$25» T^/and sjioSUce NO. 100 riška Domovina /1* IVI E RI €/* IH- H OIW1C AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVCNIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., THURSDAY MORNING, MAY 20, 1948 LETO L. - VOL. L. ARABCI VZELI BETLEHEM MR. IN MRS. CEKUTA BOSTA PRAZNOVA- Tel-Aviv — Čete arabske legije so okupirale Betlehem, LA 45-LETNICO rojstni kraj Jezusa Kristusa . | Girard, 0. - Priljubljeni in Čete transjordanske' arabske legije so vstopile v judov- oWe 3požtovanj si0Venski par, ski del mesta Jeruzalema. Sto tisoč Judov v Jeruzalemu je Mr in Mrs Jo3eph Cekutftj bo. v zelo težki situaciji. , sta v nedeljo 23. maja prazno- Egiptski areoplani so bombardirali 1 cl-Aviv že tri- va]a 45-letnico srečnega zakon-najstkrat,____________. skega življenja. Pridni otroci Zaplembe premoženja v Jugoslaviji Titova vlada je vzela premoženje novim 3100 podjetnikom in vse premoženje ljudem, ki niso državljani titovske države. V E S 1 n N SHS E Tl IZ NEMČIJE KO CONO. -j— Jugoslovanski vladni krogi neprestano vabijo vse Jugoslovane, ki žive izven Titovega paradiža, naj se vrnejo domov v njegovo očetovsko naročje. Večina noče slišati veliko o tej vrnitvi, vendar se jih je dobilo povsod nekaj, ki so odšli domov. Domovina pa vleče k sebi z močnimi vezmi. (Samo naši ameriški titovci nočejo domov, čeprav bi jim vsi privoščili nekaj Titove ljubezni. Op. ured..) Tako je tudi iz Nemčije odšlo domov nekaj simpatizerjev z novim režimom. To tembolj, ker se jim v Nemčiji res ni dobro goT dilo. Varčali so se skozi rusko cono. Tam pa jih je zadela nesreča. Rusi so pobrali vse, kar so vozili s seboj, vso prtljago, vso obleko, vse kar se je dalo odvzeti. Potem so jih napotili naprej v angleško cono. Ko so prisil ti Titovi prijatelji v angle in številni prijatelji jima česti- POROČILA, KI JIH JE OBJAVILA AMERIŠKA tajo z iskreno željo, da bi zdra- DOMOVINA, SE URESNIČUJEJO va in zadovoljna preživela med hjimi še dolgo let. I Belgrad, — Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skup- Cekutova sta dolgo let vodila ščine' FLRJ sta sprejela zakon o nacijonalizaciji privatnih moderno grocerijo in mesnico na gospodarskih podjetij. Zakon se v glavnem takole glasi: LjTetisto pa^ podjetje^izročihi ‘ V državno last preidejo vsa tista podjetja, ki imajo po SKOZI RUS- yih prijateljev v svojih tabori-1 y obratovanje svojim vrlim si_ svojem pomenu ali kapaciteti splošni pomen za zvezno ali ščih. No, upajmo, da so precej ' novomi sama pa adaj uživata republiško gospodarstvo, v zaščito ljudskega zdravja ali za Ifceto' življenje,2 kako j e °z Tast-isadove pridnega dela svojih rok' kulturni razvoj ljudskih, množic. Takšna podjetja so: 1 o | 1. Vsa kreditna in zavaroval- —"11 Egiptska vlada zaplenilana podjetja. 3800 ton blaga name- “ njenega za Palestino J 3- Vse električna centrale, ki Alexandria. — Egiptska vlada, 'mai° samostojen pogon. nino v komunizmu, ki uči skupno last vsega. ENAKOPRAVNOST OTROK — Kako je z enakopravnostjo v komunizmu nas uči sledeče: Slov. por. daje 18. aprila na-; jg 0(]re(b]a_ da se napleni in za- ^ š. ^sa P°djetja.za eksploatacije’ kako je treba izbirati otro-; držj vse blag0i ki pride v egipt. jo železnic in železniških naprav ke za počitniške kolonije. Tam! skg ]uke ip je nameujeno za Pa. | 5, Vsa podjetja radijske indu »•I -x, , . ™ m ! drži vse blago, ki pride v egipt-počitmške kolonije. Tam I slro ,„Wo ip je nameojeno za Pa. Pristaniške oblasti so ^rije. že zaplenile 3200 ton blaga na i Morske ladje, ribiške ladje | in jadrnice od 5(J ton in nad 50 berete, da imajo prednost otroci jeabino borcev v partizanskih vrstah, j Dalje otroci, ki so vpisani v:«o- *^"tadjah. Ii v pijonirje m v komunistične I ______o—— mladince. Otrok tedaj, ki ni iz „ , ,. , _____j_j;v • vrst partizanskih staršev in ki ZAKOIl prOtl kOltlUIllSUCni ni vzoren komunist, ne bo prišel I stranki V Ameriki v poštev, da bi se šel zdravit v | Washington. _ Mestoma 2e]o j ton nosilnosti kakor tudi vse la-1 dje za prevoz potnikov s kapaciteto čez 50 potnikov. 7. Rečne potniški ladje in to- _____________ vome ladje, ki imšjo 50 ks in počitnicah v državne zavode, *a' živahna je biia razprava v par-!čez 50 ks s pripadajočimi tovor- katere njegovi starši ravnotako | delajo in plačujejo kakor partizanski. Torej niti šolski otrok ni enakopraven v Jugosalviji, če ni že po starših žaznamensvan ■-—- —- *- ■ - -p lizinu tu® zastonj torej iščete. učili, kaj je skupna last v komunizmu. Angleži jih skušajo na- “CERKVE SO ODPRTE.” — staviti v kakem taborišču, toda Pismo iz industrijskega okraja vsi komandanti se branijo Tito-
BESEDA IZ »RODA
*,,i,nu,i ...........“...........''»»*
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
im may m« SUBSCRIPTION RATES United States »8.50 per year; »5 for 6 months; »3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States »1C per year. »6 for 6 months, »3.5C for 3 months.
(•>*!*< 1 2 S 4 3 « 7 » » W H a B M « B 17 I« » 28 21 22 ■%. *%. 25 2« 27 M 29
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
.<@*>83 No. 100 Thurs., May 20, 1948
O sodnikih in obtožbah
Še nekaj o koncertu SŽZ
Cleveland, O. — Dan našega koncerta se nam kar hitro približuje. Zato ponovno vabim vse članice, prijatelje in cenjeno občinstvo, da nas v obilnem številu posetite na ta naš veliki dan.
Imeli smo že več lepo uspelih koncertov, sedaj se hočemo pa tudi ženske pri naši organizaciji pokazati, da imamo tudi me izboren pevski zbor pri podružnici št. 2 v Chicagu, 111. Te odlične pevke bodo gostovale med nami v Clevelandu v nedeljo 30. maja in nam podale pevski koncert h kateremu so vključile tudi “Minstrel Show.”
Poleg lepega užitka, ki ga boste imeli, boste s svojo na vzočnostjo pripomogli dobri stvari, ker ves preostanek bo šel v naš šolninski sklad. Iz tega sklada se bo pomagalo sinovom in hčeram naših članic do višje izobrazbe.
Da se pa tudi Clevelandčan-ke postavimo, bo nastopila
cenimo in smo jim hvaležni za njihovo prijaznost in požrtvovalnost. Vsi boste veseli in zadovoljni, ki se boste odzvali temu vabilu. Pozdravljeni in na svidenje 30. maja!
Ella Starin.
Društvo Srca Marije se
--------- . • I posameznikom, ki so nam
programu naša izvrstna sopra-|3vo..m. prispevki pripomogli
nistka Miss Bermce Novak, ki- - . . je imela že večpuspešnih kon-)v. V umetnem plesu bo pa nastopila mlada gdč. Nadine šabec.
Program se prične ob štirih popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Po programu bo servirana večerja in ob osmih zvečer pa se prične plesna veselica. Da bodo vsi plesalci zadovoljni, stari in mladi, bo skrbel Lou Trnkarjev orkester.
Splošna vstopnina za koncert in ples je 75 centov, ne
Torej napolnjte dvorano do zadnjega kotička MirpbkaŽite našim odličnim pevkam, da jih
Teden za tednom čitamo v komunističnih listih iz starega kraja o novih sodnih procesih proti številnim nasprotnikom režima, sovražnikom komunistične vlade. Dosledno vsaki skupini obtožencev očitajo komunistični prosekutor-ji, da je bila v zvezi z zapadnimi velesilami, posebno z Ame-rikanci.
Jasno je, da sodnija pod komunistično diktaturo ni razsodišče v našem smislu in po naših pojmih o sodniji kjer naj bi se brez predsodkov iskala pravica za vsakogar. Tam komunistična stranka ukazuje kdo naj sodi, kdo naj bo obtožen, kdo naj bo sojen, in kako naj bo obsojen. Glavna stvar 'pri vseh teh procesih je političen učinek, ki ga komunistična stranka hoče doseči. Sodnija, je torej eden izmed komunističnih bičev, eno izmed strašil, eno izmed ustrahovalnih sredstev, ki se z njimi komunistična stranka drži na oblasti.
Proces je vsak "režiran” tako. kakor komunist1' mislijo, da bodo najhuje mogli vplivati na mišljenje množic.
Oseba obtoženca, njegova resnična krivda ali nedolžnost pri tem ne prideta prav nič v poštev. Razprave se vodijo za propagando, obtoženčeve izjave se zapisujejo in objavljajo tako kakor je potrebno, da se “utemelji" vnaprej sklenjena obsodba. Zagovorniki in sodniki so figure, ki vsaka mora samo igrati določeno vlogo, kakor jo je odredil komunistični prosekutor.
Neke resnične sodbe o. poedinih slučajih in osebah si
na podlagi komunističnih objav ni mogoče ustvariti, lntere- kaj ge^e^ev pa je rezerviranih 'santno je le izluščiti političen pomen teh žalostnih pojavov, po $100 ki terjajo toliko smrtnih slučajev, kot tedaj ko so nacisti 0j| med vojno streljali talce,po,okupiranih zemljah Evrope.
Pred vsem pogoste obsodbe dokazujejo, da je sila prišla do take mere, da je nihče več prenašati ne more “Uporniki” s© v vseh slojih in v vseh delih dežele. Obsojenci so ljudje vseh različnih političnih prepričanj in večinoma starejši možje in žene, ki so večji del svojega življenja že preživeli v rednih razmerah kot občespoštovani in miroljubni državljani. Med najnovejšimi obtoženci ni nobenega bogataša, ni-kakega oportunista, nikjer ni govora o kakih denarnih, finančni spekulacijah in avanturah.
Gre torej za ljudi, ki so vse kar so delali, storili iz svojega popolnega političnega'prepričanja, iz žive potrebe, da se bore proti komunistični diktaturi ker je to nujno treba.
Tega dejstva ne morejo zabrisati vsa komunistična trobila, ki si ne vedo pomagati drugače, kot da vsakemu obtožencu poleg dejanja radi katerega je obtožen, pridenejo še kak iz trte zvit naslov, da je “gestapovec,” da je podpiral nemške okupatorje,” da je “izdajalec” in podobno. Ti ciodatki stvarno nimajo nobene zveze z inkriminiranim dejanjem.
Služijo komunistom samo za propagandne okraske.
Vidimo, da prihajajo sedaj pred komunistične politične procese ljudje, ki jim je ideal in cilj zrušiti komunistično diktaturo in osvoboditi svoj narod. Ali delajo prav? Kdo naj jih sodi?
Komunisti vzgajajo in prepričujejo svoje verne, da je v politiki vsako sredstvo dovoljeno, da je le koristno, zlasti tudi zltočin in nasilje. Kjerkoli se komunisti proti oblasti bore, se tudi stalno in dosledno po tem načelu ravnajo. Postali so največja morilska družba na svetu, njihova vzgoja pa visoka šola za atentate na življenje in imetje. V narodni in mednarodni politični borbi so odpravili in poteptali vse moralne ozire in pomisleke. S kako pravico sedaj ti isti ljudje sodijo in obsojajo politične nasprotnike, tudi če bi ti delali po komunističnem nauku in bili brezobzirni v svoji opO' ziciji proti njim?
Komunisti so zatrli, tam kjer so le mogli, vsako svobodno politično delo. Opozicija je prepričana, da je komunizem največje narodno zlo in v pomanjkanju vsake zakonite možnosti obrambe proti temu zlu, sega p,o sredstvih silobrana po svoji volji in izbiri. Najmanj jim to smejo in morejo zameriti komunisti, ki so krivi za suženjske razmere. V silobranu nihče ne izbira sredstev, ker jih več izbirati ne more. a boriti se za svojo rešitev sme in hoče.
Ko je divjala Hitlerjeva diktatura po Evropi, smo vsi slavili junake, ki so se ji upali upirati. Čim več so storili proti njej, tem bolj so nam vsem bili. všeč. Sedaj pa je komunistična peta kolona v Ameriki tako nesramna in močna, da celo ameriški komunisti in njihova glasila vpijejo proti tistim, ki so obtoženi in sojeni, ker sodelujejo z ameriškimi silami za osvobojenje svoje domovine. Ali niso taki, ameriški državljani večji izdajalci Amerike, svoje države in domovine,,kot pa obsojenci, ki nikdar niso komunistične oblasti priznali in je torej izdati niso mogli.?.
Demokrati se bomo morali navaditi, da je borba proti diktaturi rdečih despotov prav tako potrebna, dobra in junaška, kot je bila borba proti rjavim in črnim zatiralcem.
Bodi v slavo in ponos slovenskemu narodu, da ima junaške sinove in hčere, ki nenehoma delajo za njegovo osvobojenje.
Cleveland, O. — Odbor društva Srca Marije se želi teni potom zahvaliti za vso naklonjenost oh priliki proslave naše 50 letnice, katero smo praznovale 1. maja z jako lepo udeležbo od strani cenjenega občinstva in članstva v Slovenskem narodnem domu.
V prvi vrsti gre zahvala sle dečim, ki so bili dali oglase za v spominsko knjigo pa so bili prepozni za v tisk in sicer Frank Grčar Meat Market, 1123 E. 71 St., podružnica št. 5 SMZ in podružnica št. 41 j3ŽZ ter v spomin ravnokar umrle Mary Oblak-. Dalje naj-lepša hvala vsem trgovcem in posameznikom,
do tako lepega uspeha. Hvala uredništvu Ameriške Domovine za tako lično delo in- ves trud pri ureditvi Spominske knjige, ki je res nekaj lepega, saj jo že sama prva stran izvrstna slika. Teh knjig imamo še nekaj na razpolago, če jo želi še katera izmed članic za spomin.
Prav iepa hvala tudi našim kuharicam, natakarjem in natakaricam, ki so se vsi trudili, da so postregli občinstvu po svoji najboljši moči. Torej najr lepša hvala vsem skupaj, ki ste na ta ali oni način pripo- . .
mogli do tako lepega uspeha. Je ruzmi r. . Prisrčna zah^la in Bog vam -fe.,*
$iW
Odbor.
! meriška Domovina. Ob tej priliki se listu izreče iskrena zahvala za vso naklonjenost, ki smo je bili deležni in upamo, da jo bomo tudi še nadalje deležni. Zvezino premoženje o-stane še nadalje v oskrbi solov-ca predsednika.
Solovec J. Fortuna predlaga, naj bi enkrat zveza priredila skupni piknik izven naših strelišč, nekje v dosegu z enako razdaljo med klubi. Solovec Klančar stavi dodatek k temu predlogu, da naj se piknik vrši v območju Rainbow Hunting and Fishing kluba. Solovec F. Kastelic podpira ta predlog, ki je bil nato z dodatkom soglasno sprejet. ,
Solovec predsednik priporoča zbornici, naj ista poveri pol-nomoč solovcu J. Fortuna, da uredi, kdaj in kje se bo naš piknik vršil. Navzoči mu z ve seljem izroče vse to v oskrba s pripombo, da se piknik vrši šele potem, po zaključku zvezinih tekem. Solovec Fortuna sprej m$ to nalogo in se zahvali zbor niči za zaupanje. (Navzoči so bili mnenja, da bi bilo najbol-še za naš piknik prvo nedeljo meseca septembra, vendar pa o tem ni bilo nič definitivnega sklenjeno.)- Zato apeliram na \se naše člane in prijatelje, da od časa do časa skrbno preči-tate naše glasilo, kjer bo podrobneje poročano o tem pikniku.
Na splošno zahtevo navzočih zastopnikov sta bila -ponovno soglasno izvoljena za predsednika solovec J. Lekšan in za tajnika solovec Fred Krečič.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik zaključi sejo, apelira na zastopnike, da so pri svojih klubih vedno agilni in naj s svojimi nastopi dajejo o-talemu članstvu dober vzgled, kajti z dobro voljo se mnogo doseže. Zaključi sejo ob 11:15 dopoldne.
Zbornica se iskreno zahvalju-Lampeta za u-in izredno po
ipSppf
Hvala!
Jos. Lekšan, predsednik, Fred Krečič, tajnik.
-o
AL PA NE
Zapisnik seje Slovenske lovske zveze, vršeče se 25. aprila 1948.
Solovec predsednik J. Lekšan odpre sejo ob-10 dopoldne v prostorih Mr. Lampeta na Bishop Rd., solovca Euclid Rifle kluba.
Navzoči so bili zastopniki treh lovskih klubov; za Slovenski lovski klub Barberton sta
da fantje goje ponižne želje do prvenstva v tem letu. Zastopnika Euclid kluba pa poročata, da je njih klub trdno prepričan, da bodo zmagali v tekmah, ki se -bodo vršile v tej sezoni.
Iz teh poročil zastopnikov je razvidno, da še vedno prevladuje tisto neugnano hrepenenje po narovi in veselje do na-
Klančar in F. Čič, /a Rain- šega špoita, ki je prirojeno le
bow Hunting and Fishing klub sla A. Zabukovec in J. Fortuna, za Euclid Ri|lle klub F. Kastelic in F. Šober*
Po ugotovitvi zastopnikov gori omenjenih klubov stavi solovec J. Fortuna predlog in solovec F. Šober podpira, da se gre z dnevnim redom naprej in naj se čita zapisnik zadnje redne seje (leta 1947). Zbornica se strinja s tem predlogom, ki je soglasno sprejet.
Po piečitanju zapisnika po-lasnuje predsednik nekatere točke iz zapisnika ter vpraša, če ima kdo navzočih kaj pripombe k tem točkam. Ker se vsi navzoči strinjajo z zapisnikom, je isti soglasno sprejet Kot čitan.
Nato predsednik stopnike klubov, da podajo svoja poročila. Najprej poročata zastopnika Slovenskega lovskega ]$luba Barberton, ki pravita, da so fantje še vedno pripravljeni v istem duhu kot v preteklosti se spoprijeti z ostalimi klubi ter da željno pričakujejo spomladanskih sapic, ki jim bodo ugladile pot v prosto naravo ter do njih strelji-šča.
Zastopnika za Rainbow Hunting klub poročata, da je njih klub na precej boljšem stališču tako v članstvu in blagajni ter
veseli, zdravi in šegavi naravi slovenskega lovca. Po kratki debati stavi solovec A. Zabukovec predlog, da se poročilo zastopnikov sprejme; podpira solovec J. Klančar. Sprejeto.
Na dnevnem redu je točka — tekme. Ker se letos vrši tekma pri Slovenskem lov. klubu Barberton, zato solovec Klančar stavi predlog njih kluba, ki želi, da če je le mogoče, da bi he vršila tekma pri njih na dan 4. julija. Po kratki debati navzoči sklenejo, da se ugodi njih želji in da se tekma.vrši 4. julija.
Zastopnika Euclid Rifle kluba poročata, da je želja tudi njih kluba, da se tekme vršijo čimprej mogoče, ker s predol-pozo-ve za-!gim odlašanjem nas prehiti je-
sensko vreme. Želja njih kluba je, da bi se tekma pri njih vršila ne pozneje kot 15. avgusta. Navlzoči so zadovoljni s tem predlogom in se soglasno sklene, da se vrši tekma pri Euclid Rifle klubu 15. avgusta.
Ostale točke, ki se tičejo streljanja, metanja golob-, v in razsodnika ostanejo še nadalje v veljavi nespremenjeno, kot so zabeležene v zapisniku zadnje redne seje.
S tem so bile glavne točke rešene in se preide na razno. Na-
Zakaj postanejo moiki plešasti
Če ste moškega spola in je bil vaš oče plešast, tedaj je precej vrejetno, da boste tudi vi izgubili svoje lase predčasno; če pa ste ženska, tedaj obstoja vsa možnost, da bo postal vaš sin -plešast. V ostalem pa imajo ženske tudi po takih družinah, kjer je plešavost v rodu, več izgleda obdržati svoje lase» kot pa moški.
To je bila ena izmed'točk, ki so prišle na spored pri nekem večernem predavanju britanskega društva za narodno zdravje. Preiskave o vzrokih plešavosti vodijo tudi v neki londonski bolnici. Upajo, da se bo zdravniški znanosti na koncu le posrečilo odkriti metode, po katerih bodd naipravili konec tej neprijetni pojavi.
Razen plešavosti so podedlji-ve po starših tudi krvne bolezni, stepost za barve, sladkorna bolezen, razna duševna nagne-nja in splosna'nadarjenost in sicer potom rodnih klic.
Rodne klice so najmanjša telesca, ki tvorijo chromosome. Postanek človeka se razvije iz celice, ki vsebuje po 48 chromo-somov, od katerih vsebuje zopet vsak po desettisoč teh rodnih klic. Te so nosilke naše biološke podedljivosti in določajo našo rast, naša telesna znamenja, da celo fine poteze na naših prstih.
Imamo tudi rodne klice, ki povzroče prezgodnjo plešavost. Vsekakor se te klice nahajajo v ženskem organizmu prav tako kot v moškem. Vendar pa so le moški tisti, ki so pri tem prizadeti. Verjetno je, da rodne klice le tedaj povzroče plešavost, če se spoje z moškimi hormoni, kajti plešavost le redko
Dobro, pa pojdimo še nekoliko po vasi na tisti lepi večer, ko sem ukanil cesarsko armado za nekaj ur preko “devete.” Dobro je bilo, da niso fantje moje stotnije zvedeli za moj zlet po vasi. Če bi bili, bi bili dvignili na Keržičevem kozolcu, kjer so imeli odkazane jerperge, tak spektakel, -protest, če ne mar kar revolucijo, enčeš: tok ta 3me, mi pa ne? Kje je še kakšna pravica pod tem cesarjem?
Tomažičev Tone in Copčev Janezek smo pa hodili po vasi, kot bi jo bili pravkar, kupili na lictanti in bi si jo ogledovali. Hudo nam je bilb, ker je bilo vse tako lepo in mirno. Dežurni stotnik je ugnal naše gade in jih spravil v seno. Stotnik je izginil z vasi, najbrže jo je tudi sam potegnil kam v zatišje za nekaj ur. Parkrat -bo gotovo še prilezel na ogled ter vlekel patruljo po vasi, da vidi, če je vse v lepem redu. No miganeitiomo.čakali. Zameril se nam je, ker se ni prikazal samcat na vas, da bi bil deležen prijetne kopeli v vaškem koritu. iSaj bi mu kopelj -dobro dela na maneyrih, ko se človek zapraši, in umaže. Kopalnih banj pa takrat na Menišiji še nismo imeli, da bi se človek opalužil. Če noče sam sebi dobro, pa nič, ,smo rekli in se namenili, da bomo. šli še do Blaževe hiše 'na gornjem koncu, potem pa obrnili.in šli. tudi mi spat.
Ko stopamo mimo Stergul-cove hiše, vidimo, da je bilo dvorišče vse razsvetljeno in pri mizah tam pod širokim kostanjem je sedelo polno mladih o-ficirjev, ki so vasovali pri domačih dekletih. Kot sem že o-menil, je bila Stergulcova gostilna boljše vrste in kadar je bilo vojaštvo na manevrih, so se shajali večinoma vsi častniki tukaj. Saj zapravili nisp posebno, ker niso imeli kaj. če so se zbrali pri Bonaču ali pri Cencu trije preprosti vojaki, so
zapravili več kot ves polkovni štab pri Stergulcu. Oficirček je poklical navadno er brizganec, to je pol sode in pol vina, pa tisto pokušal ves večer. Posebno poročniki, ki je bil vsak zadolžen vsaj za dvajset let naprej. ‘ Višji častniki, stotniki in drugi, so že imeli kak groš, če jim ga je dala žena, ako so bili namreč oženjeni. Oženiti se ni smel nihče, če ni imela žena predpisane vsote dote zato tudi niso gledali na obraz, kadar so se ženili, ampak na denar. Zato je pa tudi malokateri imel ob sebi kakšno žensko stvar, ki bi bila za oči.
Obstali smo na cesti v temi m gledali veselo družbo pod tem kostanjem. *
“Spat bi jih nagnali,” je o-menil Tomažičev Tone, “kaj se bodo vrteli sleparji okrog naših deklet! Naša meniševska dekleta imajo za bojni klic:
Me poštene smo Kranj ice, vsak sleparček ni za nas. .
Duševna depresija pa je pri ženskah bolj pogosta Vendar na splošno ženska ni tako podvržena podedovalnim boleznim, ker te se po večini prikažejo le pri moških.
Inteligenčne preizkušnje pri dečkih in deklicah kažejo pri moškem spolu več slučajev ne-nadarjenosti, toda tudi več genij alnosti.
genska inteligenca je precej umerjena. Ni ne zelo nizka. To stanje bržkone obstoja tudi da-ije* življenju odrasle ženske.
Podedovalne bolezni lahko pfeidejo na otroka pravtako po materi, kakor po očetu, Vendar izbruhnejo te bolezni ponavadi le pri dečkih. Zakaj’je tako, zakaj toliko činiteljev vpliva predvsem le na en .spol, še ni znano in vklju-b dolgoletnemu raziskovanju so na tem področju odkrili le malo novega.
Vendar pa lahko upamo, da bodo že v bližnji bodočnosti odkrili metodo, po kateri se bo dalo-ipreprečiti, da bi otroci podedovali bolezni staršev.
•o
in se preme na razno, na-
še glasilo ostane še nadalje A- najdemo pri evnuhih.
Brivec Jožefa II.
nase ui- - K° je prišel nekoč cesar Jo-dolpča- >žef 11 • v neko mesto Pred svojim spremstvom, ga je vprašala krčmarica, če spada tudi on k cesarjevemu spremstvu. Nef, je odgovoril cesar. Toda ženska radovednost ni bila zadovoljna s tako lakoničnim odgovorom. iBkala je izgovor, da je mogla stopiti v njegovo sobo in ko ga je videla, da se brije, ga je vprašala, če ima kako službo pri cesarju.
Dal, je odgovoril cesar, včasih ga brijem.
“Nikar, Tone,” sva mirila fanta, ki je bil drugače najbolj krotak. “Naj se le motajo o-krog Stergulcovih, saj je vse samo beseda, ki sfrči pod ko- ' stanj kot dim cigarete. Saj ne rečem, da bi ne bila prekrasna domača zabava, če bi eden izmed nas zalučal kamen v tisto svetilko, potem pa začel s kakim iporajkljem udrihati po tleh s sodelovanjem primernih besed, ki so spodobne za tako priliko. To bi bil. tak drenj tam pod kostanjem, da nikoli lega. Sabelj -itak mina jo .pri— sebi in tudi če bi jih imeli, bi ne vedeli, kako se jo uporabi. Saj drugače je ne vzamejo iz nožnice kot pri paradi. O, ja, takrat jo pa znajo vihteti in sukati! Menišija bi'zadobila slab glas, če bi jih nagnali in cesarju bi se zamerili, če bi se jih lotili, ki so izvoljen stan. Naj se vesele in uživajo lep vččer pod kostanjem. Jutri bodo vaje tam na Zale in preko rebri tam pod Kožljekom in takrat se bodo fantički potili, da ne bo nikomer podobno. Ampak vesta kaj, fanta, še mi trije stopimo tjele pod kostanj, da nas bo več. En topler ga bomo po-, klicali, da bodo lajtnančki cedili sline. Jim bomo pokazali, da imajo kmečki fantje groš.” “Kaj si neumen, ali kaj ti ge 1” me je' ves zavzet posvaril Janezek. “Tjele med nje boš šel, ki te gotovo kateri pozna! Saj sam veš, kaj se bo bralo jutri zjutraj pri raportu o Grm-kovein Japčku, ki se je pregrešil zoper to in to postavo in da je zato počaščen s toliko in toliko dnevi prikrajšanja osebne svobode, če se ti ne bo primerilo še kaj hujšega, na primer, da bi ti kdo od višjih segel pod vrat in ti odščipnil ^ iste štiri bele zvezdice, ki so ti jih po pomoti prisili. Le ne 3ili v nesrečo, ki ti ni potreba.”
“Vesta kaj, če si ne upata z menoj, -bom šel pa sam! Take prilike ne bi zamudil za ves svet da bi lahko rekel, da sem sedel med samimi oficirji v gostilni, kar se ne prigodi nikoli. Zanesem se, da me ne bo noben spoznal v tejle kmečki obleki. Niti zanesli se ne bodo, da bi pod tem pokloftanim klobukom ždela brihtna glavica cesarskega kaprola. Se reče, saj če bi bilo ravno kaj napek, bomo lahko hitro kaj ukrenili. Mizo bi prevrnili, eden bi udaril po luči in razkropili se bomo kot piščeta, kadar udari jastreb mednje. Če bi bil pa drugi dan kak ferger, bomo pa tajili. Če si jaz upam, ki sem cesarski človek, si bosta tudi vidva.”
DACHAU
Iz dnevnika slovenskega jetnika
In zaprla so se za nami vrata
V pulmanih so na« poslali iz domovine v tretji Reich. Dobro zastraženi smo se vozili že drugo noč. Devet nas je bilo v e-nem kupeju. Spali smo v treh nadstropjih: na tleh’ na klopeh in na policah za prtljago. Na teh ležiščih smo se večkrat menjavali. Proti jutru sem spal na prtljažni deski. Ker je bita zelo ozka, sem se moral na njo privezati s pasom, da ne bi ob kakem sunku padel v spanju na tla.
Prebudil sem se. Čutil sem, da me nekdo vleče za noge in vpije, naj takoj vstanem. Od nekod sem slišal povelje, da moramo vsi brez prtljage izstopiti. Planil sem pokonci. Z glavo sem udaril ob strop, pa nisem čutil bolečine. Hitro sem se odvezal in skočil doli v gnje-čo. V temi sem komaj našel plašč in klobuk.
Ker Je bila pri izhodu gnje-ča, nisem mogel takoj ven. Zato sem pogledal skozi okno. V mraku je iz teme in jesenske megle zasijal k perona napis: “Dachau.”
Dachau — neznani, a vendar sluteni cilj našega dvodnevnega potovanja. Megleno jesensko jutro je rešilo uganko, ki nas je mučila dva dni.
“Zu fuenf antretten, ansehlies-sen!” (po pet v zbor, priključite!). . . . in že je korakalo 174 Slovencev po cesti proti taborišču. Šli smo molče. Preveč iznenada so nas zbudili,'preveč je bilo v nas zlih slutenj, da bi govorili,
Koliko trpinov je šlo že pred nami po tej poti? Koliko jih še -TrrtarzriramlTTpreaTio-bP padel režim, ki nas tako neusmiljeno trga od naših družin in domov? Mogoče smo pa le zadnji?
Brez posebnega povelja smo se ujeli v koraku. “Anschlies-sen!” .... Malo sem zaostal, pretnišljevanje me je zmotilo, pa se je že Zadrl na mene nemški policist. Šele tedaj sem o-pazil, da so šli policisti ob straneh in zadaj kolone. Puške so držali v rokah in nasajetfe nože so imeli obrnjene proti nam. Le kdo jim bo ušel!
Počasi je postalo svetlejše, danilo se je.
Po asfaltirani cesti smo prišli na široko križišče. Ob cesti je bila pribiti deska v obliki puščice~z napišom ‘KI, Dahau.’ Krenili smo na desno, na široko, dvodelno cesto, zgrajeno po načinu nemških autostrad, ki je nosila napis - “SS Strasse” (ulica SS). Ob straneh ceste so stale mogočne vile.
Nenadoma smo opazili, da nam prihaja po drugi strani ceste nasproti četa čudno oblečenih ljudi. Imeli so pisane obleke in male pisane čepice. Nosili so čevlje z lesenimi pod-
zastraženi. Leseni podplati so zamolklo udarjali po asfaltirani cesti. Zadaj za četo sta se lovila po cesti dva velika ovčarska psa.
Uganili smo, da so to naši bodoči tovariši. Staknili smo glave ter na različne načine komentirali svoje odkritje.
Četa na cesti pa je šla malomarno, brez posebnega zanimanja za nas, mimo. Bili smo skoraj užaljeni. Mislili smo, da bomo zbudili v četi posebno pozorpost, ,pa smo se motili. Nismo še vedeli, da je tak dotok novih ljudi vsakdanji dogodek v Dachau.
Skolzi mogočna vrata smo stopili na veliko dvorišče. Mogočne stavbe so stale tam. Nosile so napise: “SS Kaserne, Besoldungtelle der Waffen SS, SS Standortverwaltung” itd. Torej vse SSS. O nižjih stavbah smo krenili na desno proti hiši, skazi katero je vodil prehod na ogromen, s peskom posut prostor. Predno smo prišli do hiše, smo morali preko malega mosta, pod katerim je žuborel potok.
Pred hišo smo se ustavili. — Komandant transporta je stopil v vežo ter se nekaj pogovar-jal s stražarjem. Ni trajalo dolgo, ko je stražar odpri.vra-ta. Vkorakali smo. Težka železna vrata, ki so imela vdelan napis “Aribeit macht frei” (delo osvobodi), so se za nami rezko zaprla. Ali se nan) bodo še kdaj odprla v svobodo? Pred marsikom se niso nikoli več 1 Že dobro uro smo stali, dobro zastraženi, na onem velikem prostoru, za katerega smo kasneje zvedeli, da se imenuje ■‘Appelplatz” (zborno mesto). Mimo nas so hodili hitrih korakov ujetniki. Večina je imela navadna civilna oblačila najrazličnejših vrst, nekateri pa so nosili tudi cebraste obleke.
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
a
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications to
OBZOR PUBLISHING COMPANY
130 So. tth St Mllmokee t, Wls. Tel. Mitchell 4373
LOKALNE VISU
skupaj, pa pravjio, da jih nič ne skrbi dobiti skupaj še ostali milijon v prihodnjih treh tednih, ko se kampanja zaključi. , , ... . , ,, , „„„ Od teh dveh milijonov in pol
* ***. *
Milwauski Židje za , svoje begunce
V Milwaukee imamo kakih 30,000 Židov. Ti so 7. aprila
koletno kampanjo -za zbiranje prostovoljnih prispevkov v korist židovskega dobrodelnega sklada (Jewish Welfare Fund) z letošnjim ciljem—2,500,000. Da, dva milijona in pol za 30,-000 judov. Druga leta je bil cilj “samo” en milijon in pol. Pa so ga vedno dosegli. Tudi letos imajo ta milijon in pol že
prihodu v taborišče postal dokazilo,” da se tudi v Dachau nahaja del naše trpeče domovine.
Nenadoma se je od nekod u-trgala večja skupina SS oficirjev in podoficirjev. Eden od njih je od komandanta našega transporta prevzel spisek, nas 'preštel in ko je ugotovil, da nikogar ne manjka, 'odpustil komandanta transporta in stražarje. Nas pa je 'obstopilo par SS stražarjev in več dobro oblečenih ujetnikov, ki,so nosili rokavih napise “Lagerpoli-
Rhodes reporterju angleških časopisov. “Dajemo za skupno stvar, o kateri vemo, da je naša, to je za naše ljudi, in zato še nihče od nas ni šel ‘broke.’ Ravnamo se pač po izreku našega rabija: ‘Edini denar, ki ga boš nesel seboj na oni svet, je denar', ki ga daš od sebe v korist svojega bližnjega.” — Tako judje. Tudi mi Slovenci imamo svoje begunce in tudi nas, vsaj tu V Milwaukee, ni dosti manj kot judov (morda eno tretjino manj), pa recimo, da bi nekemu padlo v glavo, da zberemo $10,000 (ne dva milijona in pol!) za te begunce, ki so pod enakim “pritiskom” kot so židovski begunci. Kaj pravite, kako daleč do $10,000 bi prišli v štirih tednih mi, Slovenci?
Kongresnik Brophy se udeleži republikanske predsed. konvencije
Kakor nam iz republikam
Od zadnjih volitev v Italiji City, ki šteje komaj 2,500 preje postala lira tako močna, da bivalcev. je črna borza z denarno valuto ’ * •
lij ona za svoje židovske Ione-mane-begunce, raztresene po svetu, in “le” pol milijona za svoje domače, tukajšnje potrebe. Milwauške Židje se torej ne boje spraviti skupaj v teku dveh mesecev za Svojo dobrodelno ustanovo dva milijona in pol dolarjev. Ampak to ti Židje tudi znajo, kakor pove sam njih direktor kampanje Irving Rhodes. Tako-le delamo mi, pravi: Najprej skličemo že davno pred začetkom kampanje za vsak distrikt številne sestanke izbranih naših lonc-manov v mestu, ki imajo vplivne pozicije ter jim enostavno povemo, koliko ima vsak izmed njih za skolektati v kampanji, skega glavnega stana v Wash-
Oni v civilnih oblekah so imeli na hrbtu napise v rdeči barvi KL in poleg tega še rumene križe na rokavih in na hlačnicah. Vsak pa je nosil na levi strani prsi n# suknjiču prišit bel platnen trak s številko in pod njim trikot iz platna v raznih barvah.
>Ne daleč od nas je ob neki stavbi mlad ujetnik čistil železno peč. Opazili smo, da se : delom mudi le, če pride mimo kak SS, sicer nas pa radovedno ogleduje. Nenadoma nas je vprašal v slovenščini, če' smo iz Ljubljane. Ko gmo mu potrdili, je povedal, da je tudi on Slovenec iz okolice Velikih Lašč in da je že par mesecev v taborišču. Na druga naša vprašanja po hrani, disciplini itd., pa ni hotel odgovarjati ter se je izmikal, da bomo že videli, kako je. Kasneje sem ga v taborišču večkrat srečal ter se vedno spomnil najinega prve-plati. Od vseh strani so bilil ga srečanja, saj mi je takoj ob
Ti si potem izberejo svoje pomagače, ki jih razdele po okrožjih ter vsake/nu posebej povedo, koliko ima on za skolektati in ga ne vprašamo, kako.
na
zei” (taboriščna policija) ter I Enostavno zračunamo, koliko nas vodilo do ogromne nizke ima vsak prinesti, da bo dva stavbe, v kateri je bila kuhinja, milijona in pol skupaj, kako jih dobiti in kje; je pa stvar kolektorjev in 'distriktnih na čelnikov. Potem gredo na de-
magacin živil, skladišče civilnih oblek, oblek za ujetnike, perila in kopalnice. Na osrednji strehi je bil napis:
“Es gibt einea Weg in die Freiheit, — seine Mellensteinel heissen: Gehorsam, Ehrlich- grupo ški keit, Sauberkeft, Nuechtern- rih mora ' heit, Fleiss, Ordaung, Opfer- povedati, koliko je kdo dal. sinn, Wahrhaftigkeit und Liebe sum Vaterland." (Pot v svobodo je, njeni'mejniki so: ubogljivost, poštenost, snaga, ponižnost, pridnost, red, požrtvovalnost, resnicoljubnost in ljubezen do domovnie).
(Dalje prihodnjič)
ingtonu sporočajo, je bil kongresnik John C. Brophy iz milwauškega distrikta povabljen, da se udeleži republikanske predsedniške konvencije v Philadelphiji prihodnji mesec kot gost, Brophy je povabilo sprejel ter bo prisostvoval konvenciji ves čas njenega trajanja ter imel tudi številne sestanke z wisconsinško delega-
skoro popolnoma propadla.
Največ usnja na svetu producirajo Zed. države. Napravijo ga vsako leto za okrog — $500,000,000.
lo. Vsak načelnik distrikta aliIcijo kot njen svetovalec. Bro-okrožja skliče potem nekaj se-jphy bo prispel v Philadelphijo
stank°v ------:------J_’;‘ “ J"”~
Rusija-vedno hujše pritiska propagando proti Zed. državam v Perziji. Ko se je ameriški poslanik pritožjl glede te- Krogla potuje skozi zrak hi-ga pri ruskem poslaniku V Te- -reje kot glas. Krogla leti pri-heranu, mu je ta brez rokavic oližno 2,200 čevljev na sekundo, povedal, da je to šele začetek glas pa nekaj manj. tega, kar še pride.
V ameriški civilni vojni je bilo udeleženih 34 držav in sicer 11 južnih in 23 severnih.
* * *
Zed. države so bile naj bogatejše leta 1929. Takrat so ceni-ameriško bogastvo na $362,-000,000,000.
• * *
Kadar merimo konje na višino, pravimo, da je visok toliko in toliko “pesti.” Pest je približno 4 palce, to je toliko, kolikor znaša moška pest od mazinca do kazalca preko dlani.
» * •
Izračunali so, da potrebuje strela poldrugo sekundo, da u-dari na zemljo od časa, ko se zabliska v zraku.
» * •
Pravijo, da imamo v hišah v Zed. državah nič manj kot 24,-
Sovjeti so začeli s propagando proti Zed. državam tudi v Norveški. Pravijo, da je namen Zed. držav popolnoma prevzeti'norveško ekonomijo z krediti in trgovino.
» * *
Iz trgovskih krogov poročajo, da bo cena barvi padla. Vzrok je, ker se je mnogo manj proda, kot prošlo leto, ker je predraga, pa tudi vreme ni posebno ugodno za barvanje.
* * * «
Nekateri občudovalci generala Eisenhower ja že silijo na politični voz, ki ga krmari Harold' Stassen. Vendar stari po-litikarji še niso prepričani, da bi mogel Stassen dobiti nominacijo.
Tune m... the
AMERICAN-JUGOSLAV
(SLOVENIAN)
RADIO HOUR
OF MILWAUKEE
•
A Program of Classical and
Fpfk Music of Slovenia
•
Every Sunday Morning 11:00 to WFYT 12=00
o. s. T. " “A I N90N
1430 Kilocycles
English and Slovens
AnnouncementsI
Povejte svojemu motorju
fakta
o življenju
Fakta, kot posebna protekcija in dolga miljaža, ki jo da moderno H.Q. Motorno Olje vašemu motorju. Kako ga H.Q. (Highest Quality) obdrži dlje čistejšega ... in kako se upira
poredkosti pod najvišjo temperaturo. Kako je zares moderno, malo potrošeno motorno olje, ki dela več kot samo lubrikacijo.
Potem pridite in ga poskusite!
memmm
kee ter bo v jeseni kandidat za
“slabo vest.” j Na teh sestam kih judje seveda večinoma eden drugega poznajo in približno vedo,, koliko bi lahko dal. če je njegov na glas prebrani prispevek manjši kot bi ga lahko dal, takoj vsi ostali vstanejo hi mu kar tam povedo, da je dal premalo in da mora še dodati. “To je seveda ‘high pressure,,”’ pravi Irving Rhodes, “ampak- ta ’high pressure’ ostane med nami samimi in si ga lahko privoščimo. Vsak naš jud že ve o tem in ne godrnja, raje da takoj več že izpočetka, kot pa da bi ga morali njegovi loncmani šele na seji prisiliti k temu. Sicer pa naši nesrečni rojaki v Evropi in Palestini žive še pod večjim ‘pritiskom,’ ” opravičuje to postopanje židovski kampanjski načelnik. “Ako pa kdo, ki je dal za svoje razmere premalo za skupno stvar ter zato ne pride na sejo in je znesek raje poslal, po pošti,” nadaljuje Rhodes, “temu pa njegov znesek enostavno vrnemo s pripombo, da najbrž on sam potrebuje naše pomoči in da če je tako, naj nam samo sporoči, pa bo prišel na naš judovski ‘relief.’ Glejte,” pravi Rhodes, “in to vedno pomaga. Kmalu dobimo drug vek z lepšimi številkami na njem. Tudi to je seveda ‘high pres-shre,’ toda vse to ostane v naši judovski ‘familiji.’ Najmanj-I ši prispevek, ki ga dobimo »in vzamemo je 50c od šolskih otrok, vsi drugi pa že morajo, biti v dolarjih najmanj z dvema številkama. Največji prispevek, ki smo ga v tej kampanji posamezno do sedaj dobili (Rhodes pravi: “do sedaj,” kar se lahko tolmači, da jih bo še kaj takih) je bil $50,000,' katere je dal nekdo, ki ga pa noče imenovati. — “Vidite, tako delamo mi,” je končal
Povabljeni so seveda na te se- ponovno izvolitev.
Stanke in takorekoč obvezani -------o----—
priti tudi vsi darovalci. Kdor Zed. države bodo potom svo-ne pride, je zapisan, da ima jega poslanika v Rimu priti-
Nekateri demokratski vodi-
VuX ZS kd0aPai'emto-wJpr^°in Tli prav lahko živeli b«.
milijona žveplenk. Kakšen o-genj bi bil to ,če bi gorele na e-
skale na italijansko vlado, naj izrabi svojo zmago pri volitvah s tem, da kakor hitro mogoče °~“J T ““ začne z socialnimi reformami, ...
da s tem ubije vsak možen po- Najmanjšo prestolnico ima skus komunistov začeti z akti- ameriška država Nevada. Nje-)'o. na prestolnica je mesto Carson
Zato že gradijo politično plotove za predsedniške volitve 1952.
* • •
Izračunali so, da se prižge v Ameriki vsako minuto do pol „00 koristi vsako leto s tem,
Vrabiči niso samo za nadlego na zemlji. Znanstveniki trdijo, da napravijo vrabci ameriškim farmarjem za $35,000,-
Helpful Habits
for good telephone service
BE'QUICK to answer when your tele-
, phone rings.
BE SLOW to hang up after yon’ve plated a call... give those .you call time.to answer.
BE SURE yon replace the receiver when through talking.
BE BRIEF on all-telephone calls, please.
v
When all telephone users follow these simple suggestions everyone en-JjfkB joys improved telephone service.
WISCONSIN TELEPHONE COMPANY
da pobirajo mrčes in plevelno seme.
* • »
Ameriške putke znesejo vsako leto toliko jajec, da če bi jih postavil! drugega tik drugega, bi znašala ta vrsta jajec 240 tisoč milj, ali desetkrat okoli sveta nad ravnikom. ,
* • •
Da boste vedeli, kako plačamo naše najvišje vladne uradnike, naj povemo sledeče: — Predsednik Zed. držav dobi na leto $76,000, predsednik najvišje sodnije $26,000, vsi drugi člani.najvišjega sodišča enako, speaker poslanske zbornice dobi $20,000, kabinetni uradniki po $15,000, podpredsednik tudi $15,000, senatorji po $12,000 in dodatno za stroške po $2,500. Poslanci dobe prav toliko. Teh $2,500 je davka prosto.
* • •
Izdelovalci ameriških zastav čakajo, kaj bo napravil kongres s Havaji. Ako bo postalo otočje ameriška država, bo treba deti na zastavo 49 zvezd, zato se nočejo zalagati z zastavami, dokler ne bodo zvedeli, kaj bo s Havaji.
* * *
Javnosti ni dosti znano o tem toda fakt je, da se ameriška vlada pogaja s španskim diktatorjem Francom glede letalskih baz v Španiji.
• • a
Ameriška pomoč Grčiji se vedno bolj čuti in poznavalci razmer so prepričani, da bodo še pred zimo komunistični ge-rilci zatrti.
• • »
Grškega voditelja gerilcev trumoma zapuščajo bojevniki. Pravijo, da jih je Sovjetska Rusija pustila na cedilu. Iz Albanije in Jugoslavija prihaja namreč zdaj čisto malo pomoči, ko bi jo najbolj potrebovali v boju proti vladnim četam.
r
r
I
M
I
d|
I ■
n
VESTI
Ščeni — Obnova podeželja ko- telefona in brzojava. Tudi 5a-
........-u _______________________XIII-----n/viti t.f»r
IZ SLOVEHIIJC
(Nadaljevanje l 1. strani)
na Slovenskem piše: "Cerkve so odprte. Kdor pa hodi vanje je značaj in kremen, da vzdrži nezaupanje, zapostavljanje in zasmeh v službi in družbi.” če pomislimo na gori opisano enakopravnost, potem razumemo to pismo. Kdor hodi v cerkev je zapostavljen. Upajmo, da bo dosti junakov, ki bodo vzdržali zapostavljanje do dne. ko spet zasije enakopravnost in svoboda tudi mučeniški Solveniji pod Titovim jarmom.
MUČENJE NA SMRT OBSOJENEGA DUHOVNIKA. — “Slovenski Primorec” prinaša opis trpljenja hrvaškega duhovnika dr. Guberina. Prinašamo dobesedno po imenovanem listu.
“Znani hrvatski katoliški pisatelj, duhovnik in rodoljub dr. Ivo Guberina, ki ga je Titovo “ljudsko” sodišče obtožilo kot vojnega zločinca ter obsodilo na
čenje v koncentracijskem taborišču v Stari Gradiški. Mi ne vemo, kaj je dr. Guberina zagrešil, vemo pa to, da se najhujšim nemškim zločincem, ki so bili od zavezniškega sodišča v Nurnber-gu obsojeni na smrt, ni skrivil pred smrtjo niti en las, ker tak je običaj med kulturnimi narodi.
Dr. Guberina pa je moral cele tri mesece prenašati pred svojo smrtjo najhujše muke. Trikrat na dan so ga pretepali, razbili so mu obraz, razmesarili nos in ustnice, ranili oči; vzeli so mu obleko, da je moral z raztrganimi hlačami iz navadne vrečevi-ne skrivati svojo goloto,
, Tako postopajo z obsojenci v Titovih ječah. Ko pa pridejo iz Amerike ali od drugod kaki pro-testantovski pastorji, jim Titovi oprode pokažejo ječe, kjer je seveda vse v redu in kjer se obsojenim godi skoraj bolje kot tistim, ki so zunaj. Toda čas Po-
munistom nikoli ni dišala, ob navijali so le mesta, ker so njih pristaši pač tam.
ODLIKOVANJA SO SE ZMEŠALA.'— Ker ima Tito tako rad medalje, je bilo v Jugoslaviji izdanih toliko odlikovanj, da se nihče več ne spozna. Sedaj bi to radi uredili. Zato morajo
smrt na
vešalih, je moral pred temkina in njegovih lažnivih
smrtjo pretrpeti nezaslišano mu-
Tako je, če umrje bogata
teta ... — Johnny SnuUl-man, »tar U let, dijak na
Ridley kolegiju v, St. Catherines, Ontario, Canada je
eden tistih srečnih, da se
ga je spomnila v oporoki bogata stara teta in mu zapustila $500,000. Tako je postal Johnny najbogatejši fantiček v Kanadi. Pravi, da bo*še za naprej shajal s 35 centi tedensko, kot mu jih je dosedaj dajal oče za potrošek.
va-
si je že davno minul. Danes ve že ves svet, kako brezobzirno in nečloveško postopajo komunistični trinogi s tistimi, ki se njim in njihovim hlapčevskim opri-čnikom zamerijo.
KOMUNISTIČNO BRATENJE Z LAHI. — Komunizem je vedno bil mednarodno in brez-narodno gibanje. To svojo lastnost kaže vedno boj tudi na Solvenskem. Dokler je bilo po eb
»opise pošiljamo po pošti ter plačujemo z nakaznicami in čeki,
Od nekdaj se je pošta uporabljala tudi za osebni promet in za manjše pošiljke blaga, do-čim je večje pošiljke blaga prevažala železnica. S poštno-če-kovnim prometom je tesno po-
odlikovanci izpolniti posebne vezana poštna hranilnica^ ki je
pole in jih poslati uradno na višje mesto. Menda je že vsak partizan bahal z junaštvom in medaljami.
VOJAŠTVO V LJUBLJANSKI OKOLICI. — Vsa poročlia iz Slovenije pripovedujejo, koliko vojaštva je sedaj na Slovenskem. Ljubljanska okolica je vsa polna, prav tako Gorenjska, Notranjska in Primorska. Vojaštvo preiskuša novo rusko orožje, ki ga vedno bolj upeljavajo. Vendar ima jugoslovanska armada še mnogo nemškega in zavezniškega orožja.
■o—
Odkod je ime pofla
Marsikdo se je gotovo že prašal, od kod prihaja ta mednarodni izraz. Ta beseda prihaja od rimske besede positum ali statio posita, kar je pome-
za moderne denarstvo važna za vsako državo. Poleg tega oprav. Ija pošta še tjruge postranske posle. Tako izplačuje neugodne, invalidske, vdovske in siro-tinske pokojnine, prodaja znamke in pobira pristojbine od ladijskih naročnikov, ki se morajo pri poštnih uradih prijaviti ^pradi aparatov.
Pošta je nele prometno, temveč tudi gospodarsko važna U-stanova. S pošiljanjem časopisja, denarja, brzojavnih in telefonskih poročil pospešuje ne samo narodno, marveč tudi mednarodno, svetovno gospo darstvo. Za prevoz so služili nekdaj poštni vozovi, danes so jih nadomestili avtobusi. Za nabiranje pisem, dopisnic in tiskovin so v navadi poštni nabiralniki.
Za pošiljanje poročil je v Večini držav uvedena in zajamčenih postajališče za konje ali,™ P^tna tajnost. Med vojno menjalno postajo za rimsko ob- ta bila povsod vpeljana pisem-veščevalno službo. Danes je po-1^ c,enzura, ki ponekod se da-
... i c. rto« m nnrtravhPTlfl
sta ustanova, ki je pod gotovimi pogoji vsakemu dostopna
0HE]aDAY
_ J VITAMIN CAPSULE* YOUR »UYWORD
M-p, m4 »,1-š*
^ra****■ ■*-
mml Im mi CamM »
IM