Eatoliik cerhven list. Danica izhaja vsak petek načeli puli, in velja po p.,šti za celo leto 4 gld. (JO kr., ¿apol leta 2 gld. 40 kr, ¿a¿etert letal gld. JO kr. T tukarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert let-» 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXIII. V Ljubljani 6. svečana 1880. List 6. Testament dude pred Jezusom v presnetem Zakramenti. {Po „Sendbote" pod. Jak. D.) (Naj bi ga sosebno te pustne dneve, ko bo «v. K. Telo izpostavljeno, pobožne duie prav goreče pozdravljale in Častile ■ to pobožnostjo.) V imenu presvete Trojice. Amen. Ker jas revni grešnik dobro včm, da moram enkrat umreti, in je ps meni tista strašna ura popolnoma neznana, hočem sedaj, dokler sem popolnoma pri sdravi pameti, pred teboj, o presveta Trojica! io pred vsemi nebeščani sporočiti svojo poslednjo voljo, kakor želim živeti in umreti; hočem narediti testament, kateri naj na vse veke veljaven in nespremenljiv ostane. Ti pa, o nebeški Oče, akoravno tega ne ssslužim, osri se na-me s očmi svoje ljubezni, kakor si gledal na svojega Edino-rojenega, ko je na oljski gori klečč vravnaval svojo poslednjo voljo s svojim sasluženjem, katerega je zapustil svoji Cerkvi. In kakor si sprejel s naj veči m dopada-jenjem molitev svojega Sina, vodi tudi mojo voljo, da vse prav, veljsvno io tako sporočim, da bo tudi tebi vieč in od tebe poterjeno. Tebi, o presveta Trojica! sročim pervič in zapišem svoje telo in svojo dušo io vse dela, katere bom dopolnil do konca svojega življenja, in isrekam tebi, večni Bog, naj večo zahvalo, da si me vstvaril s pametjo ob-darovanegs, da si me prerodil pri svetem kerstu, posvečeval v ss. zakramentih in z neizmernimi dobrotami sploh in posebej me obdaroval na duši in na telesu. Zavoljo tega sposnsm, da imaš le samo Ti oblast čes mene, da Ti edini si moj Gospod. Drugič, vse dušne in telesne dobrote in gnade, katere sem od tebe prejemal, izročim le tebi, svojemu Gospodu in Bogu, in spoznam, da tvoja očetovska roka je meni po priprošojah tvojih izvoljenih neizmerno več dobrot skazala, kot sem jih zaslužil. Za dušo in za telo, v sreči in nesreči si skerbel za me 10 ni me pozabila tvoja previdnost io dobrota; zato Tebi večoo čast in bvalo naznanujem. Pravo vero, katero sem sprejel pri sv. kerstu, in vse verske nauke, katere uči sveta rimska katoliška Cerkev, verujem in spoznam za edino prave, in rajši dem kri in življenje kakor bi imel le eno aamo resnico zavreči in zatajiti. In ko bi me hudobni duh skušal na zadnjo uro, da bi sveti veri kaj nasprotnega mislil, go- voril ali storil, že zdaj vse to sa neveljavno in ničevo spoznam. Da se pa meni kaj tacega ne priméri, ¡sročim, o moj Bog! svojo aveto vero kot naj dražji zaklad tvoji vsegaroogočnosti, modrosti in dobroti, da io o moji smertni uri uaideš nepopačeno in čisto. O moj ljubeznjivi nebeški Oče! Vse svoje grehe od perve mladosti do današnjega dné, kolikor koli sem jih storil, san čujem in obžslujem is čiste ljubezni do tebe, in serčno želim, da bi se jih ie tisočkrat bolj kesa!. Zavoljo pomaojkania pa take žalosti, darujem ti v sadostenje žalost tvojega edinomjenega Sina, katero jo občutit zavoljo grenov celega «veta. Da pa nekoliko zadostim za svoje pregrehe, s katerimi sem te žali!, se ti darujem popolnoma ssmega sebe in sem is seres pripravljen sprejeti ssnje vsakako kasen. Ker pa vendar tvoji pravici sam nikakor vredoo zadostiti nisem zmožen, torej se zatečem k sakladu neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa, in darujem tebi vse njegovo terpljenje, katerega je prestal od trenutka spočetja do zadnjega svojega sdihlieja na križi, ko je glavo nagnil io zročil tebi svojo dnšo. V njegove svete rane se sstečem in ae skrijem s svojimi grehi ter ponižno prosim, naj mi jih njegova presveta kri očisti in Jesus s svojo gorečo ljubeznijo pokoDČš. Ce sem koga s besedo ali s djanjem rasžalil, prosim ponižno odpuianja, in pripravljen seos vso ikodo, če sem jo storil na dobrem imeni ali na premoženji, po pravici popraviti. Vsem pa, kateri so mene sli s besedo ali s dja-njem razžalili, bres vsakega maščevanja is serca odpustim, kakor je tudi Kristus odpustil na križi svojim sovražnikom io prosil nebeškega Očeta celó sa one, ki so ga na križ pri bili. Sposoam dobro, ds zavoljo svojega sssluženja nisem vreden svetih nebes, in da mi jib boš dodelil le ssvoljo terpljeoja svojega ljubega Sina in na priprošnjo svojih svetnikov. Zato pa todi terdoo saupam, da me ne bok pogubil, ako so bili moji grehi še toliki, ker vém, da tvoje usmiljenje odtehta naj veči hudobije, in da je terpljenje tvojega Sina neskončne vrednosti. Prepustim se samega sebe popolnoma tvoji sveti volji; le-ta naj se nad menoj v vsem dopolnuie. Ne uro ne želim dalje žive*i, kakor ti hočeš; tudi si ne vošim, da bi za to ali drugo b« lesnijo ali etnertjo se r»d tukaj ločil, če bi ne bla to tudi tvoja sveta vo'js. Se več, ko bi imel ž veti tudi še tisuč lét in bi tvoja volja to ne bla, rajši grem to uro is tega sveta. Ljubim te, moj Bog», moja ljubezen! in želim te vekomaj ljubiti, ker si neskončna dobrota in svetost in vte ljubezni vreden; o de bi te mogel pač tisočkrat bolj ljubi l, kakor ta liobim! O ko bi imet terea io ljuboten vse b aogeljev io ljudi, rad bi jib sdrožil v lu besen aa Tebe, io ker mi tu oi mogoče doseči, prosim te, ljobi a« Ti me*to meoe a ljubeznijo, kakor ti je Sam vreden aavolju debe. Slednjič telim, kakor te tpodobi katoličana, umreti previden a svetimi zakramenti st. pokore, pretv. Kei-njega Telesa io tv. postedojega olta. Želim te vdeležiti tndi vseh st. mai, molitev in drus>h dobrih del, katere se bodo opravljate do todnjega doč. Serčoo telim, da bi siaati slednji d«n bit deleien vsih te. mai, ki te bodo darovaie na vseh oltar v h io od vs»h matoikov, ter bi vse oekervave d.ritve Jesuaa Kr. bile vir sveličanja sa mrjo revno duio do konca sveta. Ker pa tega doseči meoi oi toogoče, prosim te, o Jesus Kristus, Ti ae pre-usmij-no s»mega sebe daroi neb«-ikemu Očetn v spravno daritev ta bresšteviloe moje grehe. Prosim te slednjič ie te miioati, dodeli moji duši v ojeoi smertni britkosti le en sdibijej svojega do «merti užaljenega serca in vtaj kapljic» sv.jd presv. Rrioje Kervi aa aveličaoje moje dole. Ameo. Sklep in poterdilo. Spoznam in pot^rdim pred sv. Trojico in vsemi nebeškim* dobovi, d« to je moje posbdoje sporočilo, po katerem te im tivrti io umreti, io katero oa) ostane oe spreioeojeo » seda1, v smerti io tudi po moji smerti. Nikdar 10 o kakor ga tudi ne telim io nočem ovreči. Prosim te ted«j, o moj Je tu«, poterdi ga tudi Ti in vtisni mu pečat svo)ih svetih rio, da bo na veke *S» ljavno. Tudi tebe, o presveta Devica Marija, tv. Jaoes evangelist 10 L moj patron, ki bote eokrat priča moje sodbe, bodite tudi tedaj priče m«ie poslednje volje ta p »dpisite jo, da jo enkr.t presveti Trojici 8 lahko vestjo pokažem. Hraniti pa jo hočem sapitano tudi jas, da vetta temlja in oebo, čigav sem s duio in s telesom, iiv io mertev, sdaj io oa vse večoe čase. Ameo. To oourjtiiem jas oevredoi slutabnik Botji (slu-Žab oic» Bož,aj s iastoim podpisom. Iztiriti bognijubnih otrok im Trnih ra mor ker m a umira. MM» 15. Sv. Germana. (Dalje.) g) Še en Čudež. Debel led te oe otaja hitro. Tudi merslo tovražno serce se ne ogreje naglo. Vse je bilo ie vneto sa bogo-ljubno pustanco G-rmano, vse jo je ljubilo in sagovar-jalo. Le mersločutna mačeha je imela ie pomislike — le sovraštvo. Iskala je, kako bi nedoltno Germano po-čern la pri Lovrencu io drugih. Kmali se je ponudila priložnost Že je bilo povedano, da je Germana vsako jutro dobivala za na paio kos kruha seboj; to je bila že več let njena hrana za celi dan, prav po besedi „vsakdanji kruh'. Če pa ni zvečer nič nazaj prinesla, bila je smer-jana, da je „poireina", „nikdar ne nasitena". Skopa žena je namreč mislila, da mora ie lep kosec nazaj pri-netti. Nazaj pa ni nosila, ne ticer sato. da bi bila tama vse pojedal«, marveč is nekega druzega vsroka, ki nam &e posebno razodeva vso velikost njen« dnine lepote. V vasi je bival« uboga bolna ženska, od vsih sa-puičeoa, le od Boga oe in Oermsne. S to bolno ubožico je delila Germana svoj kruhek. Pa tako priterčno je bila dobra, da ni nekteri dan, n. pr. v petek, tama celo nič jedla, da bi bila le piv>v veliko kruha mogla prinesti sapuičeni ženkL Tako si je pastarica nakladala naj lepši post ia dajala naj dražjo miloičiojo! Kajti lepie miloičinje je ni od one, ki jo daja revež revežu. Pa tega terdoterčna mačeha ni mogla umeti, sato se je selo jezila, ko je svedela, kaj dela t krrhom usmiljena Germana. „Kako bo to revše ie druge podperalo?" je vpila, „tej druzega nima kot tvoj košček kruha. Gotovo krade." „Gotovo krade"; te mitli ti kar ne more več is glave tpraviti hudobnica; kajti čem hudobniii je kdo, tem hujie mitli o druzih. Povtod voha in salesuje, da bi mogla Germano tatvine obdolžiti; toda sattonj. Ko nekikrat Germane ni bilo v hlevu, je preitkala njeno torbico, v ktero je kruh aa na paio tpravljala, in res najde huda mačeha itiri koščke v njej. Tri si jo bila usmiljena pastarica ie pred pritergala in prihranila sa ubogo ttradajnčo vdovo. To je bilo dovelj, da je neblajga žena sačela kričati in okrog sosedov pripovedovati, da bi tolikanj spoštovano Germano sa tatico rasglasila in ob dobro ime pripravila. Pa to pot je ni tepla, je ni smerjala. Imela je io vte hujši namen. Čakala je kakor svita kača, da bi Germana s kruhom odila. Ko ie bila deklica ravno büso hiš pred vasjó, tedaj sagrabi debel oklešček in teče sa njo, da bi jo vpričo Ijodi tepla — v sredi vasi Ravno je ilo nekoliko ljudi po cesti. Videti toliko jezo in serditost, t ktero je proti preplaieni deklici na» mahovala, hočejo preganjano siroto braniti, ker jim jo bila dobro anana dekletova nedolžnost in mačehina hudo- voljnost _ „Kaj?" jame kričati, „ali to potepinko hočete braniti? Ali pa veste, da krade, hinavka. V ječi. tam jo njen pravi prostor. Tatica je, to vam bom dokazala." Pri tej priči nagrabi Germánico torbico, jo hlattno odpri — pa Kako ottermi! Kako te savsamejo kmetje in sdaj vsa preplaiena mačeha 1 V torbico to bili lepo redno aloženi cvetlični venci, nezrečeno prijetno je is nje sadiialo! Take cvetlice no rattó v tistem kraji. In takrat je bila celó sima in solo mras, da ni bilo nikjer le eue cvetke dobiti. Tako ie Bog tam opravičil tiho terpinko. Huda žena je menila dobiti ukradeoo jedilo v torbici, pa glej - prelepe cvetlice te ji is oje natmehljajo. Pač preljubeznjiv odgovor dobrega Pastirja is íiebét, is prekratno opravičenje t čudežem. Tako dober je ljubi Tu je bila vojska tako rekoč med nebom in zemljo» in nebo je smagalo. Pa konec te voiske je bil tak, da ie tudi preroagaui sovražnik obhajal — veselo smagol Tolika ljubezen Božja je prebila terdi led — ras-grela je merzlo serce zaslepljeni mačehi. Ta čudež jo je tako pretresel in pogrel, da je k«»j spoznala vso gor-dobijo svojega brezvestnega vedenja. Hritko te začno jokati, vta skesana poklekne in prosi Boga in tolikanj žaljenega otroka za odpuičanje. „O, zanaprej mora biti vse drugač", tako obeta s solzami v oččh. In Še tiati dan zapové, da Germano nima več pasti ovác, da naj u posel opravljajo njeni mlajši otroci. Germani ookaže pri mizi pervi prostor, in ▼ sobi napravi mehko čedno posteljo. V hlevu ne tmé več tpati. Drugi otroci jo morajo tpoitovati, celo v bo- P* I®- Mačeh* gre k spovedi in opravi dolgo spoved od Ttega življenja ter sprejema odsihdob po večkrat ss. zakramente. Pri Lovrenčevih se je zdaj vse spremenilo In na b ljie obernilo. Spokorna gospodinja je rada okrog pripovedovala, da le po stanovitni molitvi dobre Germane se je tako vsa predrugačila. Tako spremenienje mačeh i nega serca pač ni manjši čndež kakor oni, da se je Germanin kruh spremenil v duhteče cvetlice! h) kakorŠno Življenje, taka tmert. Germana je bila ie 22 lčt stara takrat, ko se je njena mačeha spreoberniia. Tedaj še le v 23. letu po tolikih britkostih se ji je pokazalo cvetje zemeljske sreče. Pa za take duše, kakor je bila Germana, tukaj na svetu sreča ne cvete. Germana kmali potem nevarno zboli ter boleha bolj in bolj. Močno se ji toži po gozdni samoti in po nočni tihoti v ovčnjaku, kjer je toliko lčt med ljubljenimi ovčicami nemotena prav po ieljah svojega serca sbrano molila in na skrivnem se vsak dan z Bogom pogovarjala, kolikor koli je želela. Zato je nekterikrat prav priserčno prosila, naj bi smela, kakor nekdaj, gnati ovce past, in potlej čez noč v ovčnjaku ostati. Če je dobila kterikrat dovoljenje, jo je to vidno poživilo in po sdravilo. Nekikrat ji starši na njeno priserčno prošnjo spet dovolijo v hlevu prenočiti. Tisto noč pa se ji angelj prikaže v veliki svitlobi in ji pravi: „Germana, sestrica moja, čas tvoje poskušnje je pri kraji; v treh mescih pridem po te, da te v nebesa popeljem." Na to spet sgine angelj. Od tiste noči so bile vse njene misli in želje v nebesih. Polna veselja in kopernenja je pričakovala za-, ieljene ure svoje ločitve. Še bolj je bila molčeča in zamišljena in gosto krat je prosila dovoljenja, da bi smela v hlevu prenočiti. Čez dva mesca še huje zboli, vse moči jo jamejo zapuščati, čedalje bolj peša. Pa ves čas ostane izgled poterpežljivosti, vdanosti in krotkosti; nikakoršne pritožbe ni iz njenih ust. Čem bolj se množijo bolečine, tem bolj se raduje. Ko se ji zdi bolezen že selo nevarna, želi ss. zakramentov za umirajoče. Kakor je bila vajena ves čas svojega življenja, je tudi zadnjikrat s serafsko pobožnost jo zavžila Jezusa Kristusa — popotnico v večno življenje; s posebnim zaupanjem je sprejela zakrament sv. poslednjega olja. Prosila je očeta in mačeho za blagoslov, priserčno se jima zahvalila za vso ljubezen; ginijivo se je poslovila z vsimi domačimi, vsim je vse odpustila. Potem je prosila, naj jo nesejo v ovčnjak — v tisti hlevček, v kterem je toliko presrečnih noči preživela, naj jo pustijo tam samo in nihče naj je ne moti. Gotovo je čutila — slutila smert; in kakor je ponižno živela, hotela je tudi ponižne umreti — v hlevcu! Drugo jutro pridejo oče Lovrenec v hlev. Germana leži na slami, roke ima sklenjene na persih; obličje je prijazno, kakor bi s'adko spala. Stopiio bliže, jo kličejo; ^a zastonj — po noči jo je Gospod poklical k sebi. >ilo je to 15. rožnika lt<01; ravno tri mesce potem, ko se ji je bil angelj prikazal. Ravno tisto noč sta bila dva pobožna meniha iz Tuluza, gredč z misijona, v gozdu zašla. Okoli pol noči gre sta proti vasi, da bi si prenočišča poiskala. Kar zagledata neko svitlobo, kakor svitlo cesto iz nebes proti zeml|i. V sredi te svitle ceste vidita trumo devic v belih oblačilih, v taki svitlobi, da se jima blišči. Te nebeške podobe pele so prelepo pesem. Meniha zapazita, da se spustijo proti nekemu malemu, starikastemu poslopju. Na to vsa prikazen spet zgine, in je tema kakor prčd. Ko prideta v vas, zagledata zopet ono nebeiko trumo. Še lepše se jima sdi, da pojejo sdaj device in med njimi vidita ie eno novo tovaršico, ki je s cvetlicami ozali-iana. V sredi med seboj jo imajo. Kmali jima spet vse sgine. Zjutraj oprašujeta meniha, kdo je v vasi umeri? Hitro se je razširila novica, da je umerla sv. Germana. Is razpadljivega ovčnjaka je bila prenesena v lepe nebesa; — spala in umerla je v hlevcu, zbudilo se je v nebesih! Oj kako lepa, kako ginljiva taka smert! Starši in otroci, ki so zadnji Čas jeli Germano tako priserčno ljubiti, se milo joka)o. Jokaje prenesejo av. truplo v hišo, ga oblečejo v lepo praino oblačilo in položijo na mertvaški oder. Od vsih strani bitjo ljudje skupaj. Vsi se čudijo in pravijo, kako je vendar lepa ranjca! Njeni sicer bledi lici ste zdaj lepo rudečkaati, njen obraz nezrekljivo ljn-beznjiv, kakor bi bila zamaknjena. Več časa se v tistih krajih akor druzega ni govorilo, kakor o čednostih ranjce in o čud žih, s kterimi je Bog že na zemlji poveličeval ljubljenega otroka Cerkev — nepremagljiva. (Dalje.) Mir vlada nekoliko časa po Neronovi smerti v sv. Cerkvi; pa ie 81. leta pride na cesarski prestol Domi-cijan, ki ni bil mnogo boljši od Kerona. Tudi on vname hudo borbo proti Kristusovi veri. Začne se drugo preganjanje kristijanov, ktero se v grozo vi tosti ni nič ločilo od pervega; zato Tertulijan po pravici imenuje Domi-cijana „partes Neronis", „ostanki Neronovi", kajti vreden je tega imena. Nočem omenjati, kako je divjal zoper svojo lastno rodovino, le to naj povem, da so v njegovem času mučili sv. Janeza evangelista, kterega je pa Bog čudovito rešil strašne smerti iz vrelega olja. A ker ga umoriti niso mogli, pošlje ga cesar v pregnanstvo na otok Patem, kjer je spisal „Skrivno razodenje". Toda Domicijan ne živi dolgo v veselji. Vest njegova mu začne njegove hudobije očitati, notranji glai» mu pravi, koliko nedolžnih je že umoril in končal; silno se zato boji smerti, a zastonj, kajti sužnji, ktere je on oprostil, ga s silo umore v njegovi palači. Toda to ie ni bilo dovolj kazni zanj v Božjih oččh. Starešinstvo ukaže, da naj se verže njegovo truplo iz mesta; podobe in slike njegove bile so odstranjene. Laktancij pravi o njem: „Dasi je vladal ljuto in neusmiljeno, gospodoval je vendar dolgo časa. A ko se dotakne on cerkve Jezusove, zadene ga koj šiba Božja. Kazni zanj ni bilo dovolj, da je bil v lastni palači umoijen, tudi spomin njegovega imena hoteli so potrebiti in izbrisati. Razderli so vsa zidanja, ki jih je on postavil, kterih je bilo mnogo. Ko so tako spomin nanj izbrisali, začne zopet cerkev cveteti. Razširi se hitro po jutrovih in zapadnih deželah. Ni ga bilo več kraja, ni ga bilo več še tako divjega ljudstva, kamor bi ne bil poslal Bog zvestih oznanoval-cev svojih. Skoda, da je bila mirna doba le kratka, kajti tudi Domicijanovi nasledniki niso bili posebni prijatelji katoliški Cerkvi. Znan je nam iz zgodovine rimske Trajan, vladajoč od 1.98-117 kot imeniten vojskovodja, spreten deržavnik; ali v zasebnem življenji za-pravljivec. Ni bil kervoželjen, kakor njegovi predniki, a veliko sovraštvo nejevernikov do kristijanov po raa-ličnih pokrajinah ga napoti do preganjanja sv. Cerkve. To naj bolje raz vidimo iz cesarskega pisma do mlajšega Plinija, namestnika v Bitiniji. Ta namreč vpraia, kako naj ravni pri obsodbah zoper kristijane, ker ne najde nobene droge napake pri njih, samo da kristjeni so. Takrat bilo je kerščanstvo ie sel6 razširjeno, ker Plinij S i še, da treba je stvar (namreč preganjanje kristijanov) obro prevdariti in premisliti zaradi velikega števila deležnikov; kajti brez števila je takih, brez razločka na starost, stan in spol, kterim nevarnost preti (namreč nevarnost zaradi kerščanstva zatoženim biti), in da ta vera se ni samo že rasširila po vseh mestih, ampak tudi po vaseh. Vendar pa misli Plinij, da bi se dalo to še ubraniti in uničiti. Trajan njemu odgovori: „Ni treba kristijanov slediti in loviti, ako jih pa kedo naznani in je spričano, da so kristijani, naj se kaznujejo; kdor pa bi tajil, da c kristijan, naj daruje bogovom in naj bode pomi-oščen." Toda, ker je bilo sovraštvo nevernikov veliko do kristijanov, si lahko mislimo, koliko mučenikov ima tudi is tega preganjanja naša Cerkev. Med temi ie posebno znamenit sv. Ignacij, škof antiiohijski, posebno zaradi svoje terdnosti, možatosti, zaradi svoje zvestobe in očitnega spoznanja katoliške vere. Lep izgled zapustil je Ignacij svojim verstnikom, a tudi svojim potomcem; mnogi izmed poznejših škofov imeli so njega za vzgled in vzor. Posebno pomenljiva je njegova obsodba pred Trajanom samim, I. 107 namreč pride cesar, ko je bojeval se proti Partom, v Antijohijo. Ro sliši o Ignaciju, pokliče ga k sebi; škof poln veselja in radosti sluša ce-saijev klic. „Ti tedaj, hudoben duh", zarohni cesar nad njim, „upaš mojim ukazom nasprotovati in tudi druge v pogubo napeljuješ?" Ignacij mu odgovori: „Nikdo še ni imenoval razun tebe, knez, Theophora e tem gerdim imenom; kajti vedi, da služabniki pravega Boga nimajo v sebi hudiča, marveč vedi, da ravno pred njim hudobni duh trepeti. Trajan: „Kdo je ta Theofor?" Ignacij: „To sem jaz in vsak, kdor nosi Boga v svojem sercu." Trajan: „Ti tedaj meniš, da mi ne nosimo svojih bogov v svojem notranjem, ki nam pomagajo moč naših sovražnikov v prah sdrobiti?" Ignacij: „Bogovi! vi se goljufate, sej so le hudobni duhovi; kajti Bog je le eden, ki je stvaril nebo in zemljo, le eden Jezus, eainorojeni Sin Božji, in le milost našega mogočnega Boga vas more rešiti in osrečiti." Trajan: „O kom mi govoriš? gotovo o onem Jezusu, kterega so pod Pilatom križali?" Ignacij: „Raji reci, oni Jezus je le greh in njegovega začetnika uničil na križu; postavil je gospodovalce zoper grehe one, ki Boga v sercu nosijo." Trajan: „Ti imaš tedaj Jezusa v sebi?" Ignacij: „Res da, imam ga, ker pisano je: Hočem med njimi biti in pri njih stanovati." Cesar, razdražen in razburjen zaradi tolike stanovitnosti in samostojnosti, proti njemu sledečo sodbo izreče: Ukažem, da Ignacij, ki terdi, da ima Jezusa v sebi, bodi zvezan in v Rim peljan, naj ga raztergajo divje zveri, da se vsaj ljudstvo raduje. Škof sliši obsodbo in vesel zakliče: „Zahvalim se ti, o Gospod, da me vrednega spoznaš svoje popolne ljubezni, in da pripustiš zvezati me v verige, kakor so storili svetemu Pavlu." Pusti z radostjo se vkleniti. Moli, vtopljeu v solzah, sa svojo Cerkev, jo Bogu izroči, in zdaj ga divjaški vojaki tirajo v Rim. Zastonj bi bilo naštevati, koliko je preterpel na tem potu, koliko bridkih mu je bilo slišati in čutiti od neobtesanih spremljevalcev, ktere pri-mčrja divjim sverinam. Toda Bog ga tudi na poti ni sapustil; povsod, posebno v Smirni, skasovali so mu kristijani doatojno čast; ker vidi, koliko usmiljenja imajo ž njim, boji ae, da bi Croaili pri cesarju zanj in da bi mu ne bilo mučenemu iti za Jezusa, zato spiše pismo do rimskih kristijanov, v kterem pravi: „Uališal je Bog moje molitve; kmalu bodem po njegovi miloati pri vaa. Bojim ae pa zaradi vaše ljubezni; ker utegnete vi mojo amert zabraniti; toda če ate zoper amert mojo, ate tudi naaprotni moji areči. Nikdar mi ne bode lepša in vgodnejaa prilika dana, z Bogom 80 združiti. Bodite toraj mirni! Ako ne bodete o meni govorili, združil ae bodem s svojim Bogom, če bodete pa valed bolečin trupla ginieni za-me miloati prosili, mi bodete delo obnovili. Bog daj, da me darujejo, dokler atoji oltar. Le to vaa proaim. da med mojo smertjo združite avcje glase in Boga častite in hvalite. Zahvalite Boga, da mi pripnsti sanj življenje darovati. Nikdar niste nikogar zavidali, smete li zavidati mojo srečo? Oznanjevali ste vedno aerčnoat in atanovit-nost; hočete mar zdaj svoja načela spremeniti? Pomnožite raji a svojimi molitvami aerčnoat v meni, da morem biti kos vsem skušnjavam. Žalostno bi bilo, ako bi se kristijan imenoval, v reanici bi pa ne bil. Pravi kriati-jan ne kaže se v lepih, sladkih besedah in z vabljivo zunanjostjo, marveč njega krasé vterjene kreposti in stanovitnost pri skušnjavah. Dovolite tedaj, naj me raztergajo levi, to je naj krajša pot k Bogu. Pšenično aem zerno, ktero mora zdrobljeno biti od zób divjih zverin, de poetanem Jesusa vreden kruh. Mislim, pri mojem prihodu v meato bodo zveri že pripravljene, da me požro.... Odpuatite mi take čute, ker dobro vém, kaj je meni v korist Zdaj še le začenjam biti pravi Jezusov učenec, ker me nič ne moti, in nič druzega ne želim, kakor z Jezusom ae združiti. Naj me ogenj upepeli, naj na križu umerjem neusmiljene smerti, naj me raztergajo divji levi ali grabljivi volkovi, naj raztresejo moje upepeljene kosti na vae štiri vetrove, naj se zapodé v me vai hudobni duhovi: vae to hočem preterpeti z veseljem, le da dobim v plačilo svojega Gospoda. Moja ljubezen ozira se na sv. križ; plamen, ki ▼ meni gori, me dviga vedno više in pravi: Ignacij, pojdi k svojemu Očetu! Ne brigam se več ne za okusne jedi, ne za sladko vino; kruh, po kterem hrepenim, je meso Kristusovo, in vino, po kterem kopernim, je njegova kri, seme ljubezni neumerljive. Zdi se mi, da ne živim več na zemlji; daj Bog, da bi se tudi to vresničilo. Spominjajte se v molitvah cerkve antijohijske, ktero vodi sedaj Jezus sam na meati mene. Pozdravljam v duhu vas in vae cerkve, ki ao me na mojem potovanji 8 tolikim veseljem sprejemale." Razvidno je iz tega pisma, kako je Ignacij koper-nel po mučeništvu, kake čute naj čistejše ljubezni nam tu kaže, ljubezni do Boga. Koj po prihodu Ignacijevem v Rim ga vlečejo v zverinsko gledišče (amfiteater), da naj ga tam pred obilo zbranim, kervoločnim ljudstvom raztergajo divje zveri. Tako daleč zabrede človek brez vere, brez nravnosti in brez značaja, kri človeška le mogla je starorimsko ljudstvo razveseljevati. „Kruh in igre" (panes et circenses) to bil je krik rimskega ljudatva. Ignacij zasliši rjovečega leva, in zakliče: „Zerno pšenično sem Gospodovo, treba ie, naj me zobje divjih zverin razmeljejo, da postanem kruh Jezusov." Komaj izreče te besede, že skočita nanj dva leva, ki ga precej raztergata. Uslišal je Bog njegovo molitev; postal je Ignacij mučenik, a on je tudi biser sv. Cerkve. „Zastonj je praviti, piiejo njegovi tovariši, koliko smo preterpeli v onem trenutku. Celo noč smo čuli in solze pretakali; prosili smo goreče Boga, naj nas potolaži aaradi tolike izgube. Gospod je uslišal naše molitve; ko so namreč nekteri zadremali, videli so Ignacija v nebeški slavi. Povedali smo zvesto in vestno vse, kar se je prigodilo, zaznamovali smo kraj in dan njegove smerti, da se zberemo vsako leto in slavimo zmago Jezusovo nad hudobnim duhom. S častjo smo pobrali svete ostanke njegove, ktere smo prenesli v Antijohijo. Tu se hranijo kot dragocen zaklad." Toda Trajan ni več dolgo moril kristijanov. VSe-lina je umeri vsled svojega nerednega in strastnega življenja 1. 117. (Dalje sledi.) Ogled po Slovenskem In dopisi. Iz Ljubljane. (Nagovor v katoliški družbi U. pros. 1880. [Konec.]) Ko smo bili še majhini ter smo se včasih kaj pobili, ali sbodli, ali spekli in se vé da, jokali araven, so mati nam veleli, naj ob taki priložnosti vselej rečemo: „naj bo sa vérne duše v vicah"! In rea amo ae potolažili. če ae pa mali otroci tako premagajo v malih reččb, sakaj bi se veliki v velikih ne! Mislimo si n. pr. taki-le slučaj: Ti si greš knpit nov klobuk, ki ti je že močno potreben. Za nov klobuk moraš precej oditeti, kajti dragi ao že tako klobuki, pa v ceni še poskakujejo, kar ao )ih aačele nečimerne ženske nositi. S tem novim klobukom (starega kar pri klobučarju postiš) greš prav možko po ulicah: kar potegne bud veter in pri tej priči je tvoj lepi klobuk, ki Še ni prav vajen glave, daleč proč od tebe v blato ; pil ga orno ie dalje dervi, ti ae aaganjai aa nesrečnim ubežnikom, da se ti vse smeje; pa nesreča navadno ne prihaja sama, neprevidoma pripodi fija kar in — o joj — tvojega klobuka lepota je pod konji in pod koleaom izginila aa smeraj ! Če to ni jeae vredno, potlej ne vem, kaj bi te še sjesilo! Vendar, premagaj se urno — precej! Boljše je enkrat poterpeti, kakor pe dolgo terpeti. Veael bodi, da ni tvoja glava prišla pod kolo, ampak samo to, kar jo je imelo pokrivati! če ni cvenka v žepa, psč ne bo drugač, ko nasaj iti k klobučarju po staro pokrivalo, ki bo moralo že ie nekaj časa tako ali tako pričakovati drosega. To ti povčm, da jena ti novega ne bo kupila! Posnemajmo modrost lesjaka. Ezop pripoveduje, da je šel ta rujavi zvijak neki dan grozdje zobat. Ne-arečeno lep grozd zagleda, pa mu je previaoko; zaatonj se apenja, zastonj ae mu slinje cédé. Kdo bi senejeaii! Pa menite, da je bil lesjak jesen. Kaj ie; po vojaiki ae je easukal, pa sakrohotal ae, rekoč : „Sej je kislo — to grosdje!" Večkrat ste že sliiali lepo opomioovanje, da je treba vsak dan 8voj križ na ramo djati pa poterpežljivo ga nositi; jaz grem pa ie nekoliko dalje in vam ave-tujem to-le: zberite avoje male in velike „križe" vsak dan skupaj, položite jih na tla, pa urno in veselo čes nje skočite, naj ostanejo, kjer hočejo! In če se vsak dan tako premagate, boate lahko vsak dan veseli; če bo pa vsak dan vesel, bodo veaeli tudi vsi akupaj, to je, veselo bo celó novo leto, in ravno táko eem vam botel nocoj voiiti! A. K. Is Ljubljane. (Zastopniki vsih vid pred Leonom XIII sedmi dan sušca 1880.) Prêté p dan je pripravljen učenjakom 4. nedelj<> v postu v Vatikanu. Učeni monaig. Al. Tripepi v Rimo je namreč na željo mnosih nasve-toval, naj bi ae omenjeni dan pred učenim papeženi Leonom zbrali zastopniki vaeučilii, akademij, učenih druitev, v stanov, semenii, o čnih naprav, profesorjev, študentov in druaih obdelovalcev včde, kteri se po raeaik krajih polteno vojskojejo pod sestavo katoliške včde. Sv. Oče so to misel in osnovo poterdili in pohvalne sprejeli. Ne Čela tege sestope bodo slavni ikofje in pre-lati. Ta dao bodo opravile svoj poklon a post olj «kotne Stolu vse včde, ker vse včde so prejele dobroto od velikega pspežs, kteri je sopet vstanovil načela resniee in pravice in je v novo čast povsdigoii keršansko filosofijo. Zedinjena včda bode o tej priliki sv. Očetu isrekla naj slovesniii sahvalo sa encikliko „Aeterni Patris", to je, ki se pričenja a besedama „Večnega Očeta". Prošnji dan, 6. sušca, bode splošoi pripravljavni shod, v kterem bodo govorili sloveči učenjaki. Ob sedmih sedmega bode sv. maša pri olta: ji sv. Tomaža a kratkim ogovorom. Potem bode slovesno zaslišanje pred papežem. Zveččr pe bode v Arkadski akademiji izredni shod, v kterem bodo nčenjaki is rasnih delov sveti prestavljali „angelskega učenika", to je, sv. Tomaža Akvin-skega, in papeža Leona XIII. Ljubitelji katoliške vede imajo lepo priliko vdele-žiti se tega presnemenitega shoda. iS Ljllbljsie. Ljubljanski pastirski list za 40dan-ski post se pričenja s tem, kako so že pravični stare zaveae po veri premovagali kraljestva, dosegali obljube, levom samašili žrela, gasili ognje, ozdravljali se slabosti itdi Nasleduje priserčne hvala Kranjcev, da je mnogo sadu ia vere med njmi, in kako so ob času birmanja našli vse lepo v ven podučene, otroke in starše, ker se gg. duhovni s podučevanjem veliko trudijo. Omenjajo, kako tudi samioznanujejo le Jeausa Kristusa križanega, in potlej prestopijo na tiste, ki ne poznajo Boga, ali Jezu8a Kristusa ne, ali ki niso z nami v zvezi, s kakoršmmi pa imajo verniki veliko usmiljenje in pomagajo z obilnimi darovi k njihovemu spreober-njenju. S pohvalo omenjajo, kako izdatno ao verniki podpirali, dve lani od Njih priporočeni napravi (hiralnico in nbožnico), koliko ao darovali aa av. Očeta, pa za druge misijone. Prestopijo pa k našim lsstnim stradajočim bratom na Notranjskem in jih prav živo priporočajo za pomoč, in alednjič tudi naše južne brate v Bosni in Ercegovini, ki terpč veliko pomankanje, še zlasti, kar tiče cerkvene potrebe, in premiloatni gospod knez in škof budijo, da naj se jih spominjajo verniki še posebno zdaj v postnem času, ter sklepajo: „Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli 1" Nasledujo postna naredba. Lavutiftski milg. kies ia ikof, kakor vsako leto, v slovenskem postnem listu avojim vernim ovčicam vo-iijo veselo novo leto, omenjajo rasooterih nadlog in nesreč, ki so lansko leto ljudstva zadevale, potem prestopijo na drugo proiojo v očenašu (Lanski postni list je raalagal pervo proiojo.) Pričakujemo bolj veselega v novem letu, kot smo lansko leto doživeli, pravi pastirski list; naie upanje nas ne bode prevarilo, ako Božje kraljestvo k nam pride in pri nas ostane: kraljestvo previdnosti, resnice in reda, kakor ga Bog boče... Pojasnovaje raane pomene kraljeatva Božjega pravi med drugim: „Poaebno je sveto Cerkev poatavii pod svojo previdnost, tako, da nas ni treba skerbeti sa njen obstanek. Res je, človek samore sicer tako nehvaležen postati, da Božje previdooati in njegovega nad vae modrega vodstva ne prisnž, ali ga naravoost taji; samore od golega alučaja, od alepe naturne sile modrovati tem, kjer le Božja roka s neskončno modrostjo niti naie osode snuje: ali Božjih namenov revni človek ustaviti ali apodnesti ne more. Zamore ae aicer Božji previdnosti nasproti postaviti, pa le v svojo lastno nesrečo; ona jo mogočo« aa dosti, d« prek njega gre in «vej namen do-teše.' Pereiko-Poljaki fostai pastirski list omenja ▼ *» čet k o grosuvit.b uogid» in prr-grčh preteklega leta. Take eo: napadi rta castpnike božje oblasti,— oboji in samomori, — vir k* Tnčmsrnost, oepokoršioa, aadegevost, mesenost, bog«kleje io toliko drus h pregrčb, ki se sdijo biti enaeinja k»c*-g* strašnega pretr-sa. „Zvčr je od-peria o s ta v prrkl njevanji soper B<«ga, preklmjevaje sjegovo ime >n megov šotor in nebeške prebivalce"..« (Skriv. ras. 13 6 id.) V tacih oko ianah «e v>ši pastir spominjajo nalo-iene dolžnost*: ,Kliči in n« d»t si pokoja, povzdigni glas. io osnanoj mojem'* ljudstvu njegove pregrehe." (Ia. 68, 1.) Spominjajo ljud-tvo, kako mu je Bog sam jčl govoriti s i bo — lakote! Naslednjič po večkratnem povsetji: ,,Zakaj je moja hiša sapusena*', »varijo ondod navadne pregrehe in ljudi ftivo bu ii)'» k pokori in poboljša* ju, da bo Bog iibe odvsel. V resmei isversten )e ta pastirski Ist Bog daj splošno p"bol|šanje, da se nas strašne strahovanja ognejo. Kako grosoo bi bilo, sko bi nas po tako ostri simi sedela huda suia io lakota, kakor je ie več let po Indiji, Kini, tudi srednji Afriki. Razgled po »veta. Predpistne veselice — sploiie Bezgode. V pred-pustnih dnevih smo. Povsod so petaknjene vabila na plese in veselice. Posvetnjaki vriskajo prav kakor očita Modi i: „Venčajmo se s cvetlicami, pred no o vene j o, veselimo se svoje mladosti, kajti kmalo bo nastopila starost in s smerti» bo konec vsega. Po smerti ni več nobenega razveseljevania!" Veselice sledijo za veselicami, plesi za plesi. Ali so pa mar sedanji časi v resnici pristojni sa samopašne veeelice ?... Nikakor ne. Da mora vsak temu priterdi i, treba je samo malo se ozreti. Po svetu gospoduje revšina, preganjanje resnice in terpinčenje pravice, rogovilstva. Poglavar sv. Cerkve je sovražen, od lastnih sinov potisnjen v ječo. S solznimi očmi morajo sv. Oče v lastnem mestu gledati po-pačenost rimskega mesta in sedanjega sveta. — In kako se vjemajo vabila na ples z vabili na pomoč stradajočim? Od ene strani se slišijo godbe in razveseljevanje pri obilno obloženih mizah, — od druge strani se pa razlega mili glas stradajočih, ki nimajo drobtinice kruha v svojih hišah, in z bledimi obrazi in z medlimi rokami prosijo maie milošinje. Naj bi pač vsi plesalci in do-brovoljci pomislili osodo evangeljskega bogatina, ki lačnemu Lazarju ni privošil drobtinic z mize padajočih in zdaj iz pekla zdihuje k Abrahamu, naj bi nekdaj od njega saverženega, zdaj pa srečnega Lazarja poslal, da bi s kapljo vode ohladil njegovo vročino. Naj bi dalje pomislili v dogodbi sv. Janeza Kerstnika žalostne nasledke plesa, kajti zavoljo plesalke mu je bila odsekana ava. Ali se ne morijo tudi dandanes pri plesih duše? ko tedaj mislimo, na toliko lačnih Lazarjev, moramo priterditi, da čas ni pristejin za ples in druge nevarne veselice. Drastva a?. Jeronima ? Zagreba za izdavanje dobrih knjig v prid ljudstva je lansko leto sv. Očetu Leonu XIII po 12letnem svojem obstoju poslalo pismo, v kte-rem je bila razložena osnova, namen, razvitek in stanje tega društva. Priložene so bile društvene knjige poslednjega leta s prošnjo sa sv. blagoslov. Na to pismo so sv. Oče odgovorili 3. listo pada 1879 s prav prijaznim in pohvalnim pismom. Opomnili so, kako res je, kar druiniki sami pravijo, da s povodnijo brošur in časnikov se mestom in vasém strup ponuja, posebno pa, kako da iiejo šolsko mladino okužiti v pogubljenje duš in v prekuc vsacega očitnega reda; da pa temu se komaj more drugač v okom priti, kakor ■ dobrimi in verskimi spisi, ki naj bodo zmožnostim primerni in dobro razširjani, da teme smót razganjajo, svijače zavračajo, resnico pojasnujejo in razkazujejo razdjanje, ki ga skrivne družbe pripravljajo človeškemu družbinstvu. To še bolj pojasnujejo, rekoč: „Truculen-tiora profeeto Nationibus mini tari videntur diuturna clan-destinarum societatum molimina, quibus jamdiu adlaborant vitiandis populiš, delendae religioni, effrenandis cu-piditabus, inducendo cujusvis auctoritatis fastidio et de-spectu. Quo propius igitur ingruit periculum, eo impensiue ilii amoliendo studete, ut, illustratis per veritatem men-tibus, vires, quae in commune adhiberentur exitium con-vertantur in religiosi civilisque ordinis tutelam." V pospéh aružbinih namenov jim sv. Oče poslednjič podelujejo apostoljski blagoslov. Dijakinje na Roškem. Oziroma na ženski spol in njegove razmere je novi čas na dan spravil hude zmote. V poganstvu je bilo ženstvo popolnoma poterto in bi djal v blato poteptano, v nič verženo; keršansko katoliška vera je tudi ženi povernila njeno vrednost, njeno čast, postavila jo je na ravno tisto stališe, ki se ji po pravici spodobi; novo poganstvo pa ženstvo po eni strani sopet v blato teptá, po drugi pa čez mero povzdiguje in roalikuje. Kaj pa je tega nasledek, se kaže posebno na Ruskem pri tako imenovanih študenticab, dijakinjah. Pred več kot 20 leti so jeli na Ruskem pisariti o ženski nevednosti in da se mora temu v okom priti. Napravljati so začeli ženske gimnazije, čei, da bi ta spol postal očitno koristen za narod. Učile so segospo-dičine anatomijo io druge reči, ki se pero ustavlja jih zapisati. Dekline so se do čistega znebile uzde spodobnosti in tega, kar njihovemu spolu naj lepše pristuje. Z ženskimi opravili se pečati jim je bila sramota. Celó obleka in vihanje lás je segalo v moško šego, obnafta postala derzna. Ali se ne kaže enako prizadevanje, zlasti v noši, tudi drugod čedalje huje? Zraven tega je očitno, kako se bolj in bolj vsilujejo v vse službe in stanove, kterih marsikteri očitno niso zanje. In kdo je temu povod? Zijalasti moški, ki jim z enakimi napravami po-tuho dajejo. Na Ruskem so sc univerze slagoma bolj in bolj napolnovale z radovednimi deklinami, ki so se od profesorjev z ihto učile počutne modrosti in demokratiških načel. In kterim gospicam se je morebiti to še premalo zdelo, so jo potegnile v svobodnjaško Švico; in oa ondod se je večkrat čitalo o njihovem ponosnem obnašanji v skoro moški obleki. — L. 1873 je bilo že 500 dijakinj sanisanih za medicinske in kliniške (djansko zdravniške) šole v Petrogradu. Druge univerze so posnemale izgled petrograški. In kaj je bil nasledek ? Ženski spol, s svoje naravne poti veržen, je naglo zašel na naj bolj žalostne in škodljive razpotja, pogreznil se v čudovite napake in bres-glavnosti. Take dekline so se v velikem številu vdele-ževale ničljarskih umorskih napadov in rogovilskih početji. Več stotin tacih modrijank je vsled tega bilo odpravljenih v Sibirijo — v pregnanstvo. Take pošast-nosti so neizogibljivi nasledki tega, kar se imenuje šole brez duhovna, — pravi g. Keller. Mnogi dandanes verjamejo večni resnici še le po britkih skušnjah, torej naj še le zdaj nasledujejo nekteri nauki sv. pisma o ženskem področii. O narobe-svetu že pri Izraelcih toži Jezaija, rekši: , Moje ljudstvo odertniki ropajo, in ženske čez nj go- •poda jejo." (Jez. 3, 12.) In Modri govori: „Ako i m* iona gospostvo, je nasprotna svojemu motu." (Eccl. 7, 30.) Sv. Pavel torej piše Timoteju: „Žene naj se v poštenem oblačilu s sramožljivostjo in zderžnostjo zaljiajo (tedaj ne prederzno po moški obleki segajo), in ne s pletenimi (prederzno vihanimi) lasmi... Žena naj ae na tihem uči..." (1. Tim. 2. 9 id.) Cret in «ml zcemie moiUme. Zahvala. Terdovraten, komaj priporočen v prošnje N. lj. G., je bii precej omečen in voljan aa as. zakramente, šena bodi N. lj. G. presv. Serca! —o—. Bratovske zadeve. Nameni in priporoČevanja pri sv. maii in sploh v molitvi za mesec svečan 1880. L Glavna namena: Razsvitljenje postavodajal-cev in svetovalcev. Ta dan umirajoči. II. Posebni nameni: 9. svečana. Sv. Polona. Priporoč.: Dobrovaka duhovnija a 2¿05 prebivalci in a umerlimi. Bolniki, alasti ▼ glavi. Ta dan v velike nevarnosti zašli. 10. Sv. Školastika. (Postni dan.) Priporoč.: Bazoviška dobovnija a 2087 prebivalci in vsimi ranje mi. Odvernjenje razuzdanost, pregrčh in bogoskraostev, slasti po Slovenskem. Ljodje v amertoem grehu. 11. Sv. Lazar. (Pepeloica.) Pripor.: Živi in mertvi •v. Lenarta v Sostrem s 1868 prebivalci. Pokora aa-greftenih. Cerkev na Roškem. 12. Sv. Evlalija dev. m. Priporoč.: Živa in mertva Preska s 1350 prebiv. Spreoberoj n,e pijancev, alasti na Kranjskem. Cerkev v Avstraliji. 13. Spomin ternieve krone N. G. J. Kr. Blaiena Fitipina, opatinja na Marerski gori, t I. 1236. Pripor.: Smartinska duhovnija pod Šmarno goro a 1357 dušami In svojimi ranjcimi. Zatreoje žganjskega pijančevanja. Cerkev na Hervaikem. 14. Sv. Valentin. Priporoč.: Jeiica, 1150 doš. in njeni ranjci. Skerb aa sveto Čiatoat Spreobernjenje Da-homejskih malikovavoev. 15. I. nedelja v postu. Evang.: Jezus ae posti 40 dni. (M»t 4.) Sv. Georgija dev. Priporoč.: Dubovoija ss. Šimna in Joda v Černučah ■ 861 prebiv. in njeoi ranjci. Zatrenje ponočevanja in pobojev. Cerkev na Sedmograškem. to, da vodim duše k aanpljivi zvezi ia Ijnbezni božjega Serca. Ali dandanes, ko se katoliške ljudstva gibljejo in verno vadigujejo, da bi tema a ož«l.enjem nap u lojenemu Serca darovale očitno m slovesno popravo, moje poslanje ne more več ostati v tihoti. Le k meoi, le k meni ljudstva, ki hočete pripravljati zmagoslavje Jezusovega Serca in skleniti se s Njim sa vselej. 2. Naša ljuba Goapi ima poloe roke »akladov namiljene ljubezni, je delivka vseh mil it, mogočoa naša be-sedoica v težavnih in zamotanih okoliftinah, dušnih in telesnih, ooa g»vori pr*d Jezusovim Sercen aa naj bolj žalostne matere, za naj bolj zapušene družne, za duše, ki jib satan z naj vel rečuicam. 2. Kakšoo posUnje ima gorečnica. 3. Rasoe stopinje gore« nic. 4 Gorečoic« v d^lu svojega apostolj-stva: med otroci, v dek iških odpojift h, po duhovnijab, po dekliških delavnicah in t^varnih (f«brikah), gorečnica v keršanski dražim eorečmsko opravilo v cerkvenih družbah m vstalih. 5 A postni istvo ali poslanje vsta-novnic. 6. D brotniki in dobroto ce. 7. Pohvalne pisma ali diplomi. 8. Pogoje in opr«vila bratovšine Naše ljube Gospš. 9. Devetdnevnica k Naši l|Ut>i Goapej presv. Serca. 10. R«sne pobožnosti k Nafti Ijobi Gospej. 11. Peami k Nafti ljubi G spet. 12. Darovanje »atnrga sebe in priporočevanje «tr<»k Nafti ljubi G«spej. Ta knjiiioa ima 56 strani, dokaj lepega braja in st*ne le 10 kr. Dobiva se pri vodstva br»tovskem, pri Ničmanu bakvo-vesu in v katoliški bukvarni. Male duhovne vaje. Za postoe dneve: 1. Postavi se v pričojnčoost Božjo. 2. Ma>i si temno, od i»p!a in smole gor-če mesto, polno tacib, kterih nobeden obetati ne more. (Fitoteja.) To je podoba pekla, ki ai ga služiš a pu«fno samopaft-nostjo. 3 Pojdi saj nekolik«» u čaa vsaki dan molit pred av. Rešoje Telo, ako ti je moč. Zdihljej. Sveto S«-rce Jezusovo — B di povand |ji|t»||«*no! (100 dni odpustkov enkrat na dan.) Razširjanje bratovime. Nova knjižica. 1. Do konea pretočenega leta ae je pri naši podružnici bratovšine Naše ljube Gospé vpiaalo ie 86 724 udov. Res lepo število Marijoib otrčk, ktero se je pa mesca prosinca tega leta aopet pomnožilo sa 418 odov, tako, da je zdaj ie 87.142 sioov in hčeri Naše Ijabe Gospé po sloven •kik krajih, ktere bratovftina obogatuje s obilnimi milostmi in odpustki. V resnici, ta nova bratovšina spol nnje v našem stoletji očiten in imeniten misijon. „Jas tem upanje obopn>hl" Tako kliče Marija sgubljeofai, •zgrešenim kristjanom ; jaa sem smožoa vas oteti še ob kraja pekla, vas istergati satana, ki vas je sapeljal, vam pridobiti, poveraitev k Boga, ako se bo molilo za vas, in ako vi hočete priti v moje materno naročje. Ona kliče pa tadi množici prijatlov Božjih: Ako vas žene •krilna moč dan na dan blžej k naj svetejftemu Jesu eovema Serca; povadigoite oči in glejte moje poelaoie! Od aačetka sv. Cerkve je mojo tiho in akrivao opravilo Listek za raznoterosti. lovt kljiiict- Gorečnica Nafte ljube Go-spč presv. derca bodi živo priporočana mUdioi, med drugimi adom aadevne brato\šine. Bolj obširno glej v „Bratova*tb zadevah'4 da-ašnj-gH li-ta. Pri Jeter« ii Koroiken, 3. a e*. Čas', g. Štefan Vran kar, župnik pri Jecru na Koroškem, rojeoi v Blagovici na Kranjskem 181«», rojak m sošolec ranjcega g. župnika Vuka, ao danes. 3. t m., sa«p»l> v Gospoda — aa pljočoico. Pogreb bode 5. t. op. ob 10 dopoldne. V molitev in pobožen apomn bodi priporočen vsim prijateljem, anancem in sošolcem. R I P. •) •) Serčna hvala aa naglo sporočilo! Mnogim irtnisas. Trese, 21. proe. (PoUrdtio.) S hvaležnim seroem aem sopet »♦ pogorele« ▼ gor. Vremah prejel: od preč. g. Janasa Hofstetterja, dekana v Postojni, 15 gld., od si. vredniitva „Zg. Danice" k poprešnjemu 1 gl. 50 kr. — Vsem dobrotnikom prosim: „Bog poverni!" Ant Fetick- Frankheim, župnik. T prid stradijočih Iitrijano? se je tudi v Zagrebu abral oabor, ki pobira dotične darove. Il Solnograda, 29. pros. (Poterdilo.) Po čast. vred-ništvu „Zg. Danice ' v Ljubljani smo prejeli 132 gl. sa djanje sv. Detinstvs. Volja velikodušnega dobrotnika (ki je dal 100 gl. sa stradajoče itd.) se je ie spolnila — včeraj sopet je bilo 1000 gl. poslanih T Pariš (in od ondod dalje v Indijo). P. Edmund Hager. O. S. B., sa vel. vodstvo. Ha morji je aefario. Samo mesca vinotoka (okt) ▼ minulem letu je na morji pokončanib 123 bark, to je: 29 angleških, 18 nemških, 10 švedskih, 8 holanških, 3 danske, 3 italijanske, 2 avstrijanski, 1 španjska, 1 gva-temalska, 1 portogeška, 1 ruska in 3 droge, ki se ne vč, kterega naroda so. Med temi so 3, o kterih ni nobenih nasnsnil, in 8 parnikov. — Kako potrebno je, da je človek spovedan in na smert pripravljen, preden se podi na morje 1 Za svarilo in vedrilo. Pes in maček. Mladi sultan sivodlaki Ino muc debeloglav Vražji vdana sta napaki, Med seboj zakleta prav. Nčkoč sultan is korita Jemlje si zaslužen dar; Muca zmerja ga serdita, S „tatom" ga napada kv: „To je moja skleda stara, Rabi mi iz mladih nog; Zgifcbi se, tatinska para, Al okusiš moj ostrog!" Sultan se za to ne zmeni, Svoje si pravice svčst; Hrusta, vživa dar koščeni, Kot mu je navada jčst On s kos tj 6 se terdo davi, Ona gode ko hudir; Sultan pa ji resno pravi: „Pri obedu hočem mir!" Muca pa se nič ne zmeni, Vije, suče vražni rep; So pogledi ji ognjeni, Vsaka dlaka terd precep. Kar osebno ga napade, Rabi kremplje, rabi zob. Oh! al sultan jo popade, Smertno ji prešine drob. Ko ji teče vir kervavi, Smertno v sercu čuti ost: „V miru", hčerki svoji pravi, „Pusti pesa glodat' kost!" — * * e Ako išeš v tem resnice: Star dvospoljni je prepir; Ne pozabi prislovice: Vsak'mu daj pri jedi mir!" Št. K. MPuhorske spremembe. V Poreiko-Poljski ikoflji: Poreška proštija s ksno-nikstom vred, ktero podelijo sv. Oče, je raspisana da 29. svečana. Mtobrmtmé fitwrorU Za stradajoče na Notranjskem: Po monsig. dek. J. Križaju iz Kamnika 35 gi. — Neimenovan 20 gl. — Č. g. župn. Jak Fada 10 gld. - Fužinska fara 2 gld. 26 kr. — Župnija Stari terg pri Ložu 8 gl. — Iz Zlato-polja 2 gl. 80 kr. Za stradajoče na Isterskem: Po monsig. dek. J. Križajo iz Kamnika 35 gl. — Z Berda po ravno ten» 10 gl. 22 kr. — Po č. g. Jan. Dolžanu z Ihana 14 gl. — Župnija Stari terg pri Ložu 16 gi. — Neimenovana is Loke 60 kr. - O. M-k 1 gl. - Č. g. Jan. Čiba-šek 1 gl. — G. Fr. Kiinar 40 kr. — Šolarji Vidovski 60 kr. — Is Zlatopolja 1 gl. 50 kr. — Fužinska tara 2 gl. 26 kr. — Neimenovan 20 gl. — Stara OselicalOgt — Č. g. Martin Molek 2 gl. — Č. g. Ant. Trepal 4 gl. — Z Verbnike 2 gl. Za stradajoče KoŠance: Č. g. Val. Skul 3 gl. Za Vrenuke pogorelce na Notranjskem: G. L. S* 1 gld. In sa afr. mis. 1 gl. Za novo cerkev v Sarajevem: Neimenovan 5 gl. Za opravo nove cerkve v OlamoČi v Bosni: G. V. 1 gW. Za sv. Očeta: Z Vač 20 gl. — Dr. And. Čebaiek 10 el. v sr. sa obletnico namesti ,,telegrama'in prosi blagoslova sa se, za svoje in sebi sročene. — Neimenovan 2 ces. cekina. — G. L. S. 1 gl. Za Boiji grob v Jeruzalemu: Gnja. V. M. 1 gl. Za družbo sv. Bonifacija: Gnja. V. M. 1 gl. Za sv. Detinstvo: Is Zapóg 1 gl. — Gnja. V. M. 1 gld. Za stradajoče na Jutrovem: Is Zapóg 1 gl. Za stradajoča v južnem in vzhodnjem Tong-Kingu: Usmiljen gospod 100 gld. s naslednjim pristavkom: V kat. „Misijonskih nasnanilih" berem, da v južnem in vshodnjem Tong-Kinškem posebno je še zmiraj lakota in umiranje ljudi vsled strahovite lakote, in da nevér-niki se zdaj radi k kat. misijnarjem zatekajo, prosijo živeža, prosijo tudi kersta; pa misijonaiji ne morejo vsem prosilcem pomagati; dalje imajo otrók na tisuč prerediti, zato potrebujejo živeža in denarja za nakupovanje živeža. Smilijo se mi. Da bi jih zamogli ved in več za božje kraljestvo pridobiti, naj jim pride ta stotak kolikor toliko v pomoč; blagovoli ga kmalu naprej poslati zavoljo hitrejega pomočka. (Je že poslano v Solnograd, od koder so hitro dalje poslali. Vr.) — O da bi ta huda šiba vse Kineške nevernike prignala k spoznanju pravega živega Boga in k spreoberojenju. Fiat! Za dobre namene: Preč. g. M. T. 20 gld. Pogorori z gg. dopisovaiei. G. N. C.: Ako reč sadeva ,,pošilj. Dan.", je vse vrav nano j bila je pomota v imenu. Odgovorni vrednik: Luka J eran. — Tiskarji in salošniki: Jožef Blazni kavi nasledniki v Ljubljani.