418
Hlevna toplota in goved.
Dobro pleme, krma in strežba vplivajo vzajemno na srečen uspeh pri živinorejstvu. Kdor le nekaj zanemarja, doseže smoter le deloma, včasih pa trpi tudi škodo. Zapravlja namreč kapital, krmo in delo. Treba je toraj velike previdnosti. Ker žival vsled slabe strežbe trpi, to jej mora nadomeščati in popravljati krma, ako nečemo, da nam shujšava, ampak da zmerom porabna. Škoda vsled slabe strežbe je tem veča, čim draža je krma in živalski proizvodi: mleko, surovo maslo, meso itd. Slaba strežba in po tem takem neusmiljenost proti živinčetu je toraj draga reč.
Zatoraj pripada tudi v področje živinozdravnikov, priporočati skrb za dobro strežbo domače živine. Naj torej povsod, kjer jim prilika nanese, pogumno povzdignejo svoj glas posameznikom, pa tudi t občinstvu v korist.
Po tem jo ozirati ae na hleve, ki so povprek pretesni in prekratki. Živina je sedaj sploh veča, nego je bila nekdaj. Žal, da še novejši čas hleve zidajo prekratke. Tako je težko hleve snažiti, in živali pogosto leže v nesnagi in mokroti. Govedi je oboje nevšečno, in trpi posebno od mokrote, če je mrzlo; kajti mokrota, katere se dlaka navzame, začne po živinski gorkoti prehajati v sopuh. Pri tem pa gre mnogo živinske gorkote \ zgubo, katero mora žival zalagati s tem, da več krme použiva. Od te krme pa nima posestnik nobenega haska. Sploh pa mokrota ne ugaja zdravju živali. Mokri hlevi, vlažna ležišča škodujejo zdravju in manjšajo korist, katero bi sicer imeli od živinoiejstva. Kriva je pa misel, da mokri hlevi več gnoja dajo; množina in dobrota gnoja je zavisna od krme, ki se živini polaga, in od stelje, a ne od mokrote v hlevu.
Kdor hoče kolikor le mogcče najbolj izkoristiti sroje živali, on jim naj skrbi za suha ležišča ter naj debelo nastilja, ali če nastelje nima dovolj, naj tako hlevni pod nagne, da bode gnojnica odtekala in bode mogoče vsak dan gnoj pokidati.
Jako važno v isto svrho je primerna gorkota v hlevu. Goved sicer ni tako občutljiva proti mrazu kakor konj. Vendar se najbolje počuti pri temperaturi 10 do 12 ° R. in tedaj použito krmo tudi najčisteje prebavi. Izkušnje učijo, da živali potrebujejo tem več hrane, čim bolj mrzlo imajo v hlevih. Kadar temperatura leze pod 8 ° R. tedaj je treba pri vsaki stopinji 4—7% v^č po-kladati. Kadar pa gre kvišku temperatura od 8 ° do 13 °, tedaj pa se lahko 2 do 3 °/0 manj poklada. Ti učinki so tako važni, da jih tudi navadni kmetovalec ne more čisto prezirati, ako noče velike škode trpeti.
V dobro ugretih hlevih, kjer temperatura kaže 8 do 12 ° R. dobivamo od živali stalno enakih koristi. Kedar pa žival v hlevu zmrzava, potrebuje za tretjino ali tudi za polovico več krme, da nam daje enakih koristi kakor sicer. Kajti velik del krme se prebavi za narejanje toplote. Ako pa zmrzavajoči živini ne polagamo zadosti krme, tedaj nam pa hujša. Pridejo iz zime jako suhe, mršave živali, da se do sv. Janeza komaj zopet popravijo. Da ob takih razmerah gospodarstvo ne more prospevati, čeravno se kmetovalec mnogo trudi in veliko ščedi, to je vendar umevno. Vendar, da nas či-tatelji prav razumejo, opomnimo, da temperatura tudi ne sme biti   previsoka,   nikakor   ne 14 ali 15 ° R., ker
je to škodljivo.   Prava   mera velja tudi tukaj.   V dobro zaprtem hlevu naj bi vedno obešen bil kak termometer.
-    419   -