23ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (1 7) • 23–38
Boris Golec
Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva
slovenskih celinskih mest med 16. in 18. stoletjem*
Namen pri~ujo~ega besedila je predstavitev temeljnih ugotovitev raziskave1 o jezikovni
podobi celinskih mest dana{nje Slovenije v obdobju, ki je bilo doslej, {e posebej s kompara-
tivnega vidika, le malo prou~evano.2 Gre za ~as, preden se je izoblikovala moderna narodna
zavest, raba jezika pa postala »politikum«. Obravnavana stoletja »prednacionalne dobe« bi
zato mogli pogojno ozna~iti kot dobo »naravnega stanja«, ko je bila divergenca med posa-
meznikovo etni~no pripadnostjo in jezikovno prakso, kjer in kolikor je do nje prihajalo, po-
gojena predvsem funkcijsko. Ob~utne spremembe so v tem pogledu nastopile v dobi raz-
svetljenega absolutizma; vzpostavljeno stanje se je najprej in {e posebej v mestnem okolju
za~elo podirati v korist favoriziranega dr‘avnega jezika in kulture.
Za za~etek si oglejmo prostorski okvir obravnave in njegove zna~ilnosti. Gre za skupno
20 mest srednjeve{kega nastanka, od tega 7 na Spodnjem [tajerskem in 13 na Kranjskem,3 ki
jih je ob znatnih medsebojnih razlikah v gospodarskem, demografskem in tudi kulturnem
pogledu kot temeljni skupni imenovalec povezoval poseben pravni status naselbine in njene-
ga prebivalstva v odnosu do fevdalne okolice. Mesta so bila poleg tega najbolj neposredna
sti~i{~a razli~nih ljudstev, jezikov, kultur in idej, spri~o mo~ne fluktuacije prebivalstva pa v
primerjavi s pode‘eljem podvr‘ena tudi hitrej{im spremembam v etni~ni in jezikovni struk-
turi. Med obravnavanimi mestnimi naselji je najbolj izstopala Ljubljana, glavno mesto
Kranjske, sede‘ {kofije in mednarodno trgovsko sredi{~e, edino z ve~ tiso~ prebivalci, kar ga
je v srednjeevropskem merilu uvr{~alo med srednje velika mesta. Nad 1.000 prebivalcev, a
manj kot 2.000, je premoglo le {e kak{nih {est ali sedem mest: na Kranjskem Novo mesto in
Kranj ter skupaj s predmestji [kofja Loka in Kamnik, na Spodnjem [tajerskem pa Maribor,
nazadujo~i Ptuj ter v najbolj{em primeru {e Celje. Nasprotno se je preostalih 12 ali tri petine
* Raz{irjen referat na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni vidiki slovenske zgodovine«; Ma-
ribor, 10. – 12. oktobra 2002.
1 Izsledke raziskave prim. tudi v: Boris Golec, Was bedeutet »slowenisch« und »deutsch« in den krainischen
und untersteirischen Städten der Frühen Neuzeit? v: Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum. Neue For-
schungen zu einem komplexen Thema (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission, Band 38), Mün-
chen 2002, str. 37–64.
2 Pogosteje je bila predmet obravnave etni~na struktura prebivalstva, in sicer predvsem v srednjem veku,
poznej{ega ~asa pa se tovrstne obravnave bolj ali manj le dotikajo. Prim. zlasti dela: Johann Jerele, Der nationale
Charakter der untersteirischen Städte im Mittelalter (phil. Diss.), Graz 1939; Josip Ma~ek, Prebivalstvo mesta Ljub-
ljane v srednjem veku po svojih imenih in priimkih, v: Kronika slovenskih mest III (1936), str. 160–163, 218–223;
Milko Kos, O izvoru prebivalcev Ljubljane v srednjem veku, v: Z^ X–XI (1956–1957), str. 7–31; Hans Pirchegger,
Der deutsche Bevölkerungsanteil in den untersteirischen Städten Marburg a. d. Drau und Pettau im Mittelalter und in
der frühen Neuzeit, v: Südostdeutsches Archiv IV (1961), str. 3–18; Norbert Weiss, Die Bürger von Marburg an der
Drau bis 1600. Prosopographische Untersuchung (Schriftenreihe des Instituts für Geschichte, Band 10/1), Graz
1998, str. 25–31.
3 Raziskava ne upo{teva dveh zgolj nominalnih mest – Sv. Kri‘a (dana{njega Vipavskega Kri‘a), ki je bil po-
vzdignjen v mesto leta 1532, ter Idrije, za katero se je mestni naslov uveljavil {ele v 18. stoletju.
24 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
Slovenska celinska mesta in de‘elne meje v zgodnjem novem veku
25ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
mestnih naselbin otepalo meje demografske miniaturnosti, pri ~emer jih je sedem ali dobra
tretjina vseskozi ostajalo na ravni miniaturnih polruralnih mest z manj kot 500 prebivalci.4
Pri predmetu na{e obravnave – vpra{anju jezikovne podobe mest oziroma njihovega pre-
bivalstva – se moramo spri~o narave virov omejiti na zunanjo sliko, t.j. na govorno rabo
razli~nih jezikov v javnosti, pogojeno predvsem z etni~no pripadnostjo mestnega prebivalstva.
^e je bilo v dru‘inskem krogu sli{ati kar kak{en ducat razli~nih jezikov,5 so mogli v javnem
‘ivljenju najti mesto najve~ trije: poleg sloven{~ine in nem{~ine ponekod, a v znatno manj{i
meri, {e italijan{~ina.
Osrednje vpra{anje glede javne rabe jezikov v mestnih okoljih predstavlja torej razmerje
med sloven{~ino in nem{~ino. Pri tem nikakor ni mogo~e prezreti razli~ne dru‘bene vloge obeh
jezikov, ki jo je bilo {e posebej ~utiti na podro~ju pisanega jezika. Valvasorjeve besede, da se v
Ljubljani govorijo trije jeziki, zapisuje pa vse samo nem{ko,6 so zvest odraz dejstva, da je v
osrednjih slovenskih de‘elah vloga pisanega jezika uprave in sodstva vso obravnavano dobo
pripadala domala izklju~no le pisarni{ki nem{~ini. Za slednjo sta kot jezika zapisov mo~no
zaostajali latin{~ina in italijan{~ina, omejeni vsaka na svojo specifi~no sfero, medtem ko je
sloven{~ina, ki je {ele sredi 16. stoletja s skromnimi koraki stopila na pot knji‘nega jezika, v
sodobnih dokumentih pustila povsem zanemarljive sledove.7 Redki ohranjeni primerki uradnih
in poluradnih slovenskih besedil imajo namre~ skoraj brez izjeme zna~aj improviziranih zapi-
sov, namenjenih ustni rabi, kot so sodne prisege, prise‘ni obrazci in javni razglasi.8 Vendar pa je
treba tozadevno degradiranost sloven{~ine presojati v lu~i dveh dejstev: prvi~, zelo majhne
stopnje pismenosti med prebivalstvom, kar velja tudi za mestni ‘ivelj, in drugi~, {tevilnih pri~evanj
o tem, da je sloven{~ina pri oblastnih organih, zlasti na ni‘ji ravni, {e globoko v 18. stoletje
ohranjala polo‘aj ustnega zunanjega in tudi notranjega uradnega jezika.9
V zvezi z razli~no dru‘beno veljavo obeh jezikov gre opozoriti {e na regionalne oz. de‘el-
ne razlike, ki zagotovo niso ostale brez vpliva na jezikovno prakso na mikroravni. Medtem
ko je Spodnja [tajerska predstavljala samo ju‘ni, slovenski odrastek ve~insko nem{ke de‘ele,
je bila Kranjska edina skoraj v celoti slovenska de‘ela, kjer so vsi sloji praviloma kot prvi
jezik obvladali sloven{~ino in kjer je t.i. »kranjski jezik«, druga~e kot sloven{~ina na [tajer-
skem, ne nazadnje predstavljal tudi enega od temeljev plemi{ke de‘elne zavesti.10
4 Natan~no {tevilo prebivalcev so po enotnih merilih prvi~ ugotavljali {ele z ljudskim {tetjem 1754, vendar so
rezultati {tetja znani le za {est mest (Boris Golec, Dru‘ba v mestih in trgih Dolenjske in Notranjske od poznega
srednjega veka do srede 18. stoletja (doktorska disertacija), Ljubljana 1999, str. 645). Zelo redke in manj zanesljive
so {tevilke, sporo~ene za starej{i ~as (npr. za Ljubljano Vlado Valen~i~, Prebivalstvo in hi{e stare Ljubljane, v:
Kronika V (1957), str. 111–123). Najrelevantnej{i pokazatelj obljudenosti mest ostaja tako {tevilo hi{, podatek, ki ga
za vseh 20 mest prav tako poznamo {ele za sredo 18. stoletja. Za vsa obravnavana mesta gl. B. Golec, Dru‘ba,
str. 625; za {tajerska mesta: Jo‘e Curk, Slovenska [tajerska v popisu iz leta 1754, v: Kronika 35 (1987), str. 4–8.
5 Valvasor govori konec 17. stoletja o eni tretjini tujcev med me{~ani Ljubljane ter poleg Kranjcev na{teva
pripadnike {estnajstih »ljudstev« do Francozov in Dancev (Johann Weichard Valvasor, Die Ehre deß Hertzogthums
Crain, Laybach 1689, XI, str. 706)
6 »Die gewöhnliche Sprach ist zu Laybach insgemein die Crainerische und Teutsche, auch bey dem Adel und
Kaufleuten die Italiänische, und wird sonst Alles nur in Teutscher Sprache geschrieben« (J. W. Valvasor, Die Ehre XI
(kot v op. 5), str. 708).
7 Prim. Modest Golia, Slovenica I, v: Slavisti~na revija XI (1958), str. 130–131.
8 Pregled in tipizacijo slovenskih uradnih besedil iz obravnavanega obdobja ponuja zlasti Jo‘e Koruza, O zapisanih
primerih uradne sloven{~ine iz 16., 17. in 18. stoletja, v: Jezik in slovstvo XVIII (1972/73), str. 193–200, 244–254.
9 Prim. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961,
str. 459–460; prim. M. Golia, Slovenica I (kot v op. 7), str. 130–131.
10 Zgovoren pokazatelj odnosa kranjskega plemstva do slovenskega jezika je Valvasorjevo naslavljanje sloven{~ine
kot »na{ jezik« in »na{ kranjski jezik« (Gerald Stone, Slovenski jezik v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, v:
Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1989, str. 232). O jeziku kranjskega plemstva prim. Maja @vanut, Od viteza do
gospoda, Ljubljana 1994, str. 32–35.
26 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
Glede na dejstvo, da je vrednost posameznih jezikov nara{~ala sorazmerno z njihovo
uporabnostjo, ne presene~a, da je nem{~ina tudi v povsem slovenskem okolju ‘e zgodaj po-
stala jezik presti‘a, {e posebej kot znamenje pravne in socialne druga~nosti od podlo‘nega
kme~kega ‘ivlja. Vendar pa je bilo za splo{no raz{irjenost njene govorne rabe poleg samega
znanja nujno potrebno stimulativno okolje, ki ga je v pogojih skromnih izobrazbenih mo‘no-
sti in splo{ne nepismenosti lahko ustvarila predvsem govorna praksa, pogojena z zadostno
kriti~no maso govorcev. V tem pogledu so med posameznimi mesti obstajale naravnost ve-
likanske razlike, ki jim je, kot bomo videli, najla‘e najti skupni imenovalec na regionalni –
de‘elni osnovi.
Komparativna raziskava o jezikovnem stanju v vseh 20 mestih obravnavanega prostora
temelji na dveh metodah: najprej na primerjanju sodobnih poro~il o obvladovanju jezikov in
njihovi rabi v javnosti, ~emur je v pomo~ analiza imenskega fonda kot edinega kolikor toliko
relevantnega pokazatelja etni~nega izvora in potencialne etni~ne pripadnosti mestnih prebi-
valcev.
Primarni in nepogre{ljivi vir o jezikovnih razmerah so navzlic malo{tevilnosti, vsebinski
lapidarnosti in pav{aliziranju najrazli~nej{a sodobna poro~ila o navzo~nosti jezikov v javno-
sti. Mednje sodijo poleg redkih narativnih opisov neprizadetih opazovalcev predvsem cer-
kvene vizitacije11 ter poro~ila o obvladovanju oziroma neznanju nem{~ine med vodilnimi
me{~ani. Povedne so tudi ugotovitve, iz katerih mest so se ohranili pisani primerki sloven-
skega uradovanja oziroma pri~evanja o obi~ajni govorni rabi sloven{~ine pri poslovanju mest-
nih organov.
Pri drugi metodi – analizi imenskega fonda mestnega prebivalstva – se sre~ujemo z vrsto
spoznavnih omejitev, ki so najve~krat posledica prilagajanja slovenskih imen in priimkov
jezikom zapisa.12 Za ugotavljanje posameznikove etni~ne oz. jezikovne pripadnosti so skoraj
povsem neuporaben kriterij osebna ali krstna imena. Prvi razlog je njihova podobnost oziro-
ma istovetnost v razli~nih jezikih, poleg tega pa so pisarji ljudske klicne oblike pogosto
11 Cerkvene vizitacije vsebujejo zelo pav{alne podatke, denimo o jezikih pridig in kateheze, o njihovi obiskano-
sti, o {tevilu pridigarjev posameznega jezika ter kve~jemu {e o morebitnih tozadevnih te‘avah. V raziskavo so bile
pritegnjene naslednje objavljene in neobjavljene cerkvene vizitacije. Za salzbur{ko nad{kofijo: Jo‘e Mlinari~, Priza-
devanje sekovskih {kofov Martina Brennerja (1585 do 1615) in Jakoba Eberleina (1615–1633) kot generalnih vikarjev
salzbur{kih {kofov za katoli{ko versko prenovo na [tajerskem v lu~i protokolov 1585–1614 in vizitacijskih zapis-
nikov iz 1607, 1608 in 1617–19, v: Miscellanea (Acta ecclesiastica Sloveniae 5), Ljubljana 1983, str. 9–225; Jo‘e
Mlinari~, @upnije na Slovenskem [tajerskem v vizitacijskih zapisnikih arhidiakonata med Dravo in Muro 1656–
1774 (Acta ecclesiastica Sloveniae 9), Ljubljana 1987; Jo‘e Mlinari~, Kri‘ni{ke ‘upnije Velika Nedelja, Ormo‘,
Sredi{~e in Miklav‘ do konca 18. stoletja, v: Ormo‘ skozi stoletja II, Ormo‘ 1983, str. 81–98. Za ljubljansko {kofijo:
Nad{kofijski arhiv Ljubljana (N[AL), Vizitacije 1600–1943, {k. 1–8; prav tam, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 52;
Metod Benedik – Angel Kralj, [kofijske vizitacije Toma‘a Hrena 1597–1629 in poro~ilo Apostolskemu sede‘u o
stanju {kofije leta 1607, v: Acta ecclesiastica Sloveniae 20, Ljubljana 1998, str. 9–95; Ana Lavri~, Ljubljanska
{kofija v vizitacijah Rinalda Scarlichija 1631–1632 (Acta ecclesiastica Sloveniae 12); Ljubljana 1631–1632. Za
oglejski patriarhat: Janez Höfler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem [tajerskem s konca 16.
stoletja. Drei Verzeichnisse der Kirchen und Kapellen in Krain und Slowenischer Steiermark aus dem Ende des 16.
Jahrhunderts (Viri za zgodovino Slovencev, Knjiga {esta), Ljubljana 1982. Za gori{ko nad{kofijo: Anton O‘inger,
Vizitacijski zapisniki savinjskega arhidiakonata gori{ke nad{kofije 1751–1773. Atti delle visite pastorali nel
l´arcidiaconato di valle Saunia della arcidiocesi di Gorizia. Die Berichte der Pastoralvisitationen im Archidiakonat
Saunien der Erzdiözese Görz, Ljubljana 1991; vizitacije dolenjskega arhidiakonata iz Archivio Arcivescovile di
Gorizia (po fotokopijah dr. A. O‘ingerja v [kofijskem arhivu Maribor). Objavljeni viri za [tajersko kapucinsko
provinco: Metod Benedik – Angel Kralj, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja [tajerska kapu-
cinska provinca (Acta ecclesiastica Sloveniae 16), Ljubljana 1994.
12 O tem prim. zlasti Sergij Vilfan, Die mittelalterliche Stadt zwischen Pannonien und der Nordadria, v: Interna-
tionales Kulturhistorisches Symposion Mogersdorf 1972, Band 4, Szombathely 1974, str. 135–136.
27ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
prilagajali jeziku zapisa, kar velja {e posebej za 18. stoletje.13 Tudi priimki postanejo
zanesljivej{e merilo etni~nega izvora {ele proti koncu 16. stoletja, potem ko se namesto dote-
danjih vzdevkov, neredko dobesedno prevajanih v jezik vira, postopoma ustalijo kot dedni
dru‘inski priimki.14
Na{a raziskava se je tako nujno omejila le na analizo priimkovnega fonda. Gre za meto-
do, ki so se je slovenski zgodovinarji spri~o spoznavnih omejitev poslu‘evali le izjemoma in
s pridr‘ki,15 medtem ko sre~amo za slovenski prostor ve~ smelej{ih tovrstnih poskusov v
avstrijskem zgodovinopisju.16 Ugotovljeni kvantitativni rezultati tak{nih raziskav so seveda
dale~ od eksaktnosti, interpretacije pa tem bolj problemati~ne, ~e ne upo{tevajo tudi drugih
virov ter {ir{ega konteksta. Priimek kot tak namre~ spri~uje kve~jemu, iz kak{nega jezikov-
nega okolja je iz{el prvi nosilec, nakar je z ve~anjem ~asovne distance od ~asa nastanka
rodbinskega imena njegovim nosilcem vse te‘e pripisovati etni~no ali jezikovno pripadnost.
Ob nespornem dejstvu, da posamezen priimek nikakor ne more biti zanesljivo merilo posa-
meznikovega etni~nega izvora, kaj {ele pripadnosti, pa je izpovedna vrednost rodbinskih
imen nasprotno znatno ve~ja, kadar razpolagamo s priimkovnim fondom ve~je populacije.
Pri iskanju dovolj reprezentativnega vzorca priimkov so se za obravnavana mesta kot
najustreznej{i pokazali dav~ni seznami. Populacija obdav~encev – najve~krat gre za hi{ne
posestnike – zajema namre~ vi{ji, srednji in del ni‘jega sloja prebivalstva, tj. tisti {iroki del
mestnega ‘ivlja, ki je odlo~ilno zaznamoval etni~no in jezikovno podobo svojega okolja.
Vrednost dav~nih seznamov je tudi v tem, da ponujajo sliko dolo~enega trenutka, poleg tega
pa so nastajali skozi celotno obravnavano obdobje.
Najrelevantnej{o primerjavo med mesti omogo~ajo popisi hi{nih posestnikov iz srede 18.
stoletja, ko so prvi~ nastali po enotnih oz. primerljivih merilih za celotni obravnavani pro-
stor: za kranjska mesta leta 1752 kot sestavni del terezijanskega katastra,17 za {tajerska pa
dve leti pozneje (1754) v okviru prvega ljudskega {tetja.18 Ker je hi{na posest praviloma tudi
predmet starej{ih registrov dav~ne narave, je stanje sredi 18. stoletja tem la‘e primerjati s
stanjem v starej{ih sorodnih popisih. Kar pa zadeva stopnjo reprezentiranosti mestne popula-
cije prek hi{nih posestnikov, se ta od mesta do mesta nekoliko razlikuje. Medtem ko v minia-
turnih mestih ena hi{a ve~inoma ustreza eni, t. j. lastnikovi (raz{irjeni) dru‘ini, tak{no pravi-
lo pe{a skladno z nara{~ajo~o velikostjo in gospodarsko pomembnostjo mesta.19
13 Zapisi slovenskih oblik osebnih imen so prej odraz socialne kakor jezikovne pripadnosti. Tako sta npr. leta
1754 med hi{nimi posestniki Slovenske Bistrice v istem popisu navedena me{~an Georg Pierz in kaj‘ar Juri Oßi-
mitsch (Steiermärkisches Landesarchiv (StLA), Volkszählung, Sch. 41, Heft 65, Nr. 227).
14 O prevajanju priimkov prim. Sergij Vilfan, Die Mittelalterliche Stadt (kot v op. 12), str. 135–136; Sergij
Vilfan, Rechtsgeschichte der Slowenen, Graz 1968, str. 101, op. 4. Vrsto primerov za Ljubljano od 15. do za~etka
18. stoletja navaja Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje, Ljubljana 1957, str. 70–72.
15 Npr. za Kranj Josip @ontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 164; za Ko~evje Ivan Simoni~,
Migracije na Ko~evskem v lu~i priimkov, v: Etnolog VI (1934), str. 119–120.
16 J. Jerele, Der nationale Charakter (kot v op. 2), str. 18 sl.; H. Pirchegger, Der deutsche Bevölkerungsanteil
(kot v op. 2), str. 3–18; N. Weiss, Die Bürger (kot v op. 2), str. 25–31.
17 Arhiv Republike Slovenije (ARS), Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, L 2 ([kofja Loka), Nr. 41; L 336
(Ljubljana), Nr. 5, Nr. 5 1/2, Nr. 8, Nr. 9; L 337 (Radovljica), Nr. 7; L 338 (Kranj), Nr. 2; L 339 (Kamnik), Nr. 3;
N 238 (Ko~evje), Nr. ad 16; N 239 (Kr{ko), Nr. 7; N 240 (Kostanjevica), Nr. 3; N 241 (Metlika), Nr. 8; N 242 (Novo
mesto), Nr. 23; N 243 (^rnomelj), Nr. 6; N 244 (Vi{nja Gora), Nr. 8; P 192 (Lo‘), Nr. 7.
18 StLA, Volkszählung, Sch. 36, Heft 60, Nr. 37 (Stadt Friedau); Sch. 37, Heft 61, Nr. 106 (Stadt Marburg); Sch.
37, Heft 61, Nr. 145 (Stadt Pettau), Nr. 149–152 (Freihäuser in Pettau); Sch. 39, Heft 63, Nr. 14 (Stadt Cilli), Sch. 40,
Heft 64, Nr. 49 (Stadt Rann), Sch. 41, Heft 65, Nr. 227 (Stadt Windisch Feistritz), Nr. 230 (Stadt Windischgraz).
19 Tako je od ve~ine drugih mest najbolj odstopala Ljubljana. Po terezijanskem popisu prebivalstva (1754) je
razmerje hi{ in gospodinjstev zna{alo 1: 1,91 oz. 623 hi{ proti 1189 gospodinjstvom. V eni hi{i je povpre~no ‘ivelo
10, 65 oseb, v obzidanem mestu 11, 25 (Vlado Valen~i~, Prebivalstvo Ljubljane pred dve sto leti, v: Kronika 2
(1954), str. 195), medtem ko se je povpre~je v petih drugih mestih gibalo med 4,63 in 6,58 (B. Golec, Dru‘ba (kot v
op. 4) str. 642).
28 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
Spodnja preglednica po posameznih mestih primerjalno prikazuje dele‘a enozna~no
nem{kih in slovenskih priimkov hi{nih gospodarjev oz. obdav~encev v dveh ~asovnih iz-
sekih, ki sta s fiskalnimi popisi najbolje dokumentirana, tj. sredi 18. stoletja in v ~asu okoli
leta 1600. Pri slednjem smo za posamezna mesta izbrali tisti fiskalni popis, ki je vsebinsko in
~asovno najustreznej{i, pri ~emer pogosto ni bilo dosti ali sploh nikakr{ne izbire.
Kot razlikovalni kriterij med nem{kimi in slovenskimi priimki20 smo sku{ali ~im dosled-
neje upo{tevati etimolo{ki princip. V posameznih primerih se pri tem sicer ni bilo mo~ po-
vsem izogniti subjektivnim ocenam, dolo~en dele‘ rodbinskih imen pa smo morali uvrstiti v
posebno skupino etni~no neopredeljivih, ki bi bili lahko tako nem{ki kakor slovenski. V to
kategorijo sodijo nem{ko zapisani poklicni priimki, saj gre najve~krat za izraze, lastne obe-
ma jezikoma (v sloven{~ini kot adaptirane izposojenke) in njunima priimkovnima fondoma
(kot npr. Schuster–{u{tar, Wirt–virt, Hauptmann-hauptman), ter druga, praviloma zaradi za-
pisa etni~no nedolo~ljiva rodbinska imena (npr. Saller, Sumeregger ipd).21 Posebni, sicer
slabo zastopani kategoriji, predstavljajo tudi plemi{ki in tujerodni priimki, ki v mestih skupaj
v povpre~ju dosegajo le po nekaj odstotkov. 22
Ker je v prvem opazovanem obdobju, okoli leta 1600, marsikje {e zelo visok odstotek
nem{kih poklicnih oznak, te pa tedaj pogosto ozna~ujejo zgolj nosil~ev poklic in ne pravega
priimka, je v preglednici pri vseh mestih v oklepaju naveden tudi odstotek rodbinskih imen,
ki ga dobimo, ~e poklicne priimke zanemarimo. Sredi 18. stoletja za tak{no delitev ni ve~
potrebe, saj je poklicnih oznak, zdaj dednih priimkov, le {e zanemarljiv odstotek in zato ne
vplivajo na razmerje med obema glavnima skupinama.
Pri Ljubljani smo zaradi ustreznej{e primerljivosti obeh dav~nih popisov morali upo{tevati
{e dejstvo, da se je mestno gospostvo v prvi polovici 18. stoletja raz{irilo na ra~un pridob-
ljene kapiteljske in kri‘evni{ke posesti v predmestjih.23 Tako se pri letu 1752 prva {tevilka
nana{a na celotno–raz{irjeno mesto, druga, v oklepaju, pa samo na staro mestno posest.
Izra~unani odstotki so seveda plod raznih dejavnikov in naklju~ij, zato jih je treba pre-
sojati skrajno previdno, zaradi nizkih absolutnih {tevil tem bolj v majhnih mestih. Pri minia-
turnih mestih z zelo nizkim absolutnim {tevilom posestnikov lahko namre~ ‘e nekaj oseb,
povrhu tega {e (sorodnikov) z enakim priimkom, bistveno poru{i statisti~no podobo, kar v
sedemdesetih letih 16. stoletja nazorno ka‘eta primera Lo‘a in Radovljice.28
20 Pri razvr{~anju priimkov smo si pomagali predvsem z naslednjo literaturo: Franc Jakopin, Jezikovna podoba
priimkov na Slovenskem, v: Seminar slovenskega jezika, literature in knji‘evnosti (SSJLK) XXVIII (1992), str. 57–62;
isti, Pokrajinski tipi slovenskih priimkov (skica), v: SSJLK XXV (1989), str. 61–65; isti, Vpra{anje priimkov na -man
v sloven{~ini, v: Papers in slavic philology 1 (ann Arbor), 1977, str. 146–156.
21 Ta skupina predstavlja sredi 18. stoletja v povpre~ju slabo osmino celotnega priimkovnega fonda (11,5%),
najmanj pri Ko~evju (2,5%) in najve~ pri Ptuju (21%).
22 Dale~ najve~ plemi{kih priimkov je bilo sredi 18. stoletja v Ljubljani (12%), v Mariboru in Celju dobrih 5%,
drugod pa ob~utno manj ali sploh ni~.
23 O pove~anju mestne posesti prim. Fran Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, v: Geografski vestnik V–VI
(1929–1930), str. 147.
29ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
24 Za leto 1754 gl. op. 18. Za obdobje okoli leta 1600: Maribor (1586–1593) po objavi vira: Jo‘e Mlinari~,
Gradivo za zgodovino Maribora XVII. Dav~ni registri in obra~unske knjige 1452–1593, Maribor 1991, str. 258–267
(pripravil Andrej Hozjan); Ptuj (1572): StLA, Landschaftliches Archiv, Rauchgeld 1572–74, Nr. 150 (Stadt Pettau);
Celje (1612): StLA, Innerösterreichische Hofkammer, Sachabt., 51/3 (Cilli), fol. 1–6; Slovenj gradec (1611): StLA,
Innerösterreichische Hofkammer, Sachab., 51/23 (Windischgraz), fol. 8–14; Slovenska Bistrica (1603): StLA, Land-
schaftliches Archiv, Hausgulden 1603/08, Nr. 259 (Windisch Feistritz); Bre‘ice (1585): StLA, Innerösterreichische
Hofkammer, K 104, U 37/2, Urbar Herrschaft Rann, fol. 2–10; Ormo‘ (1572): StLA, Landschaftliches Archiv,
Rauchgeld 1572–74, Nr. 286 (Herrschaft Friedau und Wildhaus).
25 Za leto 1752 gl. op. 17. Za obdobje okoli leta 1600: Ljubljana (1600): Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL),
Mesto Ljubljana, Cod. XVII, mestna dav~na knjiga 1600, {t. 1; Vi{nja Gora (1591): ARS, Mesto Vi{nja Gora, fasc.
IV, dav~ni register 1591; Kr{ko (1575): ARS, Terezijanski kataster za Kranjsko, RDA, N 141, Nr. 29, urbar 1575, s.
p.; Radovljica (1579): ARS, Imenjska knjiga za Kranjsko, urbar gospostva Radovljica 1579, pag. 123–138; Lo‘
(1573): ARS, Vicedomski urad za Kranjsko, {k. 95, I/54, lit. L XLI–8 (1573 jar etc. Vermergkht die hofstet in der
statt Laaß wie hernach volgt); Kranj (1569): ARS, Vicedomski urad za Kranjsko, {k. 127, I/72, lit. C VIII–10, pag.
732–751; Ko~evje (1574) po objavi danes izgubljenega urbarja: Peter Wolsegger, Das Urbarium der Herrschaft
Gottschee vom Jahre 1574, v: Mitteilungen des Musealvereins für Krain IV (1891), str. 154–158; Novo mesto
(1606): ARS, Vicedomski urad za Kranjsko, {k. 258, I/134, lit. R V–4, s. d. (Hienach vermerkht in specie die jenigen
gründt vnnd abgeprunen auch vnbewonndte heüser in der statt Ruedolfsswerdt etc.). Za pet kranjskih mest ne razpo-
lagamo z nobenim fiskalnim virom iz tega obdobja ali pa vir vsebuje premajhen vzorec populacije.
26 Pri prvem obdobju gre zgolj za pla~nike dajatev (83 zasebnikov) od gospostvu podvr‘enih zemlji{~, popisanih v
urbarju iz leta 1574. Vir upo{tevamo zaradi zadostne reprezentativnosti, saj so gospo{~inska zemlji{~a pred mestom v
poznej{em ~asu hasnovali domala vsi hi{ni gospodarji Ko~evja (prim. B. Golec, Dru‘ba (kot v op. 4), str. 632).
27 Pri prvem obdobju ne gre za pravi dav~ni seznam, temve~ za popis 184 delnih in popolnih pustot. Tolik{no
{tevilo predstavlja vsaj dve tretjini novome{kega hi{nega fonda, pri ~emer pa so bolje zastopani premo‘nej{i deli mesta.
Mesto 
 
Nem{ki priimki Slovenski priimki 
[tajerska24 Okoli 1600 
(1572-1612) 
1754 Okoli 1600 
(1572–1612) 
1754 
Maribor  52% (62,5%) 57,5% 14,5% (17,5%) 17% 
Ptuj  38% (59%) 57% 15% (24%) 17% 
Celje  32% (34,5%) 36,5% 48% (52%) 37% 
Sl. Gradec  46% (52%) 37% 26% (29,5%) 44% 
Sl. Bistrica  33% (34%) 31% 41% (43%) 50% 
Bre`ice  9% (10%) 20,5% 62% (72%) 66,5% 
Ormo`  2% (3%) 9% 41% (66%) 72,5% 
Kranjska25 Okoli 1600 
(1569–1606) 
1752 Okoli 1600 
(1569–1606) 
1752 
Ljubljana  32% (36,5%) 16,5% (20%) 41% (47,5%) 56,5% (49%) 
Lj.-mesto 41% (46%) 27% (27%) 33% (37,5%) 36% (36%) 
Lj.-predmestja 7% (9,5%) 7% (9%) 60% (77%) 74% (65%) 
Vi{nja Gora  12% (12%) 17% 79% (80%) 76% 
Kr{ko  20% (24%) 11% 55% (67%) 80% 
Radovljica  35% (36%) 21,5% 51% (53%) 56% 
Lo`  22% (24%) 4,5% 62% (66%) 91% 
Kranj  21% (23%) 19,5% 56% (62%) 67% 
Ko~evje26 65% (71%) 73,5% 18% (20%) 24% 
Novo mesto27 12% (13%) 18% 59% (66%) 67,5% 
Kostanjevica – 13% – 82% 
Metlika – 14% – 73% 
^rnomelj – 18% – 69% 
[kofja Loka – 12,5% – 82% 
Kamnik – 17% – 73% 
30 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
Pri vrednotenju etni~ne podobe mesta na podlagi dele‘ev nem{kih in slovenskih priimkov
nadalje ne smemo prezreti dejstva, da je bilo nemalo nem{kih in nem{ko zvene~ih priimkov,
zlasti bli‘e etni~ni meji in v sose{~ini jezikovnih otokov, precej raz{irjenih med slovenskim
kme~kim ‘ivljem, ki je mestom dajalo glavnino novega prebivalstva.29 Mnogi nosilci etimo-
lo{ko nem{kih priimkov tako ob priselitvi v mesto niso imeli ni~ skupnega z nem{ko etni~no
pripadnostjo in jezikom, statisti~no pa so vendarle dvignili v preglednici prikazane odstotke
nem{kih priimkov.
Za predstavo o etni~no–jezikovnih razmerah v posameznem mestu je nemajhnega pome-
na tudi vpra{anje, kje na socialni lestvici najdemo nosilce nem{kih in kje nosilce slovenskih
priimkov. Ker za ugotavljanje premo‘enjsko–socialnega statusa niti za sredo 18. stoletja ni-
mamo na voljo enotnih ali vsaj primerljivih meril,30 bi dal vsak poskus kvantificiranja preve~
negotove rezultate. O povezanosti tipa priimka in socialnega polo‘aja nosilca moremo tako
podati le zelo pav{alno oceno. Ponekod, zlasti v mestih z znatnim dele‘em nem{kih pri-
imkov obdav~encev, dajejo nem{ki priimki vtis ve~je zastopanosti med premo‘nej{imi kakor
v populaciji vseh obdav~encev,31 kar je ob velikanski demografski in kapitalski premo~i
nem{kega jezikovnega prostora nad slovenskim ne nazadnje tudi razumljivo.
Izra~unani odstotki tipov priimkov so uporabni predvsem za medmestne primerjave ter
spremljanje sprememb znotraj posameznega mesta. Pri tem je pomenljiva naslednja ugotovi-
tev. Primerjava dele‘ev slovenskih, nem{kih in drugih priimkov sredi 18. stoletja z dele‘i v
starej{ih dav~nih popisih je v ve~ini primerov pokazala majhne ali celo sploh zanemarljive
razlike. Tako je okvirno sliko stanja v posameznem mestu mogo~e s pridr‘ki aplicirati na
celotno obravnavano obdobje. [e zgovornej{a je druga temeljna ugotovitev raziskave, in
sicer o korelaciji med zastopanostjo priimkov na eni in jezikovno sliko mesta, kakr{no po-
dajajo narativni viri, na drugi strani. Jezikovna podoba prebivalstva, izpri~ana zlasti skozi
prizmo jezika cerkvenih pridig, se povsod sklada z dele‘em nem{kih oziroma slovenskih
priimkov.
Na podlagi obeh metod – poro~il o jezikovni praksi v javnosti in razmerij med tipi pri-
imkov – je mesta obravnavanega prostora glede na zunanjo jezikovno podobo mo~ shemat-
sko razvrstiti v tri tipe, ki si od manj k bolj zastopanim sledijo takole: 3 poudarjeno »nem{ka«,
4 »dvojezi~na« in 13 poudarjeno »slovenskih« mest.
^e se osredinimo na geografsko razporejenost navedenih treh tipov, se kot odlo~ilna lo~nica
poka‘e de‘elna pripadnost. Na Kranjskem premo~no prevladuje tip izrazito »slovenskega«
mesta; izjemi sta samo dve – poudarjeno »nem{ko« Ko~evje kot sredi{~e nem{kega agrarne-
ga otoka ter de‘elna prestolnica Ljubljana, ki sicer sodi v tip »dvojezi~nega« mesta, vendar
28 V Lo‘u (1573) z vsega 68 priimki je enozna~no nem{kih 15, od tega 6 Straußov, 2 Reinschla in 2 Mitteregger-
ja. V Radovljici (1579) s samo 37 priimki je enozna~no nem{kih 13, od tega po dva Dienstmana, Osteierja in
Gestmeierja.
29 O raz{irjenosti posameznih nem{kih priimkov gl. France Bezlaj, Za~asni slovar slovenskih priimkov, Ljublja-
na 1975.
30 Za {tajerska mesta (1754) se lahko opremo le na navedbo posameznikovega poklica in me{~anskega statusa,
za kranjska (1752) pa na vi{ino letnega dohodka od hi{e in pri ve~jih mestih kve~jemu {e na podatek o lokaciji hi{e
znotraj mesta.
31 V tem pogledu je ilustrativna Ljubljana, ki je bila zaradi svojega pomena gotovo poseben primer in najbolj
internacionalno mesto. Med 906 novosprejetimi me{~ani v polstoletju od 1720 do 1770 jih je namre~ kar 43% nosilo
nem{ki priimek, 39% slovenskega ter 12% nedolo~ljivega nem{ko–slovenskega (objava seznama novosprejetih
me{~anov: Oskar Gratzy, Laibachs Bürgerschaft von 1720 bis 1786, v: Mitteilungen des Musealvereins für Krain
XVI (1903), str. 70–88.
31ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
ohranja prevladujo~i »slovenski« zna~aj. Nasprotno imata na Spodnjem [tajerskem izrazito
»slovensko« podobo le obe obmejni miniaturni mesti Bre‘ice in Ormo‘, tri srednje velika
mesta – Celje, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec – so poudarjeno »dvojezi~na«, najve~ja
in hkrati najsevernej{a Maribor in Ptuj pa sodita v tip izrazito »nem{kih« mest.
Naj razlike med de‘elama ponazorimo {e statisti~no – z dele‘i nem{kih in slovenskih
priimkov med hi{nimi gospodarji sredi 18. stoletja. V kranjskih mestih zna{a dele‘ enozna~no
nem{kih priimkov v povpre~ju le slabo petino (19,5%, brez Ko~evja 15,5%), na Spodnjem
[tajerskem pa dobro tretjino (36%). Regionalne razlike so {e opaznej{e pri odstotkih enozna~no
slovenskih priimkov. V kranjskih mestih jih je v povpre~ju dobri dve tretjini (69%, brez
Ko~evja 73%), v {tajerskih le dobri dve petini (43%).
Oglejmo si posamezne tipe mest {e pobli‘e. V prvi tip sodijo tri navzven prete‘no nem{ka
mesta – Ko~evje, Maribor in Ptuj, v katerih med posestni{kim slojem mo~no prevladuje nem{ki
etni~ni element. V Ko~evju, kjer je bilo sredi 18. stoletja nem{kih skoraj tri ~etrtine rodbinskih
imen hi{nih posestnikov in le slaba ~etrtina slovenskih, je v cerkvi izpri~ana samo raba nem{~ine.32
Pri tem velja poudariti, da je spri~o posebnosti ko~evskega govora, t. i. »Gottscheer Sprache«,
duhov{~ina praviloma izhajala iz doma~ega okolja.33 Ko~evje lahko tako, upo{tevaje njegovo
posebnost, ozna~imo kot najbolj nem{ko mesto, k ~emur sta najve~ prispevala nem{ko kme~ko
zaledje mesta in mo~na zaprtost ko~evskega jezikovnega otoka navzven.34
Nekoliko druga~no etni~no in jezikovno stanje sre~amo v Mariboru in na Ptuju, ki sredi 18.
stoletja izkazujeta blizu tri petine nem{kih in le {estino slovenskih priimkov, podobna zastopa-
nost rodbinskih imen pa je izpri~ana tudi v zadnji tretjini 16. stoletja. Pri obeh je temu ustrezno
‘e za prvo polovico 16. stoletja zaslediti jasno prevlado nem{kih pridig nad slovenskimi. Tako
mariborski me{~ani okoli leta 1537 niso bili zadovoljni samo z enim nem{kim in enim sloven-
skim pridigarjem, ampak so zahtevali vzpostavitev prej{njega stanja, ko sta ob slovenskem
pridigarju delovala dva nem{ka.35 Na Ptuju je bila Slovencem v istem ~asu namenjena predmestna
cerkev sv. O‘bolta, v ‘upnijski cerkvi oziroma v mestu pa so bile slovenske pridige izjemoma,
potem ko so predmestno cerkev leta 1532 po‘gali Turki.36 Tudi pozneje so na Ptuju slovensko
32 Gori{ki nad{kof grof Attems je Ko~evce ob vizitaciji leta 1761 nagovoril samo v nem{~ini (Archivio Arcive-
scovile di Gorizia, Visitatio 1761, Sign. 15 (30), fol. 68, po fotokopijah dr. A. O‘ingerja v [kofijskem arhivu Mari-
bor). Iz leta 1628 pa poznamo zahtevo, da morata bodo~a ko~evska kaplana obvladati nem{ki jezik (Majda Smole,
Vicedomski urad za Kranjsko 13. stol.–1747, 2. del: Cerkvene zadeve Lit. G (Publikacije Arhiva SR Slovenije,
Serija Arhivi dr‘avnih in samoupravnih organov in oblastev, Zvezek 4), Ljubljana 1988, str. 33).
33 O izvoru duhovnikov ko~evske ‘upnije prim predvsem: M. Smole, Vicedomski urad, 2. del (kot v op. 32) str. 29
sl., 187 sl., 246 sl.; Archivio Arcivescovile di Gorizia, Visitatio 1761, Sign. 15 (30), fol. 64; Fran~i{ek Pokorn, [emati-
zem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nad{kofiji l. 1788, Ljubljana 1908, str. 176–185; Heinrich Georg Hoff,
Historisch–statistisch–topographisches Gemälde vom Herzogthume Krain und demselben einverleibten Istrien, Zweyter
Theil, Laibach 1808, str. 99. O pomanjkanju doma~ih duhovnikov in te‘avah zaradi t.i. »Gottscheer Sprache« gl.
Nad{kofijski arhiv Ljubljana, [AL/@, fasc. 116, Ko~evje (1701–1830), npr. 5. 11. 1794, 23. 11. 1794, 21. 2. 1820.
34 Zaprtost Ko~evske in mesta Ko~evje poleg tipi~no ko~evskih priimkov potrjujejo poro~ne mati~ne knjige. V
obdobju 1671–1760 si je kar 57% mestnih mladoporo~encev izbralo partnerja iz doma~ega mesta, od preostalih 43%
pa dve tretjini (66%) v doma~i ‘upniji, le slaba ~etrtina (23%) drugod na Kranjskem in dobra desetina (11%) na
nem{kem govornem podro~ju, kar je mo~no druga~na slika kot pri drugih sedmih mestih spodnjega dela Kranjske
(B. Golec, Dru‘ba (kot v op. 4), str. 795–796).
35 Jo‘e Mlinari~, @upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru pod jurisdikcijo salzbur{ke nad{kofije XII. stoletje –
1786, v: Zbornik ob 750–letnici mariborske {kofije 1228–1978, Maribor 1978, str. 143; prim. tudi Jo‘e Mlinari~,
@upnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru do jo‘efinske dobe, v: Maribor skozi stoletja. Razprave I, Maribor 1991,
str. 460.
36 Anton Klasinc, Arhiv mesta Ptuja, v: Poetovio–Ptuj 69–1969. Zbornik razprav ob tiso~devetstoletnici, Mari-
bor 1969, str. 72–73.
32 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
redno {e naprej pridigali v predmestju37 in le tu in tam v kak{ni manj{i cerkvi v obzidanem
mestu.38 V enako smer je {el razvoj v Mariboru, kjer je redno slovensko pridiganje sredi 18.
stoletja prav tako ‘ivelo samo {e zunaj mestnega obzidja. Potem ko je bilo nedeljske in prazni~ne
slovenske pridige sredi 17. stoletja – so~asno z nem{kimi v ‘upnijski cerkvi – mogo~e poslu{ati
zunaj na pokopali{~u oziroma pozimi v {pitalski cerkvi, so jih namre~ pozneje prenesli v pred-
mestno cerkev, v ‘upnijski cerkvi pa sta ostali izklju~no nem{ka pridiga in kateheza.39 Nazad-
nje so v ~asu jo‘efinskih reform v obeh obdravskih mestih potrdili nem{ko-slovensko lo~itev
tudi na cerkvenoupravnem podro~ju, in sicer z ustanovitvijo posebne slovenske predmestne
‘upnije (windische Pfarre).40
Manj prisotna je bila nem{~ina v {tirih mestih, uvr{~enih v tip dvojezi~nih mest, vendar
pri slednjih ne smemo prezreti vtisa o mo~nej{i zastopanosti nem{kega elementa v gospodar-
sko in politi~no vodilnem delu prebivalstva. Ta je imel tako ve~jo te‘o pri odlo~anju o vlogi
jezikov v javnem ‘ivljenju, kot bi mu pripadala glede na njegovo {tevil~no zastopanost.
Za Ljubljano, edinega predstavnika tega tipa mest na Kranjskem, v obravnavani dobi vsa
znana poro~ila o govorjenih jezikih na prvem mestu navajajo sloven{~ino, za njo nem{~ino in
nekatera tudi italijan{~ino, raz{irjeno med plemi~i in trgovci.41 Cerkvena raba nem{kega jezika
je tu ‘e v prvi polovici 16. stoletja opazno zaostajala za rabo sloven{~ine. V stolnici so prva
znana nem{ka pridigarja formalno nastavili leta 1533, in sicer z utemeljitvijo, da se zaradi
priseljevanja pove~uje {tevilo nem{kih trgovcev in obrtnikov.42 Leta 1561 je veljalo pravilo,
da so v mestu ob nedeljah in praznikih {tiri pridige, od tega tri slovenske in ena nem{ka,43 po
letu 1600 in {e posebej v 18. stoletju pa se mno‘ijo poro~ila o slabi obiskanosti nem{kih
pridig, za katere je sicer poleg {kofijske duhov{~ine skrbela tudi ve~ina redovnih skupnosti.44
Povedano torej predvideva zmanj{anje nem{kega dela ljubljanskega prebivalstva v korist
slovenskega. ^e bi sodili po priimkih, je bil upad nem{kega elementa sploh zelo velik. Potem
ko je pri obdav~encih pod mestno jurisdikcijo dele‘ enozna~no nem{kih priimkov zna{al leta
37 Prim. J. Mlinari~, @upnije (kot v op. 11), str. 16, 168, 359; prim. J. Mlinari~, Prizadevanje (kot v op. 11),
str. 43, 81, 155; prim. Jo‘e Mlinari~, Zgodovina samostana od ustanovitve do 1800, v: Minoritski samostan na Ptuju
1239–1989, Ptuj–Celje 1989, str. 89, 113.
38 Iz leta 1545 imamo podatek, da je redno slovensko pridigal (das Wort Gottes windisch gepredigt) dominikan-
ski prior, v samostanu sicer edini Nemec (!) (Marija Hernja Masten, Vpisna knjiga me{~anov mesta Ptuja 1684–
1917 (Zgodovinski arhiv Ptuj. Viri 1), Ptuj 1995, str. 13), iz leta 1617 pa je podatek o slovenskih nedeljskih pridigah
za varovance me{~anskega {pitala (J. Mlinari~, Prizadevanje (kot v op. 11), str. 155).
39 Prim. J. Mlinari~, @upnije (kot v op. 11), str. 16, 58, 147–149, 151–152, 155, 333, 353; J. Mlinari~, @upnija
sv. Janeza Krstnika, 1978 (kot v op. 35), str. 162, 170, 171, 175, 176, 181, 183; J. Mlinari~, @upnija sv. Janeza
Krstnika, 1991 (kot v op. 35), str. 468, 471, 473, 475.
40 Prim. J. Mlinari~, @upnija sv. Janeza Krstnika, 1991 (kot v op. 35), str. 475–476; Anton O‘inger, Prafara sv.
Jurija na Ptuju, mati ‘upnij h~era, v: Ptujska ‘upnijska cerkev sv. Jurija. Zbornik znanstvenega simpozija ob prazno-
vanju 1150. obletnice posvetitve mestne cerkve in 850. obletnice »Konradove cerkve«, Ptuj 1998, str. 141–142;
J. Mlinari~, Zgodovina samostana (kot v op. 37), str. 123–125; prim. tudi Carl Schmutz, Historisch–Topographi-
sches Lexicon von Steyermark, Zweÿter Theil, Gratz 1822, str. 488; Dritter Theil, Gratz 1822, str. 121.
41 Npr. potopisec Hugon Blotius 1571–1574, ki jasno spri~uje jezikovno razli~nost med Slovenj Gradcem in
Ljubljano (France Stele, Potovanje skozi Slovenijo v l. 1571 in 1574, v: Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo 20
(1939), str. 307), pape‘ev vojak Matija iz Kranja (Ivan Vrhovnik, Sloven{~ina v ljubljanskih cerkvah, v: Kronika
slovenskih mest I (1934), str. 37) ter J. W. Valvasor (Die Ehre XI (kot v op. 5), str. 708).
42 Lilijana @nidar{i~ Golec, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske {kofije do tridentinskega koncila (Acta
ecclesiastica Sloveniae 22), Ljubljana 2001, str. 66, 335. Prim. tudi I. Vrhovnik, Sloven{~ina (kot v op. 41), str. 35–36.
43 M. Golia, Slovenica I (kot. v op. 7), v: Slavisti~na revija XI (1958), str. 131.
44 Prim. I. Vrhovnik, Sloven{~ina (kot v op. 41), str. 37–39.
33ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
45 Z ugotovljenim dele‘em nem{kih priimkov (32%) je primerljiv podatek, da je v letih 1578–1593 med prote-
stanti, ki so se v Ljubljani udele‘evali cerkvenih opravil, odstotek nem{kih vernikov prav tako zna{al okoli tretjino;
slovenskih vernikov je bilo dve tretjini, pri ~emer naj bi bile okoli leta 1580 protestantske pribli‘no tri ~etrtine
ljubljanskega prebivalstva (Vlado Valen~i~, Etni~na struktura ljubljanskega prebivalstva v ~asu protestantizma, v:
Kronika 16 (1968), str. 137–138).
46 Med letoma 1600 in 1752 se je dele‘ plemi{kih oz. poplemenitenih hi{nih posestnikov v celotni Ljubljani
skupaj s predmestji potrojil: s 4% se je dvignil na 12% oz. na 13%, upo{tevaje samo obmo~je stare mestne posesti.
Vendar pa je bil dejanski dele‘ plemi{kega ‘ivlja neprimerno ni‘ji kot dele‘ plemi~ev med hi{nimi posestniki, saj je
terezijansko ljudsko {tetje med stalnimi prebivalci mesta ugotovilo le 3,04% plemi{kih oseb (Vlado Valen~i~, Prebi-
valstvo Ljubljane (kot v op. 19), str. 197).
47 Leta 1650–51: 44% slovenskih, 29% nem{kih; leta 1700: 45% slovenskih, 19% nem{kih. – ZAL, Mesto
Ljubljana, Cod. XVII, mestne dav~ne knjige za leta 1650 ({t. 34a, 34b), 1651 (35a) in 1700 ({t. 81).
48 Leta 1650–51: 35%, leta 1700: 23% (gl. op. 47).
49 Gl. op. 19.
50 Tudi v prvi tretjini 18. stoletja je bilo razmerje nem{kih in slovenskih priimkov obdav~encev zelo uravno-
te‘eno; leta 1711: 35,5% slovenskih in 37,5% nem{kih, leta 1732: 36,5% slovenskih in 37,5% nem{kih (Zgodovin-
ski arhiv Celje, Mestni magistrat Celje, {k. 33).
51 Leta 1691 sta nem{ki oz. slovenski priimek nosila povsem enaka dele‘a mestnih obdav~encev (43%), leta
1698 pa je zna{alo razmerje 46,5% : 38% v korist slovenskih priimkov (StLA, Landschaftliches Archiv, Sch. 327,
Heft 1140).
52 F. Stele, Potovanje (kot v op. 41), str. 305.
1600 skoraj tretjino (32%),45 je namre~ sredi 18. stoletja (1752) nosil nem{ki priimek le {e
vsak {esti hi{ni posestnik (16,5%) oziroma vsak peti (20%), ~e upo{tevamo samo prvotno
obmo~je mestne jurisdikcije. V resnici je bilo statisti~no zmanj{anje nem{kih rodbinskih
imen v precej{nji meri posledica nara{~ajo~ega dele‘a kategorije plemi{kih in poplemenite-
nih hi{nih posestnikov, med katerimi zasledimo znaten odstotek prvotno nem{kih.46 Za manj
kot bi pri~akovali glede na upad nem{kih priimkov, se je v istem ~asovnem razponu 1600–
1752 pove~al odstotek nedvoumno slovenskih priimkov, in sicer na starih mestnih tleh z 41%
na slabo polovico (49%) oziroma na 56,5% v celotnem – raz{irjenem mestu.47 Izrazito slo-
venska so bila zlasti vsa ljubljanska predmestja, medtem ko smo v obzidanem mestu leta
1752 {e vedno na{teli nad ~etrtino nem{kih priimkov (27%)48 ob samo dobri tretjini (36%)
slovenskih in visokem dele‘u plemi{kih (18%). Toda ravno pri Ljubljani zahteva presojanje
dele‘ev priimkov posebno previdnost; zaradi ve~je gostote prebivalcev na hi{o in {tevilnih
najemnikov so namre~ priimki hi{nih posestnikov precej manj zanesljiv pokazatelj etni~ne
strukture mestnega prebivalstva kot pri drugih mestih.49
V treh {tajerskih predstavnikih tipa dvojezi~nih mest – v Slovenski Bistrici, Slovenj Gradcu
in Celju – je bilo razmerje nem{kih in slovenskih priimkov v primerjavi z Ljubljano bolj
uravnote‘eno. Dele‘i nem{kih so se sredi 18. stoletja povsod gibali okoli tretjine (31–37%),
dele‘i slovenskih pa med dobro tretjino in polovico (37–50%). ^e navedene {tevilke prime-
rjamo s stanjem okoli leta 1600, je sicer zaslediti dolo~en upad dele‘a slovenskih rodbinskih
imen v Celju, vendar ne hkrati tudi pove~anja dele‘a nem{kih.50 Najopaznej{i premik je
zabele‘il Slovenj Gradec, in sicer tako pri slovenskih kot pri nem{kih rodbinskih imenih.
Odstotek slovenskih priimkov hi{nih posestnikov se je namre~ iz ob~utne podrejenosti
nem{kim v za~etku 17. stoletja (26 : 46%) prevesil do srede 18. stoletja v njihovo rahlo
prednost (44 : 37%), ki jo dav~ni popisi bele‘ijo ‘e konec 17. stoletja.51
Kot posredno potrjujejo poro~ila o cerkveni rabi jezikov, se je slovenski etni~ni element
od 16. stoletja o~itno res okrepil na ra~un nem{kega, kar utegne biti ena od posledic zmanj{anja
gospodarskega pomena Slovenj Gradca. Po pri~evanju dunajskega potopisca Blotiusa iz
70-ih let 16. stoletja so v mestu tedaj poznali le nem{ko pridigo, slovenska pa je ‘ivela samo
v predmestju,52 tj. v ‘upnijski cerkvi v Starem trgu. Izmenjavanje ene in druge pridige vsako
34 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
53 Prim. J. Vrhovnik, Nekaj o slovenskih pridigah v Slovenjgradcu, ^ZN XVII (1922), str. 33–34.
54 N[AL, Vizitacije, fasc. 5, vizitacija 1734, 10. 7. 1734; prim. J. Vrhovnik, Nekaj o slovenskih (kot v op. 53),
str. 35.
55 J. Vrhovnik, Nekaj o slovenskih (kot v op. 53), str. 35.
56 Janez Höfler, Trije popisi cerkva in kapel na Kranjskem in Slovenskem [tajerskem s konca 16. stoletja. Drei
Verzeichnisse der Kirchen und Kapellen in Krain und Slowenischer Steiermark aus dem Ende des 16. Jahrhunderts
(Viri za zgodovino Slovencev, Knjiga {esta), Ljubljana 1982, str. 64, 65.
57 Anton O‘inger, Vizitacijski zapisniki (kot v op. 11), str. 147, 462, 653, 780. O rabi jezikov v Cerkvi prim. tudi
M. Benedik – A. Kralj, Kapucini (kot v op. 11), str. 24.
58 Najzgodnej{i podatek o redni nem{ki pridigi pri minoritih je {ele iz leta 1760 (A. O‘inger, Vizitacijski zapis-
niki, str. 30, 535), vendar je {lo nedvomno za starej{o prakso, saj so me{~ani ob ukinitivi samostana zatrjevali, da so
njihovi predniki samostan ustanovili (1614) za nem{ko bogoslu‘je (Jo‘e Koropec, Mesto Slovenska Bistrica v 18.
stoletju, v: Zbornik ob~ine Slovenska Bistrica II, 1990, str. 67). O minoritskem samostanu v Slovenski Bistrici prim.
J. Koropec, Svet okoli Slovenske Bistrice do leta 1700, v: Zbornik ob~ine Slovenska Bistrica I, Slovenska Bistrica
1983, str. 134–135.
59 Prim. J. Koropec, Mesto Slovenska Bistrica (kot v op. 58), str. 67–68.
60 Gl. op. 11. – Zanimiv primer je [kofja Loka, za katero ni nobenih poro~il o uporabi nem{~ine v mestnih
cerkvah, so pa redne nem{ke pridige do srede 17. stoletja izpri~ane v ‘upnijski cerkvi v Stari Loki, kamor je spadal
mestni vikariat [kofja Loka; namenjene so bile okoli{kemu nem{ko govore~emu kme~kemu ‘ivlju, ki se je v nasle-
dnjem stoletju dokon~no asimiliralo (prim. Pavle Blaznik, [kofja Loka in lo{ko gospostvo (973–1803), [kofja Loka
1973, str. 335).
drugo nedeljo je v mestni subvikariatni cerkvi prvi~ izpri~ano za ~as pred vizitacijo leta
1652, ~emur pa je vsaj prehodno sledilo spet samo nem{ko pridiganje. Da so bile pridige v
mestu nekdaj resni~no izklju~no nem{ke, so potrdili tudi sami (vodilni) me{~ani leta 1697,
ko so se prito‘evali, da je zdaj v mestni cerkvi na veselje okoli{kih kmetov ve~ slovenskih kot
nem{kih pridig.53 V prvi polovici 18. stoletja so v mestu slej ko prej uravnote‘eno pridigali v
obeh jezikih, pri ~emer se je mestno predstojni{tvo leta 1734 zavzemalo, naj bo osrednja
nedeljska in prazni~na pridiga nem{ka,54 iz {estdesetih let pa imamo verodostojno poro~ilo o
slabem obisku in posledi~nem opu{~anju nem{kih pridig ob dolo~enih nedeljah v letu.55
Z manj podatki o rabi jezikov v cerkvi razpolagamo za Celje in zlasti za Slovensko Bistri-
co, pri kateri najbolj pogre{amo poro~ila iz zgodnej{e dobe. V obeh mestih je prednostni
polo‘aj vseskozi ohranjala sloven{~ina, kar pa je presojati tudi v lu~i dejstva, da sta bila
‘upnijska sede‘a, druga~e kot pri Slovenj Gradcu, v samem mestu in da sta obe ‘upniji
vklju~evali slovensko pode‘elsko okolico. Tako je imel celjski mestni ‘upnik konec 16. sto-
letja nem{kega in slovenskega pridigarja,56 sredi 18. stoletja pa se poleg nem{ke in pogostej{e
slovenske pridige omenja izklju~no le slovenska kateheza.57 V manj{i Slovenski Bistrici, kjer
je bil dele‘ enozna~no nem{kih priimkov – slaba tretjina – tako v za~etku 17. kot sredi 18.
stoletja sicer le malo ni‘ji kot v Celju, je imela nem{~ina manj veljave v ‘upnijski pastorali,
a so zato za nem{ke pridige v samostanski cerkvi skrbeli minoriti, priseljeni v za~etku 17.
stoletja iz Celja.58 Nem{ko pridiganje je postalo obveznost ‘upnijske duhov{~ine {ele z uki-
nitvijo samostana v jo‘efinski dobi.59
Ostane nam {e pogled na tretji tip, tj. na izrazito slovenska mesta. Na Kranjskem se jih je
mednje uvr{~alo kar 11 od 13, na Spodnjem [tajerskem pa le obe obmejni mesteci. Dejstvo,
da v nobenem niso izpri~ane redne nem{ke pridige,60 niti najmanj ne presene~a, ~e analizira-
mo priimke hi{nih posestnikov. Sredi 18. stoletja se je namre~ dele‘ enozna~no nem{kih
rodbinskih imen gibal v razponu med manj kot 5% pri Lo‘u in nekaj ve~ kot 20% pri Bre‘icah
in Radovljici, dele‘ slovenskih pa – z izjemo male Radovljice (56%) – med dvema tretjinama
in dobrimi 90%. V tem tipu mest nem{ko govore~a manj{ina ni mogla priti do izraza, saj so
jo sestavljale malo{tevilne dru‘ine ali celo zgolj priseljeni posamezniki, za katerimi so pogo-
35ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
61 Podobno so za priseljenci ostajali slovenski priimki v mestih nem{kega dela [tajerske; takih je bilo, denimo,
v za~etku 18. stoletja med hi{nimi posestniki Knittelfelda blizu desetina (!) (StLA, Landschaftliches Archiv, Herd-
steuer 1705/09, St. 6, Stadt Knittelfeld, 13. 12. 1706).
62 Prim. August Dimitz, Urkunden zur Geschichte der Reformation in Krain aus den Jahren 1540 bis 1634, v:
Mittheilungen des historischen Vereins für Krain XXII (1867), str. 82, 83, 96, 97.
63 Sergij Vilfan, Poro~ilo o kontroli kr~marskih meril iz leta 1579, v: Kronika 36 (1988), str. 241; prim. tudi
S. Vilfan, Pravna zgodovina (kot v op. 9), str. 459.
64 Po besedah de‘elnega vicedoma je bil nem{~ine neve{~ Nikolaj Durlach (Duelacher), ljubljanski mestni
sodnik v letih 1587–1595 (A. Dimitz, Urkunden zur Geschichte (kot v op. 62), str. 82), v za~etku 17. stoletja pa
Janez Kumberger, sodnik s prav tako nem{ko zvene~im priimkom, ni znal (nem{ko) brati (A. Kaspret, Aus dem
Tagebuche eines krainischen Edelmannes (1606–1608), v: Mitteilungen des Musealvereins für Krain VIII (1895),
str. 61). Prim. tudi Boris Golec, »Butale so vas, pa ji pravijo mesto«. Butalstvo spodnjekranjske purgarije v predraz-
svetljenski dobi, v: Zgodovina za vse IV (1997), {t. 2, str. 38.
65 V tem pogledu so zgovorna poro~ila iz {tirih dolenjskih mest v prvih dveh desetletjih 18. stoletja: v Metliki
zna poleg mestnega sodnika brati in pisati nekaj mo‘, v ^rnomlju sodnik in pisar, v Vi{nji Gori od vseh me{~anov
samo sodnik in v najmanj{i Kostanjevici celo samo pisar (B. Golec, Butale so vas (kot v op. 64), str. 38). Razumljivo
je torej, zakaj se je Vi{njan Matija Kuntara leta 1739 samov{e~no naslovil kot »der teütschen sprach kündiger bür-
ger« (ARS, Vic. A., {k. 285, I/145, lit. W I–14, predstavljeno 26. 6. 1739)
66 Prim. A. Svetina, Metlika. Dve razpravi iz pravne zgodovine mesta in okolice, Ljubljana 1944, str. 16; Boris
Golec, Iz zgodovine pisarni{ke sloven{~ine v 1. polovici 18. stoletja, v: Arhivi XXIV (2001), str. 108.
67 Znani slovenski uradni zapisi mestne provenience izvirajo iz Ljubljane, Kamnika, Kranja, Lo‘a, Vi{nje Gore,
Metlike in Ormo‘a. Pregled besedil z napotki na nahajali{~a in objave gl. zlasti v: J. Koruza: O zapisanih primerkih
(kot v op. 8), str. 198, 245–246, 248, 250; prim. tudi Ema Umek (ur.), Iz roda v rod. Pri~evanja o slovenskem jeziku
(Publikacije Arhiva SR Slovenije, Katalogi, Zvezek 5), Ljubljana 1982, str. 23, 31, 33, 48, 50, 51, 56; za Ormo‘:
Anton Klasinc, Ormo‘ skozi stoletja v lu~i arhivskih virov, v: Ormo‘ skozi stoletja, Maribor 1973, str. 76; za Metliko:
Modest Golia, Slovenica v spisih metli{kega ~evljarskega ceha, v: Z^ V (1951), str. 214–222.
68 O priseljevanju Italijanov gl. Ferdo Gestrin, Italijani v slovenskih de‘elah od 13. do 17. stoletja, v: Z^ 35
(1981), str. 223 sl.
69 Ljubljani sta po dele‘u italijanskih priimkov med hi{nimi posestniki sledila Celje (4,1%) in Maribor (3,4%).
70 M. Golia, Slovenica I (kot v op. 7), str. 133. Vsaj ob~asne, ~e ‘e ne redne italijanske pridige so bile v Ljubljani
‘e pred letom 1547 (prim. I. Vrhovnik, Sloven{~ina (kot v op. 41), str. 36; L. @nidar{i~–Golec, Duhovniki kranjskega
dela ljubljanske {kofije do tridentinskega koncila (Acta ecclesiastica Sloveniae 22), Ljubljana 2001, str. 145, op. 609;
Anton Svetina, Protestantizem v Ljubljani, v: II. Trubarjev zbornik, Ljubljana 1952, str. 161).
sto ‘e v eni ali dveh generacijah ostali le {e tuje zvene~i priimki, ki dajejo vtis ve~je nem{ke
navzo~nosti od dejanske.61
Obvladovanje nem{kega jezika med prebivalstvom je bilo v tem tipu mest slabo raz{irjeno,
kar velja zlasti za zgodnej{i ~as. Tako imamo iz dobe reformacije in protireformacije ve~ poro~il
o neznanju nem{~ine med vodilnimi me{~ani oziroma o njenem obvladovanju kot ve{~ini.62 V
tem ~asu nem{~ine neve{~ih sodnikov ne zasledimo samo v malo pomembnih mestecih, ampak
tudi v [kofji Loki63 in dva celo v Ljubljani.64 Poro~ila, ki pri mestnih funkcionarjih izpostav-
ljajo neobvladovanje branja in pisanja ter z njima povezano neznanje nem{~ine, sre~ujemo nato
pri manj{ih kranjskih mestih {e globoko v 18. stoletje.65 V takih pogojih se je moralo celotno
mestno javno ‘ivljenje odvijati v sloven{~ini, ~eprav se je vse zapisovalo nem{ko. Iz zapisane
nem{~ine so, kot pri~ajo viri, spet tolma~ili v govorjeno slovensko besedo, in to ne le navadnim
ljudem, temve~ tudi ve~ini v mestnem svetu.66 Tako ne presene~a, da so se redki primerki
slovenskih uradnih besedil ohranili zgolj iz izrazito slovenskih mest ter iz Ljubljane.67
Podobno usodo kot nem{ki pri{leki v tipu izrazito slovenskih mest so spri~o jezikovno nesti-
mulativnega okolja povsod do‘ivljali tretjejezi~ni priseljenci. Analiza priimkov samo potrjuje
znano dejstvo, da je bilo med njimi dale~ najve~ Italijanov.68 Tako je italijanske priimke sredi 18.
stoletja (1752–1754) zaslediti pri hi{nih posestnikih v polovici obravnavanih mest, od tega najve~
v Ljubljani, kjer se je njihov odstotek med hi{nimi posestniki bli‘al dvajsetini (4,8%).69 Edinole
v kranjski prestolnici je izpri~ano tudi redno nedeljsko pridiganje v italijan{~ini, in sicer sredi 17.
stoletja, ko je priseljevanje iz italijanskih de‘el do‘ivljalo svoj zadnji vrhunec.70
36 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
71 Iz podatkov N. Weissa (Die Bürger (kot v op. 2), str. 38–45) o potencialnem in mestoma tudi dejanskem
krajevnem izvoru mariborskih me{~anov do 1600 je mogo~e izra~unati, da je ~etrtina (25%) izvirala iz neposredne-
ga mestnega zaledja (Umland) in slaba polovica (49%) iz dana{njega slovenskega prostora, vklju~no z mesti.
72 Izra~unano po objavljenih podatkih v: Anto{a Leskovec, Politi~ni in kulturni razvoj Maribora 1752–1850, v:
Maribor skozi stoletja, Razprave I, Maribor 1991, str. 195–197.
73 Zgodovinski arhiv v Ptuju, Arhiv mesta Ormo‘, {k. 1, Popis prebivalstva mesta Ormo‘ 1724. – Od 58 mo{kih
hi{nih gospodarjev jih ima nem{ki oz. nem{ko zvene~i priimek blizu dve petini (22 ali 38%). Etni~nih Nemcev je
bilo v resnici v najbolj{em primeru dobra ~etrtina (16 ali 27,5%), od teh pa se jih je samo 8 ali 14% priselilo iz
nem{kega prostora, med njimi dva iz ~e{kih de‘el, preostali pa iz spodnje{tajerskih mest in trgov, vklju~no z Or-
mo‘em.
Mo‘nost ohranjanja iz roda v rod je pri nem{~ini v razliko od italijan{~ine temeljila na
druga~nih, neprimerno ugodnej{ih osnovah, kakr{ni sta bili zlasti dr‘avni okvir in dru‘bena
veljava nem{kega jezika. Osnovni pogoj, brez katerega nem{~ina v zgodnjem novem veku v
nobenem mestu ne bi mogla sama po sebi prodreti na vidnej{e mesto, pa je vendarle predstav-
ljala {ele zadostna kriti~na masa nem{ko govore~ega ‘ivlja, povezana s stalnim pritokom
nem{kega etni~nega elementa.
Za ponazoritev povedanega si na primeru dveh {tajerskih obdravskih mest oglejmo, kako
je razli~na intenzivnost priseljevanja iz nem{kega prostora ohranjala na eni strani poudarjeno
nem{ko zunanjo podobo Maribora ter na drugi slovenski zna~aj malega Ormo‘a. Kot ka‘ejo
rezultati raziskav o izvoru mariborskih me{~anov do leta 1600, jih je ‘e tedaj iz krajev sever-
no od slovenske etni~ne meje prihajala ve~ kot polovica.71 Zanesljivej{i in {e zgovornej{i so
podatki za poznej{i ~as: tako je bilo v ~asu od 1762 do 1836 med vsemi novosprejetimi
me{~ani Maribora nad 70% priseljencev, od tega samo ~etrtina iz dana{njega slovenskega
prostora (25%), iz nem{kih de‘el pa dobra polovica (55%) ali dobri dve tretjini (69,5%),
upo{tevaje tudi dvojezi~ne ~e{ke de‘ele in Koro{ko.72 V pogledu krajevnega izvora prebi-
valstva razpolagamo za Ormo‘ z naravnost edinstvenim virom – zasebnim popisom mestnih
prebivalcev iz leta 1724, ki navaja krajevno poreklo domala sleherne odrasle osebe v mestu.73
^e se omejimo samo na hi{ne gospodarje, jih je od skupno 68, od tega 10 ‘ensk, izviralo iz
nem{kih krajev le sedem ali ena desetina (10,3%) ter dva iz ~e{kih de‘el.
Predstavljeni prikaz jezikovne podobe mest, utemeljen na analizi priimkovnega fonda
hi{nih posestnikov in poro~il o javni rabi jezikov, je razumljivo zelo shemati~en. Jezikovne
razmere in z njimi povezane navade v mestnih okoljih predstavljajo namre~ precej
kompleksnej{o problematiko. Marsikje je bila, denimo, raz{irjen pojav funkcijska dvo- in
ve~jezi~nost, kar nas nujno privede na podro~je sociolingvistike oz. mikrosociolingvistike,
ki pa ga moramo spri~o pi~le dokumentiranosti pustiti ob strani. Sklepamo lahko, da so se
glede javne rabe jezikov v vsakem mestu vzpostavila lastna pravila, ki so jim v najve~ji meri
dajali ton me{~ani, mo~an podton ni‘ji sloji, nadalje lokalna tradicija, interakcija z mestno
okolico in kon~no tujci. Posameznikovo jezikovno obna{anje so poleg samega obvladovanja
jezikov narekovali {e potreba, krajevna praksa ter uporabnost v razli~nih jezikovnih situa-
cijah in mikrookoljih, za~en{i z dru‘inskim. Jezik tako ni bil vezan samo na osebo ali skupi-
no, temve~ tudi ali celo predvsem na jezikovno situacijo, pri ~emer seveda ne smemo poza-
biti na medjezikovne interference, zagotovo najbolj opazne v adaptirani nem{ki, a tudi v
lokalno nem{~ino prevzeti slovenski leksiki.
V splo{nem pa lahko sklenemo, da je v obravnavanih mestih, ki so bila vsa razen Ko~evja
obdana s slovensko okolico, posameznik la‘e shajal brez znanja nem{~ine kakor brez
sloven{~ine. Zavoljo objektivnih okoli{~in so namre~ tudi v mestih s poudarjeno nem{kim
zna~ajem skoraj vsi doma~ini vsaj za silo obvladali slovensko, o ~emer obstajajo pri~evanja
sodobnikov za Maribor prve polovice 19. stoletja, tj. v ~asu, ko je bil jezik sicer ‘e izrazito
37ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 57 • 2003 • 1–2 (127)
74 A. Leskovec (Politi~ni (kot v op. 72) str. 199, 210) se sklicuje na pri~evanja D. Trstenjaka, R. Puffa in A.
Krempla; slednji je jezikovno znanje Maribor~anov ozna~il kot »notslowenisch«. Prim. tudi Janez Cvirn, Trdnjavski
trikotnik. Politi~na orientacija Nemcev na Spodnjem [tajerskem (1861–1914), str. 10–12.
75 F. Stele, Potovanje (kot v op. 41), str. 305.
76 N[AL, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 52/9, pag. 26; prim. J. Vrhovnik, Nekaj o slovenskih (kot v op. 41),
str. 33.
77 Zavrnitev kandidata za mestnega pisarja zaradi neznanja »der windischen Sprach« ne sre~amo konec 16.
stoletja le v izrazito slovenski Metliki (A. Dimitz, Urkunden zur Geschichte (kot v op. 62), str. 97), temve~ tudi v
tedaj zelo nem{kem Slovenj Gradcu, in sicer z utemeljitvijo: »sintemallen er der windischen sprachen, so bei uns
gengig (!), unerfahren« (Josip Mravljak, Protestantizem v Slovenjem Gradcu, v: Slovenj Gradec ob 700 letnici,
Slovenj Gradec 1951, str. 34).
78 Med letoma 1750 in 1771 je 25 krat slovensko priseglo 17 novoizvoljenih sodnikov, in sicer – pomenljivo – iz
vseh de‘elnokne‘jih mest razen iz Ljubljane, Novega mesta in Kr{kega, zadnji med njimi ravno iz najmanj pomemb-
nih mestec Lo‘a, ^rnomlja in Kostanjevice (Peter Ribnikar, Slovenska prise‘na obrazca iz srede 18. stoletja, v: Jezik
in slovstvo (Ljubljana) XIX (1973/74), str. 260–262).
79 Prim. S. Vilfan, Rechtsgeschichte (kot v op. 14), str. 212. – To dobo nazorno ozna~uje opis, ki ga je o jeziko-
vnem stanju v rodnem spodnje{tajerskem trgu [o{tanj podal Josip Vo{njak: »Mi /otroci/ iz trga smo ve~inoma ‘e od
doma znali nem{ko. V na{i hi{i smo med seboj navadno nem{ko govorili, toda znali smo tudi slovensko. ^utili pa se
nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil
sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.« (Josip Vo{njak, Spomini, Prvi zvezek, Ljubljana 1905, str.
15–16). – Prim. tudi J. Cvirn, Trdnjavski trikotnik (kot v op. 74), str. 9–12. – O spremembah v izobra‘evalnem
sistemu prim. Vlado Schmidt, Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem I., Ljubljana 1988, str. 151 sl.; prim.
Jo‘e Ciperle, Oris razvoja {olstva na Slovenskem v drugi polovici 18. stoletja, v: Obdobje razsvetljenstva v sloven-
skem jeziku, knji‘evnosti in kulturi, Ljubljana 1979, str. 431 sl.
80 A. O‘inger, Vizitacijski zapisniki (kot v op. 11), str. 535.
vezan na socialno kategorijo.74 Iz zgodnej{ega ~asa sta v tem pogledu zgovorni poro~ili o
jezikovnem znanju Slovenjgrad~anov, in sicer v dveh ~asovnih izsekih, ko se je v mestni
cerkvi pridigalo samo nem{ko. Potopisec Blotius navaja v 70-ih letih 16. stoletja, da obvla-
dajo me{~ani oba jezika,75 po pri~evanju mestnega sodnika pa je bilo leta 1652 v mestu malo
me{~anov, ki ne bi znali slovensko, ter mnogo takih, ki niso obvladali nem{ko.76 V tej zvezi
velja omeniti, da {e tako dobre kvalifikacije ob nezadovoljivem znanju slovenskega jezika
niso zado{~ale za pridobitev slu‘be mestnega pisarja.77
Znanje in razumevanje nem{~ine je bilo nasprotno bistveno manj raz{irjeno med prebi-
valstvom izrazito slovenskih mest, a so se proti sredi 18. stoletja postopoma tudi tu za~eli
kazati premiki. Tako so nepreklicno minili ~asi, ko celo mnogi mestni funkcionarji niso bili
niti malo ve{~i “dr`avnega jezika”. Raz{iritev dejanskega ali vsaj nami{ljenega obvladovanja
nem{~ine se od srede stoletja ka`e v dejstvu, da so mestni sodniki na Kranjskem drug za
drugim pred de`elnimi oblastmi prenehali prisegati slovensko, med njimi kot zadnji sodniki
iz miniaturnih polruralnih mestec.78
Kot smo povedali ‘e uvodoma, je jezikovna podoba na{ih mest od terezijanske, zlasti pa
od jo‘efinske dobe dalje do‘ivljala ~edalje hitrej{e in ob~utnej{e spremembe. Jezikovna dife-
renciacija prebivalstva je postopoma, ~eprav le za~asno, dobila izrazito socialno obele‘je,
povezano z vsestranskim pospe{evanjem nem{~ine kot dr‘avnega jezika, z njeno spremenjeno
vlogo v izobra‘evalnem sistemu in nenazadnje z njeno modnostjo.79
Proces jezikovne nivelizacije na socialni osnovi se je, kot ka‘e, za~el ‘e zgodaj v {tajer-
skih mestih z znatnim dele‘em nem{kega prebivalstva, kjer so za to obstajali najugodnej{i
pogoji. Socialno bolje stoje~i del prebivalcev nenem{kega rodu je materinsko sloven{~ino
najprej v ob~evanju navzven, nato pa vse bolj tudi v zasebnem krogu, vse bolj zamenjeval z
nem{~ino. Tako se je ‘upnik v Slovenski Bistrici ‘e leta 1760 prito‘eval, da hodijo mnogi
‘upljani, ki nem{ko niti ne razumejo, namesto k slovenski pridigi raje k nem{ki v minoritsko
cerkev.80 Odraz spremenjenih jezikovnih razmerij v Mariboru slejkoprej predstavlja dokon~no
38 B. GOLEC: REGIONALNE RAZLIKE V JEZIKOVNI PODOBI PREBIVALSTVA ...
81 Gl. op. 39.
82 Prim. Nada Jurkovi~, [olstvo (1676–1847) in bratov{~ina sv. Re{njega telesa (1661–1787) v Ormo‘u, v:
Ormo‘ skozi stoletja III, Ormo‘ 1988, str. 166; Ivan Vrhovec, Zgodovina Novega mesta, Ljubljana 1891, str. 146.
83 O jezikovni podobi mest v lu~i t.i. ob~evalnega jezika po zadnjem avstrijskem ljudskem {tetju leta 1910 gl.
Spezialortsrepertorium der österreichischen Länder. Bearbeitet auf grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31.
Dezember 1910, IV. Steiermark, V. Kärnten, VI. Krain, Wien 1918.
izrinjenje slovenskih pridig iz mesta v predmestje,81 v osemdesetih letih 18. stoletja pa sre~amo
tudi ‘e zahteve po nem{ki pridigi in katehezi v dotlej izrazito slovenskem Ormo‘u in Novem
mestu, ~eprav v obeh mestih {e v povezavi z za~asno mo~nej{im dotokom nem{kega ‘ivlja.82
Kon~no se nam domala vsiljuje vpra{anje, v kolik{ni meri je glede ugotovljenih regional-
nih razlik med kranjskimi in spodnje{tajerskimi mesti mo~ potegniti vzporednice med obrav-
navano »prednacionalno dobo« in znano {tajersko–kranjsko dihotomijo s konca 19. in za~etka
20. stoletja, ko so vsa spodnje{tajerska mesta – vklju~no z neko~ poudarjeno slovenskima
Ormo‘em in Bre‘icami – po svoji zunanji podobi izrazito nem{ka, kranjska pa, z izjemo
Ko~evja, poudarjeno slovenska.83 Eno je pri tem gotovo: nastavki poznej{ega stanja so v
zgodnjem novem veku ve~ kot o~itni. Ob~utne razlike med de‘elama v desetletjih pred razpa-
dom monarhije torej niso nastale {ele kot plod procesov moderne dobe zadnjega stoletja,
ampak so bile v glavnem nadaljevanje stanja, segajo~ega globoko v stoletja pred oblikova-
njem moderne narodne zavesti. V 19. stoletju je sicer pri{lo do opaznih premikov v jezikovni
podobi posameznih, zlasti {tajerskih mest, kar pa se v {ir{em kontekstu ka‘e predvsem kot
nivelizacija na regionalni – de‘elni osnovi: na Spodnjem [tajerskem v korist nem{kega, na
Kranjskem pa slovenskega jezika oziroma njegove politi~ne in gospodarske mo~i.
Z u s a m m e n f a s s u n g
Regionale Unterschiede im Sprachbild bei der Bevölkerung der slowenischen Binnenstädte
vom 16. bis zum 18. Jahrhundert
Boris Golec
Die Untersuchung des äußeren Sprachbildes aller 20 Binnenstädte des heutigen Slowenien hat
gezeigt, daß die Wurzeln für die bekannte krainisch-steirische Dichotomie »slowenisch-deutsch« in
den Jahrzehnten vor dem Untergang der Monarchie weit zurück in den Jahrhunderten, die der Heraus-
bildung des modernen Nationalbewußtseins vorausgingen, zu suchen sind.
Aufgrund von Berichten über den Sprachgebrauch in der Öffentlichkeit, vor allem kirchlichen Pre-
digten, sowie der Feststellung der ethnischen Herkunft des Familiennamenfonds können die Städte in
drei Typen aufgegliedert werden: 1. ausgesprochen deutsche Städte, 2. zweisprachige Städte und 3.
ausgesprochen slowenische Städte. Während in Krain der Typ der ausgesprochen slowenischen Stadt
bei weitem überwog (11 von 13 Städten) – zu den ausgesprochen deutschen Städten gehörte nur Ko~evje
(Gottschee), zu den zweisprachigen aber Ljubljana (Laibach) – zeigten die sieben untersteirischen
Städte ein wesentlich anderes Sprachbild. Ausgesprochen slowenisch waren nur die Grenzstädtchen
Bre‘ice (Rann) und Ormo‘ (Fridau), drei mittelgroße Städte (Celje/Cilli, Slovenska Bistrica/Win-
dischfeistritz und Slovenj Gradec/Windischgraz werden zu den zweisprachigen gezählt, die beiden
bedeutendsten (Maribor/Marburg und Ptuj/ Pettau) gehörten zum Typ der ausgesprochen deutschen
Stadt. Die Grundbedingung für den Weiterbestand der deutschen Sprachgemeinschaft und ihrer
Sprache in den Städten mit durchaus slowenischem Hinterland bildete bei allen Städten ein ausreichender
und kontinuierlicher Zuzug deutscher Zuwanderer.
Das Bild begann sich von der Zeit des aufgeklärten Absolutismus an wesentlich zu verändern, als
der Gebrauch der deutschen Sprache als favorisierter Staatssprache zunehmend zum sozialen Faktor
wurde, und es auch unter der Stadtbevölkerung, vor allem in der Steiermark, zu einer zeitweiligen
sprachlichen Nivellierung auf sozialer Grundlage kam.