292. številka. Ljubljana, v sredo 22. decembra. XIX. leto, 1886 Ishaj* vsak dan iveCrr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejenian za, h v str ij s ko-ogerske dežola za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gldn' za eden mesec 1 ^ld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na dom /.a 1 se leto 13 gld., za eetrt lwta 3 gld. 30 kr., za jedcu mesec, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za med. , po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poStuiua zuaša. Za oznanila plačuje se od četiristopno petit \ ste po tj kr., če s*- Mnatrifo jed« nkrut tiska, po 5 kr., če bo dvakrat, in'no 4 kr. če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. Rokopisi s< ne vračajo. Uredništvo in u pr a vništ v o je v Rudolfa Kirb;5a hiši, ^Gledališka stolbs". Upravni št v n se blagovolijo pošilj.iti naročnine, reklamacije, oznauila, t. j. vho administrativno stvari. Deželni zbor kranjski. (IV. seja dne 21.decembra 1886.) Deželni glavar grof T h urn naznanja, da novi Statut za mesto Ljubljansko ni dobil najvišjega pritrjen ja. Razlogi, zakaj se statut ni potrdil, so povedani v dopisu c. kr. vlade z dne 12. t. m. Dopis se pa ni prebral. Deželnega zaklada računski zaključek za I. 1885. izroči se finančnemu odseku, isto tako poročila deželnega odbora glede poman j kanja prostorov v Ljubljanski bolnici in blaznici, o nameravanem razširjenji deželne prisilne delavnice, o protipeticijah obrtnega društva kranjskega in o raznih naredbah zlasti glede* kolere v tem zavodu. Deželuega odbora letno poročilo za dobo od 1. avgusta 1885. do 30. novembra 1886, izročilo se bode posebnemu, v ta namen izvoljenemu odseku, ki se voli v prihodnji seji. V imenu gospodarskega odseka poroča poslanec Faber o poročilu deželnega odbora glede naprave gozdnih drevesnic in nasvetuje. 1. Na deželnem posestvu Grm se napravi gozdna drevesnica ter se izroči njeno oskrbovanje vodstvu tamošnje vinarske in sadjarske šole. 2. C. kr. vlada se naprosi, da dovoli za nadzorovanje v gozdno tehničnem obziru, pomoč c. kr. okrajnega gozdnega nadzorstva v Novemmestu. 3. Za napravo te gozdne drevesnice in za njeno vzdrževanje dovoli se za 1. 1887 podpora 300 gld. iz deželnokulturnega zaklada, za gozdne drevesnice pa, katere bi ustanovile občine v druzih okrajihjdovoli, se tudi 300 gld. iz deželno-kulturnega zaklada. 4. C. kr. vlada se naprosi, da kranjskim kmetovalcem, sadike iz c. kr. centralne gozdne drevesnice dosti ceneje oddaja, v kolikor to ni mogoče, da se oddado brezplačno. Vsi predlogi se brez razgovora vsprejmo. O prošnji županstva v Kostelji za uvrstitev okrajne ceste Kočevje-Brod mej deželne ceste poroča poslanec Faber in nasvetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da o svojem času na isto ozir jemlje. Dr. Samec poroča o prošnji okraj no-cestnega odbora Radovljiškega za razdelitev cestnega odbora v dva delokroga. Poročevalec pravi, da je ta prošnja došla že deželnemu odboru, ki jo je pa, kakor okrajno glavarstvo Radovljiško vrniti moral, ker bi se morala prej prenarediti cestna postava, da bi se potem ustreglo takej prošnji. Res je, da ima okrajni cestni odbor Radovljiški vzdrževati jedna j st velikih okrajnih, cest, sedem velikih mostov in še dosti malih, in da je pregledovanje po odbornikih cestnega odbora jako težavno, ali upravni stroški bi «e itak, ako se cestni okrajni odbor razdeli v dva dela ne zmanšali, dasi bi morda mogoče bilo odpraviti zdaj najetega pisarja. Sploh pa je poročevalec že naglašal, da treba za usiišanje te prošnje premembe deželne postave, kar sedaj, ko ae že pripravlja nova cestna deželna postava, ni umestno. Prošnja se ne usliši. Baron Schwegel poroča o proračunu muzejskega zaklada za 1. 1887. Skupni znesek potreb ščine je 3902 gld. 70 kr., zaklade pa 332 gld. 56Va kr., torej se kaže primankljaja 3570 gold. 13Va kr., katerega ima pokriti deželni zaklad. Poročevalec nasvetuje, da se dovoli iz deželnega zaklada za nakup lepih izdelkov za obrtni muzej v Rudolfinum-u 5oO gld, in se o tem poroča kranjski hranilnici, katera je pri podpori za Rudolfinum po sebno naglašala obrtni muzej, da se vsaj z jednako vsoto nakupa obrtnih proizvodov udeleži. Predlogi Be vsprejmo. Baron Schvvegel poroča o računskem zaključku muzejskega zaklada Koncem 1. 1885 kaže se čista imovina v znesku 320.535 gld. 37 kr. Proračun se odobri. Poslanec Detel a poroča v imenu finančnega odseka in nasvetuje, da naj se okrajno - cestnemu odboru v Kranj i zbriše posojilo 1000 gld., katero mu je bil posodil deželni zaklad za cesto iz Kranja v Oirčiče, ker je ta cesta stala 14.000 gld. in odbor ni dobil nikakeršne deželne podpore. Vrhu tega je okrajni cestni odbor ves pri cesti nalomljeni ka men, vreden 1000 gld., speljal h Gorenji Savi in ž njim utrdil Savsko obrežje. Baron Taufierer se protivi podpori, ker ima okraj kranjski malo cestno priklado, in bi 100O gl. prav lahko zmagal. Poročevalec D e t e la tega ne zanikava, a prav i da pravica zahteva, da se ta vsota da kranjskemu okraju, ki plačuje 40 do 50.000 deželnih priklad. LISTEK. Tehniško preiskovanje nekaterih podzemeljskih otlin, vodotokov in jam mej Vrhniko in Planino. (Dalje.) Jako zanimiva je tudi mej železniško postajo in Lazami nahajoča se, kakih 350 m dolga jama „Mačkovca". Pri uhodu je otlina kakih 6 m visoka in 10 m široka ter drži 15 metrov navzdol do ne celo meter visoke in 40 m dolge jako strme luknje, katero je treba preplaziti po vsth štirih. Tukaj je večji, kakih 10 m visok in 15 m širok prostor. Prav sredi tega prostora pa stoji 7 čevljev visok kapnik. Na prvi pogled zdi se ti, da imaš pred seboj oka-mtnelega škofa v polnej opravi z mitro na glavi, le zakrivljene palice mu manka. Nekoliko metrov od škofa dobiš v skapljanem plitvem vodnjaku jako dobre čiste in sveže vode. Od tega prostora gre se kakih 60 m dalje skozi 2 m visoko otlino do navideznega konca. Po temeljitem preiskovanji našlo se je, da tukaj še ni konec, temveč, da se pride skozi težavno in tesno otlino kakih 30 m kvišku do •• Poslanec Dežman hoče na podlagi po deželnem zboru pred leti sklenjene instrukcije dokazati, da ne gre kranjskemu okraju nobena podpora. Poslanec K lun odgovarja, da §. 8. instrukcije velja le za stare ceste, nikakor pa ne za zidanje novih cest. Poročevalec De tel a opomni Dežmana, da ko se je lani dovoli o 1500 gld. podpore mokrono-škemu okraju za cesto, ki je veljala le 2987 gld., da takrat ni ugovarjal. Dežman tu ugovarja ne iz prepričanja, ampak le iz aniinoznosti do kranjskega okraja. Dežman pri tej priliki skoči s sedeža in vrši se prizor, ki smo ga že včeraj opisali. Podpora 1000 gld. se potem dovoli. Poslanec Klun poroča o prošnji podpornega zaklada gimnazije Novomeške in nasvetuje 250 gld. podpore, kar se vsprejme. Prof. Šuklje poroča o proračunu učiteljskega penzijskega zaklada za leto 1887. Potrebščine je 19.405 gld , zaklade 8358 gld. Primanjkljaj 11.047 gl. se pokrije iz deželnega zaklada. Obvelja. Dalje poroča profesor Šuklje o prošnji učiteljev okraja krškega, litijskega, radovljiškega in okrajne učiteljske konference v Postojini za povek-šanje plače, katere se pa ne uslišijo. Koncem seje izročil je poslanec Kersnik s Bodrugi že včeraj orne njeno interpelacijo zavoljo kaznovanja in zapiranja nedoraslih otrok pri c. kr. okrajnem glavarstvu kamniškem. Deželni zbor štajerski. Naš deželni zbor pričel je svoje delovanje dno 9. t. m. Prvo sejo otvoril je deželni glavar grof VVurm-brand s prav vodenim govorom. Kakor je bila njegova dolžnost, pohvalil je bil delovanje deželnega odbora. Ali je bilo delovanje deželnega odbora res tako vse hvale vredno, to bodo pokazale razprave deželnega zbora. Razume se, da se nedostatki ne bodo hudo kritikovali, kajti gospodje, ki imajo večino v deželnem odboru, imajo večino in to celo zanesljivo večino tudi v zboru samem. Vrana pa vrani nikdar oči ne izkljuje. Da Slovenci nemarno ničesar pričakovati od nemško-nacijonalne stranke, ki ima večino v dežel- večjega nad 00 m širokega visečega prostora, ki zopet 150 m navzdol drži. Na najvišjem mestu te otline našlo se je veliko jako lepih kapnikov, tudi na obočji vidijo se jako močni in čisti stalaktiti, v nižavi jame pa so tla in kajmiki blatnati, kar sve-doči, da tudi tukaj ob preplovljenji voda nastopa. Tudi „Skofovo brezdno", ki je le malo metrov od ravnine v tako imenovanem Škofovem Lomu, se je preiskavalo, a natančno še ne preiskalo. Globoko je 35 m, v njem pa do 80 m dolga otlina in tudi tekočo vodo se vidi. Poleg teh in še nekaterih drugih manj važnih jam, katere ne nameravani opisavati, posrečilo se gosp. Putiku, da je našel novo v resnici velikansko jamo, ki utegne biti za praktično odvedenje Planinske vode v podzemeljske otline nepojmljive važnosti. Vsled te najdbe izginil bo marsikateri, po temni teoriji skovan projekt onih, ki so si podzemeljske vodne razmere po svoje, a žal večinoma krivo razlagali. Izginila pa bode deloma tudi dosedanja, nekako opravičena bojazen nekaterih, da bi se že zaradi troškov v tej zadevi ne dalo kaj uspešnega storiti. Takoj pod železniško postajo Planinsko, na „gmajni" pri tako imenovanem „Logarčku" poleg pota, ki drži mimo gozdarske hiše v Laze, nahaja se na videz neznatno brezdno, o kojem nikdo ne bi slutil, da je v zvezi s tako velikanskimi podzemeljskimi prostori. Kakor druga brezdnu, preiskavalo se je tudi to najprej po vrvi. Ker so je pa otlina vedno dalje v nižavo raztezala, in se je moralo sklepati, da se bode prišlo do tekoče vode, napravile so se iz praktičnih ozirov pri uhodu brezdna, ki ima s početka le 23 m navpične globočine primerne stoj)-nice. Od stojmic naprej moglo se je hoditi s sve-tilnicami mej skalovjem in kulisam podobnimi kapniki brez vseh priprav navzdol, kakih 300 metrov daleč do 29 m globokega propada. Od stopnic do propada visi otlina le 12 m. Za prekoračenje propada služila je s jirva 40 m dolga, že pri opisovanji Gradišnice omenjena vrvena lestva, pozneje so pa inženerjevi delavci v zakapljano steno usekali stopnje, poleg njih zabili več močnih železnih cvekov, okolll kojih ovijejo in napnejo, kadar je treba, vrv, da služi za držaj na strmem prelazu. Takoj pod propadom odpre se na levo proti severu in na desno proti jugu ona nad 1800 m dolga otlina, katere j sedaj pravimo „Putikova [ama*, ker jo jo Putik našel. (Konec prttu) nem /boru štajerskem, to pokazdo se je kar pri drugi seji, ko so se vršile vol tve v razne odseke. Pri tej priliki Slovenci neso našli milosti. Odsek za občinske zadtve in peticijski nbst.'jita iz samih Nemcev. In vendar zastopajo baš Slovenci v deželnem zboru štajerskem sto in sto občin, če tudi so le slovenske! Človek bi mislil, da je to le nara\ no, da so Slovenci v vsakem odseku zastopani, da nemška gospoda izve želje in težnje Sloveneev. Nevarnost bi to ne bila za Nemce nobena, ker jun Je večina vsik-dar gotova. Toda, gospoda je prerada sama za se in že jeden jedini Slovenec bil bi jej nadležen! Iste velike važnosti za Slovence je peticiJ6ki odsek. Baš Slovenci so primorani večkrat peticij o-nirati, dasi njih peticije neso „bettelpeiitionen", kakor se je nek nemški poslanec izrazil o večini nem ških peticij, ker ne prosijo denarne podpore, ampak terjaj o narodne pravice in drugo take stvari. Deželni zbor štajerski bo imel to zasedanje jako mnogo dela, pred Božičem ga gotovo ne bode mogel skončati. Za Slovence pridejo jako nevarni predlogi na dnevni red. Opozoriti hočem le na novelo, s katero se namerava deželni šolski zakon glede premeščenja učiteljev predrugačiti. Z nameravano premeno odvzamejo se občinam jedenkrat za vselej vse pravice glede nameščenja in premeščenja učiteljev, imele bedo le skrb in plačilo za učilnice, — pravic pa nobenih. To pa nasprotuje očitno prvotnemu namenu šolskega zakona, kateri meri na to, da imajo oni prvo besedo pri šoli, ki so jo ustanovili, kat« ri jo vzdržujejo, to so občine in ne deželni šolski svet v Gradci. (Dalje pribO Iz Makedonije. Izvestja Peterburgskega sla\janskega blagotvo-riteljnega komiteta objavila so pod tem naslovom sledeči člauek: Kakih dvajset let pred osvobojenjem in tri leta po osvobojtnji Bolgarije ni bilo, more se reči, nobem-ga slovanskega učilišča v Makedoniji. Po mestih bile so le grške šole Sprva seje v njih poučevalo v grščini mnogo slovanskih otrok. Ko je pa pozneje sovraštvo mej Bolgari in Grki vsled ustanovljenja bolgarskega eksarhata v Carigradu dospelo do skrajnosti, prenehali so Slovani pošiljati otroke v grške šole. Nevednost je mej Slovani bila vedno občuti) i veja, a svojih narodnih šol otvoriti neso mogli. Grki so si znali pridobiti zaupanje Turkov in so lahko preprečili osnovo slovanskih učilišč. Slovanom je ostajalo samo jedno siedstvo, delati energično proti grškim intrigam ter okoristiti se pred vsem s podkupljivostjo turških uradnikov. Na ta način otvorile so se res nekatere šole, a so se kmalu zopet zaprle in učitelji poslali v prognunstvo. Uzrok temu je bilo, ker je slovansuo prebivalstvo v Makedoniji preubogo in preveč preobloženo z davki, da bi moglo zbrati toliko denarja, kolikor ga je trebalo v ta namen. Da bode moč osnovati stalne šole, treba je bilo poiskati pomoči pri osvobojenih svojih bratih, Bolgarih in Srbih. Na Srbijo se neso dosti zanašali, kajti ona se že dolgo ni dosti brigala za potrebe makedonskih Slovanov, in se je njim popolnem odtujila. Nasproti so pa makedonski Slovani bili poslednja i> desetletja v tesuej zvezi z Bolgari v Severni Bolgariji in Trakiji že zategadelj, ker je njih vse v političnem oziru tlačilo turško igo in v veiskem oziru pa jih pritiskali Grki. Treba je le koraka, pa se makedonski Bolgari zjedinijo z Bolgari na vtke. Leta 18G0 so se z Bolgari in Trakijci skupno potegovali za cerkveno samostojnost, imenovali se Bolgare in se tako duševno ž njuni popolnem zjedinili. Zategadelj so se za pomoč obrnili k Bolgarom, a ne k Srbom, zategadelj jih hočemo imenovati Bolgare, a ne s splošnim imenom Slovane, brez ozira na razna mnenja jezikoslovcev o njih izvoru. 1879. leta obrnil se je arhimandrit Kusev iz Prilepa v Makedoniji, energičen in spoštovanja vre den mož, v imenu bolgarskega prebivalstva v Makedoniji s prošnjo na vlado Severne Bolgarije (tedaj je bilo na krmilu ministerstvo Karovelova) za gmotno pomoč. Bolgarsko narodno sobranje dovolilo je v tajni seji Vj milijona frankov za učilišča v Makedoniji. K tej svoti je tajno pridodala Vztočna Ru-melija 100,000 frankov, kar bi bilo skoro Aleko pašo stalo življenje, ko je Kistovič to ovadil sultanu. Sprva se je iz Sofije poslalo nekaj učiteljev v Makedonijo. Prvo bolgarsko učilišče se je osnovalo v Obridi. Pokazale so se pa kmalu take zavire, da ni bilo moč pošiljati učiteljev naravnost \/. Bolgarije. Zaradi tega se je sklenilo osnovati šolsko oskrb-ništvo pri bolgarskem eksarhatu v Carigradu pod neposredno oblastjo eksarha. Tako se je stvar izvršila tako dobro, da se ni mogla bolje. Metod Kusev je sprva vodil to stvar. Njegovej odločnosti in spretnosti v občevanji b Turki se je posrečilo, kmalu osnovati bolgarska učilišč« v Prilepu, Velesi, Skopji, Šcipi, Seresi 111 Solunu i v več d nizih krajih. Eksarh je deloval z d**narji naravnost v Carigradu in s pod kupljenjem dobil dovoljenje za otvo renje učilišč od ministerstva nauka, če tudi ne ofi-eijalnoga. Kako silno so Grki proti temu intrigovali, si lahko mislite. Toda vsi turški uradniki, od ka-t'-rih je bila stvar zavisnu, bili so podkupljeni. Ne dobivajoč redne svoje plače od vlade, se neso brigali za grške intrige; kajti človek se ne živi samo z dobrimi besedami, ampak potrebuje kruha. Turki so se ozirali na onega, kateri je imel več denarja. Ker so Grki imeli le neznatna denarna sredstva, so morali kmalu odjenjati Bolgarom. Potem je bila prva skrb eksarhova, da se grški element po mestih kolikor se da izrine in pomanjša njega upliv, ter tako zagotovi obstanek bolgarskim šolam. Same okolščine so k temu pomagale. V notranji Makedoniji itak ni nikdar bilo pravega grškega elementa, nadomestoval ga je drug element, romunski priseljenci, ki se tu imenujejo BKuco-Vlahi". Ti priseljenci sklenili so posnemati Bolgare in povzdigniti svojo narodnost. Poprosili so ru-munsko vlado, da bi jim poslala rumunskih učiteljev in učiteljic. Ko se je njih profinja uslišala, zaprli so grške šole in izgnali grške učitelje. Delujoč vzajemno z Bolgari naredili so konec heleuizmu v Makedoniji. Bolgarski eksarb porabil je te okoliščine in dobil od turške vlade oficijalno priznanje bolgarskih učilišč v Makedoniji. Politični razgled. tfotrukiie (težile. V Ljubljani 22. decembra. V ponedeljek je v inoravMkeni deželnem zboru posl-tnec dr. Šrom utemeljeval svoj predlog, da se premeni deželnozborski volilni red. Petakar-jem naj bi se dala volilna pravica in izvrševanje volilne pravice naj bi se olajšalo s tem, da bodo mesta doma volila. Češki deželni zbor je tudi na predlog dr. Herbsta v tem zmislu premenil deželnozborski volilni red. Moravski deželni zbor ne sme ostati za druzimi deželnimi zbori. Njegov predlog ni tendencijozen. ampak se opira na pravico proti prebivalstvu. Govornik je predlagal, da se njegov predlog izroči odseku 12 članov v pretres, kar se je tudi zgodilo. Vziaaije draaie. Člane bolgarNke «lei»iitaeJ.|e vsprejel je v Berolinu grof Herbert Bismarck in sicer vsacega posebej. Priporočal njim je sporazumljenje z Rusijo. Deputati so se izjavili, da bi Bolgari ne mogli vo liti kneza mingrelskega. Deputacijo so vsprejeli tudi veleposlaniki razen ruskega. V Bttlgnrijft bili so poslednje dni na več krajih shodi, na katerih se je narod izrekel za povrat princa Battenberga. Te shode je le vlada sama priredila kot demonstracijo proti Rusiji, katera neče priznati kandidature princa Koburškega. Omenjeni tabori so pa tudi bili jako slabo obiskani. Vladna lista „Slavjanin" in „Nezavišima Bolgarija" tudi priporočata zopetno izvolitev kneza Aleksandra, ker se kdo drug ne bode mogel obdržati na pre stolu. Kusija se nekda resno pripravlja za vojno. Na Poljskem je zbrala mnogo vojakov mej trdnjavama Radzivilov in Dubno Vojaška parna pekarija v Kovnem začne v kratkem delo. General Gurko je zaukazal, da vojska na Poljskem odpošlje hitro več voz in konjske oprave južnej vojski v Kiše-nev, nadomestilo bode dobila v štirinajstih dneh iz Peterburga. Tudi več vojaških sedlarjev in kolarjev je s Poljskega odšlo v Kišenev. Zadnji petek in soboto je v carskem gradu v Gačini vojni sovet imel dolgi seji. Tega soveta so se udeležili tudi ministri Giers, Tolstoj, Bunge in Possiet, veliki knezi Mihael, Nikolaj in Vladimir. Car je bil malo bole hei. in se zategadelj vojnega soveta ni udeležil. V Gačino bil je poklican tudi urednik .Moskovskih Vjedomostij„ Katkov, in bil je pri carji več nego dve uri v avdijenciji. Vse kaže, da se nekaj važnega pripravlja. „Nord" misli, da je bolgarska deputacija le zategadelj ponujala princu Koburškemu bolgarski prestol, da bi Bolgari pridobili simpatije nekaterih evropskih vlad, ki naj bi jim pomagale pridobiti Makedonijo. Sicer pa misli ta list, da bi nikdo od pustolovcev, ki sedaj vladajo v Sofiji, prestola ne vsprejel. „Novoje Vremja" pa misli, da je kandidaturo princa Koburškega sprožila Avstrija, da bi bolgarsko vprašanje še bolj zamotala. Kneza mingrelskega je Rusija le zategadelj predlagala, ker je vedela, da bi proti drugim njej še povoljnejim osobam ugovarjale nekatere velevlasti in ni hotela še bolj poostriti bolgarske krize. Ko bi se zavrgel ruski kandidat, poslužila se bode Rusija druzih sredstev, da ne pride kak njen nasprotnik na bolgarski prestol. V turiltllt vladnih krogih se misli, da se lazraere v Bolgariji nekaj časa še ne bodo preme-nile. Ker otomanska vlada ni mogla bolgarskega regenstva pregovoriti, da bi priporočalo kandidaturo kneza mingrelskega ali pa odstopilo, se sedaj ne bode dosti brigala za bolgarske zadeve in bode prepustila inicijativo kakej drugej državi. Avstrijski poslanik Khevvenhiiller je v nedeljo izročil Nrl»Nkemii kralju svojo odzovnico. Kralj podelil mu je tem povodom veliki častniški križ reda belega orla. Organ nemškega kancelarja zmatra za veselo znamenje, da je ruski „Praviteljstvenij Vjest nik" odločno zavrnil trditve druzih ruskih listov, da je n-mški upliv uzrok težav v Bolgariji. Z zadovoljstvom se more konstatovati, piše Bismarckovo glasilo, da se „Praviteljstvenij Vjestnik" sklicuje na vitalne koristi, ki vežejo Nemčijo in Rusijo, ki so že prestale marši kak o skušnjo. Evropski listi, mej njimi tudi nekateri nemški, ki zmatrajo dobre odnošaje mej Nemčijo in Rusijo za oviro, skušali so vedno nasprotno dokazati, da bi tako zasejali nasprotje mej ti dve državi. Francoskim politikom bi jako ugajalo nasprotstvo mej Nemci in Rusi. Angleškim nazorom je zoperno sporazumljenje treh carskih vlastij, poljskim težnjam je vo,na mej Nemčijo in Rusijo neizogibno potrebna. Poljski upliv na ruske liste je mnogo pripomogel, da je rusko časopisje tako zabavljalo proti Nemčiji. Tudi v Nem čiji podpirajo Nemcem sovražne težnje. Opozicijske stranke, ki imajo večino v parlamentu, se bolj zanimajo za poljske in bolgarske koristi, nego za nemške. Nemška politika se je vedno držala prepričanja, da se dogodki v Bolgariji ne dotikajo nemških ko-ristij. Nemčija si vedno prizadeva ohraniti evropski mir. Tudi napadi ruskih zasebnih listov je neso mogli spraviti s tega pota, kajti njeno zaupanje v modrost in značajnost ruskega carja se ne da omajati. Ta izjava nemškega oficijoznega lista zmatra se za neposrednje svarilo ruskemu carju, da naj se nikar ne uda Nemčiji sovražnim uplivom. Nemčija se poslednji čas jako laska Rusiji, ker se boji, da bi se slednja preveč ne približala Franciji. Dopisi. Iz logaškega okraja 20. decembra. [Izv. dop.] V jeseni je naš deželni odbor razpisal obravnave pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih v ta namen, da bi se odkupila G°/0 naklada na žganje, ter pozival k tem obravnavam večino obrtnikov, ki se bavijo z razprodajo in napravo teh pijač in so davku podvrženi. Tudi mi iz logaškega okraja uesmo zamudili prilike in prišli k tem obravnavam, ker nas je vodilo v prvej vrsti to, da po očividni potrebi podražimo zakup dosedanjemu društvu; v drugej vrsti, pa da se za slučaj, če se odkupimo, znebimo onib neznosnih sitnostij in preglavic, koje so nam do sedaj nastavljeni dacarji prizadevali s svojo več kot potrebno, semtertja tudi nagajivo kontrolo. Ne moremo molčati, in kar je nam na srci — to na jeziku — in tudi v javnost naj preide. Skoro slednji izmej nas čutil se je po vedenji teh organov sumnega kake goljufije, sleparije iu Bog vedi kakega prikrivanja „medene" te pijače. Videli smo, da ga ni prostora v hiši, kamor bi ti „Ijubeznivi" dacarji, osobito pa za časa revizije z gospodom revidentom ne bili zahajali. Krompirjev podzemeljski hram — tudi vanj so pokukali. Nekateri pa celo trdijo, da imajo ti gospodje, kakor c. kr. rinanca oblast in pravico, segati celo pod obleko, v otroške zibeli — se ve da le za to, če bi tam morebiti kaj nepoštenega, nezadačenega našli. Z ozirom na te okoliščine zbralo se je nas zadevnih obrtnikov z logaškega okraja v dan 16. novembra t. 1. v Logatci 37 na številu, ter ponudili smo za odkup naklade 3812 gld., tedaj nad 4 krat toliko kolikor je dosedanje društvo za preteklo leto plačevalo Mislili smo si, da smo s to toli podra-ženo vsoto, koristili deželnemu zakladu in sami sebi, ko bodemo zanaprej oproščeni sitne kontrole, ved« nega opazovanja in nam nepriljubljenih komplimentov z gosp. dacarji. A varali smo se! V dan 11. t. m. prevzelo je prejšnje društvo vse okraje, naj so se ti bili prej že odkupili ali ne, v svoj zakup. Ponudilo je društvo nekaj tisočakov več, kakor so znašala odkupila, ponujana od davkoplačevalcev, oziroma zadevnih obrtnikov in nas slavni deželni odbor prepustil mu je zakup za 90.500 gld. Deželni odbor ima prav, da skrbi deželi kolikor mogoče več dohodkov pridobiti, a v tem slu- čaji je pa slabo igral. On ni pomislil na pnhod-njost! Mar misli, da se nas bode pri jednacih okoliščinah drugo leto zopet zbralo 57 obrtnikov iz Cerknice, Planine, Logatca in Rovt v daljnem Lo-gatci samo za to, da bi tam pri obravnavi in po dovršenem odkupilu bili, kakor smo letos, jedino le v občini posmeh? Mar ne pomisli, koliko zgube č»sa in denarja trpi 57 trgovcev, potujočih v Logatec — pa zastonj! In v drugih okrajih bila je ravno taka.! Drugo leto bo deželni odbor že videl in čutil nasledke. Nas gotovo ne izvabi več na led; in kdo se bode smijal? Zopet le staro društvo — brez konkurence — ki bode potem ponudilo, kolikor mu bode drago. A 90 500 gld. zakupa drugo leto ne bode več — to javimo v proroškem duhu že danes. Prizadeti obrtniki. Domače stvari. — (V. seja deželnega zbora kranjskega) trajal je danes do 7a-> ure popoludne. Profesor Šuklje oglasil je samostojni predlog, da s-' naroči deželnemu odboru, naj preišče, s kolikim ka pitalom bi se deželni zaklad mogel udeležiti pri zgradbi dolenjske železnice in v koliko bi to pri-pomagali drugi faktorji v deželi. Dr. Papež stavi samostalni predlog, naj se nepotrjeni mestni statut Ljubljanski izroči p os-, buemu odseku 9 udov. Jako obširna debata se je unela o deželnega odbora po ročilu z načrtom občinskega zakona za Kranjsko. Baron Schwegel baron Apfaltrern in Dežman bo trdili, da se dotični postavni načrt, katerega je izdelal deželni predsednik baron "VVinkler, ni v deželnem odboru podrobno obravnaval, da torej ne velja kot predlog deželnega odbora, in le tak sme se po opravilnem redu obravnavati v zbornici, ne pa ela borat posamične še toli odlične osobe. Deželni glavar grof Gustav Thurn in deželna odbornika Detela in Murnik pa so naglašali, da se sicer ni razgovarialo podrobno, kar bi bilo brezuspešno delo, pač pa o načelih zakona in konečiio se je sklenilo izdelani načrt predložiti deželnemu zboru, da dožene vsaj glavna načela. Tudi deželni predsednik baron "VVinkler priporoča, da se odseku izroči občinskega reda načrt, katerega izdelovanje je bilo „kislo delo" (sauere MUhe). Konečno zavrgel se je Schvveglov predlog in vsprejel nasvet, da se načrt izroči od seku 15. udov. Pobiranje mostnine na Blejskem mostu se ne dovoli pač pa mestu Kranj naklada na pivo za tri leta. Dolenjemu Logatcu se je na pred log dr. Vošnjaka deželno posojilo 1000 gld. za šolsko zgradbo odpisalo, zalogi slovenskih vseučeliščuikov v Gradci dovolila podpora 200 gld., filharničnemu društvu podpora 300 gld., pri kateri priliki je dr. Poklukur izvrstno bičal postopanje nemških poslancev nasproti „Glasbeni Matic". Kot remuneracijo za živinozdravnika v Radovljici dovolilo se jo po jako obširni razpravi 300 gld. Prihodnja seja 28. t. m. — (O krškem škofu) ima „Tagespost" danes zopet dva telegrama z Dunaja. V jednein so javlja, da je stolni prost Marschall odklonil ponujano mu mesto. V drugem se pa pravi, da se bode ozir jemal samo na tacega kandidata, ki je slovenščine zmožen. Izmej kandidatov Dunajskih bil bi torej le dvorni župnik Maver mogoč. — (Pisateljskega podpornega društva zabavni večer) preteklo soboto je bil zopet prav dobro obiskan, bilo je zbranih 45 društve-nikov, mej njimi več poslancev. Predsednik večeru je bil g prof. Orožen, čital pa je g. Anton Svetek o svojih spominih na bosensko okupacijo (I. del). Da je bilo predavanje zanimivo, svedoči splošna pohvala. Ker je prihodnjo soboto sveti dan, se je sklenilo, da bode prihodnji zabavni večer v četrtek dne 23. t. m. Predaval bode g. dr. V. Gregorič „o zgodovini žene". Zaradi g. Nollija nastopa v deželnem gledališči je pričetek ob 7a 10. uri. — (Gos p. J. No 11 i), slavnozuani baritonist, nastopil je v ponedeljek v tukajšnjem gledišči kot Karol V. v Verdi*jevi operi „Ernani", in si stekel s prekrasnim svojim petjem burno in splošno pohvalo. Lep, krepak glas, koji v vsaki leži, v vsa kem, milem kakor tudi strastnem prizoru, prijetno in čisto doni, umetno predavanje, mogočna postava, krasno, dragocena obleka — vse to so momenti, ki morajo gospodu Nolli-ju na vsakem odru k častni zmagi pripomoči! Kakor se čuje, nastopil in poslovil se bode izvrstni pevec jutri v operi „Trovatore" kot grof Luna, na katero predstavo posebno opozarjamo častito občinstvo. — Gledališče bilo je v ponedeljek do zadnjega prostora razprodano. — (Imenovanja.) Sodnijski pristav Fran Dukić" premeščen je iz Podgrada v Ajdovščino s tem, da se bode za uredovanje uporabljal pri okrožni sodniji v Gorici. — Pristav pri deželni sodniji v Trstu, Josip Cimoso, imenovan je svetniškim tajnikom; pristava Sebastijan Ghira v Diujanu in Mart. Princ v Tolminu imenovana sta pristavoma pri deželni sodniji v Trstu. Aleksander pl. Lindemann imenovan je pristavom pri okrožni sodniji v Gorici Karol Kovačič, pristav v Komnu, imenovan je pristavom pri trgovinskem in pomorskem sodišči v Trstu, službeno se bode uporabljal pri okrožnem so dišči v Gorici; Peter Calegari, pristav v Dinjanu, pride v istej lastnosti k okrožnemu sodišču v Ro-vinji; sodnijskimi pristavi bo imenovani avskultantje : dr. Alfej Polakovič za Piran; dr. Henrik Kramer za Tolmin; Anton Zaccaria in dr. Josip Colombis za Dinjan, Blaž Orlic za Podgrad, M-ttija Rutar za Ajdovščino, Henrik Fraus za Komen. — (Posebno priznanje) izrekla je c. kr. deželna vlada g. Feliksu S tare tu, graščaku v Ko-lovci ua njegovih zaslugah za pospeševanje gozdarstva in za požrtvovalno podporo drevesnic v kam niškem in hrdskem okraji. — (Umrla) je včeraj popoludne v Gorenjem Logatci gospa Antonija Sterger, rojena Mankoč, soproga tamošnjega zdravnika g. dr. Ster gerja po dolgi bolezni v najlepši dobi. Sprevod bode v četrtek popoludne ob 3. uri. Blagi pokojni bodi zemljica lahka. — (Božičnico) napravi Ljubljanska prostovoljna požarna bramba s sodelovanjem vojaške godbe v nedeljo 26. decembra t. 1. v kazinski restavraciji qb 6. uri zvečer. Cisti dohodek je namenjen bolnišnemu zakladu požarne hrambe. — (Tržaška lojalnost.) Italijanski kralj Umberto je pred kratkim mestu Tržaškemu poklo-nfl krasen izvod nove sloveče izdaje Dantejeve .Divina Cominedia", na kar je mestni zbor sklenil, zahvaliti so kralju italijanskemu za „neprecen-Ijivo" darilo. Že ta demonstracija užali a je pa t.rijotično stranko v Trstu tako silno, da je podžupan Dimmer izstopil iz mestnega zbora. Kakor pa sedaj piše v Rimu izhajajoča „Voee della verita" ima zahvalnica mestnega zbora Tržaškega tako k o m p r o m i t u j o č e izraze, da je kralj Umberto ni hotel v h preje ti. Iz tega je jasno, da Tržaški irr dentovci zopet pre drznejo glave vzdigujejo in nam je popolnem neum-Ijivo, zakaj je vlada unspioti irredentovski agitaciji še vedno slepa in ne kaže ni najmanjše energije, akoravno Trst že davno ni več vreden nekdanjega lepega pridevka „la fedelissima citt.a." — (Vreme.) Včeraj je ves dan deževalo, danes pa sneži. Zaradi žametov zakasnili so se Dunajski in Tržaški vlaki in pošto dobili smo popoludne par ur pozneje, nego sicer. — (Iz Ljutomera) se nam piše dne 21. t. m.: Tukaj imamo lepo, pravo spomladansko vreme, brez snega — in toplo je! — (Zagorska železnica) je mej Novim Marofom in Varaždinskimi toplicami vožnjo ustavilu, ker se nasipi ugrezajo. — (Vabilo) k rednemu občnemu zboru, kojega priredi čitalnica v Dolini pri Trstu dne 26. decembra t. 1. ob 5. uri zvečer. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poro'ilo blagajnika. 4. Volitev predsednika in 6 odbornikov. 5. Določitev listov za 1. 1887. 6. Nasveti udov. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — (Šaleška čitalnica) ima svoj redni občni zbor v torek dne 28. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne v Čitalnici v Šoštanji s sledečim sporedom: I. Nagovor predsednika. II. Poročilo tajnikove. III. Poročilo blagajnikovo. IV. Volitev novega odbora oziroma predsednika in podpredsednika. V. Vo litev pregledovalcev računov. VI. Sprememba pravil §. 1. VII. Razni nasveti. Gg. poverjeniki naj se tega zbora gotovo udeležijo, ali pa poprej gospodu blagajniku o njih delovanji poročajo. Odbor. — (Razpisano) je po smrti dr. Vašiča mesto okrajnega ranocelnika v Trebnjem. Letna nagrada 600 gld. Prošnje do 5. januarja 1887. — Dalje je razpisano mesto kanclista pri deželni sodniji v Ljubljani. Prošnje do 25. januarja. jBerolin 21. decembra. Bolgarska deputacija opoludne v Pariz odpotovala Po vsej srednji Nemčiji hudi zameti. Železnični promet mej Berolinom, Draždani, Lipskim proti južni Nemčiji v Šlezijo in proti zahodu deloma popolnem ustavljen. Razne vesti. * (O starosti vladarjev,) Nemški cesar Viljem je po letih najstarejši vladar. A kljubu visoki svoji starosti je z ozirom na dobo vladanja še le sedemnajsti v vrsti vladarjev. Najdalje vlada brazilijski Don Pedro II., ki je že 55 let na prestolu. Za njim je prva angleška kraljica Viktorija, ki bode dne 20. junija 1887. praznovala petdesetletnico svojega kraljevanja. Po letih je papež Leo XIII. drugi za Viljemom, a vender še 13 let mlajši nego nemški cesar. Nizozemski kralj in knez Schaumburg Lippe dosežeta prihodnje leto, 4 drugi 1. 1890. sedemdeseto leto. Sploh je starost vladarjev precej visoka. Le 4 so pod 40 let in poleg letos porojenega španjskega kralja je srbski kralj Milan s svojimi 32 leti najmlajši. * (Na železnici v Bosni) pripetila se je te dni naslednja smešna dogodba: Na postaji v Gračanici stal je vlak, pripravljen za odhod, kar pride na peron bosensk kmet in smukne, ne da hi ga bil sprevodnik videl v vagon IV. razreda, toda ne sam, marveč v družbi dveh pravcatih — kozlov. Ko dojde sprevodnik pregledavat vozue liste in ugleda čudna potovalen, bil je seveda presenečen in velel je, da morata takoj iz vagona. A naš kmet potegne lokavo se smijoe tri vozn-' liste iz žepa ter izjavi kategorično, da imata kozla isto pravico voziti se v vagonu, kakor kdo drugi, ker imata pravilne vozne liste. Sprevodnik uporabil je vso svojo zgovornost, da je kmetu dopovedal, da kozli in ljudje ne smejo biti v istem vagonu. Kmet se je naposled s teškim srcem udal, a nikakor ni hotel umeti, zakaj mora za svoja ljubljenca, ki nesta uiti vredna, da bi se z ljudmi vkupe vozila, več voznine plačati, nego za sebe samega. MnoK«letiiH opuvovnujn. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, »ploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli-ovi „ Sei dl itz-pr nšk i4 zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebavljeni e pospešujoči in in želodec okrepčujočim uplivom. Cena Skuteljici l gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj wduo izrecno Moli-ove preparate l njega varstveno znnuiko in podpisom. o (^0 — 9) 1*1 U*l____k3 U»i-----ki'»E>t- ieg-fr'UJ------1*475 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celovec 21. decembra. Drava in Žila močno narastli, prva za poldrugi meter. Bati sc je povodnji. „LJUBLJANSKI ZVON." Gld. 4.60. <9*J-;J> Gld. 2.30. — Gld. 1.15. G.g>i-rHign----m« l-frjgr------ra.gn--r^ii Poslano. <940> Prišel sena 18. t. iu. k c. kr. rudarskemu uradu (Revier-befi&int) naznaniti, da sem našel nekaj rude. A glej čudo! VsfopivSi v urad, zagledam notri, tri znune, namreč, Maj-colna iz Mokronog«, Skop ca iz Coflonc in IJlaSeu iz Šent Janžii, kateri so ravno isto naznaniti imeli. — Obžalujem, da se omenjeni v stvar vmešavajo, ki jim čisto nič mari ni, in to ruj rad prepuščam to stvar c. kr. rudarskemu uradu v konečno razsodbo. I*. B. Meteorologično poročilo. a Caa opa* v.ovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebu Mokrota v mm. o 93 (m 7. zjutraj 9. 'pop. 9. zvečer 728-24 »a. 721*87 as. 727 08 m- 110° C 12-6" C j G C si. szli. si. j z. si. jz. obl. obl. obl. 6'lOaau dežja. Srednja temperatura 9»8D, za 11*4° nad normalom. ZDvLrLaosls:^ "borza, dne '22 decembra t. 1. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna renta..........^ g"I- JO Srebrna renta...... ... b2 „ .»5 Zlata renta........... i11 „ 40 5°/n marčna renta ..... 100 „ Akcije narodne banke....... 877 „ ■— Kreditne akcije......... W5 „ 4 100 gld. 107 „ 50 Ogrtka zlata renta 4% ... . 103 „ 75 Ogrska papirna renta 5' . ..... 9,'t „ 40 6U „ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 105 „ 50 Dunava reg. srečke 5% • lOO gld » 75 Zemlj. obč. HVBtr. 4\,'\, zlati last. listi l-'4 , 50 Prior, oblig. E'.izabetiuo zapad, železuice — „ — Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele' ce 99 m 40 Kreditne srečke .... 100 gTd. 178 „ 50 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 „ 25 Akcijo anglo-avstr. banke . . 120 „ 111 40 rrammway-dru5t volj. 170 gld. a. v. . 216 — kr. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest da je na8a preljubljcna soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa ANTOINETTA STERGER, roj. MANKOČ, po dolgotrajni in moćni bolezni, v 2~. letu svoje dobe, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, danes « b 2. uri popoludne v Bogu zaspala. Truplo drago rajnce se bode dne 23. t. ta. ob 3. uri pcpolndne v Logaški farni cerkvi blagoslovilo in se po železnici v Trst prepeljalo in tam položilo v lastno rodbinjko rakev. Svete maše zadušnice se bodo opravljale v raznih cerkvah. Logatec, 21. decemhra 1886. Dr. .Stanko ttterger, c. kr. okr. zdravnik, soprog. Jakob Hankoe. Marica, Nlavica, oče. hčeri. J o-i p. Ivan, Jakob, Ferdinand, bratje. Charlotta, por. Margrcltcr, Ludniila, sestri. (939) r\ Ji ji>i'i k; 12i o OO Ki*., dalje rožni med ~39*C- prodaja se na debelo in drobno iti razpošilja po pošti proti predpošil jatvi zneska :ili poStuemu povzetju v ploščinastih pušicah po B kilo, kilo po 50 kr.. pušioa velja 30 kr. Prodaja tudi 919—4) najboljši raznovrstni mali kruh (Leb-kuchen), svečice za božična drevesca iz pristnega čebelucga voska. v Ljubljani, Gledališke ulice it. 10. OROSLAV DOLENEC, Vsi vešćaki in učenjaki zjedinili so se v tem, da jo zflra^ilstTeno parno ribje olje najboljše olje te vrste. — Samo to parno ribje oljo ima svoj neovrgljiv učinek, jedino nanio to olje nrenaša želodec brez težave: ker se uporabljalo pri njega izdelovanji le najHvcžejKa ribja jrlra, iz kojih se s pomočjo parnu vročine izceja čisto ItliMloruiiicito olje. popolnem prosto vseh jedkih in gnjilobnih tvarin. To parno ribjo olje prodaja vedno sveže in najboljše baze I IU \lt\ ^ PICCOlil-jeva „pri angelji", v Ljubljani, na Dnnajskej cesti. Cena steklenici 60 kr. t'astito občinstvo se prosi, da zahteva vedno le parno ribje olje, koje treba dobro razločevati od nižje vrste temno-rumenega olja, ki se izdeluje iz bolj ali manj žarkih jeter in vsled svojih pokvarj.-mh organičnih tvarin želodec: zelo obtožuje In pokvari. (759—11) t » za zavarovanje življenja in rent i i na. IDunaji, Ankerhof, Hoher Markt 11. Zavarovalni zaklad gld. 37,685.9^2-79. Število zava-rovan j 31. deceniOra 1885: 73.9*8 pogodb za gld. 146,605.064-45 glavnice In gld. 4O.f)5160 rente. za slučaje smrti do 31. decembra 1885 '..........gld. 13,991.649 89, likvidovana društva 1871—1886 , 34,455 7r,9 16. Skupaj . . . gld. 48,4 47.419 05. Onim strankam, ki so bile zavarovane za slučaj smrti s soudefežitvijo pri dobičku, razdelile so se poslednjih 7 let sledeče dividende in sicer: 1880 — 21, 1881 — 24, 1882 — 21, 1883 — 20, 1884 — 25, 1886 -- 24 odstotkov ietne premije. Pri zavarovanji «lot z zajamčeno najmanjšo glavnico s soudeležbo pri dobičku bilo je dobička v letih 1881 — 30 16, 1882 — 41 50, 1883 — 26 59, 1884 — 25-—, 1885 — 3702, 1886 — 34-12 odstotkov, tako da se je opravičencem za prejem izplačila za gld. h 00 zavarovane glavnice v omenjenih letih gld. 13"l-66, gld. 1415—, gld. 126 90, gld. 125>>—, gld. 1372 — in gld. 1312—. Natančneja pojasnila daje in zavarovalne ponudbo vsprejema (936 — 1) generalni zastop za Kranjsko pri J. J. Naglas-u v Ljubljani, Turjaški trg št. 7. Skušena štupa za živino^ po SO lii*. Vspešna ozdravljenja, katera so vsled rabe te stupe po izbornih in vsestransko učinkujočih lastnostih dosegli živino zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velja za prvo zdravilo pri vseh boleznih vsakeršne domače živine, ter se priporoča vsakemu gospodarju, naj to štupo ne rabi nemu-donta samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse £lučne bolezni goveje živine, kakor plnčnn guji loko, ašelj in plnčno vnetico prav temeljito. Pri napenjanji, Srizenji, zabasanji, če se je več da, skaže se kot prav obro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih glede nalezljivih boleznij kor odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa jo velike koristi za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem času izvrstno mleko. Dalje rabi za čistenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobro rodć, ako 8 dnij dobivajo to štupo. Ta štupa za živino je skušeno kri čistilno zdravilo, ter odganja vso bolezenske snovi iz telesa. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kožnih boleznij, kašlja, plućnih in vratnih boleznij. Pospešuje prebavljenje, čisti kri, odvaja vsako za*lezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito. Odpravlja tudi vse gli8tft, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zametek z raldlnim navodom, vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rabitnim navodom samo 2 gld. (803-9) Dobiva se v »LEKARNI TRNK00ZY" ■■ zraven rotovža v Ljubljani, m KazpoNilja no vnuk 16. decembra: Antonija Vi/dur, paznikovu hči, 21/« leta, Sv. Florijana ulice št. 20, za davico. 18. decembra: Vincencija P»aumgarten, mestna uboga, 67 let, lu.rlovska cesta št. 7, za prrao vodenico. 19. decembra: Konstancija Avnnzo, zlatarjeva vdova, 61 I t, Trubarjevo nilce št. 1, za plučnico. — Franja Štrukelj, mesarjeva hči, 8 mes., Poljanska cesta št. 4, za katarom v orevib. 20. decembra: Marija Dobrota, kolarjeva žena, 35 let, lieseljeva cesta št. 1, zajetiko. V deželnej bolnici: 17. decembra: Marija Kr-žišnik, kajžarica, 50 let, za rakom. - Jane/, Zadnikar, pok. 66 let, za vodenico. — 18. decembra: Valentin Zaletel, delavec. 36 let, za vročinski* boleznijo. — Parba Raztresen, gostija, 60 let, za katarom v črevesu. 19. decembra : Helena Kosmač, delavka, f»l let, za >e-tiko. — Marija lionča, delavčeva hči, 3 leta, za slabostjo 20. decembra: Marija Ku-kec, eevljarjeva vdova, 65 let, za rakom. irebanje že o iSožiči. inscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini L 10.000 ^ 50QQ?«g 20°«|| 4788S Kinscem.-srečk:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: lili tli Blli»t'Ntu, :iil/.iier^iisse <». (787—3 Izdatelj in odgovorni urednik : Ivan 2 e l e 27» i k ar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne",