19.00 v prostoru KS Sr. vas 19.00 Gasilski dom Češnjica 20.00 Gasilski dom St. Fužina 20.00 Kulturni dom 19.00 Kulturni dom
Še nekaj prostih mest za Moravske toplice
Društvo invalidov Kranj ima še nekaj prostih mest za izlet v Moravske toplice, ki bo aprila. Cena tridnevnega paketa s prevozom je 700 dinarjev, sedemdnevnega pa l.450 dinarjev. Prijave z akontacijo sprejemajo v pisarni društva, na Begunjski 10 v Kranju (telefon 22-711).
Za dan žena na Šmarno goro
Planinska sekcija pri kranjskem društvu upokojencev vabi na lep planinski pohod na Šmarno goro, ki bo v četrtek, 8. marca. Zbrali se bodo ob 8.30 na kranjski avtobusni postaji, se odpeljali proti Mednem, od koder bodo po gozdni poti krenili proti svojemu cilju, 976 metrov visoki Šmarni gori. Hodili bodo dve do tri ure. Vabljeni so tudi moški izletniki.
Izlet za praznik žena
V sredo, 7. marca, se bodo kranjski upokojenci odpravili na izlet, ki bo potekal po naslednji relaciji: Kranj - Turjak -Ribnica - Sodražica - Nova vas
— Bloška polica - Stari trg -Snežnik - Grahovo — Cerknica
- Rakek - Vrhnika - Podpeč -Ljubljana - Kranj. Predvideni so postanki v Ribnici, Snežniku, Cerknici, Podpeči in ob Cerkniškem jezeru. Odhod bo ob 7. uri izpred kina Center in povratek ob 19. uri. Prijave sprejema Društvo upokojencev Kranj v svoji pisarni na Tomšičevi 4, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne.
V Blanko in Brno na Čehoslovaško
Kranjski upokojenci vabijo na izlet v Blanko in Brno na Čehoslovaškem. Izlet bo v četrtek, 29. marca, vrnili pa se bodo v soboto, 31. marca. Zaradi omejenega števila potnikov prosijo vse zainteresirane, da se čimprej prijavijo na sedežu društva upokojencev.
Vzel prikolico, pustil koš
Hotemaže - Sredi tega tedna je nekdo, ne da bi seveda vprašal lastnika M. K., odpeljal z njegovega dvorišča prikolico za čoln. Očitno pa nima poljedeljskih namenov, saj je gnojni koš, ki je bil na prikolici, vrgel dol in pustil lastniku v nadaljnjo uporabo. Lastnik pa mu sporoča, da razen koša v letošnji sezoni misli uporabljati tudi prikolico za čoln - in to svojo.
V četrtek, 8. marca, ob 19. uri bo v hotelu Grand Toplice na Bledu
prva letošnja Glasova preja Voditelj Viktor Žakelj se bo na temo Med kulturo in politiko pogovarjal s podpredsednikom republiške konference Socialistične zveze, pesnikom in akademikom
Cirilom Zlobcem
ter pesnikom in urednikom
Jašo Zlobcem
Če želite sodelovati na zanimivem večeru in uživati ob dobri ponudbi hotela Toplice, nas pokličite po telefonu 21-860 (uredništvo) in rezervirali vam bomo mizo v restavraciji. Konzumacija je 100 dinarjev.
Uredništvo Gorenjskega glasa
Glasova anketa
Če bi bile pri nas cene zmerne, ne bi nikoli nakupovali čez mejo
Niti pomanjkanje potrošnih artiklov pri nas, še manj kvaliteta tujih izdelkov, temveč občutno nižje cene so krive, da potrošniki množično romamo po nakupih na tuje. Gorenjcem je bližja Avstrija in v trgovinah ob meji, pa tudi v Celovcu, smo običajni gostje. Odkar devize lahko kupimo v banki, je tudi nakup na tujem dostopnejši. Cene so za petino ali celo več ugodnejše kot pri nas. Resda nam večji strošek pomeni pot, toda z obsežnejšim nakupom, ko se na računu nabere več kot 1000 šilingov, nam sosedje onstran Alp odštejejo »mehrverste-uer« in z njim si tako rekoč plačamo pot.
Janez  Ferlan iz
Železnikov: »Nazadnje smo bili v Avstriji novembra, letos pa gremo prvikrat. Čez mejo gremo po nakupih štirikrat na leto. Ker imamo večje družine, se moramo ozirati po cenej-iih izdelkih. Veliko prehrambenih proizvodov je cenejših kot pri nas, olje, riž, tudi kava. Cenejši je prašek. Sicer pa pravijo, da so cene od 20 do 30 odstotkov nižje kot pri nas. Če bi z nakupovanjem čez mejo kaj pripomogel k nižjim cenam7 pri nas, bi šel še večkrat v Avstrijo.«
Jože lic iz Ribnice:
»Prvič grem po nakupih v Avstrijo. Znanci so mi povedali, kaj vse se na oni strani splača kupiti. Za kavo in riž sem slišal, da sta cenejša kot pri nas, enako pa velja še za nekatere živilske izdelke. Brat, ki je bil z družino večkrat po nakupih v Avstriji, pravi, da imaš s cenejšim nakupom plačano tudi pot, čeprav mi v Ribnici nismo ravno blizu meje, nakupe pa lahko združiš tudi s prijetnim izletom.«
Aleš Globočnik iz
Kranja:
»Takole na pol leta gremo po nakupih v Avstrijo. Tedaj kupimo večje količine špecerije, da za nekaj časa zadoščajo. Kot berem v reklamah, ki jih prinašajo tudi naši časopisi, je prav vse cenejše. Danes bomo razen špecerije pogledali tudi za čevlji, če so kaj cenejši. Navadno kupimo v Avstriji za tolikšen znesek, da nam potem vrnejo davek. Če bi bile pri nas cene normalne, ne bi šli nikoli po nakupih v Avstrijo.«
Draga  Recek iz
Ljubljane: »Občasno naku-pujem v Avstriji, ker je ceneje. Navadno grem po kavo, sadje, kako čokolado, včasih pa tudi samo iz radovednosti, ker nimam kdove kakšnih potrošnih potreb. Običajno greva čez mejo skupaj s sorodnico, nakupiva toliko, da nama od računa odštejejo davek, ki ga prihodnjič vnovčiva. Z vračilom davka pa imava že plačano pot.«
Aleš Zupan iz Tržiča:
»Tudi na Petro-lovi črpalki, kjer sem zaposlen, imamo na račun potrošnikov v Avstriji več prometa. Tjakaj potujejo vsak dan, zjutraj v enem, popoldne v drugem valu. Tudi Tržičani smo v Avstriji občasni gostje, čeprav nas odvrača gneča na meji. Mikavne pa so nizke cene, zlasti kave, prehrambenih izdelkov, nekaterih kozmetičnih izdelkov. Tudi mesne izdelke nekateri kupujejo na oni strani, meni osebno pa so bolj všeč naši.«
D. Z. Žlebir Foto: F. Perdan
Umrl za posledicami nesreče
Jesenice, 21. februarja - V jeseniški bolnišnici je danes umrl Marjan Markelj, doma iz Ko-ritna, ki je začasno živel v Kranjski gori. Ponesrečil se je 13. februarja v Podvinu, ko ga je na poledeneli cesti zaneslo
in je trčil v avtobusno postajališče.
Zaneslo jo je v pešakinjo
Hosta, 21. februarja - Na lokalni cesti Medvode - Sora - Škofja Loka se je v vasi Hosta zgodila prometna nesreča, v kateri je bila pešakinja, 40-Ietna Irena Camlek iz Puštala, huje ranjena. Z avtom jo je zadela voznica Aleksandra Fabiani, stara 39 let, iz Medvod, ki jo je na poledeneli cesti zaneslo in odbilo v pešakinjo.
Zagorela praprot in listje
Staniše, 21. februarja - Ko je
kosil praprot v gozdu pri Stani-šah, je Francu T. iz Bitenj padel na tla cigaretni ogorek in suha praprot se je vnela. Čeprav se je trudil, možak ognja ni mogel zadušiti in se je naglo razširil po suhem listju. Vašča-ni so poklicali loške gasilce, ki so bili gozdnemu požaru kos. Na srečo je gorela le praprot in suho listje, drevje pa ne, tako da ni bilop gmotne škode.
ŽENAM
ISKRENO ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK
slrsors *
Priporočamo praktična darila - darilni boni za osebne obdaritve ali celotne kolektive.
Informacije po tel. št.: 24-761, int. 54 in 56.