o Leto X - Štev. 15-16 (231-232) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 31. avgusta 1983 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 Izdaja Z T T Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 400 lir NAROČNINA: Letna 6.000 lir Za inozemstvo: 8.400 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/11 - Telefon 223023 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 15% trgovski 200, legalni 300 finančno - upravni 250, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 100 beseda. A TORREANO LA DC LASCIA IL POSTO ALLE SINISTRE Kako se je Mlada Brieza razvila v desetih letih «In un sistema democratico la critica è necessaria perchè costruttiva, come è necessario e giusto che dopo 30 anni ci sia un ricambio non solo di uomini ma anche di forze politiche che si assumano la responsabilità della gestione del comune». Con queste parole l’assessore anziano ha ringraziato e salutato il sindaco uscente democristiano Dario Benati prima di dare inizio alle o-perazioni di voto per la nomina del sindaco e della nuova giunta. Com’è noto, alle elezioni dello scorso giugno i cittadini di Torreano hanno premiato la lista civica composta da 2 comunisti, 2 socia- X FESTA DEL FOLKLORE RESIANO Rassegna di gruppi folklo-ristici e incontro di culture e tradizioni diverse nella pittoresca Val Resia: questo il significato del festival del folklore che si è concluso domenica 7 agosto e che il gruppo folkloristico resiano organizza ormai da dieci anni. E’ tuttavia soprattutto lina festa dei resiani, sia di quelli che ancora vivono nella valle, sia di quelli che ci ritornano almeno una volta all’anno, durante le vacanze estive. E infatti sul palco, in attesa dell'esibizione dei gruppi, è salita incurante del pubblico la gente comune, hanno provato a muovere in modo stentato i passi della «resiana» anche i bambini. E i protagonisti sono proprio loro, assieme al gruppo folkloristico che anche a casa, quando ospita gruppi folklo-ristici affermati, fa la parte del leone. Gli altri rimangono, a volte a torto, offuscati dalla musica delle bunkule e delle citire, i loro strumenti tradizionali, e dal fascino della danza i cui passi e ritmi nella loro apparente semplicità rimangono difficili da penetrare per i non resiani. Anche domenica il gruppo folkloristico di Resia, che ha aperto il festival, ha conquistato il folto pubblico presente e i tanti resiani emigranti tornati per l’estate. E proprio a loro ha voluto dedicare una recente composi- (Contìnua a pag. 2) KONEC KRIZE NA VIDEMSKI POKRAJINI 10. avgusta so v palači Belgrado v Vidmu izvolili nov pokrajinski odbor, ki ga kot prej sestavljajo 4 odborniki Krščanske demokracije, 2 socialista, en socialdemokrat in en republikanec. Za predsednika so ponovno izvolili Giancarla Englara, ki pa je tokrat prejel le glasov na 24 možnih. Ni pa prišel v po- krajinski odbor noben predstavnik Liberalne stranke, kljub temu da je prejšnji odbor dal odstavko, da bi lahko razširil takratno štiristrankarsko koalicijo tudi na PIJ. listi, 2 socialdemocratici e 6 indipendenti, mentre la DC per la prima volta dal dopoguerra passa all’opposizione. Che questa volta le cose sarebbero cambiate anche a Torreano erano in molti a pensarlo e non solo per le carenze della precedente amministrazione e per i problemi interni della DC che ha infatti ricandidato un solo consigliere, escludendo anche il sindaco uscente, ma anche per l’impegno della lista civica che ha preparato un ricco ed articolato programma per una diversa gestione del comune. Per onor di cronaca aggiungiamo che dopo le elezioni, la DC di Torreano ha avuto tutta una serie di incontri con il PSI e il PSDI per cercare di trovare un accordo e di verificare la possibilità di una maggioranza diversa, visto che come partito conserva ancora la maggioranza relativa pur essendo stata sconfitta alle elezioni comunali. Operazione questa che però non è riuscita. Con la maggioranza dei voti ed una scheda bianca è stato infatti eletto sindaco di Torreano Egidio Sab-badini, candidatosi come indipendente e vicino al PSDI. Un caloroso applauso da parte del folto pubblico, che non ha neppure atteso che fosse portato a termine Suš an pomanjkanje uode Miesac luj se je konču pru z liepo uro, s soncem an tudi z veliko ico. Se die, de je v kajšnih urah dneva termometro šu gor do 37 gradu tudi po naših vaseh, kjer je po navadi blua buj hladnuo. Judje se že vic ku trideset liet ne zmislijo take vročine. Vse se je začelo sušit, sušili so se an depo-žiti uode. Zviedli smo, de so v čenebolo uozil uodo suda-tje, pru takuo an gu Marsin. An dan so se sudatje an njih «autobotte» parkazal an gu Dreko. Po kajšnih vaseh je uoda bla odparta samuo an par ur na dan, glih tkaj, de jo je človek mu utočit za narbuj silne opravila. Buj težkuo je bluo za tiste, ki imajo žvino, saj žvina na more zastopit, de nie uode an de jo na more tarkaj popit ku po navadi, če po vaseh je manjkala uoda, nie-so pa manjkali kregi! Te mladi an turist so za- (Continua a pag. 2) il conteggio delle schede, ha accolto la sua nomina. Fanno parte della giunta anche Romano Ceccolin (PSI) che sarà pure vicesindaco, Giuseppe Flebus (PCI), Luigi Borniolo (PSI) ed Emilio Decorti (PSDI). Commosso è stato il grazie agli elettori ed ad consiglieri da parte del sindaco, che a votazioni concluse ha preso la parola. In un discorso molto serio e lucido ha sottolineato quali sono le premesse per ima corretta amministrazione e cioè rispetto delle leggi e dei dirit- (Continua a pag. 2) Od skromnih začetkov, ko je študijski center Nediža zbral v Dolenjem Tarbiju 24 otrok, do danes je Mlada brieza prehodila res pomembno pot. Začela se je kot dokaj elitama zadeva, saj so prvo leto nosili starši vse stroške letovanja, potem pa se je začela vse bolj širiti, tako da zadnja leta zajema več kot sto otrok iz vseh krajev Benečije in iz bližnjih furlanskih krajev, kjer živijo Benečani. Od vsega začetka si je Mlada brieza zadala nalogo, da je predvsem kulturna dejavnost, s pomočjo katere naj bi otrokom prišla njihova ožja do- "Pittura senza frontiere,, a Lusevera Organizzata dalla sezione ex-emigranti di Lusevera, con la collaborazione della Comunità Montana delle Valli del Torre e del Comune di Lusevera si è svolta venerdì 29 luglio presso la sala sociale di Lusevera, l’inaugurazione della 3.a edizione della Mostra Biennale di pittura. Il tema della Mostra «Pittura senza frontiere» illustra perfettamente l’intento degli organizzatori: sviluppare concretamente e con regolarità i rapporti tra la nostra regione e la confinante Slovenia al fine di approfondire la comprensione reciproca in u-no spirito di amicizia e di collaborazione fattuale. E quale migliore veicolo per questo se non la cultura in una delle sue espressioni più simboliche: la pittura? La piccola comunità slovena dell’Alta Val Torre concretizza quindi anche così la sua naturale funzione di tramite tra le circostanti aree latine e slave, friulane e slovene. La qualità delle opere e-sposte e la notorietà dei loro autori (Cassetti, Raimondi, Tomo Vran, Palčič) hanno ovviamente contribuito a dare rilievo alla manifestazione ed a suscitare ampi consensi. Difatti le autorità presenti hanno imperniato i loro interventi sui temi fondamentali dell’iniziativa. Il Sindaco di Lusevera, Giuseppe Pinosa, si è quindi soffermato sulla necessità di sviluppare lo spirito di comprensione e di amicizia tra i popoli vicini. Tema sviluppato anche da Sergio Sinicco Presidente della Comunità Montana della Valle del Torre, che ha sottolineato le possibilità offerte dal trat- tato di Osimo per applicare lo stesso spirito di collaborazione anche in campo economico. L’assessore regionale Ga-(Nadaljevanje na 2 strani) movina v zavest kot nekaj lepega, posebnega in zanimivega. Z razširitvijo na sedanje razsežnosti pa je Mlada brieza postala tudi prava socialna storitev, ki jo kot tako priznavajo tudi javne ustanove. Pomembna pa je tudi njena vloga v zbliževanju ljudi. Naša pobuda ima na kulturni ravni zadovoljive učinke, vse bolj pa se zavedamo, da časovno tako omejena pobuda ne more opraviti vsega in da bi zlasti na jezikovnem področju bila potrebna stal-nejša akcija. Seveda se skupaj z otroci učimo tudi mi sami: pobudo obnavljamo, spreminjamo, ji dodajamo nove elemente, ki naj otroke pritegnejo, obenem pa tudi osveščajo in vzgajajo. Lahko rečemo, da je šlo v začetku za eksperiment, ki pa se je seveda naslanjal na nekatera preverjena izhodišča, zlasti pa na izkušnje, ki so si jih nekateri člani Nediže pridobili v okviru gibanja za vzgojno kooperacijo (Movimento cooperazione educativa). Ker je eksperiment dal Ž. G. (Nadaljevanje na 2. strani) IN NAZIONALE O ■ ■ M. Giorgio Rudi nella sua trasferta in nelle gare ad ostacoli ed in piano. Canada ha ottenuto dei buoni risultati Ampio servizio a pag. 6 . Consiglio comunale di Torreano. Al centro il nuovo sindaco Egidio Sabbadini Giunta provinciale di Udine: ancora coalizione a quattro A Palazzo Belgrado, sede della Provincia di Udine, è stata eletta il 10 agosto la nuova giunta provinciale composta ancora da quattro assessori della Democrazia Cristiana (Venier, Martini, Peliz-zo e Lepre), due del PSI (Bul-fone e Nassivera), uno del PSDI (Rosenwirth) e uno del PRI (Burelli). Presidente è stato rieletto, questa volta con soli 14 voti dei 24 consiglieri presenti, il prof. Giancarlo Englaro. Nella nuova giunta non è stato fatto spazio, come si vede, al rappresentante del PLI: proprio per far posto a lui erano state date le dimissioni dalla precedente giunta. Lo stesso consigliere liberale, prof. Benedetti, se ne è lamentato: toccava questa volta al PSI ritirare l'assessore in ossequio agli accordi presi a suo tempo con l'inaugurazione del «pentapartito» in Provincia. Novità della Giunta l’uscita di Maroadi (rappresentante dell’associa- TAIPANA Il bosco come fonte di reddito Si è tenuta recentemente a Cor-nappo di Taipana, presente anche il presidente della comunità montana Sinicco, una riunione in cui si sono approfonditi e discussi i contenuti della nuova legge regionale che, in un'ottica di rilancio delle attività forestali, delega alle comunità montane importanti funzioni nel settore della forestazione produttiva. Il bosco come elemento fonda-mentale del tessuto economico delle popolazioni montane, gestione razionale e utilizzazione del patrimonio forestale basata sull'attitudine alla produzione e al reddito sono stati i temi principali affrontati nel corso del dibattito. zione degli artigiani) e la ristrutturazione dei «referati»: Bulfone perderà quello della cultura che dovrebbe passare a Pelizzo. Numerosi gli impegni della giunta appena e-letta, ma preoccupazioni per la graduale perdita di competenza deM’ente provincia causa le tendenze accentratrici — si è detto — della Regione: ne hanno parlato Bertoli e Strizzolo per la DC, Sbuelz per il PSI e Cisilino per il PSDI. Da parte dell’opposizione si è dichiarato che queste difficoltà sono anche di ordine politico: le crisi, i rimpasti, le discussioni a cate- na, le estenuanti trattative, infine, incidono negativamente sulle funzioni amministrative, appesantendo con ratifiche, che hanno solo valore formale, i lavori del consiglio. Co-mini, del MF, ha chiesto l’attuazione della seconda conferenza sulle minoranze: Con-tin, del PCI, ha elencato i punti qualificanti su cui si dovrebbe lavorare: pace e rapporti internazionali, occupazione giovanile, ruolo della provincia, diritti dei cittadini. Il capogruppo del PCI ha fatto esplicitamente riferimento anche alla tutela della minoranza slovena. «Questa è una grande prova di vitalità di una comunità segnata profondamente dai danni del terremoto, dal gravissimo fenomeno dello spopolamento dalla montagna, dall'emigrazione. Ci pare estremamente significativo il fatto che si voglia riprendere la strada della ricostruzione civile, morale e fisica proprio attraverso l'arte e si voglia affidare all'arte non un messaggio effimero e consegnato alla limitata considerazione di un fatto di moda, ma piuttosto un mandato di grande fratellanza tra i popoli. E questo avviene a Lusevera che è un paese di confine». Ha tra l’altro dichiarato l'assessore Renzulli. LUSEVERA ANALISI PER UNO SVILUPPO Un discorso sullo sviluppo socio-economico nel comune di Lusevera deve innanzi tutto basarsi sui dati di fatto attuali: una situazione demografica drammatica ( 2.228 residenti nel 1951, 966 nel 1979), un quadro occupazionale inquietante ed un’agricoltura praticamente inesistente. Se si vuole arginare il processo di disgregazione della Alta Val Torre bisognerà provvedere nel minor tempo possibile ad una ricomposizione pianificata del quadro socio-economico del territorio. In questo senso è urgente prendere piena coscienza di due considerazioni. In primo luogo il degrado della montagna non è ineluttabile nè tanto meno universale bensì frutto della negligenza della classe dirigente o frutto di una politica deliberata della stessa. D'altra parte solo politiche volontaristiche e decise possono invertire la tendenza summenzionata, e- laborando programmi sulla base di una rigorosa analisi delle risorse umane locali e di quelle propense ad un rientro attivo, nonché delle possibilità offerte dal quadro socio-geografico della zona. Fatte queste premesse si possono individuare genericamente 3 settori di intervento: 1 ) L'ambiente con una sistemazione viaria e la creazione di piste interpoderali. 2) L’agricoltura con attività minori part-time (allevamenti, piantagioni...) ma anche con politiche coraggiose nel campo zootecnico, basate su un riordino fondiario realizzato senza traumi con un reale e continuo coinvolgimento della popolazione. 3) Il settore produttivo industriale-artigianale di fon-dovalle con creazione di strutture imprenditoriali che inneschino processi attivi di ripresa eliminando progressivamente il pendolarismo e consentendo una programma Industria culturale e culture minoritarie : quale rapporto ? Nell’ambito della rassegna «Tradizioni e suoni» organizzata dal Centro servizi e spettacoli di Udine sotto il patrocinio della provincia di Udine, si è tenuta sabato 30 e domenica 31 luglio la 4a festa di Chenti. Si è trattato di una qualificata rassegna folcloristica a cui hanno partecipato i gruppi Shebeen (Irlanda), Le p'tit blanc (Alsazia), Job Philippe (Bretagna), Edelzwicher (Germania), Povolar Ensemble (Carnia), Ti-Jaz (Bretagna), Paulin Noutclà (Grigioni) e Gereben (Ungheria). Foltissimo è stato il pubblico di appassionati e studiosi di musica popolare, soprattutto di giovani, che è arrivato a S. Daniele da ogni parte del Friuli ed ha attivamente preso parte allo spettacolo che si è svolto all’insegna del «fare cultura tra la gente e con la gente». Come momento integrativo ed introduzione alla parte musicale e di «divertimento» dell'iniziativa, si è svolto sabato sempre a S. Daniele un convegno sul tema «Cultura dominante e culture minoritarie». Un dibattito intenso e stimolante dove si è parlato di pluralismo culturale e linguistico, del ruolo delle istituzioni, delle proposte di legge di tutela per la minoranza slovena e delle altre minoranze che vivono in Italia, di solidarietà interetnica. Da più parti è stato posto il problema se parlare di sviluppo e difesa delle minoranze significhi difendere posizioni conservatrici e nostalgiche, oppure si tratti di un movimento rivoluzionario, anticentralisti-co, che cerca di rompere i luoghi comuni e limitare il processo di alienazione dell'uomo contemporaneo. Al convegno si sono incontrate e scontrate varie componenti del movimento nazionale friulano — marxisti, radicali, cattolici, antimilitaristi ed ecologisti — che hanno cercato di rispondere alle questioni menzionate ed allo stesso tempo di fare un bilancio, ognuno dal suo punto di vista ovviamente, dello sviluppo del movimento friulano. Le posizioni si sono spesso molto discostate tra di loro e più volte anche contrapposte. C’era chi sottolineava, ad esempio, che è utopistico parlare di affermazione delle minoranze visto che l’occupazione italiana ha significato occupazione dei centri economici, finanziari e decisionale. Senza indipendenza economica è d’altra parte impossibile pensare ad un’affermazione delle minoranze. Altri invece hanno indicato la soluzione «legislativa», la necessità cioè che il parlamento italiano approvi al più presto le leggi di tutela. Rispetto a ciò è stata comunque sottolineata la necessità di una forte pressione dal basso e soprattutto di una verifica del meccanismo della delega, una verifica dell’operato dei politici. Riassumere tutti i problemi affrontati al convegno e indicare le varie posizioni è impossibile. Vale però la pena soffermarsi su un aspetto che ha avuto grande peso nella discussione e cioè sul rapporto tra le culture minoritarie e l'industria culturale che condiziona e soffoca anche la produzione più qualificata. Che possibilità ha una cultura minoritaria di emergere in un momento in cui le comunicazioni si sono così diffuse e sono così sofisticate? E’ risaputo che ciò che zione del rientro degli emigrati e delle loro famiglie. Per questo settore offriranno realistiche opportunità di insediamenti produttivi i nuovi orientamenti per l'applicazione delle norme del trattato di Osimo (zone industriali lungo tutto l’arco di confine). Qualsiasi discorso di sviluppo comunque richiede un modo di amministrare più vicino alla popolazione ed alle sue necessità, più orientato verso la ricerca di partecipazione attiva, più propenso a programmi a medio e lungo termine e meno «quotidiano» e fatalista. Indispensabile è •orientarsi verso la ricerca di spazi per uno sviluppo rispondente a criteri di efji-cenza e profittabilità econo- mica, escludendo pratiche meramente assistenziali e c.lientelari. Un discorso di sviluppo si deve basare anche sulla valorizzazione globale della popolazione anche sotto il profilo culturale in senso lato, consentendo la espressione degli aspetti creativi e dinamici del carattere comune alle genti della Alta Val Torre. (Dal notiziario della Lista civica Democrazia e progresso Alta Val Torre). Vsako sredo ob 18. uri (ponovitev v četrtek ob 12.) je po radiu Trst A oddaja Kulturni odmevi iz Beneške Slovenije. Pripravlja jo Marino Vrtovec. S. PIETRO AL NATISONE L’ I.A.C.P. costruirà 8 case popolari oggi non appare alla televisione viene cancellato dalla storia, dalla memoria e coscienza collettiva. E' evidente che il filtro dei mezzi di comunicazione di massa gioca a nostro sfavore, è stato detto. • Se consideriamo le tre fasi fondamentali attraverso cui passa un prodotto e cioè produzione, diffusione e consumo verifichiamo una altra volta che siamo perdenti. Per anni si pensava che le culture minoritarie non potessero emergere perchè la produzione era di bassa qualità e che si producesse troppo poco. Linguisti e storici della letteratura che si occupano della produzione letteraria delle minoranze affermano invece che oggi si può parlare a ragione di un salto qualitativo e quantitativo della produzione delle culture minoritarie. Tuttavia non è stato fatto «il salto tecnologico». La strozzatura è ora nella diffusione del prodotto. Le minoranze non possiedono canali propri oppure questi sono troppo deboli e inadeguati a competere con quelli dell'industria culturale. Se a ciò aggiungiamo che in ogni comunità minoritaria è invece molto alto il consumo di cultura, risulta evidente che la nostra battaglia è perdente. Siamo perdenti quindi perchè nella nostra lotta non usiamo strumenti adeguati ed abbastanza sofisticati. La lingua è il segno ed il simbolo della nazionalità, tuttavia hanno concluso, che significato avrà impadronirsi pienamente della lingua, se 1 rapporti comunicativi e cioè il nucleo della società moderna che si serve di computer, satelliti ed altri mezzi sofisticati rimarranno esterni alla nostra comunità minoritaria? Liquidata la contabilità finale ed approvati dal Consiglio comunale i lavori di riparazione, di adeguamento antisismico e funzionale di 5 fabbricati di valore ambientale, storico, culturale ed etnico di Sot-tovernassino e Ponteacco. Approvata anche la liquidazione dell'indennità di occupazione e di esproprio delle aree dotate di vecchi fabbricati da demolire per la costruzione delle infrastrutture del piano particolareggiato di Azzida. Il consiglio ha inoltre deliberato di utilizzare nuovi finanziamenti per il completamento del piano particolareggiato di Clenia e della rete fognaria dal bivio sud di Azzida al depuratore centralizzato di Ponte S. Quirino che è in via di costruzione. Per la costruzione di 8 alloggi economico-popolari nel capoluogo è stato inoltre concesso il lotto al- GUBANE IN CONSORZIO Nell'ambito dell'operazione della Camera di commercio di Udine che tende a valorizzare e promuovere sotto il marchio «Made in Friuli» i prodotti della nostra regione, è stato recentemente costituito a Udine un consorzio per valorizzare la gubana, dolce tipico delle Valli del Natisone e di cui fanno parte i più noti «produttori» della zona. Nel presentare l’iniziativa il presidente della Camera di commercio Gianni Bravo ha annunciato che a ottobre sì terrà a Roma una manifestazione dove verranno presentati ai rappresentanti della stampa estera e agli addetti commerciali esteri la cucina ed i prodotti tipici friulani, compresa la gubana. «Bisogna dare un ruolo alle Valli del Natisone, ha inoltre detto Bravo — valorizzando le loro potenzialità, dall'artigianato all'agricoltura e al turismo, quest'ultimo legato al retroterra economico e a iniziative come questa dalle quali scaturiranno un'immagine ed un'attrattiva non indifferenti». l’Istituto autonomo case popolari. Il consiglio ha inoltre approvato i progetti per l’impianto di riscaldamento della canonica e quello relativo alla costruzione di un campo di allenamento. Nominata infine la commissione per la gestione della biblioteca comunale che è costituita da: Franco Guerrin (bibliotecario), Luigino Chicchio, Ada Tomasetig, Rita Venuti, Marina Ciccone, Paolo Petri-cig, Giovanna Venuti e Donata Liberale. X Festa del Folklore (Continuazione dalla 1a pag.) zione, «Ta emigrantova -quella dell'emigrante». «Lepa ma Marica», ormai inno e simbolo della Val Resia, ha concluso l’esibizione del gruppo locale. Agli ospiti sono seguiti il gruppo sloveno Lepa Anka di Vinica (Novo Mesto), che ha fatto conoscere ad un pubblico attento i costumi, i balli e le musiche della Bela Krajina, una regione del sud della Slovenia ed il gruppo «Alpenve-reines» di Villach, che ha presentato balli rituali della Ca-rinzia e di altre regioni dell'Austria. Ha concluso la manifestazione il gruppo dei danzerini di Lucinicco. Una bella festa che, però, dopo dieci anni rischia di venir meno. Il campo sportivo dove si è tenuta tutti questi anni verrà infatti dotato di tutta una serie di infrastrutture sportive, mentre pare ci siano difficoltà a reperire un altro spazio adeguato per tale iniziativa. Pittura senza frontiere.. (Continuazione dalla 1a pag.) briele Renzulli ha calato il discorso nel concreto indicando quali potrebbero essere le strade percorribili per realizzare in scala regionale gli auspici degli oratori precedenti. Il dott. Renzulli ha in particolare insistito sull’utilità per la Regione Friuli Venezia-Giulia di darsi — nell’ambito delle sue competenze — una costruttiva politica di confine. La presentazione della mostra si è conclusa con l’intervento del critico d’arte Carlo Milic, presentatore ufficiale dei pittori nonché delle opere dei giovani artisti, figli di emigrati, allievi del corso estivo di scultura dello studio di Luciano Ceschia. E’ da rilevare infine la presenza tra i convenuti dei Sin-daci di Faedis e di Drenchia, del Consigliere provinciale Paolo Petricig, del Presidente dell'Unione Culturale Economica Slovena per la Provincia di Udine Guglielmo Cerno e del responsabile per l’economia dello stesso Ente Dino Del Medico. V. N. A Torreano la DC... (Continuazione dalla 1a pag.) ti dei cittadini evitando qualsiasi favoritismo. Ha invitato tutti alla collaborazione ed al rispetto degli accordi politici presi che costituiscono la base indispensabile perchè la nuova amministrazione possa governare bene. «Non ci chiederanno miracoli, ha concluso, ma il rispetto delle promesse fatte in campagna e-lettorale si». Povzetek V občini Tavorjana, po tridesetih letih, levica zamenja Krščansko demokracijo. Na zadnjih občinskih voiit-vah je namreč zmagala napredna, levičarska lista, ki jo sestavljajo komunisti, socialisti, socialdemokrati in neodvisni, KD pa bo odslej v opoziciji. Nov župan je Egidio Sab-badini neodvisen kandidat na občinski listi, ki je blizu Socialdemokratske stranke. Podžupan je Romano Cec-colin (PSI), odbornik Giuseppe Flebus (KPI), odbornika namestnika pa sta Luigi Borniolo (PSI) in Emilio Decorti (PSDI). Suš . . . (Nadaljevanje s 1. strani) čel hodit plavat po verinah. Ma tuole je šlo le malo caj-ta napri. Zadnje dni luja so v Podboniescu paršle uon nieke «ordinanze», de se na more runat «banjo» zak je uoda du rieke ustavljena an tu tajšni uodi se morejo ušafat nieke garde boliezni: tifo, leptospirosi... Ordinanze so vaj ale tudi za špietar-ski teritorji an za ostalo Ne-dižo. Suš je bla krajica po vserode an je napravla pu-no škode. Ries je, de težave z uodo jih imamo vsako polietje, naj je al naj nie suhuo ku lietos. Na kajšno vižo se bo muorlo rešit tel problem. Dobre trošte smo imiel, saj so pod elecionmi niešni politikanti letal napri an nazaj inaugurat akvedote. Lietos nieso bli h nucu, če reč de za druge lieto... Čedajski muost in njega pravca Kar sam bla majhana so saldu guoril od velikega mosta du čedade, takua lepua in močnua zazidan, de še te velike plavocine ga nieso mogle ganit. V moj glavi sam saldu študierala na tisto veliko «forteco», in otrok sam rada poslušala lepo pravco, od zluodja in mosta, ki mi je pravla nona. Puno, puno liet od tega, začne pravca, so se Čedajci ložli u glavo zazidat muost čez Nedižo, tkaj so se pre-maltral an trudil an usedno ga nieso mogli narest, kar so čez dan zazidal pa ponoč se je podarlo. Obupani so se parporočil zluodju, ki jih je hodu špegat iz Stare Gore in se jim je špodjelu. Takua zluodi, ki ima veliko muoč, jim je obiubu, de ga zazida tu no samo nuoč, ma de za Ion mu bo dana ta parva dušica, ki pasa čez muost. Nuoc je pasala in se je glih dielu zuor, ko so čedajci že paršli gledat, če zluodi zna an lagat. Muost je biu naret! Močnua podložen in lepua zazidan. Zluodi je biu tam na sred in čaku njega zaslužek, veseu je že med sabo štu-dieru in vebieru dušico. — Kai mamo narest, so se na tuole uprašoval čedajci, saj on je naredu, kar nam je obečju — Nie blua vič pomaganja, kajšan se je biu muoru šakrifikat, če glih tenčas nie biu vekuku iz med ljudmi an mož, ki je daržu u rokah liepega pisa, luožu žvinco na tla, ki je naglo šfignila čez nuov muost in hitro potle je moš na vas glas zaueku zlodju: «Ti nam nies poviedu, kajšno sort dušico čješ, sada jo maš in poberise!». Od tenčas naprej, po velikem špotu, nie blua vič ne smradu ne duhu od zluodja, in čedajci so vesel miei njih muost, ki še tam stoji, simbol zgodovine in kulture. Četudi je takua močnua naret, Zluodju muost čuje starost, in na more runat previč štrapacu s trafikam, zatua je komun pomislu mu uzet no malo djela in je de-vju te velik trafik čez Prie-šnje al pa čez Premarjah. Se-vieda, takole je no malo škomod, posebno za tiste koriere, ki iz Čedada gredo pruoti Tarstu, Gorici. Je po-trieba, so pomisnili komunski možje, preskarbiet an druh muost. Začel so runat progete, apalte in prašat kontribute, so začel djela ma težav nie malo. Takua de giornali radi an puno pišejo. Prebierala sam tudi de zadnje cajte djela so u-stavljene. Paš al pride nazaj pomagat zluodi? Vič ku kajšan pravie, de so zgrešil proget an de nieso ložli v poštev, de grive od Nediže na morejo udar-žat tajšnih velikih pilastru. Štancjal so bli za zazidat muost čez tri miljarde, ma višno de jih na bo zadost. Kuo puode tuole naprej -dua se uzame odgovornost -če ostanejo čedajci brez su-du an brez mosta? Za sada čakajo in šepeta- jo, puno reči se die an še vič se jih čuje po oštarijah. Tu an dan sam čula trikat se menat od mosta in vsaki-krat le drugač. V oštariji so pravli, de so malOmanj finii te nov muost in de je zadost pogledat du Mojmaze, kua gredo napri djela. Po čedade sam prebierala velike ardeče manifeste, ki pravejo, de djela nieso še začele, kar zame je paršu an moš in poviedu, de preča začnejo zidat nič man, ku an treči muost čez Nedižo. «Buoh pomagi», sam po-misnila «tri moste v čedade, sa niesmo v Benetkah, ankrat premalo, potle previč! ». Troštamo se usi in posebno čedajci, de kar je obljubu Šindak pred zadnjimi komunskimi votacionmi, ne bo samua na sanja. Sa zluodi nie takua nauman, de se store dvakrat fregat, dvakrat nabrusit! Loretta Canalaz Liža povsierode poznajo in hvalijo MUSICA "GIOVANE,, A CLODIG Domenica 24 e 31 luglio sono stati organizzati a Clodig, in località «planja», due concerti di musica jazz, rock e blues. Il primo — un concerto rock — è stato fatto coincidere con la festa di S. Giacomo e seppure disturbato dalla pioggia ha avuto molto successo. Il secondo invece non ha avuto quella grossa partecipazione che gli organizzatori si aspettavano, vuoi per il genere di musica proposta, e cioè jazz e blues, musiche che forse richiedono più impegno ed una certa cultura musicale, vuoi per il periodo estivo in cui moltissimi giovani sono via per le vacanze. Un discreto numero di appassionati, molti dei quali arrivati anche da lontano, ha seguito tuttavia con interesse lo spettacolo. Gli organizzatori di questi concerti sono stati il comune di Grimacco ed il gruppo «Primavera 83». Quest’ultimo è un gruppo di giovani di varie parti del Friuli che si sono riuniti con l’intento di sensibilizzare e far conoscere a giovani e meno giovani i problemi sempre più gravi dell’inquinamento e del pericolo nucleare nel mondo. E’ già in programma un terzo concerto, sempre organizzato dal comune di Grimacco e da «Primavera 83», previsto sempre all'aperto per settembre. Si presenteranno ancora gruppi che «fanno» musica rock. Durante lo spettacolo verranno proiettate su schermo gigante delle diapositive. Bluo je 10 vošta an v Matajurju je bla vas vsa oflo-kana, ku za senjam. Ob peti an pu so začel škampinjat Otonkat), vsakoantarkaj se je čulo streljanje, kok je navada kar so novič v vas. Nie b!a poroka, pa vseglih v vasici pod Matajurjem je biu velik praznik: tri naši ga-spuodi, Valentin Birtig, Angelo Cracina an Pasquale Gujon, ki je že 46 liet famo-štar v Matajurju, so imiel zlato mašo. Vsi tri so se rodil lieta 1909, Birtig gu Ruoncu, Cracina tu čjampe-je an Gujon v Bjačah. Kupe so hodil v šuolo v videmskem seminarju an luja lieta 33. so bil posvečeni za gaspuoda. V matajurski farni cierkvi so se zbral vsi vaščani an puno ljudi, ki so paršli od zunaj, an tel trije gaspuodi so kupe mašoval. Maša je bla po sloviensko an po slo-viensko jim je pridgu go-spuod Cencig goz Gorenjega Tarbja. V dugi pridgi je poviedu zgodovino (štorjo) Sv. Lovrenca, saj glih tisti dan pade njega guod, an zgodovino vseh treh gaspuodov. Poviedu je an kake težave so imiel pod fašizmom an po zadnji uejski, kar so učil, Po vserode ga poznajo an povsod ima velik sučes. Z ramoniko na ramanah rad zagode naše stare piesmi. Tel je Ližo Jussa iz Petjaga, ki kuk smo že j al niema po-triebo posebnih prežentacjo-nu. Simpatičen človek an bardak godec je še posebno poliete pogostu po naših sejmih. Ma Liža ga ne poznajo samuo po naših dolinah; luja so ga povabil v Sauris an v Forni di Sopra, kier je godu na ramoniko na festivalu «Suoni e tradizioni», ki so ga lietos parvič organizal po vsi videmski pokrajini od 16. luja do 6. vošta. Se muormo zahvalit Ližu če so ble naše stare piesmi an viže prežentane na taki prireditvi, kier so godli judje an skupine ne samuo iz Furlanije an iz drugih italijanskih dežel ma tudi iz Francije, Inghiltere an Švice. Vsakikrat ko je zagodu so mu ljudje zadovoljni pljuskal na ruoke. Ližo pa je na teli prireditvi predstavu ne samuo Nediške doline ma tudi an kos naše slovenske kulture. Kar smo ga šli obiskat v njega hišo, da bi nam poviedu, kuo je šlo na telem festivalu nas je dobro sprejeu in pogostiu. Arstegnu je ramoniko an nam začeu pripovedovati. Poviedu nam je, de preča posname dno kašeto ne samuo z znanimi slovenskimi piesmi ma an s tistimi piesmi, ki so takuo stare, de jih je že marsikak pozabu. Pohvalil smo njega an njega ramoniko (poglejta na sliki, kuo je liepa) an takuo zvie-dli, de niema samuo adno: mu manjkajo še dvie ramo-nike «diatoniche», de bo imeu vso kolecjon. Našemu Ližu, ki ima muziko tu kar-vi in ki se ga človek ne zna predstaviti brez ramonike tu rokah, želmo še tkaj u-spehu, kuk jih je imeu do donas in da bi nas an naše doline prežentu še na kaj-šnim festivalu. pridgal an maševal po sloviensko, da bi jih ljudje lahko zastopil. Med mašo so jim pru lepuo piel Nediški Puobi, škoda, da ni bluo po sloviensko, saj imamo puno liepih cerkvenih slovenskih pesmi, ki jih vsi poznajo. Ganljivo je bluo, kar je mons. Birtig poviedu gor pred utarjem, da je videmska kurja imenovala gospoda Gujona za «Monsigno-rja». Judje so začel tue na roke an takuo tiel pokazat, de so veseli za tako dečižjon. Mons. Pasqual je na tuo zahvalu vse, posebno Mata-jurce ki, takuo ki je on jau, «ga že tar kaj liet tarpjo». Na tele besiede so judje spet začel na roke tue. Po maši, na brejarju, ki je biu postavljen ta za cierkvijo, so člani časopisa «Dom» an društva «Studenci» vsem trem za tolo oblietinco dali nieke darila. S šenkam so se Gujona spomnili tudi vaščani Matajurja. Fešta je potle šla napri do pozne ure. Foto «Dom» Mlada Brieza . . . . (Nadaljevanje s 1. strani) zadovoljive rezultate, so v naslednjih letih šla naša prizadevanja predvsem v smer razširjanja pobude in pritegnitve čim večjega števila o-trok. Ko se je pobuda številčno ustalila, pa smo seveda spet začeli posvečati večjo skrb zlasti programom. Velik poudarek je na spoznavanju okolja z vseh vidikov, od narave do bivališč, od ljudske kulture do sedanjega gospodarskega in družbenega položaja. To dejavnost, ki je nekako vodilna, spremljajo lekcije slovenskega jezika, ki naj olajšajo prehod od narečja do knjižnega jezika, spoznavanje ljudske kulture dopolnjujejo ure petja, kjer se otroci učijo domačih pesmi, vsa spoznanja pa morajo otroci tudi zapisati ali grafično obdelati. Letošnja izvedba ima nekaj novosti. Poleg že ustaljenega programa nameravamo izvesti nekatere miniraziskave o stavbah, o kmetijstvu, o socialni in starostni strukturi prebivalstva, vse seveda omejeno na kraj, kjer bodo otroci letovali. Pri manjših otrocih bomo obogatili zlasti likovno dejavnost. Tudi skromne metereološ-ke postaje bomo postavili in tako točneje sledili vremenu ter konkretizirali znanja, ki v etnie Scienza politica e cultura dei popoli minoritari n5 Buratti Indios, una speranza tradita - Sonaglia: Il Friuli dei patriarchi Franzese La lingua zingara - Righetti: Spazio architettonico e cultura popolare: i villaggi cimbri - Pecciarini Vinschgau, la valle dei castelli Poggeschi Un rinascimento romagnolo? - Gibelli: La battaglia delle reine - Bertolasi I paria dell’elettronica - Beggiato: Plebiscito: prima e dopo la truffa. La rivista è distribuita solo per abbonamento 5 numeri L 15.000 - Arretrati 1980/81/82 L 16.500 Disco LP 33 giri Musica della Provenza alpina" L. 8.000 (spedizione in apposita confezione raccomandata) Versamenti sul CCP 14162200, intestato a Miro Merelli, viale Bligny 22, 20136 Milano - Tel 02/8375525 Questo numero L 3 800 Moja Vas 1983 Michele-Hostne Naše tri mačke šoli vse prevečkrat obstanejo na abstratni ravni. «Martra» pa nas pomanjkljiva oprema, ki jo sicer iz leta v leto izpopolnjujemo, a je še vedno pretežno «taborniška». Problem pa je tudi osebje, predvsem pedagoško: izkušeni pedagogi se le redko odzovejo našim vabilom, ker so dela z otroki že naveličani in jim poletni meseci služijo za drugačno rekreacijo, zato se poslužujemo predvsem mladih, ki pa jim je treba slediti in večkrat tudi njih same učiti. Sicer pa mislim, da je to pomanjkljivost bolj ali manj vseh letovanj. Mi mamo tri mačke. Se kličejo: Nerina, Fuffetto an Gerry. Nerina je sestra od Fuffetto an Fuffetto je brat od Nerina, Nerina je mama od Gerry, Gerry je sin od Nerine. Nerina an Fuffetto imajo no lieto an 10 dni an Gerry ima 23 dni. Nerina je vsa čarna, Fuffetto je beu an čarin, an majhan Gerry ima rije čarne an pepeunaste an je no malo beu. Ist na viden ure, kada Gerry bo velik, takuo ist bon muoru giokat z njim. DEBORA-ŠTUPCA Poesia Lesica lesnjak sta sniedli tobak, tobaka nie bluo, sta sniedla mesuo. Povserode veselje in dobra volja na pnletnih sejmih Vsi se želijo v polietnih miescih zabavat (divertiti, razvedrit, pozabit na vsakdanje skarbi, potovat, v adni besiedi, uživat. To je tudi čas, ko pride liepa ura, topli večeri vabijo ljudi iz hiš in vsi preživmo veliko cajta na odpartem. Vse naše doline in vasi zažive: prihajajo da-mu emigrant, prihajajo v svojo vas, manjku za njekaj dni, tudi ti- sti, ki žive do po Laškem. Parložno-sti, da srečas parjatelja in sorodnika ne manjka in v velikem številu jih nudijo tudi senjam in fešte, ki so pru poliete v malomanj vsaki vasic. Kajšne od telih fešt so že v zgodovini Nediških dolin, kajšne so šele mlade, a vse so lepe an uriedne an par besied an kajšno fotografijo. ŠE O DOMAČIH GUBANCAH IZ TOPOLOVEGA Smo že pisali, da je bla na topolovški senjam, 3. julija letos, simpatična «gara» • tekma za najboljšo domačo gubanco. Povedali smo tudi, da je parvo nagrado (premio) dobila Ornella Tonova iz naše vasi in ker je imela puno djela tisti dan, ni mogla priti po premja, parjeu ga je sin Graziano Bergnach od namestnika šindaka grmiškega komuna, ki je Paolo Canalaz iz Klodiča. TOPOLOVE Drugo nedjejo luja, je blua gu Tapoluovem Ijeuš, ku praznik, Ijeuš ku senjam. Zbrali so se za sniest tisto porketo, ki prejšnjo nedjejo so jo udobil, Ližo Jussa, Loretta Bernich, Romeo Vogrig in Ettore Crisetig. Od usega komuna so gor paršli ljudje in ramonika od Elisea je razveselila vse. Fotografija je bla posneta pred šuolo. Joanac SV. JAKOB V HLOCJU Ku usake lieto an Sv. Jakob je par-šu, parnesu nam je senjam goh Hlocju, no malo daža an lepo in simpatično tombolo. Činkuina je veljala 100 taužent, prva tombola 200 tau-žent an te druga pa 150 taužent. Igral smo jo u pandiejak 25. luja. Vsi smo se troštal udobit manjku činkuino, ms kar je Bepino Vogrig iz Zverinca zaueku za nas nje blua vič trošta. Vič ku kajšan je meu do tenčas samua an numer na karteli. Naglo potle je iz sred planje zaueku an leteu na brear Fiorenzc Zufferliiz Škrutovega, ki je udobiu to parvo tombolo, druga tombola je šla pa v Čedad in jo je udobiu mali Michele. Na fotografiji videmo Loretto Bernich, ki premjava. Zavarh Hlocje V nediejo 7. vošta je bla go par Hloc XII edicjon «Trofeo cap. Zor-zettig», ki vsake lieto ga organizava A.N.A. iz Čedada. Udeležile so se «staffette» petnajst škvadri. Lietos, parvi krat, gara je začela dol na Liesah an kon-korent so čez Hlocje šli v Gorenji Tarbi an čez Peternel nazaj v Hlocje. Lepua so se klašifikal naš Benečani an parva skupina «in assoluto» je paršla tista od Podbuniesca, ki je takuo za lietos udobila trofeo. Utana - Jagnjed Dol. Tarbi An Ijetos so organizsi ta par cjer-kve Sv. Miklavža marciolongo za praznik Sv. Louranca. Parielo je, da daš vederba vse festegiamente ma ku je mjela u saboto 6. vošta začet pasegjata, se je vse razvedrilo. Puno ljudi se je udeležilo pase-gjate an upisalo se jih je približno 146. Perkorš je biu duh maloman devet kilometru in ga je napravu tu samih 32 minutah Tomasetig Marco iz Kosce, ki je paršu te parvi in takua uduobu lepo kopo, ki jo je dala Impresa Grassi iz Percoto. Na druge mesto je paršu Osgnach Marco. Parva ženska je paršla Scassini Gianna, druga Segala Marisa in trecja Fiorot Faida, use tri so pro-fesioniste. Liep Trofeo od Edilvalli ga je nesla Polisportiva iz Sv. Lenarta, ki je zbrala 52 ljudi in takua napravla te narbuj velik grup. Tudi v Obuorč so se na puno zbral in takua nesli damu Trofeo od Edilvalli, blua jih je 37 konkorent. Te narbuj majhan je biu Carlig Giovanni iz Škrutovega tudi on je udobil lepo kopo. Parvi za vasi Utana, Seuce in Jajnih je paršu Simaz A-driano in parvi aminištrator od Gorske skupnosti Nadiških dolin je biu Renato Simaz. Vsi so nesli damu kjek, saj so pred plesom ble na brejarju še e-strazioni med usiemi konkorentmi od gubane, vin, pancet in nejeki buoni, ki so jih ponudle tergovine. Tudi drug dan je bla velika fe-šta; popudan so godli pet mladi har-monicisti Antona Birtiča in parpo-mal so jim še Quercig iz Čel in Chiuch Luca iz Hrastoviega. Biu je tudi «Tiro alla fune» med puobami iz Čedada in Prapotnega, udobil so na zadnjo Čedajci. Popudan je hitro pasu z barzaletami od Gelin-da Tittilitti in vaganjam praset. Pozno zvičer je biu še «gran finale con il valzer» ki sta ga udobila Gino Stulin in Paola Chiuch. Organizatoriji vabijo use, de se 9. otuberja nazaj usi kupe ušafamo ta par cjerkvici Sv. Miklavža za se no malo sprehodit. Za naše podi-ste, ki so buj alenani bo dna «corsa competitiva coppa Friuli per a-matori» duga približno deset kilometru. Za use partecipante bojo lepe kope. Marsin U nedeljo 31. julija je biu go na Joanacu (brieh nad Mažeruol) srečanje alpinu. Prestor je zlo liep, in liepa ura je še pomagala za par-klicat na planijo puno ljudi. Feštegiament so začel že ob deseti zjutra s Sv. Mašo in šli naprej do pudan, kar je biu tudi «tiro alla fune». Zvičer so odmevale po vsi dolini lepe slovenske in furlanske pesmi. Tam so nam poviedal, de preča bojo forestali iz Čedada gor na Joanacu zazidal «barako». Tudi alpini imajo že aprovan proget za drugo «barako». Troštamo se, de teli «barakament» bojo ki hnucu za naše hosti in sa-nožeta, in de bojo foreštali mogli Ijeuš opravljat njih djelo, posebno po liete ko je velika šuš, an v naših hosteh je zlo nagobarno, da se una-me oginj. Veliko ljudi se je zbralo kar za tri dni tou Zavarhu (Villanova delle Grotte) za Sveto Marijo Avoštnico. Pouno Zavaršane od vsjeh krdje, kjer delajo po svetu, so se varnili tou svo vas, ker su čuli dobroto sve zemlje; še druzje ljudje od Tera, Viškorše, Barda in cele Terske doline so se zbrali za tole tradicjonal-no fješto. Cjela vas na si pomala; paesani-vaščani so si dali no roku za ke na fješta Ijepo pridi. Zbrali so pou mi-Ijona za razne potrebe (spese), za muziko, za propagando. Te mladi anu ti stari so djelali za nič. Vsako zvečar okoli stare lipe so se ljudje zbirali, plesali anu se veselili. Na dan Svete Marije Avoštnice (Madonna Assunta al cielo) so darovali anu peli Sv. mašo po slovensko. Far don Renzo Calligaro u pokli-cau Cerkveni pevski zbor od Števe-rjana (San Floriano del Colilo), ki ga vodi Herman Srebernič, anu ta u tou majši pieu Ijepe pjesmi po siovjensko. Cerkva napounjena ljudi na Ijepo sprejela našo besjedo. Na fješti sta bla še presidenta Comunità Montana delle Valli del Torre Sergio Sinicco in Comunità del Collio Koršič Hadrijan. Je že šesto lieto, ki napravjajo fešto gor na Kaluže. Pru za pru je parve lieta fešta bla le na tistim prestoru ma je imiela drugo ime, «Festa di S. Giovanni», an je bla zadnje dni junija. No malo liet od tega pa so spremenil ime fešte an cajt. Sada pade zadnje dni luja. Lietos je bla na 29., 30. an 31. Vse tri vičera je biu velik ples. V petak je bla «gara di tango», v saboto «gara di valzer» an v nediejo «gara di polka». V nediejo 31., fešta je začela že popudan. Na veliki an lie-pi planji od koder videš sriensko dolino, dreške gore, Matajur an tudi velik kos furlanskih planj so ble igre za te male an za te odrasle. Kar je bluo buj simpatičnega, je bla igra prasečaca. Je že no malo liet, ki malomanj na vsaki fešti je taia igra: muoreš zagonat dost pezi nieke prasečace. Tisti, ki zagon ga nese damu. V Dolenjem Tarbju so zagonal na štierje. Na vemo, kuo so se ložli dakordo za arspartit buo-go žvinco vemo pa, de so predal 330 biljetu. Prasečacu pa ni bluo duhčas, saj je bluo okuoli štije ni-mar puno judi, ki so ga šacali, pregledoval an s kuarto ga mierli. Liep prestor an liepa ura so pomagal organizatorjem, de je fešta na Kaluže paršla dobro h koncu. / mi vuoi \ portare a casa? indovina , il mio poso! J Matajur Ankrat, kar naše doline so margo-liele judi je vsaka vas imiela nje senjam: bila je maša; jajčarce so pred cerkvijo predajale kolače; v skednju je biu ples... Potlè so ju-dje šli po sviete an za ljudmi so šli tudi naši mineni sejmi. Ostal so tisti buj velie, tisti du dolin. So fešte ki gredo napri 3, 4, 5 an vic dni. So lepe, ne manjkega ne za jest, ne za pit, ne ples. Manjka pa tiste kar je bluo posebno: «okus» domačega sejma. Vsako antarkaj se zavje za kako vas, ki se trudi, da bi oživiela naše stare navade in se-njame. Takuo so 13. vošta Marsinci praznoval svetega Lourenaca. Četudi je guod padu čez tiedan, v srie-do, nieso zgubil kuraže. Zavihnili so rokave an napravli senjam takuo ki gre. Napravljeno je bluo na mine-no, zak so mislili, de bojo sami Marsinci an njih žlahta, ki je od deleča paršla an na puošto za telo fešto. Ob 11. uri je bla velika maša v cierkvici posvečeni Sv. Lou-renacu. Potlè vsi so se zbral v lie-pi planji an napravli «griljato». Kar vsi so se lepuo naiedli an popil dobro kapljico vina, so šli veselo plesat v staro mlekarinco, ki so malo cajta od tega postrojih Jal smo, de so Marsinci napravil na minemo to-lo fešto an nieso bli nikdar študie-ral, de pride tarkaj judi. Vse je bluo nasuto, zabasano. Skupina «Pal» iz Kobarida je lepuo godla an judje so plesal do treh popunoči. Puno judi je an lietos parklicala gor na Matajur «Festa della stella alpina», ki jo že treejo lieto organizava gestor od rifugija, Renato Massera in škuadra «Savognese». Glih tisto nediejo so dol par Hloc praznoval Sv. Jakob. Že ob deveti ziutraj je biu gor par rifugije «raduno» posebno od «stricu», saj so lietos organizatorji vekuštal dno novo. Napravli so «raduno dei grilli». Že preča popudan je začel ples in zvičer je bla premiacion od buj simpatičnega «strica». Na parvo mesto je paršu Ignazio Gorenszach (ki videta na fotografiji), ki je biu zaries lepua naštiman. Povemo vam še, de simpatičen «grillo» ima vič ku 80 liet. A: NN , MARKET DESPAR di TERLICHER AMEDEO SCRUTTO Dl S. LEONARDO OFFERTE DESPAR dal 29 agosto al 10 settembre Gr. 200 2/3 CI. 32 CI. 33 CI. 70 Gr. 940 Lt. 1 Gr. 125 CI. 188 CI. 175 Gr. 280 Gr. 360 Gr. 100 Lt. 1 Pz. 10 Gr. 500 Kg. 4 Gr. 350 20 flt. Gr. 471 Pz. 5 Gr. 450 Mt. 12 Mt. 8 20 cub. Gr. 500 Kg. 2 Caffè oro Despar Birra Kantel Brau v/g Birra Kantel Brau tris v/g Birra speciale Despar latt. bis Brandy vecchia badia Farina «00» Despar Olio di semi di girasole Despar Sardine portoghesi Despar Vino Chianti fiasco paglia Vino Chianti Toscanella Fette biscottate Despar Biscotti Despar Prosciutto cotto naturale Benson (l'etto) Wurstel Despar Latte Fontebianca Pannol. mutand. Despar c/elast. Bagnoschiuma Despar Detergente piatti Despar Ovomaltina Té Star Nutella vaso o.s. Emmenthal bavarese prima tranci (l'etto) Bio Presto E/2 Domopalc pellicola Domopak alluminio Dado Brodovero Maggi Nelsen baleno Nelsen piatti lire 1.980 750 1.290 1.020 3.980 550 1.390 780 3.320 1.980 720 1.090 1.080 430 580 2.790 990 3.260 3.250 960 2.590 595 1.390 840 1.070 1.450 1.220 2.190 Špeter - S. Pietro al Natisone - Tel. 727266 Abbigliamento sportivo ed articoli sportivi per: Športna oprema in športni predmeti za: CALCIO BASKET VOLLEY BALL SCI TENNIS JOGGING TEMPO LIBERO NOGOMET KOŠARKO ODBOJKO SMUČANJE TENIS JOGGING PROSTI ČAS An moment praznika Stelle alpine v Matajurju Dobar Matajurski zrak je ustvaru v ljudeh tudi dobar apetit in paštašjuta, ki so jo gor skuhali je bla dobra za use. edilvalli di DORGNACH RINO & C. s.a.s. - Fogolar - Caminetti - Termocaminetti - Spoler - Manufatti in cemento - Solai - Laterizi - Piastrelle - Sanitari - Rubinetteria CEMUR SV. LENART - S. LEONARDO Tel. 0432-723010 - Ognijšča - Kaminčki - Termokaminčki - Štedilniki - Cementni izdelki - Traverze - Opeke, strešniki in drugo - Ploščice - Sanitarije - Pipe JUGOSLAVIA-PULFERO f CLODIG h AZ ZIO A S LEONARDO z > X CIVIDALE OBIŠČITE NAS - VISITATECI OROLOGERIA - OREFICERIA - OTTICA URARNA - ZLATARNA - OPTIKA URBANCIGH CIVIDALE-ČEDAD-Via C. Alberto, 10-Tel. 732230 Coppe - Targhe sportive Pokali - Športne plakete Laboratorio di precisione Laboratorij Agente comp. Singer Zastopstvo Singer Špeter - San Pietro al Natisone PONTE SAN QUIRINO Tel. 727127 pizzeria / PIZZERIA JE ODPRTA TUDI OPOLDNE LA PIZZERIA E' APERTA ANCHE A MEZZOGIORNO EliPKGOU Ferramenta Casalinghi Utensileria Legnami Elettrodomestici Materiale elettrico Colori Železnina Gospodinjski artikli Orodje Les Električni gospodinjski aparati Električni material Barve CIVIDALE-ČEDAD Via Mazzini, 17 Tel. (0432) 731018 BbcptU DURITI ÉtV- ■v 1 GOLF CLUB\ allegri SRIRITO b/ Giorgio Armam (deni-cler) CV0 valentino Louis Féraud «tonano«!! (uniQue* touch« KAMANTA TIZIANA BEGHI D D IMPORT- EXPORT- R D VIDEM - TRST Sedež : 33100 VIDEM - Ul. Adige 27/7 - Tel. (0432) 52967 Filiala : 34135 TRST - Scala Belvedere, 1 - Tel. (040) 43713/4 - Telex 460319-FRIEX LA VERA GUBANA 6 ■ ■ ■ STRUCCHI PREMIATA ALLA TV COLAZIONE STUDIO 7 GUBANE dl CATTANEO & CHIABAI s.d.f PRODUZIONE ARTIGIANALE PREMIATA CON MEDAGLIA D ORO DAL E.P.T SCRUTTO S. LEONARDO IUD) Tal. 723005 PRAVA DOMAČA GUBANCAin ... ŠTRUKLJI CARROZZERIA MATAJUR Sv. Lenart - San Leonardo - CEMUR Tel. 0432/723019 CIVIDALE - ČEDAD - Piazza della Resistenza - Tel. 732446 ČEDAD-CIVIDALE - Stretta B. De Rubeis Giorgio Rudi (foto sopra) assieme ad alcuni compagni della nazionale, è finito in prima pagina del quotidiano canadese «The Herald» (sotto). Nuovo direttivo dell’Udinese Club Rally Valli del Torre Si è svolta a Prato presso ('«albergo alle Alpi» l'assemblea dell’Udinese Club sezione Valresia. La sezione, che è stata rondata nel lontano 1972, ha sostenuto i colori bianconeri nel male e nel bene dalla Serie C alla A, seguendo in trasferta i propri «beniamini» ed incitandoli nei momenti difficili. Un club all’avanguarda nell'ambito ricreativo - sportivo che di anno in anno è cresciuto nelle iniziative e nel numero di soci iscritti. Oltre alle persone che risiedono in Italia c'è un buon numero di emigranti iscritti al club del presidente Giordano Di Lenardo, dalla Svizzera al Lussemburgo, dalla Francia alla Germania al Belgio. Il numero di iscritti attualmente è di duecen-tosessantuno. All'assemblea ha preso parte un buon numero di iscritti, nonostante il periodo di vacanza. Erano presenti alcuni soci emigranti provenienti da Wettingen, che hanno illustrato il loro punto di vista e portato i saluti di quanti non hanno avuto la possibilità di Intervenire. A grande maggioranza l'assemblea ha stabilito di staccarsi dal centro di coordinamento dell’Udinese Club Centrale, ha dato mandato al presidente dì informare di tale decisione il centro di coordinamento. Con tale decisione il club diventa autonomo nell'interesse dei propri iscritti. Sono poi seguite le elezioni del nuovo consiglio; sono risultati eletti: Di Biasio Clelia, Di Lenardo Giordano, Donadelli Sergio, Tosoni Bruno, Paletti Luciano. Il consiglio ha poi eletto il presidente che è stato riconfermato Giordano Di Lenardo. vice presidente Paletti Luciano, segretaria Clelia De Biasio. E' seguita la cena sociale durante la quale sono stati sorteggiati quattro soci a cui è andato l’abbonamento gratuito all’Udinese. VENTURINI UGO IZ AŽLE PARŠU NA 16 MESTO U saboto 6. na nediejo 7. avgusta je iz Cente (Tarcento) štar-tala trecja edicion «Rally Valli del Torre». Gara 2. serije veljavna za Kopo CSAI in «Campionato triveneto» je bla organizirana od prò loco iz Cente. Perkorš rallyja je biu vas na ašfaltani desti, 148 km. an 900 m. z 8 «prov spečjal». Lietos je imeu ta rally velik su-češ, ker je bluo upisanih celuo 154 equipagju: od telih jih je partilo 137. Največ je bluo furlanu, dosti tudi iz vsieh kraju Italije med ka- terimi se je videlo tudi puno žensk. Na koncu rallyja je bluo veliko veselje v Centi kjer je prvi krat, ki udobi an domačin, Franco Savio z navigatorjem Ugo Schneider, ki sta vozila na Opel Kadett GTE gruppo A-2000. Na druge mesto se je kla-šifiku Vattolo-Nanini s Golf GTI in na tretje mož in žena Baschirotto z Opel-Kadett. Zlo velik sučeš je imeu naš domačin Venturini Ugo iz Ažle, ki je z navigatorjem iz Manzana vozu na Simca Rally 2 in se klasifikù na 16 mesto od vsieh 105, ki so paršli do konca gare. Paršu je tudi na druge mesto njega kategorije. Barki so bli tudi Furlani: od tistih upisanih v Scuderio Friuli jih je paršlo 6 med parvimi desetimi. Za ljubitelje telega športa povemo, de so še tri lepe gare za videt: 2.-4. septembra rally internaz. Piancavallo, 4. novembra rally del Carso e Colli orientali 1 serije, in 24. septembra velocità in salita Čedad - Stara Gora. La formazione della Pizzeria «Al Cavallino» classificatasi al 4 posto nel torneo dei bar a Cividale Domenica 4 settembre ’83 Campo sportivo di Savogna par la Coppa Regione: Savognese-Valnatisone GRAN PREMIO FORMULA 1 Veliko število Benečanu se je zbralo u nediejo 14. avgusta v Zelt-vvegu (Avstrija) za videt Gran Premio Formule 1. Čakal smo se, da bo udobila Ferrari, ki je bla na prvem mestu skoraj do konca gare Ko je manjkalo samuo 6 giru jo je pretekla Renault in takuo udobila; Ferrari pa je paršla na druge mesto. Giorgio e (ronco Rudi : due esempi do seguire Marco Lorenzutti 3° a Vernasso Osgnetto di S. Leonardo, trenta anime, e due giovani atleti che fanno parte della Nazionale italiana di atletica leggera, un vero record. Da S. Leonardo si imbocca la strada che fiancheggia il Cosizza, e dopo duecento metri, attraversando la piccola frazione si è attratti dal buon profumino che proviene dalla griglia della signora Pia. AM’estremità del paese risiede la famiglia Rudi, il padre Marco fa l'agricoltore, mentre la madre, signora Rosina, oltre ad aiutare il marito bada alle faccende domestiche. Franco e Giorgio quando sono liberi da impegni di studio e sportivi aiutano il padre nella conduzione aziendale. Sono curioso di avere notizie sul numero di abitanti e sulla storia del paesino e non c'è in questo migliore interlocutore della signora Rosina che mi fà la cronistoria di come era e come è attualmente la popolazione, l’emigrazione, il rientro in paese per le ferie, la nostalgia degli emigrati di oltreoceano, un cliches tradizionale delle nostre Valli. E' poi la volta di Giorgio che mi racconta delle sue e- sperienze maturate in Canada e negli USA, per poi ricordarmi il successo ottenuto a Pescara, una grande soddisfazione dopo innumerevoli secondi posti nelle gare ad ostacoli. L’emozione di vedersi fotografato a sua insaputa, e trovarsi in prima pagina del «The Herald» sono soddisfazioni che ripagano i sacrifici ai quali Giorgio si sottopone quotidianamente assieme al fratello Franco. I due secondi posti nella staffetta alle spalle dei «mostri» USA, che hanno a distanza di tre giorni migliorato il record mondiale juniores, hanno dimostrato la validità di Giorgio anche nelle gare piane, e il suo passato di decatleta è servito. Ora per Giorgio e Franco c’è una serie di Meeting di atletica in Italia ed all’estero. C’è anche per Giorgio la possibilità di partecipare ai «Giochi del Mediterraneo» la manifestazione che precede le Olimpiadi, e che tutti gli sportivi delle Valli si augurano possano consacrare definitivamente Giorgio quale realtà nei quattrocento ostacoli, in modo che possa partecipare alle prossime Olimpiadi. FRANCO RUCLI anni 21. Inizia la sua attività nella Polisportiva Valnatiso-ne partecipando a gare degli 80 ostacoli. Passa alla Libertas-Udine dove si mette in luce nelle categorie juniores. La sua permanenza nella società udinese è di 3 anni. Attualmente gareggia per i colori delle Fiamme Oro di Padova. Studente all’Università di Padova, iscritto al primo anno dell ’ISEF. Quattro presenze nella nazionale juniores, una ai campionati europei juniores. Di recente, dopo i campionati italiani, ha preso parte all'incontro tra le nazionali Under 23 di Italia-Spagna, a Molfetta, classificandosi terzo nella finale. GIORGIO RUCLI anni 20. Inizia la carriera da ragazzo nella Polisportiva Val-natisone. Passa alla Libertas Udine dove rimane per due stagioni. Attualmente difende i colori delle Fiamme Oro e, come il fratello, partecipa a gare dei 400 ostacoli. Spesso nelle gare internazionali partecipa con successo alla staffetta 4x400. Studente universitario. Nazionale juniores di Decathlon e 400 ostacoli. I recenti piazzamenti sono i seguenti: Svizzera secondo posto. Nazionale Under 20 in Canada a Sherbrooke, secondo posto nei 400 ostacoli, secondo posto nella staffetta 4x400 (alle spalle degli USA che nell’occasione hanno stabilito il record mondiale juniores). Nazionale Under 21 negli USA, a New Britain, secondo posto nei 400 ostacoli e secondo posto nella staffetta 4x400 (dietro gli USA che hanno migliorato ulteriormente il loro primato mondiale juniores). Primo posto nei 400 ostacoli (record personale eguagliato 51” 44) nel triangolare fra le nazionali di Italia Francia e Spagna, nella quale ha superato l’italiano Cosi. ( A cura di Paolo Caffi ) Una fase della corsa ciclistica Cividale-Caporetto CICLISMO A Marino Bon la Ci vidale-Caporetto ed il trofeo Edilvalli Il cividalese Marino Bon si è imposto nella corsa dell'amicizia Cividale - Caporetto, facendo il bis a S. Leonardo nella gara disputatasi neM'ambito dei festeggiamenti di S. Rocco, dove ha vinto per distacco. Da rilevare nella stessa gara l'incidente capitato ad un giovane concorrente del KK Soča di Caporetto che è finito sotto il ponte di Dolina, mentre era con Bon al comando della corsa. L'incidente si è concluso senza conseguenze per lo sfortunato ciclista che ha riportato solo varie escoriazioni nonostante il volo di alcuni metri. Il prossimo appuntamento è per domenica 4 settembre per la tradizionale gara che si concluderà sul monte Matajur. Ordine d’arrivo: 1) Lenuzza, Km. 89 in 2 ore 16' alla media di 39,265; 2) Del Fin; 3) Lorenzutti Marco (VC. Cividale - Valnatisone). Ferruccio Cencig mattatore Lo scorso numero avevamo messo in bella evidenza le imprese de!l’«esordiente» de! Veloclub Cividale - Valnatisone Ferruccio Cencig. Il giovane atleta del presidente Giovanni Cappanera, residente a Purgessimo, ma originario di Montefosca, ha voluto regalare al proprio ds. Graffigh la grande soddisfazione di vincere la gara di Lai-pacco. Ha distanziato il pluricam-pione italiano su strada e pista Zorzetto. Ottimo anche il quarto posto del compagno di squadra Remano Lorenzutti, che ha permesso ai biancorossi di conquistare il secondo «trofeo da Neto». Cena sociale dell'Udinese Club Val Resia Si è disputata a Vernasso, nell’ambito dei festeggiamenti sul Na-tisone, la gara per allievi «Gran Premio Benedii» organizzata dal Veloclub Cividale - Valnatisone. Al via, dato da Dino Del Medico, ben settantasei i corridori che si sono dati battaglia lungo il circuito tradizionale, S. Pietro - Pulfero - Tar-cetta - Vernasso - Ponte S. Quirino da ripetersi per cinque volte. Una grande presenza di sportivi si è notata lungo il percorso. Alla fine è stato Edi Lenuzza a sorprendere i compagni di fuga presentandosi sul traguardo a mani alzate. Terzo Marco Lorenzutti: un buon risulato per l’allievo di Ivano Cont. Il trofeo Benedii è andato al G.S. Ricreativa Morsano. (SS** Ferruccio Cencig LETTERE AL Si è fallo tanto chiasso in questi ultimi tempi per l’allargamento della strada comunale Altana - Jessegna da parte degli abitanti di Altana ma il perchè non si sa in quanto questa strada comunale in effetti è semplicemente una stradina cieca che finisce alla chiesa di S. Abramo. Se si vuole andare da Altana a Jessegna bisogna fare il giro per Podla-muje: infatti per proseguire dalla chiesa, c’è solo un sentiero in mezzo al bosco con salti di mezzo metro, adatto per capre di montagna e conigli. Da un paio d’anni però è stata costruita, a metà strada circa tra il paese e la chiesa una baita abusiva e per arrivare alla stessa in macchina, il Proprietario ha allargato la strada con 1“ ruspa rovinando l’unica mia vigna. Tl Comune ha dato la ghiaia per pia-ture il terreno, ghiaia che è finita anche nel mio campo rovinandolo, non toccando però nemmeno un filo d'erba dal lato opposto della strada. Avendo fatto causa al proprietario della baita abusiva ed avendola io vinta tutto il paese si è messo contro di me e ora per dispetto chiede l allargamento della strada per necessita agricola, ma questo non mi risulta. Detta stradina è andata bene così per tanti anni per tutti, ma ora a certi coltivatori diretti ( ma sono realmente coltivatori diretti?) che hanno avuto dalla Regione, denunciando bestie chieste in prestito, i contributi Per acquistare trattori più grandi, la mia vigna da loro fastidio per il passaggio. Nel 1979 non hanno nemmeno voluto iscrivermi ai coltivatori diretti benché in stalla avessi otto cavalli di pura razza di mia proprietà. Il Comune si è ricordato di questa stradina solo quest’anno per la festa del paese, infatti mentre questo inverno ha fatto pulire tutte le strade dalla neve meno questa (si vede che non è tanto importante) per la sagra ha mandato a pulirla perchè la gente doveva andare alla messa alla chiesa di S. Abramo. Poiché io avevo già provveduto al taglio dell’erba dalla mia parte, non hanno trovato di meglio che tagliare i rami delle viti con su i grappoli e vari rami di albero da frutto con la frutta appesa. Ora dico, che necessità c’era di rovinare così la mia vigna quando non dava fastidio, ed invece non è stato pulito l’altro lato dove ci sono le viti incolte che cadono sulla strada? Inoltre come mai il Comune non ha preso provvedimenti per le baite abusive, mentre quando io ho chiesto di mettere un box in lamiera ha respinto la mia domanda rispondendomi che posso costruire solo in legno o muratura, mentre le suddette baite sono in lamiera? Tutto quello che ho detto (certo di non poter essere smentito) è solo una parte dei torti che subisco ogni volta che vado ad Altana. Se dovessi dire tutto dovrei scrivere un libro e non essendo io uno scrittore mi sono soffermato solo su questi pochi argomenti affinchè la gente di Altana capisca che è ora di smetterla e di lasciare in pace chi va per la sua strada senza dare fastidio agli altri altrimenti la prossima volta calcherò di più la mano con la penna. lettera firmata Dragi prijatelj Maurizio, Sim bran, da so te postavlì za šindaka dreškega kamu-na, ker je ria zadnjih votacio-nah dobila lista «Civica» in parvikrat od konca uejske do dons DC zgubila kamun. Ist sim mislu, da pade prjed Vatikan, kot Dreka, pa pustimo tele reči na stran, saj nam jen moj ga pisma je drug. Ne viem al bi ti čestital, če bi ti pošju moje kongratula-cione, če bi se s tabo veseliu al pa jokou. Vjedeu sim o uzdevkih (epitetah), ki so ti jih dajali in o številnih «filali», ki so ti jih nabasali na ramena: filo questo, filo quell’altro, filo tale, filo te drugi. Samuo «filofort» ti niso še jali, to je tista nit, ki služe 7M šivanje raztarganih bargešk in ki bi bla zdaj ta-kuo potrebna u tvojih rokah in rokah tvojih kolaborato-rjev za zašit, kar je bluo u zadnjih 30. letih razstrganega. Kot Tezej (Teseo), bi potreboval eno Ariano, ki bi ti muorla dat vič ku an klovac nit - ne zatuo, ker se bojim, da bi se zgubiu u labirintu -pač pa, da bi se o tej niti spet vrnili u dreške vasi, ti- sti, ki so se zgubili po svetu. Pisou sim že, da so imeli drugi u rokah debeti salam in da si ti parjeu za tanko klobasico. Pa nič zatuo, važno je, da si po vseh «filah» dobili, ljudje se ne bojio vič praznih, slamtlastih strašil, kot so tiste, ki jih postavljamo na vrte in po njivah proti tičjam, da nam ne popikajo sjenja. Ljudje so se zazdre-leli in so začeli ražonat s svojo glavo. Ne bojo vič nosili možgenja in pameti u magazin obednih politikantov. Ljudje so začel gledat in sodit človeka po djelu, posebno pa konselirja, amini-štratorja, šindaka in tuole je pozitivno. Z ljudmi, ki mislijo in ražonajo s svojo glavo, se more narest pitno dobrih in pametnih reči. Škoda le, da jih je ostalo malo doma. Pravi star pregovor, da je buojš s pametnim jokat, kot z norcam pjet! Toda pamet gor, pamet dol, moja pamet mi pravi, da boš imeti velike težave in zatuo njesim prav nič nevošljiv ne tebe, ne kandreji, na katero si se u-sednu. Od tebe bojo zahteval, bojo tjel čudeže. Tjel bojo, da jim napraviš u petih mjescih, u petih dneh, u petih urah al pa u petih minutah, kar niso napravli drugi ti tridesetih letih! Tisti, ki te niso votai, bojo najbulj arjul, najbulj uekal. Velik glas, ki bo odmevou iz brjega u brjeg, bo paršu tudi is tistih grli in ust, ki so za na-marnosti parjateljev trideset let moučali. Ti si silu po kostanj u že-rjavco in zdaj si muoraš pomagati. Prijatelji ti bomo stali blizu, a največ muoraš storiti ti in tvoj kolaborato-rji, ašešorji, konselierji. Vsi vemo, da že od kar stoji svjet pokoncu, ni obedan mogu uslužit vseh ljudi. Pravijo, da še Buoh ni mogu u-služiti vseh. Vi popravajta uslužiti vse. Če vam ne bo ra-talo, popravajte uslužit ma-njkit večino, nikdar pa se ne spustite, pod petdeset od-stuo. Za probleme, ki jih imate, uekajte, arjujte. Vas je malo, pa če bote arjtili, na velik glas, vas bojo lahko ču-li do Trsta in Rima. S temi besedami ti voščim srečno in dobro delo za interes vseh dreških ljudi. Te pozdravja Petar Matajurac Naši naročniki iz Avstralije 8. januarja je naš Bruno L Bruno Sdraulig-Katerinčen Iz Zverinca, op. ured.) praznoval v družbi svoje družine in velikega števila prijateljev syoj šestdeseti rojstni dan. Zal, da je mankala naša Sandra, ki je bila zelo deleč na Počitnicah. Vam pošiljam Par slik in se troštamo, da se hmalu vidimo. Alma Gariup - poročena Sdraulig - žena od Bruna (Avstralija). «Se troštamo, da se hmalu vidimo», je pisala Alma že puno cajta °d tega tam iz drugega sveta, od tam za «veliko lužo». Pismo je zamudilo in trošt Alme je ratu resnica. Prej smo objeli nje in Bruna — a mesu in koži — Kot nam je parš-1° pismo in fotografije. Mi rajši vidimo ljudi u meja in koži, kot na fotografijah, pa ce tega ni, je tudi fotografija dobra in smo hvaležni našim naročnikom, Brunu in Almi, da so nam po-Jjali fotografije o šestdesetih kri-2ih našega zavednega rojaka. Sada živita Bruno in Alma na počitnicah med nami in mi jim želimo srečno bivanje. S fotografijami, ki Jmo jih na tem mestu publikali, pa zelimo pozdraviti vse Brunove prijatelje v Avstraliji, doma in po svetu. Prav takuo vse naše brauce, ki Poznajo Bruna, ga imajo radi, ga spoštujejo in mu voščijo — kot mi p puno zdravih, srečnih in veselih 'et, veselega življenja, u ljubezni niega družine in prijateljev. .»^rva fotografija nam kaže, ko vo-®ci Brunu vse dobro njega družina, druga fotografija pa ni potrebna komentarja ker kaže, da je bilo vse Veselo na Brunovem 60. rojstnem dnevu. Na fotografiji spoznamo Be-pija Boninija - Kovač iz Les, ki ima očjale. Kjer je on, je pesem in veselje! ki smo se ljetos ušafal ma tudi usi te druz, in naz nje malo, za de bi veselo an še buj lepua pasal našo fešto. SV. LENART PETDESETLETNIKI V. saboto 16. luja smo se zbral u Landarski jami tisti, ki smo se rodil 1933 Ije-ta. Ob Sv. Maši, ki jo je daroval (mašavu) Don Adolfo Alpini u Špietre V saboto 23. luja so par-šli na obisk v dijaški dom (Casa dello studente) v špietar državni predstavniki Združenja Alpincev Italije (A.N.A.). Sprejeli so jih župan špietarske občine Ma-rinig an podžupan Adami. Na srečanju so govorili o dielu, ki je napravlo Združenje Alpincev s finančnim pomaganjem Amerike v potreseni Furlaniji. Predsednik Združenja Alpincev dr. Trentini je med drugim jau, de je zlo zadovoljen (kontent) za kar je bluo nareto do seda an de se trošta, de naša dežela bo imiela še buj velik socialni an ekonomski razvoj. Podčartu je tudi ka-kuo so važne take šolske strukture kuk je špietarsi dijaški dom. župan Marinig je pozdravu goste v imenu občinske uprave an cielega popola-cjona. Razluožu jim je važnost špietarskega dijaškega doma, ki ga je bluo mogoče zazidat pru z njih pomočjo. Marinig je poviedu tudi kuo namerava občina izkoriščati (utilizat) telo strukturo celo lieto, ne samuo kar je suola. Za tuole že lan an lietos so bli tudi poliet razni seminarji, športne, kulturne an rekreacijske kolon je. ŠKRUTOVO Po dugi bol jezni an tar-pljenju je zapustila tole dolino suzi Albina Sibau poročena Celioni. Nje mož je Angelo Celioni, ki ima uz-devek «Buodisrečjo». Albina je umarla u videmskem špi-talu an je imjela 64 ljet. Nje pogreb je biu u Svetim Lenartu, u pande jak 1. avgusta. Veliko ljudi so je spremljalo h zadnjemu počitku. Nje vjerski bratje (spoštovala je vjero Jehova-Testi-moni di Geova), so paršli od vseh kraju in poglavarji so tudi govorili o nje življenju na grobu. Albina je bla simpatična žena an je rada pomagala vsakemu tistemu, ki je biu potrjeban pomoči. U nasreči je biu srečan Ko u torak 9. vošta sam se peljala iz djela proti Hlo-cju velik strah me je pretresu, ko na moji pot sam zagledala inčident. An če sam bla že no malo pozna, saj je bla že maloman osma žvičer, sam ustavla avto in IZ NAŠIH DOLIN Dorbolò nas je blua približno 40 in smo bli usi iz naših dolin. Sevieda usi njeso mogli prit, saj usak ima svoje težave. Po Sv. Maši, smo šli u domačo gostilno, kjer smo spravli nekaj pod zob. Potle smo šli buj lahko naprej. Po dolini se je spustila naša autokolona, na usakem automobilu je blua napisano W la classe 1933. V špetru smo se azpartil v dve kolone, malo od nas so šli naravno v restorant «De Anna» kjer je bla viče-rja, druga skupina se je nesla proti Sovodnjem in čez Konalac po Rečanski dolini. Ušafal smo se usi kupe u Prapotnem, kjer do pozne ure smo veselo praznoval naš praznik. Imiel smo tudi orkeštro. Vičer je šla lepua napri, in vic reči smo napravli. Vebral smo «Reginetto», ki je bla Trusgnah Lina, in «damigelle», ki so ble Leonardi Irma in Qualizza Egle. Pustili smo se z upanjem, de se preča nazaj usi kupe zberemo, in ne samua tisti, poprašala, kaj se je blua zgodilo. Jal so mi, de velik kamion, ki je biu na cesti obarnjem, je od Fiorenza Chiuch iz Hrastoviega, kjer ima znano gostilno «Al cacciatore». Fiorenc se je z darvmi u-raču iz Hločja damu in ko je paršu pod Koški britof je srecju no makino, ki je šla hitro (saj je v telim pre-storu cjesta ljepa in se pusti letat). Uganu se ji je u grivo, ma velik pez - kam j on je biu pun darvi - ga je var-gu na dolenji kri cjeste. Na tuole je gledu se luošt nazaj na cjesto, ma u manovri se mu je kamion obarnu, s kolami na luht in kabino Proti Hločju. V tajšni veliki nasreči, je biu Fiorenc srečan sa se nie nič naredu, škoda velika je bla s kamionan, ki so ga muorli proč peljat z avto -gru. SOVODNJE STARMICA V nediejo 7. vošta smo podkopal v našim britofe Marijo Jerep. Učakala je visoko starost: imiela je 83 liet. V žalost je pustila hčer, navuode an pranavuode. Njim naj gredo naše sožalje. ČEPLEŠIŠČE V petak 5. vošta se je ro-diu v videmskem špitale Antonio Cudrig, parvi sin Silvane žmeloukine iz Mašer an savuojnskega šindaka, Paolo Mohoru iz naše vasi. Malemu puobčju, ki je parvi otrok mladega para in ki bo nosu ime njega nona, žel-mo vse dobre v življenju, ki ga ima pred sabo. PISE PETAR MATAJURAC Odparto pismo Mauriziu - šindaku v Dreki ŠPETER PETJAGGORICA V goriškem spitale se je rodila v pandiejak 25. luja Maria Jussa, hci Giacinta iz Petjaga in Annerite. Malo Marijo so veselo čakal brat Andrea, ki ima devet liet an sestra Cristina, ki jih je do-punla šest. Vsiema trema želmo zdravje an veseje v življenju. Mat an tat čestitamo. KLENJE Smo že pisali de v saboto 16. julija sta se poročila v liepi cierkviciSv. Antona Ezio Jussig an Bruna Cudrig. Sada, ki jim objavljamo lepo sliko, ponavljamo najliepše čestitke. AŽLA Globoko žalost je zapustu u družini, žlahti an med pa-rjatelji Natale Domeniš, star 79 ljet, ki je zapustu ta sv j et u čedajskem špitalu. Biu je mož priljubljen an od vseh spoštovan. Njega pogreb je biu u Ažli, u sredo 10. avgusta popudne. Nada-lija, poštenega moža, bomo ohranili u lepim in venčnim spominu, družini in žlahti pa naj gre naša tolažba. PODAR NAD KUOSTO Zapustu nas je naš vasnjan Natale (Romildo) Birtig Po dugi boljezni je umaru u čedajskim špitalu Natale Birtig-Nadalio Te Gorenjih iz Podra nad Kuosto. Zapustu je tele svjet u torak 9. avgusta, imeu je 64 liet. U zadnji uejski je biu Nadalio sudat u dolenji Italiji. U Kalabriji so ga ujeli Angleži an potle se je tuku za osvoboditev Italije u novem italijanskem ezerčitu, ki sta ga komandirala Badoglio an princip Umberto. Paršu je damu po vseh velikih bitkah-bata-ljah, pa tudi njega trije bratje doma njeso stali križan rok: vsi trije so bli slovenski partizani an so se borili do zadnjega dne za osvoboditev Benečije. Po uejski ni bluo ne djela ne kruha doma za našega Nadalja, kot za taužente drugih naših ljudi. Tudi njemu so «odparli vrata» v bel-gijanske miniere, kjer je djelu 12 ljet, se nabrau karbonski prah na pljuča in za-služu invalidski penzion. Ta boljezan ga je peljala u prerani grob. Na pogreb, ki je biu u Gorenjem Barnasu u četar-tak 11. avgusta, je paršu tudi brat Aldo iz Belgije. Pu-no ljudi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav, ker je biu zarjes bruman človek. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu. DOL. BARNAS V videmskem špitale je umarla Pia Costaperaria u-dova Borghese. Imela je 71 ljet. Nje moš Vittorio je biu, leta nazaj, dirigent od Bande, ki so jo miei gu Bama-se, in ku se je tale podarla, je pod Pre Pieri biu vodija cerkvenega pevskega zbora. Pogreb rajnke Pije je biu v sredo 27. luja popudan. GRMEK Mafioso Libertone se je vamu damu «Mafioso» Antonio Libertone se je varnu damu an takuo riešu velik problem, ki je biu padu na ramana šindaku an občinski upravi garmiškega kamuna. Parve dni luja šindak Bo-nini je dobiu fonogram v katerim je bluo napisano, da pride iz Santa Maria Capua a Vetere nieki Antonio Libertone, 27 liet, na «soggiorno obbligato» pru v tistim kamun potle, ki je biu že vic cajta v paražone. Par ur po fonogramu se je parkazu mladenč. Subit je pretindu imiet hišo, dielo an Buoh vie še ki. Judje so naglo protestai, pru takuo an občinska uprava. Pošjal so oblastem vic ku kajšno protestno pismo. Problem je biu velik. An dan «mafioso» Libertone se je pobrau iz Hlocja an obedan ga nie vic vidu. Uša-fal so ga karabinieri: biu je že paršu v Mandragone, v veliko občino v pokrajini Caserta, od koder je biu doma. Naglo so ga areštal an spet pejal v paražon v Santa Maria Capua a Vetere. Seda bo imeu drug pročeš. Akuedot an ciesta v Platcu zaries potriebni V Platcu imamo dva kon-seljerja dol na komune, dan ■■M Usi ■.'" -■V ■I PALAZZOLO DELLO STELLA PETARNEL Slika nam kaže srečne noviče Valter Pinton an Scuderin Nicoletta, ki sta se lietos 28. maja poročila na Liesah. Valterju an Nicolet želmo vse dobre an se troštamo jih imiet po gostu par nas. Na sliki vidimo Loredano Vasconi an Tonina Primosig iz Hlocja, ki sta se poročila 24. julija lietos. No-vičam želmo use narbuojše u skupnem življenju RUKIN Po dolgem trpljenju je zapustu to dolino suzi Giuseppe Mattia Zufferli - Bepo Mašinov po domače. Rajnik Bepo je biu pridan mož in skarban družinski oče, saj sta z ženo Matildo vešuola- LANDAR V saboto 30. julija je u-maru Succo Pio - Škločju iz Landarja. Imeu je 63 ljet. Pogreb je biu v pandiejak 1. avgusta u Landarju. RUONAC (DOMENIŠ) V pandiejak 1. avgusta je umarla Luigia Domeniš -Strinna po domače - iz Do-meniah. Imiela je 83 liet. Pogreb je biu u Briščah 3. avgusta. la vse štiri hčere: Lucijo, Rosino, Giuliano in Mariso. Kot pridan mož je biu tudi dobar djelovac. Gara je ce-luo njega življenje, dok mu njeso zavoj o boljezni moči popustile. Odšu je še mlad na drugi svet in pustiu u veliki žalosti družino, žlahto in prijatelje. Njega pogreb je biu u pandiejak 25. julija pri Sv. Što-blanku, umaru pa je u videmskem špitalu, u saboto 23. julija. Dve sestri se pogovarjata o njih mladih letih u minorane te druh u magio-ranc. More bit, de za tuole je komun napravu že dvie «debele» diela. Takuo, de so spe j al v Pla-tac uodo iz «Po čela» in tele dni gradijo še ejesto za te gorenj kos vasi. Cjesta ki pelje iz «krajca» bo šlo pod Kapučovo an Korošinovo hiso daj eje na plač. Ciesta an nuov akuedot, ki je gor na Ledin so ble dvie diela zlo nujne in potrebne posebno za zgornji del vasi. Maloman usaka hiša ima motorin za uodo, zak tista uoda, ki do sada nucajo Plačani je na ured vasi. Tudi za ciesto je biu velik problem, saj auto muorjo pustit na ciesti, ki pelje h Konaucu. Se pari na slika posneta trideset ljet an še vic od tega, saj so tenčas naš sanosiek se hodil pomagat siec travo, al pa so hodil djelat na zornado za zaslužit an kos pulente. Ma če lepua pogledata zapoznata topoluške puobe - in može - ki veselo so šli pomagat Franku du Kosco. Od leve proti desni stojo Alfonso, Mario, Franco doz Kosce, Lino, Franc in Vittorio, sedi Piero. Hodit se pomagat dan druzemu je na pametna rječ, in se troštamo de še kajšni napravejo ku Tapolučani. RUONAC (SKUBINA) V saboto 6. avgusta sta se poročila v Ruoncu Gianni Franz iz Skubine in Battai-no Enza iz Ažle. Giannu so puobje iz Ruonca napravli pru liep purton. Na kosilu, ki je bluo v Rocchi Bernardi, se je zbralo veliko število parjatelju an žlahte, ki z noviči so se veselili in plesal do pozne ure. Giannu an Enzi, ki bojo živiel v Scubini, želmo puno puno sreče, zdravja an vese ja. ljet. Podkopali smo ga u Oblici dne 24. maja ljetos. Biu je bardak mož an vsi smo ga im jeli radi. GORENJI TARBI Po dugi boliezni je umaru v videmskem špitale, v nediejo 7. vošta, Giuseppe Chiabai - Cebaju te Gorenj iz naše vasi. Imeu je samuo 48 liet. Njega pogreb je biu v torak 9. vošta popudan. Puno judi mu je paršlo dajat zadnji pozdrav. V veliki žalosti je pustu ženo, mamo, sestre an žlahto. Fotografija nam kaže dve sestre, ki sta se puno let od tega rodile u Petrinovi družini v Sevcu. Na levi je Sdraulig Teresa - Tarezja Pekna iz Zverinca na desni pa Amalia Katinčna iz Les. Fotografija je bla posneta na rojstni dan Terezije, u torak 2. avgusta jih je praznovala 92 in je najstarejša žena garmiškega kamuna, tudi moškega ni obednega, ki bi presegu nje staraost. Amalia pa jih je dopunla 88. Dve simpatične «mladenke», ni kaj reč! Želimo jim še puno zdravih, veselih in srečnih let. DREKA Podbonesec GORENJA VAS V saboto 6. vošta sta se poročila v Vidmu Carla Qualla-Balhova iz Gorenje vasi (Podbuniesac) an Mario Bordon-Petraju iz Pod-guore (Sriednje), ki že puno liet od tega je šu živet z družino v Priešnje. Novi-čam, ki darže znano oštarijo go par muoste v Sa-vuodnji, želmo vse narbuojše v njih skupnem živlienju. DEBENJE Na hitro je umra u videmskem špitalu Lino To-masetig - šemanejov po domače. Z družino je živeu u furlanski vasi Ziracco, kjer je biu tudi podkopan. Imeu je samuo 47 ljet. Njega prerana smrt je globoko odjeknila, ne samuo u Ziraccu in Debenjem, ki je bla njega rojstna vas, pač pa tudi po vseh dreških vaseh. SREDNJE KLINAC V% čedajskem rikoverje je za venčno zaparu njega trudne oči Luigi Bergnach-Palo-tarju iz naše vasi. Imeu je 85 liet. Rajnik Vigi je biu «Cavaliere di Vittorio Veneto». Njega pogreb je biu v pandiejak 8. vošta popudan go par Sv. Pavle (černeeje). Pismo iz Ravni Vi ki pišete vse, kar se je zgodilo po naših dolinah, sta pozabili napisat, da nas je dan 27. maja za venčno zapustu naš vasnjan Crisetig Vincenzo-Suoštarju po do-mačjo, ki je imeu samuo 56 DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO Od 1. do 15. septembra Od 1. do 2. septembra Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Od 3. do 9. septembra Sv. Lenart tel. 723008 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Manzan tel. 754167 Od 10. do 15. septembra Podbonesec Čedad (Fontana( tel. 731163 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».